Uredništvo • uprava: LJubljana, Kopitarjeva «. Telefon 23-61—23-64. jicseflna naročnina 25 lir, za Ino. jomstvo 40 lir. — Cek. «US. Ljubljana 10.650 ta naročnino in 10.394 m insorate. Izključno zastopstvo m oglase lz Italije ln Inozemstva:
DPI 8. A. Milano. Bokoplaov ne vrai&mo.
Erbitterter Widerstand auf Walcheren und an der unteren Maas
Nordamerikaner bei Hiirtgen aui ihre Ausgangsstellungen znruckgevrorfen Anglo-amerikanische Vorstosse in Mittelitalien abgevviesen — Starke ieindliche Angriiie siidostlich Bndapest abgeschlagcn — Erfolgreicher deutscher Angriii bei Goldap
Aus dem Fiihrerhauptquartier, 4. November. Das Oberkommando der Wehr. macht gibt bekatmt:
Aui Walcheren und an der un" teren Maas setzten unsere Truppen dem von Schlachffliegern und Panzern unter-itiitz'en kanadisehen und englisrhen An-griff«'n erbitterten Widerstand entgegnn. Kurdiistlich Roosendanl und boi Oosterhout sind harte Kampfe mit dem in unsere Stellungen eingedrunge-oen Feind im Gange. Siidostlich 11 e 1 -m o n d vvurden die angreilenden Briten untor Abschuss inchrerer Panzer abge-wicson.
Die im Wald von Hnertgen auf sclunaler Front vorgedrungenen Nord" amerikaner wurden durch unsere Gre-natliere auf ihre Ausgangsstellungen zu-riickgoworfen. Siidostlich davon wlrd um einzelno Ortschaften hcltig gekamplt.
Von der I o t h r i n g i s c h e n Grenze sii(llieh des Rhein-Marne-Ka-nals bis in den Raum S t. Die hicltcn ivir unser Hauptkampffeld gegen den erneut in mehreren Abschnitten angreilenden Feind. An der Str&sse Remi-remont — Gerardmer konnten franzosische Verbfinde erst nach mehr-fachen crfolglosen Angriffcn geringfiigige Kiitbriiche erzielen.
Zusanimcngelasstes Feuer aller Waf-ten zerschlug einen stiirkeren. feindli" liien Panzerangriff auf die Siidwestfront von I) U n k i r c h e n. Durch leichte Flak drr Fcstung Lorient wurden zwei Kriegsfahrzcuge des Gegners versenkt und weitere in Brand geschossen. Eige-no Spiihtrupps spreugtcu vor S t. N a -laire feindliche Bunker und stiessen bis 30 km ostlich dor Stadt in das von amerikanisehen Truppen bcsctzto Gobici vor.
In Mittelitalien wnrden Vor-stiisse der Nordamerikaner wesflich mola ebenso abgewiesen, wie Ver-
suehe britiseher Verbande, den R o n c o-Abschnitt ostlich und nordostlich F o r 1 i zu iibersehreiten.
Die dicht vvestlieh Rhodos gele-gene Insel C a 1 c h i ist wieder vom Feindo gesauhert vvorden.
ln M a z c d o n i e n stehen unsere Truppen in harten Kampfen gegen die in zahlrcichen Abschnitten erneut angreilenden bulgarisehen Verhiinde. Eigene Angrilfo gegen die Bo!sehewisten am Obcrlauf der westlichon M o r a w a sind in gutem Fortschreitcn.
An der D o n a u blieben bnlsrhewi-stisehe Angriffo gegen dio Briickenkopf' stellungen bei Dunafoldvar erfolglos. Panzer und Panzergrenadiere schlu-gen siidostlich B u d a p e s t an der Ilahnlinie nach S z o I n o k starko feindliche Angriffe in erbitterten Kampfen ab. Dio nordivestlich U n g t a r aui 10 km Brcite mit Panzerunterstiitzung angreilenden Bolschenisten konnton nur einen geringliigigen Binbruch erzielen.
In Ostpreussen brachte ein ei" gener Angriff bei Goldap troti hart-niickiger sovvjetischer Gegenwehr gute Erfolge.
In K u r I a n d liess die Heftigkeit der feindlichen Angriffo siidostlich Li-b a u nach. Dagegen setzten die Bol-schewisten im Itaum von A u t z ihre zusainmengefassten Durchbruchsversuche mit Panzern und starker Artillerieunter-stiitzuug fort. Sie scheitorten an dem ziihen Widerstand unserer Grenadiere. Einzelno Einhriiche vvurden abgeriegelt.
In Nordfinnland verlaufen unsere Marsch- und Absctzbenegungen boi geringer C fcchtstatigkeit planinassig.
Der Feind sctzto seino Luftangriffe auf die Zivilbevolkerung im linksrheini-schen Gebiet tort und warf ansserdem mit srh wi»choron Kriiften verstreut Bomben unter andercn aui Mtinchen, W i e n und Berlin.
Ogorčeni obrambni boji
Ogorčen odpor na Walcherenu ter ob spodnji Maasi _
. r j
izhodiične — Močni
Berlin, 4. nov. Kakor so se junaki Bresta in St. Maloja uspešno zopersta-vili s svojo odločno voljo množičnemu sovražnemu napadu, tako so tudi grenadirji 64. pehotne divizije pod vodstvom generalnega majorja Eberdinga in z njimi topničarji mornarice, kakor tudi padalski lovci uspešno kljubovali sovražnim napadom na predmostju južno od izliva reke Schelde. Skoraj 4 tedne so kljubovali sovražni premoči, ki bi morala, kakor ji je zapovedalo sovražno vod Ivo, zlomiti njihov od|>or najkasneje v treh dneh. Neprestani topniški ogenj s katerim so zasipali sovražniki vsak kvadratni meter predmostja ter v eni noči izstrelili 40.000 granat, kakor tudi neprestani zračni napadi jih niso zlomili in znova in znova so poganjali v zadnjih urah borb sovražnika v protinapadih nazaj. Več kot 12 krat so valovile borhe preko posameznih istih odsekov. Še v četrtek dopoldne je prišlo do ogorčenih bojev na posameznih oporiščih. Okrog poldneva so se javili mornariški topničarji oporišča Wegtkapelle z izjavo zvestobe Fiihrerju in narodu, potem ko so sc borili skoraj 120 ur neprenehoma do izčrpanja svojih 6il in zalog streliva. Toda še v poznih večernih urah, ko je bila brzojavna zveza z glavnim položajem že prekinjena, so branili gfcnadirji, zvesti vojaški prisegi, svoja zadnja odjiorna gnezda, ki jih sovražnik, kakor je moral sam priznati, ni mogel premagati kljub ogromni količini vseh bojnih sredstev. Isotako.odločno so «e borili nemški vojaki na oloku Walcheren. Medtem ko so nemške lahke mornariške edinico izkoristile jasno mesečno noč za izvedbo uspešnih napadov in so nemške obalne baterije potopile številne pristajalne čolne, se je ojačil sovražnik pod varstvom več težkih edinic vojne mornarice pri Vlissingenu in na zapadnem delu otoka Walcheren. Na severnem robu Vlissingc-na in na ozemlju med morjem in preplavljenim notranjim delom otoka so nudile nemške čete, ki so jih podpirale še nedotaknjene obrambne naprave, ogorčen odpor, četudi niso moglo preprečiti sovražniku, da je zažgal za hrbtom čet majhna otoška vojaško nepomembna mesta. Medtem ko so Britanci spustili svojo uničevalno jezo nad Walcherenom, pa je nenadoma popustil njihov pritisk na južnem izlivnem področju reke Maaso. Oba dogodka spadata v isti načrt, nam reč v pripravo nameravanega velenapada
Severnoamerikanci so bili pri Huertgenu vrženi nazaj na postojanke — Angloameriški sunki v srednji Italiji razbiti sovražni napadi jugovzhodno od BudimpeSte odbiti — Uspešen nemški
napad pri Goldapn
Fiihrerjev glavni stan, 4. nov. DNB. .Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na W a 1 c h e r c n u ter ob spodnji Maasi so nudilo naše čete kanadskim ia angleškim oddelkom, ki so napadali s pomočjo borbenih letal in oklepnikov, ogorčen odpor. Severnovzhodno od Roosendaal a ter pri Oosterhoutu so v teku trdi boji s ovražnikom, ki je vdrl v naše postojanke. Jugovzhodno od Hel-monda smo odbili napadajoče Britance ter uničili več oklepnikov.
Severnoamerikance, ki so na ozki črti prodrli v gozdu pri Huertgenu, so vrgli naši grenadirji nazaj na njihovo izhodiščno postojanke. Jugovzhodno od tod se silno borimo za. posamezne kraje.
Od lotrinške meje, južno od prekopa Ren-Mar na pa do področja S t. Die smo obdržali naše bojišče proti ponovno na več odsekih napadajočemu sovražniku. Ob cesti Remiremont—Gerardmer so dosegli francoski oddelki šele po večkratnih brezuspešnih napadih majhne vdore.
Z osredotočenim ognjem vsega orožja smo razbili močnejši sovražni oklepniški napaiTna jugozapadno bojišče Dunkcr-qua. Lahko protiletalsko topništvo trdnjave Lorient je potopilo 2 nasprotni vojni ladji ter zažgalo nadaljnje. Lastne izvidniške skupino so pognale pred S t. Nazairom v zrak sovražne bunkerje ter prodrle do 30 km vzhodno od mesta v od ameriških čet zasedeno ozemlje.
V srednji Italiji smo prav tako odbili sunke Severnoamerikancev zapadno od Imo le, kot poskuse britanskih oddelkov, da bi vzhodno in severno-
iz nizozemskega področja proti severu. Začasni krajevni sunki severnoameriških čet pri Aachenu so predhodniki večjih nastopov. Nemški sovražniki so izvedli brezuspešne krajevne napade na obeh straneh Geilenkirchna, kakor tudi močan oklepniški sunek, ki ga je podpiralo topništvo. Pri teh napadih pa so sovražniki prodrli naprej le za 1 kilometer v gozdu pri HUrlgenu, kjer so trajale borbe za posamezne skupine bunkerjev S ur. Napram dogodkom na severu zapad-nega bojišča pa ostajajo v ozadju lvoji pri Vogezih. Kljub trdoti imajo le krajevni pomen, ker vogeške močno utrjene postojanke ne dovoljujejo sovražniku popolnega razvitja njegovih sil.
Boji v srednji Italiji imajo tudi le krajevni značaj. Sovražnik je moral tukaj svoje oddelke ki so utrpeli v gorskih bitkah težke izgube, na novo osvežiti. Njegovo začasno šibkost so izkoristile nemške čete, ki so izvedle protinapade, da bi si ustvarile ugodne položaje za bodočo obrambne boje.
Na Balkanu je uspelo nemškim oddelkom. <Fa so si izboljšali svoje |vol<>-žaje. Ponovno so zadali izdajalskim Bolgarom zelo te/ke izgube v dolinah Bregalniee, Krive in Toplice, ki pritekajo v Vardar z vzhoda. 7. obrambnimi uspehi oh zapadni Moravi, kakor tu<fi z očiščevalnim nastopom ob Drini so utrdil'i /vezni žili me<l Hrvaško in severno Maccdonijo.
Na madžarskem bojišču se je razvilo področje med Donavo in T;so v izrazito težišče. Boljševiki, napadajoči ob glavnih cestah od jima in jugovzhoda v smeri proti Budimpešti, so nekoliko napredovali jugozapadno od Kečkemeta. Nemške in madžarske sile so ogorčeno prisilile sovražnika, da je razpršil -svoje sile. Pri brezuspešnih napadih nn te odporne sknpine in zaradi stalnih zračnih napadov nemških borbenih letalcev so imeli IkiI j še vik i zelo visoko krvavo izgube. Ker «o se istočasno izve<leni sovražni napadi jugozapadno od Szolnoka zlomili ob žilavem odporu nemških divi/.ij. je zelo ogroženo desno krilo boljševikov, ki je sunilo ob vzhodni obali Donave. V večernih in nočnih urah so se razvili južno od Budimpešte težki šo trajajoči l>oji. Razen ob srednji Tisi, kjer so uspešno branile nemške čete bojne
črte, ki so jih ustvarile po ve^teden-skih bojih in marših, ni priSlo med S/.olnokom in Kuromsko lokvo, ne-upošlevaje krajevnih bojev severnozapadno od Užhoroda, zapadno od prelaza Dukle in na področju pri Goldapn, do nobenih omemb vrednih bojnih do-rodkov. Sovražnik jo doživel v 7 dnevni bitki tako visoke izgube, da ni mogel nadaljevati svojih napadov z isto silo. Napadal je le še ob težiščih. Zopet se je moral zadovoljiti s krajevnimi vdori, ki pa so bili takoj zapahnjeni. Nemške čete so odbile vso o*t,ile napade izvedene jugovzhodno od Licpaje in na področju liri Autzu, potem ko so uničile 24 oklepnikov. Gibanje sovražnih čet za bojiščem pa daje sklepati, da se lvodo Sovjeti jk>-trudili, da doveifejo nove sile.
vzhodno od Forlija prekoračili odsek pri Roncu.
Otok Calchi ki leži tik zapadno od Rli od osa, smo zopet očistili sovražnika.
V	Macedoniji se naše čete trdo borijo proti na številnih odsekih ponovno napa-dajočim bolgarskim oddelkom. La'stni napadi proti boljševikom ob zgornjem teku zapadno Moravč dobro napredujejo.
Ob Donavi so bili brezuspešni boljševiški napadi na niostiščno postojanko pri D u ii a Iol d v aru. Oklepniki in oklepniški grenadirji so jugovzhodno od Budimpešte ob železniški progi proti Szolnoku t ogorčenih bojih odbili močne sovražne napade. Boljševiki, ki so napadali severnozapadno od Užhoroda na 10 kilometrski širini s podporo oklepnikov, so dosegli lc majhen vdor.
V	vzhodni Prusiji je bil lastni napad pri Goldapu vkljub trdovratni sovjetski protiobrambi uspešen.
V	Kurlandiji jo popustila silovitost sovražnih napadov jugovzhodno od Liepaje. Nasprotno pa so nadaljevali boljševiki na področju Autza s podporo oklepnikov in močnega topništva s svojimi osredotočenimi probojnimi poskusi, ki pa so se izjalovili zaradi žilavega odpora naših grenadirjev. Posamezne vdore smo zajezili.
Na severnem Finskem so potekali naši pohodi in odmikalni premiki ob majhnih spopadih po načrtu.
Sovražnik je nadaljeval s svojimi letalskimi napadi na civilno prebivalstvo v levem odseku Porenja ter je vrgel razen tega s šibkejšimi silami raztreseno bombe med ostalim na M ii neben, Dunaj in Berlin.
Szalasi predlagan za vodjo naroda
Budimpešta, 3. nov. V četrtek sc je sestal madžarski parlament. Predsednik Tasnady Nagy je prebral dve pismi, ki jih je naslovil bivši državni upravitelj na obe zbornici parlamenta in v katerih sporoča svoj odstop. Nadalje je sporočil, da je bil sklican na podlagi obstoječih zakonskih določil tako' imenovani deželni svet, ki je 27 X. sklenil, da ne bodo sklicali obeh zbornic parlamenta na skupno zasedanje, kjer naj bi izvolili novega državnega upravitelja zavoljo tega, ker je del dežele vojno področje. Volitve državnega upravitelja se bodo vršile kasneje. Do takrat bodo imeli le začasno vodstvo.
Nato je predložil namestnik ministrskega predsednika Szollosy parlamentu zakonske predloge, ki določajo z ozirom na začasno vodstvo mesta državnega upravitelja, da sprejema parlament na zadnjo odstopitveno izjavo Nikolau6a von Horthyja z dne 16. oktobra 1944. Parlament sprejema nadalje z odobravanjem "a znanje, da izvaja kraljevski madžar-
ski ministrski predsednik Franz Szalasi. začasno tudi posle državnega upravitelja ter poverja posle državnega poglavarja kraljevskemu madžarskemu ministrskemu predsedniku Franzu Szalasiju, ki ima tudi naslov »vodja naroda«. Vodja naroda mora priseči parlamentu. Vodja naroda bo sedaj izvajal vse pravice, ki pripadajo državnemu upravitelju. V kolikor ne bo imenovl drugega ministrskega predsednika, bo opravljal tudi posle ministrskega predsednika. Med službeno dobo vodje naroda tako imenovani deželni svet ne deluje. Nadalje, je ukinjen zakon o ustanovitvi službenega mesta namestnika državnega upravitelja.
O tem zakonu bo sklepal madžarski parlament na svojem zasedanju v petek popoldne.
Zagreb. Iz poroči) bolgarskih nbežni kov jo razvidno, da so sprejeli v poslednjem č-ASU ve? sto sovjetskih častnikov v bolgarsko armado. ,____
Japonci vdrli v Kvcjlin
Sanghaj, 4. nov. Po poročilu »Central Newsa« je priznalo čunkinško vojno poročilo v četrtek, da so vdrle japonske čete v Kvejlin, glavno mesto pokrajine Kvangsi. Za severnovzhodna in vzhodna predmestja ter za severni kolodvor so se vršili siloviti boji že od 31. oktobra.
Razmere v Traciji
Bern. V nekem očividno prekasno prispelem poročilu dopisnika lista »Journal de Geneve« o političnem položaju na Balkanu je rečeno, da je grška Tracija trenutno ozemlje brez gospodarja. Ko so odšli Nemci, in nato tudi Bolgari, zavezniki še niso zasedli tega ozemlja. To daje sliko o notranjih težkočah, s katerimi Se mora boriti vlada Papandreuja. Republikansko gibanje EAM, ki je zastopamo sedaj tudi v vladi Papandreuja, obvlada najvažnejša mesta Tracije, kot so Drama, Kavalla in Dedeagač. Medtem so se utrdile monarhistične »tolpe« v gorah ter nočejo priznati oblasti EAM-a.
Poveljnik osme armade prestavljen
Stockholm, 4, nov. Uradno so objavili, da je bil imenovan divizijski general sir Oliver Leese, dosedanji vrhovni poveljnik britanske VIII. armade v Italiji, za poveljnika XI. nrmadne skupine v jugovzhodni Aziji, K XI. armadni skupini spada tudi XIV. armada v Burmi. Za Leese-jevega naslednika pri VIII, armadi je bil imenovan divizijski general sir Richard Mc Creery, ki je bil šef generalnega štaba generala Ale.\andra.
Izropanje Finske se nadaljuje
Stockholm, 4. nov. Na Finskem si še niso opomogli od težkega udarca, katerega jim jc zadejnla prisilna razpustitev finskega zaščitnega zbora, pa so že dobili novo sovjetsko zahtevo. V skladu z določbami moskovskega diktnta mora odstopiti sedaj Finska Sovjetski zvezi preostanek finske trgovske mornarice. Dejansko so to velike in moderne ladje, ki bodo imele po poročilih iz Stoekholma okrog 100 tisoč netto registrskih ton. Ako bodo oddali te ladje, bo preostalo Fincem tako malo lirodovja, da ne bodo mogli n. pr. več prevažati švedskih živilskih dobav nn finskih ladjah. Stockholmski tisk že opozarja, da bodo morali v tn namen uporabljati švedske ladje. Finska je izgubila že v prvih letih vojne mnogo tonaže. Velik del najboljših trgovskih ladij sta ji zaplenili zapadni sili.
Kot ironija zveni sovjetsko sporočilo, da bodo Sovjeti finske ladje »kupili«. Za določitev cen so izbrali vrednost v letu 1938. Letos pa bi takih ladij ne dobili niti za dvojno ceno. Finska niina nikakih možnosti, da bi si v doglednem času v lastnih ladjedelnicah zgradila nadomestne ludje.
Špansko ozemlje očiščeno
Barcelona. Poveljnik vojaškega okrožja Katalonijo general Moscardo je izrazil v nekem dnevnem povelju 4'2. diviziji gorskih čet svoje častitke in priznanje, da so očistili špansko obmejno ozemlje ob Pirenejih boljševiško - španskih niakijev.
i | 1.......
In einer eroberte® Sowjetstellnng— Na zavzeti sovjetski postojanki
PK. Aufri. Atlantic Bildordlenst
Kdor pozna komunizem in njegove metode, mu je takoj jasno, da je po Stalinovem mnenju nastopil tisti čas, ko lahko začne uresničevati svoj končni cilj: svetovno revolucijo. V dokaz naj navedemo nekaj švicarskih glasov, ki pravijo, da boljševiki svoje načrte za svetovno revolucijo in njih izvajanje prikrivajo z »vojaškimi nujnostmi«. Več švicarskih listov se bavi z raznimi metodami boljševizacije, ki jih Moskva v raznih državah na različne načine preizkuša. Zanimiv je primer litvanskih katoliških škofov. Trije litvanski katoliški škofje
s škofom primasom na čelu so po naročilu Vatikana ob sovjetski zasedbi ostali na svojih mestih. Boljševiki so vse tri škofe umorili. To pa je le en primer iz cele vrste tragičnih dogodkov v baltskih državah. Dočim so pred tedni še govorili, da bo Moskva baltske države na milejši način boljševizirala, so ti dogodki pokazali, da jc opustila vse ozire ca levo in desno in se neusmiljeno podala na svoj krvavi posel.
Nekoliko drugačne so sovjetske metode v državah, ki so Sovjets prosile za premirje. Pod pretvezo vojaških nujnosti so v teh državah spravili vse življenje pod sovjetsko kontrolo. Povsod so začeli izvajati tako imenovane »čisike«. Te čistke vodijo »kontrolue komisije«, kar pa je le drugo ime r.a komunistične cclice. Na javno življenje mora v teh državah vplivati tisk z neprestanimi ovadbami, obtožbami in grožnjami proti Sovjetom neljubim ali nevarnim ljudem. Vse se vrši pod videzom neke »ljudske demokracije«. Na ta način odstranjujejo vse tiste nacionalne kroge, ki stremijo po neodvisnosti svojih držav in so proti uvedbi boljševiškega reda. To se dogaja v Romuniji, Bolgariji in na Finskem. V luči teh stremljenj lahko vsakdo dobro razume, kaj pomeni pisanje moskovskega časopisja, če n. pr. pravi, da bo v Finski, ki je bila doslej res demokratična v pravem pomenu te besede, kmalu »vzcvela resnična demokracija«. Komunisti pojmujejo demokracijo namreč tako, da moraš biti ali komunist nli pa dobiš kroglo v glavo, če hočeš z njo misliti.
Tretji primer sovjetskega pritiska opažamo v Iranu, na Švedskem in v Španiji. Čeprav imajo te države različne notranjepolitične režime, je sovjetski pritisk na vse te države enak. Tukaj spretno pripravljajo komunistično revolucijo pod pretvezo vojaške nujnosti, ca znotraj pa govorijo o socialni nujnosti, češ da je tem državam potrebna »narodna in socialna osvoboditev.
Prav tako kot ti glasovi je značilen komentar švicarskega lista »Die Tat«, v katerem beremo tole: »Težka roka rdečega carja sega po bližnjih in daljnih narodih. Sedaj se mn ni več treba posluževati rdeče kominterne. Danes mu zadoščajo oborožene odporniške skupine, ki delajo kot podaljšana roka Kremlja. Prva žrtev je bila de Gaullova Francija, da ne govorimo o Balkanu. V Iranu in Romuniji so v sovjetski režiji na dnevnem redu številna zborovanja proti Kremlju neljubim vladam. Poljski lublin-ski komite je bil ustanovljen izključno na željo Moskve. Boljševizacija in od-gon baltskega prebivalstva se nemoteno in hitro nadaljujeta. Povsod nastajajo društva za »gojitev dobrih odnošajev s Sovjeti«, v katerih se skušajo ljudje reševati pred neljubimi novimi sovjetskimi »prijatelji«.
Tako se nadaljuje boljševizacija Evrope. Anglija vse to mirno gleda in sovjetska prizadevnnja še podpira. To pomeni popolno izdajstvo nad Evropo in njeno civilizacijo, nad vsemi duhovnimi dobrinami dvatisočletne krščanske kulture in nad nekdanjimi angleškimi prijatelji. Samo Nemčija stoji pokonci v boju proti boljševizmu in židovskemu bo-gataštvu. Ona je razumela zgodovinski pomen sedanjega dogajanja. Kdor se hoče rešiti — in med fe spadamo tudi SJovericf — mora Nemčijo v tej zgodovinski borbi z vsemi silami podpirati in do zadnjega mobilizirati vse svoje sile za borbo proti boljševizmu in vsem njegovim zaveznikom. To smo razumeli tudi Slovenci, ki hočemo po svoiih močeh prispevati k tej borbi, ki bo odločila tudi o naši usodi.
Zatemnitev od 17.30 do 6.20
želite vedeti, kako delajo Sovjeti, kamor pridejo?
Pridite v nedeljo 5. novembra ob 9 v veliko dvorano Uniona, kjer bo s filmom predaval prebegi univ. prof. Grotov Sergej
in slišali ter videli boste

švedska se prebuja
Berlin, 4. nov. Švedska politika v tej vojni je težak problem, katerega rešitev ne bo nikomur lahko uspela. Človek bi menil, da imajo v Stockholmu, ki leži kakor oaza sredi med gorečimi vojnimi dogodki, dovolj potrpljenja in prilike, da lahko točno spoznajo in ugotovijo ozadja vojne, ki so ga izzvali angloame-riški plutokrati v zvezi z boljševizmom. Dalje bi vsak moral vedeti, da bi pač v Stockholmu morali dobro vedeti, da obsegajo boljševiški načrti tudi severno Evropo, ter da spada po tem tudi Švedska med nje. Boljševiški mogotci in njihovi agitatorji niso nikoli tajili, da smatrajo kot svoje interesno področje ne le Baltske države in Finsko, temveč tudi Norveško in Švedsko ter da so svojo politiko in vojno vodstvo usmerili v dosego teh načrtov. Sovjetska vojna proti Finski bi lahko poučila Švedsko, v katero smer je usmerjeno moskovsko prodiranje.
Obnašanje švedske In njenega časopisja v finsko-sovjetskem konfliktu pa je vedno dokazovalo, da vtikajo glavo v pesek ter da nočejo spožnati toka dejanj, katerih ni mogoče prezreti pri treznem gledanju in preudarku. Namesto da bi ojačili finskemu narodu hrbet, kakor je bilo pričakovati, v spoznanju, da je Finska v zvozi na sovjetske cilje v neki meri branik za švedsko, je izšlo iz Slockholma rovarjenje proti finskim narodnim vladam v Helsinkih in pri tem rovarjenju se je posebno izkazalo švedsko časopisje. Odgovorne sile na Finskem so obmetavali z očitki, ker se niso hotele podvreči sovjetskim zahtevam, temveč so nadaljevale z borbo, da bi branile čast in svobodo Finske, švedsko časopisje je bombardiralo dnevno v velikih eiankih finsko vlado ter jačalo hrbet onim elementom na Finskem, ki so
stopili v zvezo z Moskvo in iz Moskve prejeli svoja naročila. Ti Švedski vplivi so mnogo pripomogli, da je zadobila na Finskem premoč izdajalska klika in da so bile izločene poštene sile. Tako jo prišlo do prevrata v Helsinkih, tako je prišlo do nečastnih mirovnih diktalov v Moskvi, ki so oropali Finsko ne le svobode, temveč tudi celotnega premoženja in dobrin.
Po kapitulaciji Finske se Je zgodilo to, kar Be je moralo zgoditi in kar nI bilo nobeno presenečenje za onega, ki pozna boljševiško taktiko. — Sovjetski agentje izvajajo boljševizacijo dežele, kpr srkajo finskemu narodu zadnje kaplje krvi iz žil. Vse zagotovitve o dobrih, prijateljskih sosednjih odnošajih so pozabljene. Namesto tega pa snuje Moskva na Finskem diktaturo ter pripravlja vključenje Finske kot 17. republike SSSR. Sedaj pa so postali naenkrat tudi na švedskem bolj pozorni, švedski časopisi prinašajo Izjave, polne skrbi za razvoj na Finskem ter se delajo presenečen. Nenadoma čutijo, da stoji boljševiški sovražnik na švedskih mejah. Svareče dvigajo prste ter bi radi pregovorili Moskvo, naj se ustavi. Medtem na, ko Jim je v kosteh finski strah, se dogajajo na norveško-finskl meji Cudue stvari. Komaj so Sovjeti zasedli prvo norveško mesto Kirkenes po načrtnem odmiku nemških čet na bojišču ob Ledenem morju, so se pokazale že tamkaj znane boljševiške tendence. Nov strah! Naenkrat se pojavi v švedskem časopisju strah, da bi boljševizem lahko prodrl po vsej Skandinaviji. Kakor da bi to bilo spoznanje od danesl Finski narod je bilo potrebno najprej Izdati, preden se je zaslišalo stockholmsko člvka-nje. Tako daleč'ne leži Švedska od vojnih dogodkov. Alf morda vendar, merjeno ob notranjem razmaku?
De Gaulle razorož&sje makije
Ženeva, 3. nov. Po poročilu agencije Reuter Je politbiro francoske komunistično stranke objavil Javen protest proti odredbi de Gaullove vlade o razorožitvi milic. Izjava pravi, da je politbiro začuden, da postopajo s francoskim odpornim gibanjem na takšen način komaj dva meseca po vkorakanju zaveznikov. Z vznemirjenostjo opazuje zapostavljanje ljudske suverenosti in demokratičnih oblik. V protestni izjavi močno napadajo de Gaulla ter izjavljajo, da zaradi reakcije odpornega gibanja ne bodo mogli izvesti razpust FFI. Politbiro zaključuje svojo protestno noto s pozivom, naj mobilizirajo organizacijo, kl bi preprečila de Gaullovo odredbo. Tukaj nasprotujejo de Gauliu na povsem boljševiški način ter napovedujejo odkrito aktiven odpor proti njegovi odredbi o razorožitvi no-tnnjefrancoskih sil.
Lizbona, 3. nov. General de Gaulle je za vzdrževanje javnega reda in miru pri-
siljen, da na lep aH na grd način razoroži skupine francoskega podtalnega gibanja. Iz vrst makijev pa ie zaradi te razorožitve, kl je bila Ze deloma izvedena, nastal tako močan odpor, da so zagrozili komunistični sodelavci de Gaulla z odstopom, če ne bo takoj prenehal z razoroievanjem. Kaže pa, da je de Gaulle odločen, da ne bo ukipll tega ukrepa kljub temu, da se podaja s tem ▼ nevarnost, da bi izgubil simpatije Moskve. V vsakem primeru je to za de Gaulla zelo nevarna igra, ker Moskva nikdar ne bo zadovoljna s tem, da bi de Gaulle prekinil komunistično revolucionarno delo v Franciji. Na drugi slranl pa kaže, da ne preostaja de Gauliu noben drug izhod kot da načrtno izvede razorožitev, ker je vsa Francija razbita zaradi delovanja teh skupin in skupinic podtalnega ž>ba-nja ter ker vlada zato v vse) Franciji stalen nered in nemir.
I ul.
Schel^a je posejana z minami
Stockholm, 3. nov. Vojaški sodelavec lista »Manchester Guardian« piše, da bodo imeli še mnogo dela, četudi bi odstranili nemške baterije na otoku Wal-cherenu, preden bodo lahko v polni meri uporabljali luko Anvers. Pot v luko je močno posejana z minami, ki Jih bodo morali odstraniti, preden bo luka uporabna. Schelda je do Anversa 115 km dolga in sistematično čiščenje^ tako dolge vodne poti bo vzelo mnogo časa.
Skrivnosten samomor Popova
Stockholm, 3. nov. Kakor poroča agencija Reuter iz Sofije, je izrvršil bolgarski zunanji minister Ivan Popov v neki bukareški bolnišnici samomor, potem ko je sprejel nekega »inozemskega diplomata«. Celo agencija Reuter Je dala v narekovaj besede »inozemski diplomat« ter je s tem povsem odkrito pri-; znala politično ozadje te smrti. Popov je bil zunanji minister v Filovovi vladi ter je leta 1941. napovedal vojsko Veliki Britaniji in Združenim državam. Do 9. septembra tega leta je bil bolgarski poslanik v Bukarešti. Pozvali so ga, naj se vrne v Sofijo, da ga bodo sodili. Očividno je bil misteriozni obiskovalec kakšen sovjetski komisar iz Bolgarije, ki Je pozval Popova, naj odide z njim. Medtem ko je komisar čakal, se je Popov raje prostovoljno ločil od življenja.
Plačilo za izdajstvo
Stockholm, DNB. Kakor poroča »Af tonbladet«, mora izročiti Finska Sovjetski zvezi za 100.000 netto-registrskih ton ladijske tonaže. To so razmeroma nove ladje, ki so bile zgrajene v letu 1920 in kasneje. Sovjetska zveza bo plačala za to le ceno, kakršna je bda v letu 1938., torej dvakrat manjši znesek. »Aftonbla-det« označuje to finsko prisilno pošiljko Sovjetski zvezi kot trd udarec za finsko mornarico, ker znaša 100.000 netto reg. ton najmanj 200.000 ton in ker je bila finska trgovinska mornarica že prej, deloma zaradi vojnih izgub in deloma zaradi zaplenitve vseh finskih ladij, naha-jajočih se izven Skagerrakove zaporo po eapadnih silah, močno zdecimirana.
Stockholm. Kakor poroča »Aftoobla-det« je napovedala pod sovjetskim vplivom stoječa tako zvana finska svobodna cdda/r.a postaja veliko »očiščevalno akcijo«' v notranjosti Finske, da bo dobila Finska s tem demokratično lice. Razpust varnostnega zbora je samo pričetek. Na
m so preteč in morajo z njimi
Umor na Vipavskem
Dne 8. julija zvečer »o v Zapu-
žah V župniji štarije rdeči tolovaji napadli Ven-celjnovo hišo. S silo so vdrli v vežo in se spravili na 3 sestre: Ljudmilo, Venceslavo in Stanislavo. Očitali _ so jim, da Imajo dva brata pri domobrancih grozeč zahtevali, da v gozd. Ljudmili so nastavili samokres na čelo, pa prav po čudežu strel ni počil in se je po-i.em dekle z begom rešila nasilnikov. Nato so dobili v pest Stanislavo. Eden izmed razbojnikov je pristopil k njej in je hladno izjavil: »Tedaj bom pa jaz obračunal s teboj I« — Pritisnili so jo k zidu in iz avtomatskega orožja banditov so padli trije streli. Zadeta v glavo se je nesrečna mladenka zgrudila in izdihnila. Zločinci so pobegnili. Umorili so nedolžnega slovenskega dekleta. Nov, vnebovpijoč Kajnov greh je umazal zastavo izdajalske Osvobodilne fronte, ki je že vsa prepojena s krvjo rodnih bratov.
Nova žrtev komunističnih morilcev Stanislava Breceli iz Zopuž v Vipavski dolini ie dopolnila letos 22 let. Hči dobre krsčanske kmečke družine številnim naraščajem je bila po poklicu šivilja. Bila je zgledna Mariji-družabnica. Svoje življenje je uravnavala po vzvišenem geslu: »Po Mariji k Jezusu« in se je vsak dan krepčala z božjim kruhom. Njeno življenje ie bilo posvečeno delu in molitvi. Naj njeno mučeniško smrt sprejme Vsemogočni v spravo za zablode izmučenega slovenskega naroda in naj bi nam po njeni priprošnji bila dodeljena moč, da bomo vztrajali v borbi za njegove svetinje. Slava spominu poštenega in zavednega slovenskega dekleta I
Dekleta lz prelepe Vipavske doll-nel Plemenita Stanislava, mučenica v borbi za lepšo bodočnost slovenskega naroda naj bo vam zgled in vzor, ohranite jo v svetem spominu!
Novi komunistični zločini na Primorskem
V Logeh pri Breglnju so komunisti poklali zavedno Lavrenčičevo družino
Logje pri Breglnju, V Lopeh so> te dni rdeči tolovaji *vurinsko umorili vse člane Lavrenčlčeve družine, ki je bila res vzor celi vasi. Če prav silno revni in oče invalid so s svojo pridnostjo šolali enega izmed dveh sinov, kl Je bil najboljši dijak v Tolminu. Skrbna mati si je pomagala s tem, da je prekupče-vala z Jajci, ki jih Je nosila v oddaljeni Čedad.
Bili so pravi zgled krščanske družine. Ravno to je tovariše najbolj peklo, zato so sklenili, da Jih ubijejo.
Ko so se pretekli petek vračali od maše, pri kateri so bili vsi pri svetem obhajilu, so jih komunislj Čakali na poti. Komandir je zahteval ln ukazal preiskavo hiše. Po preiskavi 6o aretirali vso družino, kljub temu da niso ničesar našli. Uboga družina je takoj razumela, kaj Jo čaka. Mati je s sklenjenimi rokami prosila, naj jim vzamejo vse, samo življenje naj jim pustijo. A nič ni pomagalo. Ker se je polagoma nabiralo vedno več vaščanov, ki »o prosili za nedolžno družino, Je komunist skušal pomiriti naraščajočo ljudsko nestrpnost in rekel, da Jih pelje samo pred sodišče, ki jim ne bo naredilo nobene krivice.
Ko so jih odgnali fz vasi, Je bil silno ganljiv prizor: za nesrečnimi žrtvami se je vil sprevod vaščanov, kl so spremljali ubogo Lavrenčičevo družino na zadnji poti in z njo molili rožni venec. Tudi tega sočustvovanja cele vasd komunisti niso trpeli. S silo so nagnali nazaj v vas vse ljudi.
Ko so prisil na določeno mesto, so se morali vsi trije na robu čisto svežo Jame sleči ln sezutl. Obupana mati je zopet padla pred razbojnike in jih vroče prosila, naj vendar prizanesejo vsaj edinemu še živemu štirinajstletnemu sinu. Nihče se je ni usmilil. Brez vsakega najmanjšega sočutja so vse tri zaklali in vrgli v zemljo.
VašSanom so pa zagrozili, da se bo vsakemu, ki bi ta zločin ovadil, zgodilo Isto, kar se je zgodilo tej družini
Kred. Te dni so začeli komvflit»y po. Mbr.o divjali na Kobaridskem. Pretekli tiden so uMM 751elnega starčka Urba-najsa in njegovega sina. Na kmetiji pri Balošu v Potokih pa sta se gospodar in sin rešila z begom. Ker jih rdeči rablji niso dobili doma, da bi jih umorili, so
jim popolnoma izropall hišo.
•
Tolmin. Treba Je priznati, da se je Tolmin prav s sveto trmo lotil naTod-nega dela, da tako čimprej zabriše žalostne spomine iz prejšnjih let.
Tolmin je bil prvi, ki je razvil narodno zastavo in odprl tečaj za slovensko učiteljstvo; ob stoletnici rojstva Simona Gregorčiča so tolminski domobranci v bratski slogi z ostalim prebj. valstvom edini, ki prirejajo lavno akademijo ln tako pokažejo celi Goriški, da najbolje razumejo gorečo željo našega slavčka:
»Mojo srčno kri škropite po planinskih sončnih tleh .. .< Gregorčičeva akademija bo v kino dvorani v nedeljo poopldne, 5. novem bra.
Siicce \z Sovjetske Zveze
vodilnih mestih v Finski Je i» preveč ljudi, ki podpirajo pristaše varnostnega zbora. Tudi pri policiji so le pristaši varnostnega zbora. Vse to osebe je treba odstraniti iz njihovih mest.
Boljševiške krutosti na Madžarskem
Budimpešta. Kakor poroča petkovo
jutranje časopisje, je dal vojaSki poveljnik sovjetskih edinlc na področju občine Toszek, jugozahodno od Szolnoka, iztrebiti vse civilno prebivalstvo. Povod temu Je bilo to, da te nek kmet s sekiro ubil nekega sovjetskega častnika, ki je hotel posiliti njegovo hčerko.
Kratka poročila
Bern. Papandreujeva vlada sedaj težko obtožuje bolgarske okupacijske čete v Traciji in Macedoniji. Po vesti kairskega radia sta se vrnila ministra Porphy-roghenis m Lambrianidis s potovanja po Traciji in Macedoniji ter sta izjavila, da so tamkaj Bolgari umorili 60,000 Grkov. Očividno nameravajo izvršiti v Atenah tozadevno kako politično akcijo. Druge vesti pravijo, da je zaprosila grška vlada Anglijo in Združene države, naj izvrže, na licu mesta preiskavo,
Stockholm. Kakor poroča »Dagens Nyheter« iz Helsinkov, cenijo povračilo škode, ki jo bo morala Finska plačati prebivalstvu onih predelov Karelije, kl so bili odstopljeni Sovjetski zvezi, na 18 milijard finskih mark. To je dvakrat toliko, kolikor bi morali izplačati po zimski vojni. To ogromno vsoto bodo dobili na ta način, da bodo zaplenili 20% vsega premoženja.
Amsterdam. Kakor javlja radio London, je sporočila belgijska komunistična stranka, da bo nadalje podpirala Pier-lotovo vlado. Ta sklep je bil izvršen po razgovorih s Plerlotom, ki le obljubil, da bo ostro kaznoval »izdajalce«, zvišal sredstva za proizvodnjo, preekrbel življenjske potrebščine ter reformiral vojsko.
Bern, 8. nov. »United Prefls< javlja iz Bukarešte: Romunska vlada Je sklenila prekini« diplomatske odnošaje z Japonsko. Romunski zunanji minister je o tem obvestil Japonskega poslanika ter zaprosil za obojestranski odpoklic diplomatov.	.... „ _
Budimpešta. Generalni polkovnik ter kete Halni-Czeydner je bil imenovan *a namestnika honvedskega ministra in za šefa generalnega «t?ba. Udeležil se je tudi bojev na vzhodnem bojišču v nekem oddelku orožja SS.
Iz razgovora z vseuč. prof. Grotovim Sergejem smo nabrali še nekaj sličic iz življenja v komunističnem »raju.« Nekaj jih v naslednjem podajamo:
Afrika že petdeset let brez carja
Rdeča vojska ima pri vseh edinicah politične komisarje, tako zvane polit-ruke, ki morajo skrbeti za politično izobrazbo sovjetskih vojakov. Ti polit-ruki prirejajo vsak dun deset minutna predavanja, vsak teden pa morata biti še dve politični uri. Na teh političnih urah pripoveduje politruk svojim poslušalcem, kako vzvišene so naloge rdečega vojaka ▼ tej vojni, kajti sedaj odhaja rdeči vojščak reševat zasužnjenega delavca v zahodno Evropo. Delavec je v kapitalistični Evropi brez vseh pravic, živi v največji bedi civilizacija je tam na najnižji stopnji, daleč za sovjetsko itd. Pri tem je kot vzgled navedel tudi naslednje: »Pomislite, kapitalizem izrablja delavce v Afriki tako hudo, da morajo tam delavci kar nagi okoli tekati.«
Po vseh predavanjih mora biti tudi debata in vojaki lahko stavijo vprašanja, ki naj pojasnijo težje razumljiva poglavja. Pa se je dvignil dobri-čina in vprašal politruka:	b
»Če so v Afriki kapitalisti tako proti delavstvu, zakaj se pa tedaj delavstvo ni dvignilo ln napravilo revolucije?« Politruk je odgovoril: »Saj so jo pred petdesetimi leti, pa ni popolnoma uspela, « Vojak pa je pomodro-val naprej:
»Ja, seveda, če je poteklo že petdeset let od tedaj, kar so odpravili carja, potem pa lahko verjamem, da so sedaj že vsi nagi in brez vsega...«
Ponoči je bil odveden in poslan v »trinajsto brigado«.
Stalin in nmetnost Velik ugled in slavo na književnem polju uživa danes v Sovjetski zvezi pisatelj Aleksej Tolstoj, nečak velikega ruskega pisatelja Leva Tolstoja. Ta je napisal v zadnjem času več knjig v katerih dela tlako svojim rdečim gospodarjem. Pred leti je bilo, ko mu je bilo namignjeno, da naj napiše dramo o Petru Velikem, pri tem pa naj zlasti podčrta, da je bil Peter Veliki, ki sme biti sedaj samo še Peter Prvi, že boljševik oziroma predhodnik boljševizma. Tolstoj je dramo napisal in jo izročil gledališču v obdelavo. Toda rdeči oblastniki so začeli stikati glave, vpraševali so se, ali _ sme komunizem dopustiti to, da bi bil car proglašen za vzglednika boljševizmu in ali sme biti car celo predhodnik boljševizma. Taka drama je lahlto nazadnje tudi nevarna monarhistična agitacija. Po vseh dolgih razgovorih in ugibanjih je bilo sklenjeno, da naj Hudožestveniki delo pripravijo, toda prva predstava mora biti samo za zaključeni krog strokovnjakov in zastopnikov komunistične stranke, ki boao na odru izvajano delo dokončno presodili in odločili, ali se sme izvajati ali ne.
Hudožestveniki so delo pripravili in na generalko je prišlo zelo mnogo povabljencev. Napetost je dosegla višek, ko je prišel v svojo ložo še sam Stalin. Po četrtem dejanju, pa se je Stalin dvignil in odšel iz gledališča. Splošen preplah med gledalci in igralci. Režiser in upravnik gledališča sta odhitela, da pospremita diktatorja do i/hoda. Med tem je biio odigrano peto dejanje in na oder so prinesli mizico, za katero so potem sedali izvedenci,
da bi povedali svoje mnenje. Prišel je prvi in začel trgati delo, ki da je drzen poskus zasmehovanja boljševiške ideje, prišel drugi, govoril v istem smislu in prišel je tretji, ki je imel svoje opazke v aktovki na posebnih listkih. In ko je razporejal listke, da bi začel delo pobijati, je prihitel na oder režiser in sporočil, da »se je tovarišu Stalinu drama izredno dopadla, da obžaluje, da ne more ostati do konca predstave in da sporoča le to željo, da naj pisatelj ponekod še bolj podčrta, da je bil Peter Prvi predhodnik boljševizma.« Izvedenec, ki je hotel začeti s kritiko, je ves preplašen pobral svoje listke, za njim pa so prihajali na oder drugi, ki so poudarjali, da je delo nad vse odlično, v vseh ozirih v skladu z marksističnimi nazori o umetnosti, pri tem pa strahovito napadali tista dva nesrečneža, ki sta v začetku dramo zavrnila. Zanju so predlagali, da ju je takoj kot »nevarna, zahrbtna reakcionarja« izločiti iz sovjetskega življenja in udejstvovanja.
Zidje imajo vse v rokah.
Vse javno, upravno in gospodarsko življenje v Sovjetski zvezi je v židovskih rokah. Zidje so ravnatelji vseh velikih industrijskih podjetij, le i rdeči armadi je zelo malo Židov oziroma jih sploh ni. Politbiro, ki je oktobra 1917 izvedel oktobrsko revolucijo, re štel deset članov, med temi sta bila samo dva Rusa in sicer Ulja-nov-Ljenin in Bubrov, eden je bil Po' Jjak in sicer Džerdžinski, vodja Čeke, Ordžonikidze pa je bil Georgijec; vseh ostalih šest: sami židje.
Stalin ima sedaj drugo ženo in sicer je njegova žena hčerka sovjetskega komisarja za težko industrijo Ka-ganoviča, ki je žid. Stalinova druga žena je stara 26 let, sam je star 65 let, njegov tast Kaganovič pa je star 53 let. Še trije Kaganovičevi bratje imajo v rokah najvažnejša gospodarska ministrstva. Vse sovjetsko gospodarstvo je tedaj trdno v židovskih pesteh.
Zunanjo politiko Sovjetske zveze tudi usmerjajo židje. Danes so na odličnih mestih sovjetskega zunanjega komisariata židje: Litvinov, Majski in Lozovski.
Življenjska pot generala Vlasova
General Vlasov je danes star 44 let. Ko je bil star 19 let, ga je komuni-
jili
Kobarid. Te dni Je pribežalo h koba-riški čeli sedem prisilnih mobiliziran' cev, ki so prosili domobrance, naj sprejmejo v svojo sredo, da se bodo ta. ko lahko borili proti svojim zapeljiv-cem, mufilteljem in prijateljem laških komunistov.
•
Koritnfea pri Bo ven. Naš gostilničar Alojz Zornik znan po svoji »brihtnosli« v besedah in dejanju, je postal tolovajski učitelj. Bil je samo osem dni na učiteljskem tečaju v Brdih. Častitamol
Sv. Lucija ob Soči. 16. t. m. emo
vso svečanostjo vpisovali našo mladim v slovensko narodno šolo. Ze prvi dat se je vpisalo 95 otrok. V Šoli bo poučevalo troje učiteljic, katerim prav toplo priporočamo svojo deco. Ker je šolska poslopje zasedeno, je šlo zelo na rokol županstvo, ki je preskrbelo druge učni
prostore.
•
Vojsko. Te dni je angleška misij« pri tolovajih zapustila svoje »tovariše« f znak protesta nad grozodejstvi, ki jifc komunisti izvajajo nad nedolžnimi Ijud« mi. Angleški zavezniki se torej zgražaj« nad divjanjem OF in se bojijo odgovornosti vseh strašnih zločinov, kl so jih komunisti zagrešili nad slovenskim ljudstvom.
•
Čepovan. Pri zadnji operaciji eo protikomunistični borci zalemli »tovarišem« tudi večje skladišče ukradenega blaga ki Je bilo skrbno zazidano. Poleg drugih dobrin je bilo v tem skladišču vei kosov jjopolnoma novega mami fak! urnega blaga.
«»SVETU«,.SJTSL
stična revolucija zajela v vojaški suknji in pozneje se je vežbal naprej > rdeči vojski. Ko je bil star 30 let, j< bil že polkovnik, s 36 leti je bil i divizijski general. Stalin ga je nati poslal na Kitajsko, kjer je dve let izobraževal kitajsko vojsko. Ko se ji vrnil, ga je Stalin poslal za poveljniki v Kijev. Ko je izbruhnila vojska ni vzhodu, je bil dodeljen maršalu Bud
Ž'eni ju in ko so tega kozaškega mar ala razmere odplavile, se je s svoji vojsko koncentriral v Kijevu. Od tar ie Stalinu sporočil, da mesta ne mor braniti pred nemško vojsko, toda Sta lin je ukazal, da mora ostati v mest in se braniti do zadnjega. Ko se j pozneje prebil do sovjetske vojske, j bil odlikovan z Ljeninovim redom, to da Vlasov se je prepričal, kakše; »strateg« je Stalin. Poverjena mu j bila nato obramba Moskve, poznej pa je moral hiteti reševat položaj n bojišče pri Volkovu. Tam so ga nerr ške sile obkolile, z ostankom svoji sodelavcev se je umaknil v gozdov in ko so ga nemške čete zajele, se j predal s trdnim sklepom, boriti se vsemi silami proti Stalinu in rešiti Rii sijo nasilstva. Sedaj pripravlja v Nem čiji svoje prostovoljce za boj pro rdečemu diktatorju.

Zatemnitev od 17.10 do 6.21
AAAAAIAAAAAAAAA
Danes Villacher SV : Hermes
Po nekaj nedeljskom presledku imamo danes v gostoh na zelenem nogometnem travniku epet goste s Koroškega. Tokrat bodo nastopili najboljši nogometaši z naše severno meje ln to pod firmo Villaoher SV. Pod tem imenom bo dane« popoldne nastopilo vso kar jo najboljšega v koroškem no. gomotnem Športu. V ta namen so imeli Korošca dva težka treninga mod tednoai, ker vodstvo koroškega nogometa noče pokvariti dobrega dojma, kl ga je prod tedni zapustilo v Ljubljani dobro moštvo oelovškega kluba, ko je v trdi borbi premagalo domaČo dobro enajstorioo. AH bodo domačini imeli danes srečnejše nogel Morajo Jih imeti, saj to zahtevajo domači interesi. Prireditelju mednarodne tekme ŽSK Hermosu polagamo na srce, da postavi na igrišče res svoje najboljše moči, kar jih ima v svojih vrstah. Upamo, da se vodstvo Hermosa do. bro zavoda odgovornosti, kl jo Ima pri da. nasnjem srečanju s koroškimi gosti. Na so leno polje mora dati enajstorioo, kl bo zaigrala s srcem ia voljo do domače stvari,
pokazati, da znajo tndi Hermežant zaigrat če je to treba. Kakor smo izvedeli, boc hermeSanske vrste ojačene z nekaterlt igralei ostalih ljubljanskih klubov. Tako t dana Se večja možnost za zmago domače! moštva, katero želimo vsi Ljubljančani. D ne« vabimo torej športno LJubljano, da P' de na igrišče Hermesa, saj bodo' lahko i deli dober nogomet.
ZaCetek tokme ob 15. V prodtekml se b sta pomerili moštvi Viča in pa juniorsl reprezentanca, kl bo tokrat prvič sestavil na lz najboljših mladih igralcev ljublja skih klubov. Ta predtekma se bo začela 1 13.30.
Naročniki Naše knjig
Izšli sta drnga ln tretja knjiga za teko polletje
Merežkovsklj D.: »NAPOLEON« Javornik M.: »PERO IN ČAS« Dvignite v LJUDSKI KNJIGARNI V LJUBLJA!
Pred škofijo 5
a
iS
Vseh svetnikov v Sernečevi »bajti«
Pet begunskih družin je dobile stanovanje v Sernečevi vili
J Najlepša krepost je hvaležnost
V hiši na Peruškovi ulici 6 je bilo ed enim lotom nekaj časa mirno. Hiša bila brez gospodarja, ker je inž, Ser-,c {eprav >gospodc, odšel h komunistični tolpam, da jim pomaga uničevati kar ni hotelo zatajiti vere in naro-ivih svetinj. Čez čas pa je v lepo vilo ,pet prišlo življenje: v njej so dobile oj prostor od komunistov izgnane dru-ne.
Na praznik Vseh svetnikov nam je Kjinin romal tudi k onim bratom, ki mes zaradi preganjanja veliko trpe — našim izgnancem in beguncem. Dru-„e brez svojih domov so vesele obiska, eminci radi pripovedujejo, kako so na au rajnih doživljali spomin na svoje ipge, ki so jih komunisti s premišljeni trpinčenjem obsodili na smrt.
Obisk y »bajti«
Pet begunskih družin je dobilo svoj los tor tudi v lepi Sernečevi vili, ki jo , gospodar komunistom na ljubo ime-3val bajto. Vsaka družina ima svojo ibo. Malo je to, a velika sreča je za »pjnske družine, da so zase dobile vsaj io sobo.
Kje si, oče?
Pot me zanese k prvi družini v prl-iiju. Soba je srednje velika. Stene so »po rdeče prepleskane, pod je iz par-eta. Ob levi steni 6la postavljeni dve iroki postelji, ob desni ena železna. Ve-
ll3^svan'e In kazen
Te dni so šli skozi Ljubljano srbski irostovoljci in so pripovedovali, koli-
0	je trpela Srbija od komunizma. Za-adi komunizmu so pudli stotisoči irbov. Dosedanjim žrtvam pa se pri-Iružujejo še nove žrtve, ki jih ne po-lijajo več samo domači, srbski komu-listi, marveč jih inasukrirajo boljšc-riške mongolsko horde. Častnik, ki je
1	tem pruvil, je še dodul: »še bomo Imeli žrtve, morda bodo šle v stotiso-if, toda odnehali ne bomo, dokler ne iztrebimo komunizma z naše zemlje.«
Neomajna volja do uničenja koinu-lizma enako preveva vse, ki so kdaj imeli z njim opravka, kujti komuni-idii Us zločinski povsod, kjer se po-avljn. Komunistična revolucija je lolj bestialna kakor katera koli revo-uciju v zgodovini, je najpopolnejši zruz vse zuuikujočega mefistovskega Iuha.
Tudi Slovenci smo okusili nedopo-irdljivo krutost komunistične revolu-:ije. Mnogi so se šele ob tej krvavi •esnienosti zavedeli, kako je koinuni-!cm poguben, in so prišli do spozna-ija, tla je treba uporabiti vsa 6redstva f.a njegovo uničenje. Koga, ki je icle tukrat, ko je komunizem s svojimi zločini prizadel tudi njega, spo-mal njegov pravi obraz, bi moglo njegovo spoznanje, navezano neposredno na čustvene vtise, zavesti v maščevalnost. Komur so komunisti pobili ali mučili njegove domače, komur so požgali dom in razbili družino — in koliko tisoč je takih! — ta se bo včasih i težuvo vzdržal sovraštva in želje po maščevanju.
Toda vendar — to vsi dobro vemo, - naš boj proti komunizmu ne temelji na sovraštvu in ne izvira iz mu-bčevalnosti. To je boj za pravično var, ki so ga domobranci začeli, da „i branili sebe in svoje pred navalom komunizma, in ga bodo nadaljevali do popolnega uničenja komunizma, la boj ni maščevanje, marveč obramba.
Nekateri ozuunjevalci zgrešene lju-jezni, ki so jo oni iinenovuli »krsčan-ko ljubezen«, so si nuš odnos do komunizma predstavljali silno naivno — kot nekakšno pasivno resistenco. Opo-kali so poštenim ljudem celo to p«i-nco, da bi se smeli z orožjem ustavljati oboroženemu napadu komunistov. Dznanjevalci take ljubezni so bili sami zaslepljeni ali pa so hoteli zaslepiti druge ljudi v korist komunizmu.
Drugi so sicer obotavljaje priznali, a je obramba proti komunizmu dovoljena, du je celo potrebna. Bali pa so ves čas, da bi boj proti komunizmu nehal biti obrambni boj. Pri tem so mislili, da naj bi se domobranci borili proti komunistom le, če jih ti napadejo. Napad na komunistične tolpe se im je zdel že nepotrebno prelivanje krvi. V zahtevi po popolnem uničenju komunizma so videli že maščevulnost. si taki pomisleki izvirajo iz bolj ali manj prikritih simpatij do komunizma uli iz nespametne, kratkovidne čustvenosti.
Vsi vemo, koliko zločinov so zagrešili komunisti nad našim narodom. Za zločine mora priti kazen. Vemo pa tudi, da ti zločini niso bili slučajni, marveč da izvirajo iz bistva komunistične revolucije. Zato proti komunizmu ne zgdošča samo povračilna kazen, ampak so potrebni vsi ukrepi, da se komunistični zločini za naprej onemo-očijo. Iz tega pa sledi, da je treba komunistične tolpe uničiti. To ni maščevalnost, to je še zmeraj boj za pravico in obramba.
V resnici domobranci niso nikdar delali stvari, ki so jih v brezumni maščevalnosti in krvoločnosti počeli komunisti. Domobranci niso pobijali nedolžnih, niso mučili zločincev, marveč so jim prisodili pravično kazen brez nečloveškega mučenja. Domobrancev ni nihče v boju podžigal s klici po maščevanju, kakor pozivajo k maščevanju komunisti svoje. Nihče ne more očitati domobranstvu, da se bori iz maščevalnosti. Prav tuko pa naj nihče ne pričakuje, da mu bodo pozabljeni njegovi zločini. Vsakdo bo dobil plačilo za svoje (Jplo, vsakdo kazen za zlo čine, ki jih je zagrešil. Pravična kazen, to je edino, kur pozna domo-oranstvo.
liko je namreč treba ležišč: poleg matere spi v isti sobi še sedem otrok. Ko vstopi obiskovalec v družinsko sobo, se otroci zgrnejo okrog matere. Uospodinja pa veselo ponudi stol. Prav rada pripoveduje, kako je njena družina letos praznovala spomin na rajne.
»Veste, tako žalostni so bili letos Vsi svetil Kako bi bilo lepo, ko bi bil tudi letos pri nas moj mož, naš oče. Tako pa sploh ne vemo, kje je njegov grob. Tako hudo mi je bilo pred nekaj duevil Otrok je bil preveč razposajen in sem ga nekoliko oštela. lludo mu je bilo, začel se je jokati. Naslonjen na zid je tožil: .Nihče mi tu lie privošči tople besede, vse me tako tuje gleda. Oče, kje si ti, da bi mi privoščil prijazno besedo.' Nisem mogla vzdržati solz. Tudi ta mala punčka ve, kdo nam je pobral dobrega očeta. Večkrat 6e nanj spomni in začne govoriti: ,Kje je očka? Komunisti so ga ubili.' Kur naprej ponavlja le besede. Ubogi otrok je bil komaj eno leto slur, ko so mu vzeli očeta. Pozna ga le po pripovedovanju svojih bratov.
Žalostno je bilo pri nas na praznik Vseh svetnikov. Otroci so dopoldne odšli na Orlov vrh k padlim domobrancem, jaz sem ostala doma. Popoldne smo šli vsi skupaj ua pokopališče. Nisem mogla dolgo časa gledati lepo okrašenih grobov. Takoj sem se spomnila na svojega moža in na njegov grob: brez križa, brez blagoslova spi v kakem skupnem grobu v gozdovih blizu Mozla. Le to vem o svojem možu, kar so uti pripovedovali znanci iz Kočevja.
Ko smo se umaknili iz Kočevja pred komunisti, nas je med potjo napadla pri Dolenji vasi komunistična tolpa. Tam smo se za vedno ločili. Skrb za nas je mojega moža prignal nazaj v Kočevje, kjer je spraševal znance po naši usodi. Ker so v tistih dneh komunistični plakati naznanjali, da bo vsakdo ustreljen, kdor ne bo ostal ua svojem mestu, iu obenem naznanjali amnestijo za vse nasprotnike komunizma, se je moj mož šel javit, da je spet prišel v Kočevje. Nekaj dni se je lahko prosto gibal po mestu. Čez en teden pa so ga srečali komunisti iz Mozlja. Ovadili so ga in ga zvezanega odpeljali v jetnišnico. Zaslonj so ga znanci čakali, nihče ni več zvedel za nadaljnjo njegovo usodo. Gotovo so ga z junaki s Turjaka zvezanega odpeljali v mozeljske gozdove in ga tam ubili. — Kako morem biti ob vsem tem na praznik Vseh svetnikov daleč od svojega doma še srečna.«
Kaj je morala pretrpeti slov. mati
Gospodinja je začela pripovedovali tudi svojo zgodbo trpljenja po osmem septembru lanskega leta. »Ravno žgance sem skuhala, ko smo zvedeli, da se bo savojska vojska umaknila iz Kočevja. Pustili smo žgance, pobrali najnujnejše stvari in se hoteli rešiti pred komunisti. Umikali smo se proti Ljubljani, ker smo se bali komunistov, ki so nam že dolgo časa grozili s smrtjo. Pri Dolenji vasi so nas napadli komunisti. Srečno sem se
rešila z otroki v Ribnico. V Ribnici so se nam zopet približali komunisti. Z begom sem se rešila, a med potjo izgubila dva otroka. Naslednjega dne sem ju zopet našla. Nadaljevali smo pot proč od komunističnega pekla. Ker pa sem zgrešila pot, sem namesto proti Ljubljani odšla proti Primorski. V Klanah sem zašla v bližino komunistične tolpe. Zaslišali so me, nič pa mi niso mogli dokazati. Spustili so me, da sem nadaljevala pot
V pomladi je vsa narava cvetela, v poletju je nastavila plod in jesen nosi sadove. Bog je tako uredil, da narava leto za letom preživlja človeški rod. Ljudje se morajo mnogo truditi, vendar ni nič tisti, ki sadi in zaliva, ampak tisti, ki daje rast. Stvarnik daje rast in v njegovi moči nosi narava svoje sadove.
Nihče ne more mimo Boga, ne da 11 bi se mu zahvalil, ker ga Bog pre-življa. Vsaj ne smel bi nikdar poza-
proli Ljubljani. Hodila sem peš s svo- biti, da je On tisti, ki mu daje hrano jimi otroki -in čez en mesec prišla v Ljubljano. Naše noge so bile od dolgega pota vse zatekle. V Ljubljani so nas lepo sprejeli. Otroci so dobili novo zasilno obleko. V to hišo so nas naselili pred desetimi meseci. Poleti je bilo lepo, bojimo se pa zimskega mraza.«
ob pravem času. Kmečki človek se vse bolj zaveda, da mu je življenje odvisno od Boga prav v vseh podrobnostih. Veruje trdno in neomajno, da Bog daje dežja ob potrebnem času in da ga varuje pred nesrečami, ki Spomin na rajne — spomin na dom ) bi mu jih lahko prinesla slaba letina.
Med pripovedovanjem je stopila v sobo gospodinja, ki ima svojo družino v l>odstrešni sobi te vile. Pogovor se je kmalu odtrgal od težkega trpljenja in spomina na rajne, begunci so se znova spomnili na svoje domove. Dvakrat težko jim je bivanje na tujem stanovanju.
Zato ne izgine iz poštenih kmečkih ust nikdar beseda: »Bogu hvala«. Vedno zahvaljuje Boga, posebno še na jesen, ko vidi, da je Bog blagoslovil delo njegovih rok.
Vojni časi so zresnili tudi mešča-
Hudo jim je, da že leto dni niso videli ^ na_ prej se ni menil za dobre in slabe in obdelali svojega polja, na katerem so 1(jtne iase zan;mai se je komaj za
£ "emn^ml6 ^^^^ j to. da bi bilo lepo vreme, ko bo šel mestu jim je kakor zapor v jetniški ce- J na izlet. Dobil )e ob mesecu svojo lici. Kar naprej se skrbno vprašujejo: ^ pjačo in se mu je zdelo, da ni od »So naša polja zorana, so naše njive po- ^ ^^dar odvisen. Kaj šele od Boga
^^tSr T, iMv^E > iu Stvarnika! čemu naj bi zahvalje-tega meščana, ki še morda vedno odo- J val Boga za sadove zemlje, če ima brava komunistična zločinstva. Pred štiri- * vendar plačo, da si jih kupi. Danes najstimi dnevi sta ti dve materi doživeli \ tu(li mejjan pazljivo opazuje življe-' strašen razgovor z nekim meščanom. Na * trgu sta si ogledovali čevlje. S skrbjo sta vzdihovali, kdaj bosta mogli zbrati toliko denarja za nove čevlje svojim otrokom. To je slišal tudi neki dobro oblečen gospod. Pristopil je k njima in jima dejal: »Ste bili internirani? Počakajte, kmalu bo dobro. Internirane! bodo dobili nove hiše, vse begunce in domobrance pa bomo pobesili.c Groza je objela begunki. Spogledali sta se, zaradi razočaranja še odgovoriti nista mogli predrznemu lepo oblečenemu zločincu.
Dobro je, da so taki zločinci le redki. Mnogo družin v Ljubljani pa z vsemi močmi beguncem j>omaga in jim skuša ublažiti grenak spomin na trpljenje in izgnanstvo. Mnogo begunskih otrok so ljubljanske družine sprejele v svoje varstvo. Poleg velikih darov Socialni pomoči pomagajo bogati Ljubljančani kar naravnost revnim beguncem z izredno lepilni darovi. Gospodinja pokaže obiskovalcu šivalni stroj, ki ga ji je zastonj po. klonila usmiljena gospa iz Ljubljane. S šivanjem služi sedaj izgnana mati vsaj nekoliko kruha svojjm otrokom.
Tako 60 naši begunci letos praznovali praznik Vseh svetnikov. . Spomin mnogih je te dni romal v nesrečno krajo Dolenjske, kjer so izgnane in begunske družine v zadnjem letu morale zaradi komunističnih zločinov žrtvovati toliko svojih sinov.
nje v naravi in ugiblje o dobri id slabi letini. In tiho se mu prikrade misel na Boga, ki skrbi za ves svet. Ve, da je Bogu dolžan hvalo, ker jc zemlja zopet obrodila.
Mnogi pa so še vedno nehvaležni. Skromno in trdo žive in čemu bi se zahvaljevali Bogu. Samo to vidijo, da niso mogli uživati, kolikor bi hoteli. Živeti so morali v odpovedi, a oni hočejo uživanja. Menijo, da bi se morali zahvaljevati Bogu samo, če bi imeli vsega na ostajanje, za drugo pa se niso dolžni zahvaliti. Njihovo mišljenje je zgrešeno. Veliko je že to, da so se preživeli in tudi za to bi morali biti Bogu neizmerno hvaležni. Saj Bog pi dolžan, da bi nam moral dati vsega kar največ, potrebna nam jc hrana, ne pa življenje polno uživanja. Ni Bog kriv stiske ubogih, zakaj zemljo je ustvaril dovolj bogato, da bi mogla preživljati vse človeške otroke. Kriva je hudobija ljudi.
Najlepša krepost je hvaležnost in hvaležen človek je sposoben, da prejme nove darove. Hvaležnost za prejeti dar je vedno ponižna prošnja za nove darove. Takšne morajo biti naše misli na zahvalno nedeljo. »Bogu hvala«, recimo, kot so to ponižno izrekali naši dedje. Naj bo ta teden vsaka molitev tudi zahvala za prejete darove naših polj.
Komunisti ropajo h pri stojih peresih
Brdom m Vipavski dolini grozi lakota
S svojimi sleparskimi obeti so rdeči tolovaji zavedli mnogo poštenih in zavednih primorskih Slovencev, da so jim odprli srce in roke. Sprejeli so jih kot brate, verovali njihovim lažnim besedam in prisegali na njihove obljube o »svobodi« in »odrešitvi«. Bridko je razočaranje, ki so ga doživeli. Nikoli še niso živeli pod takim pritiskom kot v zadnjem letu, nikoli še niso pretrpeli toliko narodnega ponižanja kot v zadnjih mesecih, ko se morajo bratiti s savojskimi strahopetci in poslušati njihova izzivanja. Najhujše, najbridkejše pa tem našim zapeljanim revežem še grozi. »Goriški list« z dne 29. oktobra 1944 piše:
»Resnica na Goriškem je namreč taka, da najbolj plodnim dolinam in planjavam za zimo grozi prava in resnična lakota.«
Kljub trpljenju je bil naš Bric vedno ponosen, čeprav je moral po navadi oddajati polovico svojega pridelka gospodarja, ki ga največkrat ni poznal ali samo od daleč. Bil je kolon, dandanes pa je suženj svojih novih gospodarjev, katerih poprej nikdar ni videl, nikdar poznal — komunističnih tolovajev vseh barv, predvsem onih »odrešiteljev«, ki so jih na Goriško poslali kranjski komunisti, dalje onih, ki jih pošiljajo izda-
jalske savojske čete ln še mnogi drugi. Briški kolon vsako noč trepeta pred obiski teh oboroženih roparjev in ne ve, s čim bo nasitil svoje otroke, ko mu roparji vzamejo celo koruzo iz shrambe.
Nekoliko več bogastva, kakor v Brdih je bilo v Vipavski dolini, kar je umljivo, zakaj vipavski kmet je bil gospodar na svoji zemlji, ni bil kolon. Sedaj pa prihajajo iz Vipavske doline prav tako obupna poročila, da bo Vipavec stradal ln seveda njegova družina. Zakaj gospodje komunisti, ki iz gozda vodijo »gospodarstvo« in politiko ter hočejo Trst in Gorico izstradati, ti so prepovedali vipavskim kmetom vsako zvezo z mestom.
Tako Brda kakor Vipava so letos pridelali dovolj svojega glavnega pridelka, namreč vina in prav lahko bi ga Brici in Vipavci prodali. Toda kaj, ko za grmom preži komunistični stražar, ki ti more preluknjati z enim samim strelom, sod, da se uniči v nekaj minutah enoletni trud izmučenega vinogradnika. Toda kmet mora v Gorico, mora tukaj nakupiti nekaj važnih življenjskih potrebščin, od katerih industrijske niso najbolj važne, važna je predvsem jed, važna je koruzna moka, važna je kaša, važna je kgušna moka, važen je sladkor in sol, kvas, za moške je važen tobak.
Komunistom gre vedno bolj trdo. Bližajoča zima jim grozi skupaj z lakoto, mrazom in snegom uničiti še poslednje ostanke njihovih tolp. Zato so začeli zadnje čase pritiskati vedno bolj na terenee in na vse tiste, ki so vsa leta revolucije podpirali razvoj tolp. Ker vse prizadevanje za podporo pri ljudstvu ni naletelo na noben odziv, so se obrnili kar na svoje zaupnike in jim poslali par letakov, v katerih jih spominjajo, »da imajo na položaju brata, ki je morda bos in prezeba«. In nadaljujejo: »Na pragu zime ne pozabimo na našo vojsko, ki rabi obleko, obutev, perilol« Torej je njihova vojska res bosa, gola in ušiva, kar so doslej tako vztrajno zanikavali.
Zadnji dve leti je še kar šlo. Tercnci so jih obilno podpirali, seveda iz svojega niso dali ničesar in tako so za silo vozili naprej. Kradli in ropali so na vse mogoče načine: bodisi, da so razpisali posojilo, da so izdali bone (katerih so se pa tcrenci najbolj branili vzeti), najčešče pa so na krvav način poiskali plena med premoženjem naroda. Mnogo opreme in sredstev so dobili od Savojcev, sprva na skrivaj, ob njihovi izdaji pa javno. Tako je bilo mogoče, da niti terenci niti štabni tovariši niso bili nikdar ▼ zadregi iu stiski.
Sedanje razmere so vso zadevo popolnoma prevrgle. Kar naenkrat sc odločilni komunistični vodje morali ugotoviti, da nekdaj tako opevani »idealizem« komunističnih tolovajev vedno bolj bledi in izginja. Vedno ista pesem: porazi, porazi, dezertacije, izgubo ... Razumljivo: razbojnike so učili krasti, ropati, moriti in tega se jim sedaj hoče; dobro namreč vedo, da brez tega ne more biti komunistične vojske; s tem se je povzdignila, se vzdržev^a in ji grozi konec, če lega več ne bo^mela. Krasti in ropati ne morejo več, deloma zato, ker so večino prebivalstva, kjer se večkrat mude, že popolnoma oskubili; drugod pa domobranci budno pazijo nad življenjem in premoženjem prebivalstva. Nekje pa morajo dobiti, če hočejo živeti.
To pot so prišli na vrsto terenci, kajti če so prej imeli in prejemali del
Toda če Bric in Vipavec ne moreta prodati vina. kako naj potem kupita za svojo družino kaj potrebnega? Morda jim bosta to dala rdeči komisar in njegova skuštrana priležnica?«
Izhod iz lega grozečega pekla je samo v neizprosnem iztrebljanju izdajalskega in roparskega komunizmat
naropanega, naj pa še sedaj dajo, tako so odločili višji tovariši. Zato sc je obesila vsa komunistična drhal kar na terenee. Ker vedo, da je zanje to težka preizkušnja »narodnega idealizma« jih pitajo z obljubo o skorajšnji zmagi: »Na pragu svobode dajmo vse kar moremo za našo vojsko« nadaljuje omenjeni letak. Kakšno pa je mišljenje komunističnih somišljenikov o teh obljubah svobode in potrebnih žrtvah za dosego zmage, zelo lepo pokaže primer, ki se je zgodil pri komunističnem ropanju na RžiSču. Vzeli so vse, kar se je dalo odnesti in uporabiti. Tako so prišli krast tudi h komunističnemu somišljeniku (tokrat so seveda prišli krast, medtem ko so nekdaj pri drugih — po njegovem mnenju le rekvi-rirali za krajšo dobo in proti vrnitvi).
Možak se napravi hudo užaljenega: »Dva sina imam pri vas, pa me hočete kljub temu okrasti; kakšno tovarištvo pa je to!« Sedaj mu je eden navzočih tovarišev tako razložil: »Veste, oča, stvar je pa takale: vaša dva fanta, ki sta pri nas morata vendar tudi jesti. Ker ju zaenkrat redimo mi, boste pač morali vi nas rediti.« Ta, pač čisto razumljiva po-jasnitev ni šla v glavo temu kmetu, obrali so ga pa kljub temu.
Ta premer znova potrjuje ie večkrat dokazano dejstvo, da so sc ljudje navduševali za komunistično OF le tedaj, če so bili ti »narodni« cilji v kaki ozki zvezi z njihovim žepom ali povečanjem premoženja. Saj je bilo kar poučno gledati, kako je razvoj šel: nekdo je poslal svojega v hosto zato, da bi napravil kariero; drugi, ker je imel obljubljeno lepo mesto komisarja; tretji, ker je škilil na sosedovo posestvo — vsi trije so pa dejali: za narod moramo vendar nekaj žrtvovati. Obljube so bile eno, resničnost drugo, in sedaj se vse krha.
Komunisti so se ravno na začetku zime obrnili k poslednjim virom sredstev — k svojim somišljenikom. Torej so že začeli izrabljati svoje zaloge, svoje telo samo, kar je popolnoma obratno, kot je to v navadi, ko se na zimo vsakdo založi, da se more preživeti do poletja. Se je že pričelo rušiti prav na nevarni točki, da ni čudno, če jim obup sili že v grlo. Up na zmago že plava nekam v pozab-ljenje in začenjajo se boriti zato, ker jim drugače ne kaže.
IM
Splošna sodba o knjigi: Tajne narave je: knjiga je imenitna!
KULTURNI OBZORNIK
Veličasten slavospev načelu katoliške borbenosti
Handel-Mazzetti; »Štefana«
Kot največja pa tudi najpomembnejša knjiga vse Slovenčeve knjižnice je izšla znana zgodovinska trilogija avstrijske pisateljice Henrike von Handel Mazzetti: Štefana. (1. del 252 str., II. del 181 str., III. del 560 str., skupno 693 strani!) kot predzadnja knjiga tretjega letnika. Knjiga je izšla v novem prevodu Tomaža Po-klukarja kajti Slovencem je bila znana že od prej, saj budna slovenska javnost ni mogla mimo tega veledela, ki je v bivši Avstriji po letu 1915, ko je v celoti izšlo, budilo veliko zanimanje, ki je zajelo tudi našo literarno javnost. Tako je v Domu in svetu leta 1914, _ torej še pred celotnim izidom te triologije — napisal lepo literarno podobo pisateljice dr. Jakob Šile ter prikazal vso pot od njunih prvih začetkov do »Štefane Schvvert-n e ri, kakor se v izvirniku imenuje ta roman. Opisal je življenje te avstrijske plemkinje z itnlijansko-ma-
delo, ki je zlasti v zgodovinskih delih dosegla nenavadno ceno ter ji je uspelo samo iz svoje umetniške volje ustvariti to, kar je hotelo doseči načrtno po-litično-kulturno gibanje ob koncu stoletja, namreč — katoliški roman. Prvi tak uspeh je doživela s svojo pretresljivo zgodbo o protestantskem Jesseju in katoliški Mariji (Jesse in Marija), ki smo jo pred leti dobili v prevodu dr. Ivana Preglja tudi Slovenci. Ta zgodovinska podoba razrvnnega časa bo ostala kot najlepši spomenik njene umetnosti, ter tudi njene človečnosti, ki tudi v nasprotniku vidi celega človeka in ga skuša razumeti iz njega ven tako v zlobi kakor poštenosti. K pisateljici Handel Mazzetijevi se je dr. Šile povrnil še leto pozneje (1915) ob izidu celotne trilogije »Štefane Schvvertner« ter jo takoj v oceni postavil ob Mnnzonija kot nasprotno rešeni konflikt med zaobljubo in ugodnostmi katolištva, ki izvirajo iz razveljavitve zaroke, postavil pa tudi ob Dostojevskega kot isto postavljen problem z Razkolnikovim: nasprotje med samorazumskim in religioznim pojmovanjem človeka. Imenoval je to veliko
džarsko krvjo (roj. 1. 1871)," njeno šo- , delo kot njeno največje delo ter kot lanje v samostanu ter njeno, literarno l slI»tezo vsega njenoga dotedanjega
zgodovinskega pisanja, »kot vihar, ki si dela sam svojo pot«. Kmalu nato smo dobili prvi prevod tega romana, ko je v skrajšani obliki izhajala kot — podlistek v »Domoljubu« v prevodu dr. Jeršeta; l. 1920 pa je izšel tudi kot ponatis v knjigi »Junakinja iz Štajra«, ki jc že te^iaj budila veliko pozornost in dosegla velik uspeh. Toda ker prevod ni bil popoln, pa tudi zastarel, ga ie sedaj nanovo prevel Tomaž Poklukar ter ga je v celoti izdala »Slovenčeva knjižnica« pod naslovom »Štefana«. Z •njim smo se seznanili z enim najmogočnejših zgodovinskih del moderne nemške književnosti, repre-zentantke zgodovinskega pisanja v bivši Avstriji.
V ljubkem in močnem romanu »Jesse in Marija«, ki ga je Handel Mazzetti spisala nekaj let pred »Štefano«, občudujemo Mazzettino pisateljsko moč, njeno baročno besedo, ki je v Preglju našla dobrega prevajalca, predvsem pa njeno izredno pravičnost in razumevanje teoloških razlik med nrotestantizm, in kutolištvom ter njihovega odražanja v globinah človeških duš. Roman je pisan celo s tuko globinsko intuitivnostjo in človeško pravičnostjo, dn je delo vzbujalo debato o tem, ali je protestantsko ali katoliško: zmagujeta namreč po svoje obe veri iz svoje najgloblje polnosti ter sta obe glavni osebi pruva — junaka
svojega prepričanja. Takšna dvoumnost pa v tem romanu »Šteluna« ni več mogoča: tu je pisateljica podala sicer isti motiv (kukor je isti motiv borbe med pristaši dveh nasprotnih cerkvii reševala tudi v drugih romanih, na pr. »Uboga Margareta« itd.), toda rešila ga jc vse bolj enostransko, odločno katoliško, da, naravnost borbeno katoliško, kar bi kdo pojmoval že za ten-denco. Toda ta tendenca je podana z vso umetniško močjo ter psihološko globoko. Ker pa je morula premostiti neizmerne prepade med razumskim pojmovanjem sveta in religioznim ter prepeljati mogočnike enegu sveta na drugi breg, se je zgodba razširila v ogromno dogajanje zgodovinsko trilogije, ki se zato ni moglo rešiti na nc-kuterili mestih zategn jenosti. V celoti na je s tem romanom dala Handel Mnzzettijeva nazorno zgodovinsko podobo času, tako v kostumih kakor tudi v slogu, še bolj pn v duhu, ki je bil borben na obeh straneh. Če je pisateljica še v »Jesse in Marija« skušala doti obem stranem svoj prav, je tu napisala slavospev katoliški borbenosti, obsodbo vsakega kompromisar-stva in »sredinstva«, v kateri koli obliki, ter zasigurola zmago samo — načelni odločnosti. Tudi zato ima ta velika trilogija danes svoj poseben so-
(Nadaljevanje na 4. strnni.J
Teden dobrodelnosti trka na naša srca
1
Kakor vsako leto, se bo tudi letos vršil v vsej ljubljanski škofiji od nedelje, dne 5. novembra dalje teden solidarnosti, ki ga priredi Škofijska dobrodelna pisarna skupno z »Vincencijevimi« in »Eliza-betnimi konferencami«
Prva nedelja v novembru je v ljubljanski škofiji določena, da se takrat zahvaljujemo Bogu za poljske pridelke, ki nam jih je naklonila božja dobrota. Ta dan je po cerkvenih določilih predpisana 30 vseh cerkvah tudi zbirka za siroma-je. Najbolje se namreč Bogu zahvaljujemo s tem, če iz krščanske ljubezni po svojih močeh darujemo za reveže od svojih pridelkov, oz od svojih dohodkov.
Krščanska dolžnost je, da vsak pomaga revežem po svojih močeh. Božji blagoslov svojemu delu na polju in pri svojih podjetjih si najhitreje in najbolj zanesljivo zaslužimo z deli krščanske dobrodelnosti. Brez dejavne krščanske ljubezni v nas sploh ni žive verel S talenti, ki jih je vsakemu naklonila božja Previdnost, si tudi najsigurneje odkupujemo nebeško kraljestvo.
Teden milodarnosti naj široko odpre vsa naša srca za lajšanje bede, ki jo je v toliki meri posebno med Slovenci povzročila vojna. Na tisoče beguncev, iz-ropanih in pogorelcev, na stotine in stotine sirot dviga k nam svoje roke in kliče na pomoč. Naša sveta dolžnost je, da jih oblečemo, da jim damo kruha in preskrbimo stanovanje.
V teh časih je nujno potrebno, da je vsa naša dobrodelnost organizirana. Poleg uradne Socialne pomoči skuša tudi
Škofijska dobrodelna pisarna skupno z Vincencijevimi in Elizabetnimi konferencami ter raznimi pomožnimi podpornimi odbori v našem narodu lajšati vojno gorje. Potrebe so vedno veij« in vse naše dobrodelne in socialne ustanove komaj, komaj najdejo vire za svoje pomožne akcije. Skoiljska dobrodelna pisarna v Ljubljani podpira danes okrog 10.000 bcguncev, okrog 500 ljubljanskih družin ter pomaga nad 400 dijakom, ki so izgubili starše ali so jim domovi uničeni, da morejo nadaljevati svoje študije. Za vse te je letos do novembra meseca izdala 8,150.000 lir. Poleg tega so pa tudi Vincencijeve in Elizabetne konference izdale lepe stotisočake za podporo siromakom, škofijska dobrodelna pisarna ima za begunce svoje podružnica v Grosupljem, v Novem mestu, v Vel. Laščah, v Ribnici in na Rakeku. V«i ti odbori zelo uspešno delujejo v pomoč beguncem, izropanim in pogorelcem. Poleg tega vzdržuje za bcgunce ljudsko kuhinjo v Novem mestu in Vel. Laščah ter pomaga begunskim kuhinjam na Rakeku in v RibnicL
Za vse te dobrodelne namene se bodo na zahvalno nedeljo po vseh cerkvah ljubljanske škofije nabirali mili darovi, pri kmetih na deželi pa tudi živila za reveže in posebno za begunce. Nabiralna organizacija se pa priporoča posebno za staro obleko, čevlje in za kuhinjsko posodo. Prosimo, da bi darovalci blagovolili prinesti te predmete v župne pisarne, ali pa naravnost v škofijsko dobrodelno pisarno, Poljanska cesta 6 — Slomškov zavod.
Dogodki in novice današnjega dne
NOV! GROBOVI	ZGODOVINSKI PABERKI
+ Terezija Nemanič. 3. novembra je za vedno zatisnila oči v ljubljanski bolnišnici gospa Terezija Nemanič, roj. Muc iz Čuril pri Metliki. Blago rajnico so pokopali v soboto ob enajstih dopoldne.
i" Inž. Franc Možina. 6. oktobra je umrl inž. Franc Možina iz Ljubljane. Sveta maša zadušnica bo v ponedeljek 6. novembra ob pol sedmih v cerkvi sv. Družine v Mostah.
i- 1'rimožek Dobovee. Med nebeške krilatcja se je preselil sedem mesecev stari Primožek Debevee. V zadnji domek ga bodo spremili v nedeljo ob treh popoldne iz kapelice sv. Ahaca.
Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje.
OSEBNE NOVICE
Diplomirali sta na filozofski fakulteti (slovanska skupina) gdč. Vena Ivan-šekova in gospa Marija Kunc-Prek. Čestitamo!
Poročila sta se g. G u š t i n Ljubo, železniški uradnik iz Ljubljane in gdč. Petelin Vesela, hčerka uglednega indu-strijca g. Alojzija Petelina iz Nabrežine. Istočasno, ko je stopal mladi zakonski par pred oltar, sta praznovala svojo srebrno poroko tudi nevestina roditelja g. Alojzij Petelin in njegova soproga ga. Marija. Mlademu paru kakor tudi obema srebrnoporočenccma iskreio čestitamo.
Lisjak Karla - 90 letnica
Jutri bo v Jožefišču oskrbovanka Lisjak Karla praznovala 90 letnico rojstva. Rodila se je namreč 6. novembra 1S54 v Šmartnem pri Litiji. Njen oče je bil takratni sodni odjunkt dr. Kersten. 1877 se je Karla poročila z zdravnikom dr. Andrejem Lisjakom, ki je kmalu dobil službo v Kanalu pri Gorici, čez šest let pa v Gorici. Družina 6e je zelo udej-stvovala v katoliškem javnem življenju Gorice. Dr. Lisjak je bil tudi škofov zdravnik in zdravnik za malo in veliko semenišče. K njim je večkrat zehajal dr. Mahnič. Gospa Karla se ga že dobro spominja. Vedno je bil zamišljen v svoje načrte. Tudi na cesti je vedno premišljeval. Na obisku je pri mizi le malo govoril, kmalu se je zatopil v svoje misli. Gospa rada pripoveduje, kako blag go6pod je to bil. — Ko j« slavljenki 1. 1921. umrl mož, je stanovala v Ljubljani. V Jožefišču je že 18 let. Pred šestimi meseci se je pri hoji ponesrečila in si zlomila nogo. Od takrat leži v postelji. Danes se gospa Karla čudi, kako je mogla doživeti starost 90 let. Nikdar si ni mislila, da bo tako starost dočakala. Ob čestitkah želimo, naj ji Gospod da še veliko prijetnih dnil
5. listopada
L 16S8. ae je izkrcal na Angleškem Viljem Oranski. Po smrti Karla II. je prišel na angleški prestol s pomočjo toryjevcev, pristašev ideje o kraljestvu od božje milosti, njegov brat Jakob II. Novi vladar
S a je bil s strahom in nezaupanjem spre-it pri nasprotni stranki whigovcev, ki je zagovarjala narodno suverenost. Nezadovoljstvo je blažilo dejstvo, da Jakob ni imel sina in da bo po smrti zasedla prestol hči Marija, ki je bila poročena z nizozemskim namestnikom Viljemom Oran-skim. Ker se je 1. 1688 kralju rodil sin, so 6e whigovci uprli. Na angleška tla je z nizozemskim dovoljenjem prispel Viljem Oranski z velikim brodovjem. Jakob II. je zbežal na Francosko. Narodni konvent, ki se je zbral, je kralja odstavil in ponudil krono Viljemu, in ta jo je sprejel —
L 1757. je Friderik II., pruski kralj, premagal Francoze pri RoObechu. V mirit v Draždanih je Marija Terezija v boju t Prusijo izgubila Šlezijo, katere izgubo ni mogla pretrpeti. Zato je iskala zaveznikov. Na svojo stran je pridobila rusko cesarico Elizabeto) državni kancler grof Kannitz pa ji je pridobil oelo prejšnjo toviažnico Francijo. Proti tej zv«zi se j* iz bojazni za premoč v Evropi pridružila Anglija Prusiji. Ker je bilo veliko ne-sprotstvo tudi med Anglijo in Francijo vsled kolonijalnega vprašanja, je bila L zv. sedemletna vojna, ki je izbruhnila, prava svetovna vojna. Friderik II, js začel boj v Evropi in pri RoObechu premagal Francoze. Tekom vojne je postal položaj za Prusijo že zelo slab, pa se je stanje preobrnilo in po sklenjenem miru je postala velesila —
L 1901. je v Velesovem umrl Josip Benkovič, pisatelj in zgodovinar. Rodil »e je 25. februarja 1869 v Kamniku. Šolal se
1'e doma, gimnazijo ia bogoslovje pa v -jubljani. ICaplanoval v župnijah okoli domačega kraja in zaradi bolezni vstopil v samostan Stično. Je pa še isto leto v Velesovem umrl. Že v dijaških letih je pisal v »Vrtec«. V leposlovnih delih kaže lep pripovedniški dar, manjkala pa mu je prava zgradba in risanje značajev. Kmalu se je odvrnil od beletristike in se lotil enan,-stvenega dela na polju kulturne in slovstvene zgodovine. Mikali so ga zlasti biografski opisi naših velikih mož. Največje delo je Ljubljanska škofija in škofijske sinode.
Srečko Zamjen:
FATIMA
je izšla v IV. izpopolnjeni izdaji. Mladinska založba,Ljubljana
(Nadaljevanje z 3. strani.)
dobni pomen ter zasluži prav v teh dneh zbranega branja.
Nimam proetora, da bi mogel tu podati vsebino celotne ogromne trilogije, kakor hi bila potrebna za informacijo. Samo glavni problem naj nakažem: gre za restavracijo katolištva v avstrijskem mestu Steyer za čatsa katoliškega cesarja Matije na Dunaju, toda vladanja mogočnega protestantskega veljaka Handla v Steyru. Ker je ta veljak, tovarnar orožja, pomagal cesarju v boju s Turki, mu je dal prosto roko z razpolaganjem katoliških corkva v Steyru, Če bo večina mesta protestantska. Verjel je v Handlovo pravičnost, ki jo je izkazal že večkrat. Toda Ilaindel, pravi mogočnjak, nazoren tip razumskega protestantskega verskega fanatika, mestni sodnik, ki ga vodi pri vsem delu sovraštvo do katolištva, obrača svoje paragrafe tako, da svoje preganjanje katoličanov zaikriva v objektivnost izredne pravičnosti. Ob slogaštvu bližnjega samostana, ki edinega borbenega meniha p. Alberta odstrani, mu po letih usipe, da zapre vso katoliške cerkve v mestu. — Zmaga bi bila popolna, da se ni Bog popi u ž, LI v obrambo Cerkve preproste device Štefane, hčerke priseljene gostil ni-čarke iz Admonta. Iz borbene besede p. Alberta je zractla ta »devica orleanska« katoliške ohr.orvo v Stevru, ki nastopa edina, osamljena, brez orožja, samo s svojim katoliškim prepričanjem in z globoko voro proti razumaretvu sodnika
Ce je družina v reda, bo tudi država v redu.	(Konfucij.)
Koledar
Nedelja, I. llstopadai 23. poblnkoštna, zahvalna; Zaharlja in Elizabeta, Ponedeljek, I. listopada: Lenart, opat; 'ever, Škot in mučeneo; Atlk, spoznava-
lec; Vinok, opat. Torek, T. listopada: Janez Perjioar, mi-čenec; Engolbert, Škot; Katarini, muč. Lunina sprememba: Zadnji krajeo ob 19.28. Hersohel napoveduj« ob jutru dež ln sneg.
Dramsko gledali&e »Triglavska roža«. Izven. Ob 14.30. »September«, Izven. Ob 17.30.
Operno gledališče
Cllvia«. laven. Ob 17.
Kino Matica »Poletne noči« ob 10.30, 15, n ln 19.
Kino Union »B»J aa aemlji« ob 10.30, U, 17 la 19.
Kino Sloga »Grud hotel Paradles« ob 10, 15, 17 ln 19.
Lekarniška sloiba Notno ■ Iu t b o Imajo lekarne:
v nodeljo: dr. Pipcoli, Dunajska cesta 6; mr, Hočevar, Colov&ka centa (3; mr. Oartn«, Moste, Zaloška oesta; ▼ ponedeljek: dr. Kmet, CorOl Metodova oesta 43; mr, Trnkoozj, d«d., Mestni trg 4, in mr. Oatar, Solonhurgova ulica 7.
Zdravniška slnžba Nedeljsko idravnlško dežurno službo bo
opravljal mestni zdrav, svotnlk dr. Ci-ber Fran, LJubljana, Štefanova 7, tel, 86.41
te novice,
CERKVENI VESTNIH
V proslavo Najsvetejšega Zakramenta
že sedaj se pripravlja ves katoliški svet, da bo leta 1946 slovesno obhajal aedcmstoletnico, odkar praznujemo v Četrtek po av. Trojici z vsem sijajem praznik sv. Rešnjega Telesa. Vsi narodi bodo tekmovali, da bi se čim najlepše zahvalili jezusu, Odrešeniku sveta, mu zadostovali za vso nečast, ki se mu godi, in ga prosili vseh potrebnih dobrot in milosti. Najboljša priprava, da bomo dostojno praznovali veliko spominsko slavje, pa je, da sedaj zvesto opravljamo vse pobožnosti v čast najsvetejšemu Zakramentu. Vsak posamezuik naj se trudi storiti čim več v proslavo evhnrističnega Zveličarja, zlasti je pa to naloga družb, ki so ustanovljene v čast najsvetejšemu Zakramentu. V ljubljanski škofiji deluje od leta 1859 v proslavo evha-rističnega Zveličarja bratovščina sv. Rešnjega Telesa. Ustanovljena je po ukazu sv. Cerkve v vseh župnijah v škofiji, glavni sedež pa ima v uršhlin-ski cerkvi, v cerkvi sv. Trojice v Ljubljani. Koliko molitev je bilo opravlejnih v toliko letih po posredovanju bratovščine pred presvetim Zakramentom, koliko se je zadostovalo presv. Srcu, koliko sv. obhajil se je prejelo — kdo bi vse to mogel prešteti! Koliko je bratovščina vplivala na razvoj duhovnega življenja naše škofije, koliko je njena molitev pripomogla tudi k socialnemu prerojenju ljudstva, kdo bi mogel to povedati I Vsak prvi četrtek, ali če je ta dan praznik kot letos v novembru Vernih duš dan, pa drugi četrtek, ima bratovščina skupno pobožnost v uršulin-ski cerkvi s sv. mašo z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščine. Pred leti so za mesečno pobožnost bratovščine pobožni častilci sv. Rešnjega Telesa po dvakrat popolnoma napolnili uršuhnsko cerkev. Ali se ne bo tudi sedaj pokazalo, da ljubimo in častimo Zveličarja v svetem Zakramentu? Vse brez razlike, ki jim le Čas dopušča, vabimo'k pobožnosti bratovščine v novembru, ki bo v četrtek, 9. novembra, ob pol sedmih zjutraj v uršulinski cerkvi. Najprej bo kratek govor in potem sv. maša z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščine. Udeležite se pobožnosti v uršulinski cerkvi posebno tudi zaradi tega, ker je v tej cerkvi oltar Marije — Kraljice miru. Po Mariji bomo dosegli od evharističnega Zveličarja vse, za kar v teh dneh tako goreče prosimo.
Handla in njegovega sima, stotnika, poveljnika steyrokih strelcev. Zato trpi muke na eramotoam odru, opravlja živi apo-stolait v mestu, spremlja na smrt obsojene in jiiim Lajša zadnje trenutke, nosa kužnim bolnikom sv. hostdjo v stolp, kamor si nihče ne upa, samo — katoliška kariitae im pripravljenost na smrt za bližnjega in Boga — in nazadnje pretrpi tudi mučenižko smrt. Devica im mučeniea, živeča vsa iz Boga za Boga, iz polnost reldr gioznega prepričanja, globoke vere, kot jo imajo samo svetniki, iz odločnosti in ne-kompromisarstva — to je skromna natakarica Štefana, ki z močjo svoje verske vneme premaga mogočnost obeh Iiandlov in pokristjani Steyer. S svojo smrtjo je odprla zopet zaprte katoliške cerkve v Steyru in omogočila katoliško protiirefor-miacijo. To je zunanji okvir te trilogije, ki je vsa razkošna v slikanju zgodovinskih prizorov in sijajev dobe dveh največjih duhovnih borb, taiko sllčnih borbi današnje duhovne razklanosti, ko zopet Cerkev zmaguje samo s svojimi — žrtvami in mučenoi. Notranja vsebina pa je razvoj ljubezni stotnika Hilndla do svetniške device, ki si je pa obljubila večno devištvo, ter zato odvrne mogočnega snubca, čeprav bi s svojo poroko lahko zolo olajšata bedo Cerkve. Toda njej gre za popolno emago, ne polovičarsko rešitev. S svojo odločnostjo in premočrtnoetjo, frvoio globoko vero, pa tudi s svojim življenjem pripelje stotnika do tega, da jo v trenutku dvoma v njegovo devištvo — usmrti. Toda prav ta emrt, ki je hila s
očeh protestantov smrt vlaSuge, je razglasila svetost njenega devištva in pripravila končno zmago katolištva v Steyru. Z zakonom, s katerim je 6tarj Iiaridel preganjal katoličane, je moral za-treii svojega najljubšega sina in ga obsoditi —■ na emirt. Toda pred sramotno smrtjo iz rabljevih rok ga rešijo njegovi strelci, ki ga ustrele na poti na morišče. Ranjen prestopi pred smrtjo v katoliško vero, sprejme sv. obhajilo - im umre z vzklikom: »Sveta Štefana ...nevesta Kristusova... prosi zame I« Stari Hiindel je izročil katoličanom ključe cerkve ter je odstopil od svojega sodništva. Zmago katoličanov je pripravila samo skromna, neuka, ponižna deklica, prava junakinja Štefana: Bog se je poslužil nedolžnih za dosego velikih stvari.
To je smisel in zgodba tega velikega zgodovinskega romana, kakor sem jo mogel označiti samo e temi nekaj stavk,L Pa že to naj zadostuje, da se informirate o veličini in ogromnosti te zgodovinske podobe iiz časov katoliške reformacije. Nisem pa označil umetniškega sloga te velike pisateljice, ki je v mnogih pogledih bila učiteljica našemu Preglju tako po duhu kakor besedi Njena baročna slikovitost in opisna nazornost j« tudi v prevodu prišla do veljave. V celoti je to resnični — katoliški roman, celo tendenčno katoliški, toda pisan z veliiko umetniško ntočjo. resnično »glavno delo« Handel Maazettijeve, te veliko, tudi pri nas znane in upoštevane pisateljice zgodovinskih
rajne člane k rižanske motke kongre-gaolje bo zaduSno opravilo v ponedeljek, 8. novembra, ob 7 v križanskl cerkvi. So-bratje, udeležite se te tadušnloe in darujte u rajne «v. obhajilo,
Druga vnanja Marijina kangregoolja pri uršullnkah v Ljubljani ima danes ob 14.80 •hod. — Voditelj.
Slovesna mala (aduSnlea za pokojnega Josipa Goedererja (upravitelja turjaške graščine) bo v torek, 7. novembra, v atolnlol ob 7 pri glavnem oltarju.
Kongregaolja gospodlčen In kongregadja učlteljle pri »r. Jožefu imata svoj rodni shod v ponedeljek, 6. novembra. Pridite vsel
Sv. mala ta pokojnim prof, dr. Alojzijem Zalokarjem bo v torek, 7. t. m., ob 8 pri glavnem oltarja v frančiškanski oorkvi v Ljubljani.
Mohorjeve knjige bodo IzSlo v najkrajšem času. Se vedno imate priliko, da jih naročite Po stari eoni za 30 lir v Mohorjevi prodajalni na Miklošičevi cesti 19.
Služkinje! Zima trka na vrata. Ob nedeljskih popoldnevih ne veš, kam bi. Pridi v družbo svojih stanovskih tovarlšio v Dom služkinj, Križevnlška 9. V nedeljo ob 17 prlčnomo zopet s pevskimi vajami. Povabite vso dosedanje pevke, prav tako pridite tudi začetnice. To bo najlepšo razvedrilo.
»Vragovo smolo« bomo ponovili danee, v nedoljo. S, novembra, ob 16 v frančiškanski dvorani.
Nalivna peresa boljše vrete in dobro ohranjena stalno kupuje tvrdka EVEREST, ProSernova ulica 44.
SLOVENSKA HIŠA ima naše časopisje in SLOVENCEV KOLEDAR.
ITSIte se strojepisja! Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v zasebnem aH javnem pokliou. Novi dnevni in večerni tečaji prično 4., 7. in 8. novembra. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. Vpisovanj« dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učllISSe »Chrlstofov nčnl savod«, Domobranska IS.
Vse dijak« Id dijakinje opozarjamo lmtrukclje vseb predmetov za vse razred srednjih Sol in tečaje tujih jezikov. Vpil( vonje dnevno. Informacije in prospekti Bpeciatno InstrukcIJe, Kongresni trg
Formlcot pastile za daslnfekcllt uat in grla dobite v lekarnah. ^
V torek Izide nova rakovnlška knjižic »Nebeški ključi (o popolnem kosanju), gp sal dr. Franc Knlflo. Oena 3 liri.
Gospod M, Lajovlc je daroval v znak častitve spomina pok. prof. dr. A. Zulokarj 1000 lir za medlclusko klinike, za kar se predstojništvo klinik prisrčno zahvaljuje.
Zatemnitev od 17.10 do 6.2
■aa
IDI
Knjigovodski tečaj la posebni za stenografijo, strojepisje Itd. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnem poklicu. Izbira predmeta po želji. Vpisovanje ves teden. Informacijo: Trgovsko uMllšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska IS.
llpravlteljstvo II. moSke meščanske Sol ▼ Ljubljani javlja, da se prične pouk i učcnco trotjlh ln četrtih razredov v poni deljek, 6. t, m., ob 13, za učenoe prvih drugih razredov v torek, 7. novembra, ob v poslopju Sole v Zgorji SlSki.
Večerni trgovski tečaj pri Trgovske: učnem zavodu, Kongresni trg l, vam nu( praktično izobrazbo, potrebno vsakomur. I: blra predmetov po žefjl (knjigovodstvo, ki rospondenca, stenografija, jeziki Itd.). Očn na zmerna. Informacije ln prospokte daj ravnateljstvo.
ŠE DANES
se naročite na II. letnik »Sve tovih« - poljudnoznanstveni knjigi »Svetov« I. letnik j< žel splošno pozornost in si j< v svojem prvem ciklu 12 iz branili knjig pridobil števili« bralce! Postanite (udi vi sta len »Svetov« naročnik!
, Ka »lopo mladino Je poklonila rodbin g. dr. Picootlja znesek 500 lir v po-astilo spomina hlagopokojnoga g. dr. Antona Ito gine. Zavod za slepo mladino so za hln« dar najprlsrčnoja zahvaljuje.
■aaHaaauanaaauBHaBrsBBti
V VSEII KNJIGARNAH
v vseh boljših trgovinah, kakor tudi ljubljanskih trafikah bo na razpolag' novi letnik edine naše pratike s podobi svete Družine
»Družinske pratike«
za leto 1945 Cena izvodu 5 lir. Razprodajalci popusli Segajte po tem našem ljudskem kolcdai,
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapishih
Dvojna mavrica — redkost v feseni
Vse kaže, da ne bo za zelo deževnim oktobrom, ko je v 23 dneh padlo 245.1 mm dežja, mnogo zaostajal november v pogledu padavin. Prvi dnevi so bili doslej prav deževni. V petek popoldne pa se je mnogim stanovalcem na Dolenjski cesti in Galjevici nudil lep prizor dvojne mavrice na vzhodu. 2upadni in južni del neba sta bila povsem jasna in čista, posijalo je v zaton odhajajoče sonce. Za rakov-niškim gradom v neki gozdni grapi pa se je začela vzpenjati lepa mavrica, prav živo pisana. Nad njo se je vzpenjala druga, toda v medlejših barvah. Mnogi starejši ljudje, ko so videli mavrico tako blizu, so se šalilii »Te-cimo pod mavrico! Dobimo vrečo cekinov in vrečo ušil« Dvojna mavrica je res prava redkost za mesec november.
Gobe mraznice na trga
Sedanje novembereko deževje je ugodno za gobe, ki prav hitro rastejo. Ker je v petek popoldne prenehalo deževati in se je malce zjasnilo, so mnogi hiteli v golovške gozdne predele nabirat razne gobe. V soboto so zato ženske prinesle na Vodnikov živilski trg velike košare gob, V prvi vrsti drugovrstne, manjužitne gobe. Jurčki 00 bili redki. Na trgu so se sedaj pojavile v večji množini sivke ali mraznice. To so še dokaj dobre gobe, male in sveže — primerne tudi za vlaganje. Toda stare mraznice niso dobre za jed in so tudi nevarne. Tržno nadzorstvo vodi vsak dan najstrožjo kontrolo o vseh gobah, to posebno v pogledu njih užitnosti in kakovosti. Vsako sumljivo gobo zaplenijo. V soboto je tržno nadzorstvo zaplenilo veliko košaro mraznic, ki so bile že stare in so slabo dišale; bile so za jed neprimerne. Naj si nabiralke gob ne mislijo, da lahko ljubljanski želodec prenese vsako gobo, marveč naj tudi gledajo, da je goba mlada in zdrava.
Sobotni živilski trg
Ob lepem vremenu se je v soboto na Vodnikovem trgu razvijal tržni promet, ki se je v glavnem osredotočil na nakup zelenjave in povrtnine. Neka kmetica je pripeljala na trg sladko repo. Okoli nje se je zbrala dolga vrsta gospodinj. Velik odjem so imele tudi zelj-nate glave. Ohrovta je bilo na trgu manj. Na izbiro je bilo mnogo zelene,
daljo pora ln zelene koler&biee Na odrezke so branjevke prodajale Jabolka. Tržni vrvež jo že pred 10 dopoldne nehal.
Nesreče pri padcih
Neznan kolesar je na cesti podrl na tla 45-letnega delavca Ivana Krušiča, ki Je pri padcu dobil hude poškodbe na glavi. — S stavbnega odra jo padel 35-letni tesar Jože Mohorčič. Dobil je pre tres možganov. — Levo roko si je pr delu poškodoval 34-letni vodni inštala ter Jože Završnik.
Simfonični koncert
Lipovšek Marjan: Suita za godalni 01 kester. Delo ima štiri stavke. V ob skrajna je vnešena stara koncertna obli ka, kakor so jo rabili skladatelji tak zvane »stare klasike«. Akordika je dia tonična z nekaterimi kromatičnimi gra dacijami. Srednji Adagio ima širok spev ni značaj in je v glavnem homofon strukture, tretji stavek (Allegretto, assa mosso e leggero) pa združuje razgiban* kontrapunkliko s figurativnimi akordii nimi skupinami. Skladba 6e vzdržuj vsakega programa, hoče biti zgolj muzi ciranje in to živahno v treh hitrih stav kih, ter spevno v počasnem delu. Sklad ba je bila dokončana letos poleti ter J bila nagrajena e prvo nagrado v razpis Glasbene Matice za kompozicije za gc dalni orkester.
Cajkovskega violinski koncert je v rc mantični literaturi poleg Brahmsovega i Bruchovega violinistom najljubši. Tehnii no zelo težko dosegljiv nudi tudi na večjim virtuozom velike težkoče in je nji govo izvajanje že samo zadostna legit macija za umetniško višino. V treh sta* kih 6e razgrne vse bogastvo Čajkovskeg glasbe. Razgiban prvi stavek s prekrai no glavno in stransko temo, zasanja po slovanski razsežnosti dišeč drugi sU vek in razposajen zaključni kar tekmu jejo medsebojno v lepotah. Gospodičn Staničeva je koncert naštudlrala s slav nim mednarodnim češkim virtuozom Pri hodo v Salzburgu.
V drugem delu III. einfonlčnega koi certa Radia Ljubljano v ponedeljek, 6. nc vembra ob 19 v veliki unionski dvorf ni, bo pomnoženi radijski orkester po vodstvom dirigenta dr. Danila švare h vajal Beethovnovo V. sinfonijo v e-moli Predprodaja vstopnic ee vrši v knjigari »Glasbene Matice«.
Nobena slovenska hiša ne sme biti brez »SLOVENCBVE6A KOLEDARJA«!
Koledar bo obširen in bo vseboval za vse veliko potrebnega In uporabnega. Za naročnike »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba«, »Bogoljuba«, »Slovenčeve knjižnice« in »Sveta« bo rena v predplačilu do 1. decembra lir 80, za nenaročniko teh listov lir 40. Po 1. decembru bo cena za vse Ur 50.
NAROČITE »SLOVENCEV KOLEDAR«!
<
raoioniranih
Od 7. XI. 1944 prejmejo potrošniki rj svojih trgovcih naslednja živila 2vzemši kruh, ki ga lahko kupujejo
nevuo pri pekih):
A.	V mestu Ljubljani znotraj var-
ostnega pasu:
1.	Na osnovno živilsko nakaznico
rijoličasti podton brea pretiskanih
r*22? g kruha dnevno na odrezke od Jo 10. XI. Namesto kruha lahko porotniki nabavijo po 7. XI. na prvih D dne vnih odrezkov 1860 g krifšne ll0lie in 15 g kvasa. Pri nakupu kru-lR pritiče kvus samo peku. Delitev ,rcostale količine kruha oziroma mo-e lio objavljena naknadno.
101.9 g rlža in 500 g testenin na pr-■;h 15 odrezkov za živila za juho z da-umi od 1. do 15. XI. Delitev živil za uho za drugo polovico meseca bo ob-avliena naknadno.
0.5 (pol) del olja na prve 4 odrezke a maščobe z datumi t., 2., 3. Ln 4. XI.
500 p sladkorja na vseh deset od-■ezkov za sladkor.
250 g kavnega nadomestka na od-ezek »26 ab«. 250 g soli na vse 4 odrezke za sol. 75 g mila na oba odrezka za milo in 100 g pralnega praška za mesec lovember in december skupaj na od-
lezck »23 ab«.	_
Zu me«o pa so določeni odrezki od ,1-Nov« do »16-Nov«.
2.	Delitev racioniranih živil na uo-jatne živilske nakaznice za ročne de-lavce (RD), delavce pri težkih delih iTD) in najtežjih delih (NTD) ter noseče žene in mladino od 9—18 let (DoMc) bo objavljena pravočasno v
tasopisih.	.
3.	Na nakaznico za pridelovalce
krušnih žit (brez pretiskanih črt): po 10 g kvasa na odrezek »111« in »112«,
"i"'Na dodatno živilsko nakaznico
•DoMn« (brez pretiskanih črt) za otroke do 3 let starosti: 500 g sladkorja na odrezek »108«.
5.	Na dodatno živilsko nakaznico za kruh za bolnike:
100 g kruha dnevno na odrezke od 1 do 10. XI. Namesto kruha lahko nabavijo na prvih 10 dnevnih odrezkov 826 g krušne moke in 5 g kvasa.
6.	Na dodatno živilsko nakaznico w mrso zn bolnike:	,
50 g mesa dnevno pri odrejenih mesarjih.	, . » o
7.	Na družinsko nakaznice A, B m C (brez pretiskunih črt):
5 škatlic vžigalic na odrezek »A-4«, 10 škatlic na »B-4« in 13 škatlic na
odrezek »C-4«.	. .
8.	Nn bolniška nakazila, ki j h je
izdal Bolniški odsek MPU v Ljubljani, lahko izdajo trgovci svojim stalnim odjemalcem vsa nakazuna živila, ra-t.sn trdih maščob.
B.;V	mestu Ljubljani zunaj zapornega pasu ter v občinah Jeiica tn Polje:
1. Na osnovno živilsko nakaznico (vl-
olioastd pod ion s pretiskano zeleno črto): Kruh ali moka, kvas, sladkor, olje, ka-vin nadomestek, sol, milo in pralni pra-lek velja isto kot za Ljubljano znotraj taponnega pasu. 1000 g riža na prvih 10 dnevnih odrezkov za živila za juho z datumi od 1. do 10. XI. Delitev ostale koh-žine živil za juho bo objavljena naknadno. 230 g zaseke na naslednjih 19 odrezkov za maščobe z datumi vključno od 5. do 23. XI. Na spodnjo vrsto odrezkov za maščobe od 'M. do 30. XI. ne pritičejo ntkake maščobe.
Zaseko bodo delili upravičencem občanom mesta Ljubljane zunaj zapornega pasu dne 8. XI. sledeči mesarja: Abra-movič, Sv. Roka 8; Alilin, Karlovška 17; Gutnik, Tržaška 73; Ponikvar, Vodnikova št. 40; Marolt, Vodnikova cesta; Sel nikar, Brdo; Reza<r, Dolenjska 64; Skufca, Vodnikova, in Serjak, Stožioe 44.
Zaseko naj dvignejo našteti mesarji 8. XI. ob pol 7 uri zjutraj na klavrn«, posodo pa naj prineso na klavnico 7. XI. med 8. in 10. uro dopoldne. Zbrane odrezke predložijo mesairjd »Prevodu«, Gosposka 12, I. nad., soba št. 10, dne 9. XI. ob pol 8. uri zjutraj. Morebiti preostalo zaseko bodo vrnili na klavnico 9. XI. ob 8. uri zjutraj.
2. Vžigalice: Potrošnika bodo dobili na osnovno živilsko nakaznico od občinskega preskrbovailnega urada na Ježicd ali pa
Obvestila Prevoda
živi! za november
Atene v bilii
v T"olju na odrezek »Nov - 20 ab* dve. škatlici vžigalic. Potrofmiki v mestu Ljubljani izven zapornega pasu dobijo na družinske nakaznice A, B in C (brez pretiskanih črt), izdane od MPU, enako količino vžigalic in na iste odrezke družinske nakaznice kot v mestu. Ljubljanski trgovci vžigalic na odrezek »Nov - 20 ab« (z zeleno črto) ne smejo oddajati.
3.	Glede dodatnih živilskih nakaznic za delavce, otroke do 3 let, mladino in noseče žene velja Isto kot v Ljubljani.
4.	Glede nakaznic za pridelovalce krušnih žit (brez pretiskanih črt in z zeleno črto) velja isto kot za Ljubljano znotraj zapornega pasu.
5.	Glede dodatnih živilskih nakaznic ta kruh in meso za bolnike ter bolniških nakazil velja isto kot za Ljubljano znotraj zapornega pasu.
C. V vseh ostalih oskrbovanih oblinah:
1.	Na osnovno živilsko nakaznico (modri tisk, sivi podton): kruh ali moka: delitev bo objavljena naknadno; živila za juho, sladkor, zaseka, olje in milo v istih količinah Ln na iste odrezke kot je objavljeno pod »B«; kavni nadomestek: 125 g na odrezeik »Nov — 76 ab*; sol: 200 g na določene odrezke za sol; vžigalice: 2 škatlici na odrezek »Nov — 73 ab*; kvas: 45 g kvasa na odrezek »Nov — 70 ab*. Delitev kvasa na odrezke za kruh ali moko odpade; pralni prašek: 100 g za mesec november in december na odrezek »Nov — 67«.
2.	Na nakaznice za pridelovalce krtis-nih žit (s pretiskano rjavkasto črto): 35g kvasa na odrezek »111*.
3.	Na dodatno živil, nakaznico »DoMa* (pretiskana z 2 vijoličastima črtama za otroke do 3 let starosti: 500 g sladkorja na odrezek »108*.
Opomba za vse potrošnike: Delitev moke, preostalih živid za juho, kisa in ostalih živil na dodatne nakaznico za delavce, nosečo ženo ln mladimo od 9. do 18. leta 6taT06ti bo objavljena naknadno.
Članek t pričujočim naslovom je Izšel v »Tagespostl« z dne 25. oktobra t. 1. In bo zanimal tudi naše čltateljes
V	Zagreba, 24. oktobra. — Številni begunci, ki prihajajo zdaj iz Grčije na Hrvaško, imajo za seboj dolgo in težavno pot. Cez albanske obmejne gore vodi le malo potov in še ta so slaba, a pot čez bolgarsko ozemlje iz Bitolja in Ohridskega jezera je marsikdaj obupna dirka s smrtjo, ki preži ondi za slehernim drevesom in sleherno pečino. Saj ondotnim tolpam človeško življenje kaj malo pomeni, še manj ko prgišče tobaka aH par čevljev. Vendar »o se grški begunci rajši lotili take poti, kakor pa da bi doma čakali na zmedo, ki je zdaj vsak dan hujša. Dokler je bila nemška posadka v Grčiji, je imela Rhallyjeva vlada še nekaj besede, dasi je bila v zadnjem času precej brez vpliva in za njena svarila spričo boljševiške nevarnosti sc niti okolica Aten ni več zmenila.
V	splošni zmedi raznih strankarskih sporov in raznih tolovajskih skupin ni bilo nobenega časa za obnovitvena dela. Narodnogrško gibanje ni nikdar prišlo preko prvih točk, ker je bilo v sebi raz-drapano in brez smotra, in neskončni plaz razvrednotenja denarja in razbrzdanih špekulacij se ni dal ustaviti in je vse jezove podrl. Ko so se nato v prvih dneh oktobra izkrcale angleške čete, so se začeli nemiri v Atenah, in pripadniki komunistične organizacije in pripadniki narodnostnih skupin so se med seboj _ z orožjem pobijali, tako da je nastala vojna vseh proti vsem, in oblast so dobili ko-
in fanfiel
munlstl, ki jih Moskva pridno ščiti. Komunisti so se'utaborili v velikih atenskih hotelih in javnih poslopjih In njih strojnice kosijo ženske in otroke kakor tudi napadajo angleške oklepnike, ki zdaj pa zdaj prirožljtjo po cestah.
Komunisti dobivajo od dneva do dneva več političnega vpliva v Grčiji. Zahtevajo vlado ljudske Ironte namesto vlade Papandreouja, dasi je ta že itak na pol rjleča. Bržkone se bo končalo z razglasitvijo sovjetske repub!" s po ru-sko-sovjetskem receptu. V Grčiji se je boljševizem tako zasidral kot nikjer drugje na Ba"tanu in v Evropi sploh. Zasluga Nemčije in Rdečega križa je, da je bila v prejšnjih zasedbenih letih oskrbovana Grčijo z najpotrebnejšimi živili. Zdaj ie nekaj tednov in mesecev ni več teh poSiljk, in saj soloh ne bi bilo v Grčiji zdaj nikogar, ki bi posljrbel za pravično delitev živil. Zatorej je Grčija tik pred lakoto velikanskega obsega, saj ni mogoče pričakovati nikake pomoči od zunaj. Mimo tega je nastala naravnost strahotna inflacija. Ko je bila Grška banka letos v maju prisiljena zaradi izplačilnih težkoč razvrednotenega denarja izdati bankovce po 500.000 drahem, so se v Grčiji vsi zgrozili, saj je sleherni vedel, da je to finančni polom. Zdaj stane v Atenah kaj slaba cigareta 4 milijardo drahem, in če se hočeš v kaki gostilni nasititi, plačaš bilijon ali poldrug bilijon drahem. Navaden grški državljan pa nima toliko teh bankovcev z astronomskimi številkami. Na črni borzi pa zasluži le nekaj stotin ljudi aH nekaj komunističnih komisarjev take bilijonske vsote.
»SIOVENCEVA KNJIŽNICA« bo vsaki slovenski hiši v okras in bogastvo!
Ali še vedno premišljate, če bi postali naš naročnik? Odločite se in se še jutri priglasite. Svoj denar boste na najlepši način vložili in bogato se vam bo obrestoval. Ce že ne mislite nase, mislite na svoje otroke, ki vam bodo nekoč hvaležni za doto, ki jim jo boste pripravili. - Letošnje knjige »Slovenčeve knjižnico« so skrbno izbrane in visokovredno.
Maj ie novega pri naših sosedih?
Iz Trsta
Slnlonlčni koncert je bil dne 3. t. m.
v Verdijevem gledališču. Vodil ga je dirigent Edmondo de Veschi m so bila na sporedu sledeča dela: Vivaldi, in. koncert iz »La Cetra« v g-molu za vljolino in godalni orkester; Pizzini, Postojnska jama, Pilati, Preludij v obliki napeva m tarantele po starih napolitanskih narodnih motivih; Borodin, H. »ini o ni j a v e-molu.	... _
Nabava tekstilnih izdelkov. Po na>no-vejših odredbah upravnih oblasti je sedaj dokončno urejeno razdeljevanje oblačilnih potrebščin. Vse razpoložljive, količine 60 rezervirane predvsem za one, ki so vsled bombnih napadov ostali brez strehe in brez vsega. Ostali prebivalci pa morajo v primeru potrebe napraviti na mestni preskrbovalni urad posebno prošnjo, v kateri je potrebno navesti vse oblačilne izdelke, ki bi prišli v poštev za nakup. Šele nato izda oblast nakaznico za najpotrebnejša oblačila. Ta način razdeljevanja se 6trogo izvaja, kar je seveda edino pravilno in v interesu vsega prebivalstva. Razvajene dame se bodo pač morale odpovedati svojim modnim muham in naj pri tem blagovolijo pomisliti, da so danes milijoni, ki so se odpovedali vsem komodnostim in so srečni, da so ohrandi — golo življenje!
Iz Gorice
Narodni stražarji v Idriji. Narodni stražarji, ld so pred kratkim ustanovili v Idriji svojo postojanko, 60 kaj pridno na delu in so 6i osvojili srca skoro vseh poštenih Idrijčanov. Terencem in komunističnim zaupnikom so seveda trn v peti. Odkar je zavihrala z gradu slovenska trobojka, je že nad 100 idrijskih fantov ušlo od tolovajev in se vrnilo v Idrijo. Tudi okolico Idrije čistijo stražarji prav vestno. Pri tem so med drugim zajeli komandanta »bataljona«, ki je vodil črno-vrške ujetnike-stražarje in znano komunistično kurirko Stano Jurjevič.
Začetek šole v Gorici. »Goriški list« od 1. novembra j>oroča, dn je odziv slovenske mladine v obe slovenski šoli, tnko v osnovno šolo kakor tndi v gimnazijo, nad vse razveseljiv ter je
vpis celo presegel vsako pričakovanje«. Nadalje javlja list, da je ravnateljstvo slovenske gimnazije prevzel znani slovenski pesnik in pisatelj profesor dr. Joža Lovrenčič, ki je tudi odličeu šolnik.
Z Gorenjskega
Vojvod in ja Mcklonburška umrla. Na
Bledu je dne 20. oktobra umrla vojvodi-nja Marija An Ioni ja Meklanburg-Schvve-rin. Pokojna vojvodinja je zadnja leta bivala v svoji vili in je bila med našim ljudstvom zelo znana. Naj počiva v mi-rul
Zaradi olcpšavanja se obleke ne smejo popravljati. Glede na proste delovne moči za vojno uporabo, razglaša državni zastopnik za oblačila, kakor beremo v »Karntner Zeitung« z dne 3. novembra, da se odslej ne smejo obleke popravljati, da bi bile lepše, ampak le tedaj, č« so zares popravila potrebne.
Na vzhodnem bojišča |e padel 40 letni podčastnik Hans Slatin iz Beljaka.
Gorenjski kinematografi imajo ta teden zanimiv spored. Tako predvajajo na Jesenicah film »Šramli«, v Kranju uprizarjajo film »Njegova najboljša vloga«, v Radovljici pa kažejo film »Mož z načeli«.
Iz Ledenic pri Rožaku na Koroškem poročajo da so v soboto slovesno odprli električno razsvetljavo za kraj Malenice. Novi vod je dolg 14 km in ima zanj največ zaslug inž. Josip Vilčnik. Obsežna dela, kot kopanje jarkov in postavljanje drogov so bila opravljena v skupnem delu. Tako so Malenice v šestem letu vojne dobile električno luč. Župan in krajevni skupinski vodja sta se zahvalila tozadevnim sodelavcem.
S Spodnje Štajerskega
Slovesen pogreb v Celju. V Celju 60 položili k zadnjemu počitku Ano Kresni-kovo, upraviteljico ženskih nameščenk pri tvrdki A. Westen. Ves čas svojega službovanja je imela rajnica za vse svoje podrejene nameščenke materinsko srce. Član stranke GrOger se ji je ob grobu v imenu tvrdke in usluzbenstva prisrčno zahvalil za vse nfeno delo.
Zborovanje šolskih voditeljev mariborskega okrožja je bilo 24. oktobra 1.1.
Zborovalci so se posvetovali o tekočih zadevah. Govorila sta tudi okrožni vodja Doboczky in šolski svetnik Schneider, ki je dal Šolskim voditeljem potrebna navodila za bodoče mesece.
Nesreča ne počiva. Štiriletnega Božidarja Volčino iz Zgornje Polskave, okr. Maribor, je povozil tovorni avto ln mu tako zmečkal nogo, da so mu lo morali odrezati. — 30 letni Franc Stumberger iz Zlatoličja na Ptujskem polju si je pri padcu zlomil desno roko.
Iz HrvaŠke
Naredba o prijavi letoi. vinskega pridelka in vi«h zalog vina na Hrv. Primor-
ju. Izredni poverjenik za uprav, področje Suiak—Krk je te dni izdal naredbo o obvezni prijavi letošnjega vinskega pridelka in vseh zalog starega vina. Prijavljene količine mošta in vina, kakor tudi njegova vsebina v sladkorju morajo biti v razmerju z vsebino vina in alkohola na podlagi naslednjega količnika: 100 kg mošta je 90 1 vina, 100 kg koncentriranega mošta je 270 1 vina, 100 kg grozdja je 65 1 vina in 1° vsebina sladkorja je 0.06° alkohola. Po tej naredbi je nakupovanje grozdja in mošta za pripravljanje vina za domačo porabo prepovedano. Vinogradnik ima pravico zadržati zase in za člane svoje družine nad 12 let stare ter za delavce po 1 hI vina za vsako osebo. Svobodna prodaja preostale količine vina je strogo prepovedana.
Komunistična agitacija proti Angležem. Pri nedavni obrambi Banja Luke so hrvaške čete zaplenile komunistični agi-tacijski material, iz katerega je razvidno, da tolovajske skupine odklanja>o vsako sodelovanje z Londonom. Po njihovem zatrjevanju hoče Moskva na vsak način na bivšem jugoslovanskem državnem področju nemoteno izvesti svoje načrte o sovjetski ureditvi vseh delov bivše Jugoslavije. Po poročilih hrvaškega tednika »Glas Primorja« iz katerega povzemamo to novico, je prišlo že tudi do oboroženih spopadov med hrvaškimi in srbskimi tolovaji.
Zgodovina Modjimurfa. Hrvaški zgo dovinar Rudolf Horvat je nedavno izdal v Zagrebu svoje najnovejše delo »Poviest Medjimurja«, Knjigo je izdalo društvo »Hrvatski rodoljub«.
Duhovna obnova se bo začela danes popoldne ob pol petih, v ponedeljek zjutraj pa ob šestih, obakrat pri sv. Jožefu. Iskreno ste vnbljcni tudi VI, da sodelujete z udeležbo in molitvijo pri teh moških pobožuostih. Vse naše skupne molitve bodo namenjene zn duše v vicah, zlasti za vse rajne Člane naše slovenske družine, ki so zaradi vojno Bog ve kje umrli. Taka molitev je dnnes naša največja človeška in narodna dolžnost, dolžnost vsakega Slovenca. S temi molitvami v svetišču sv. Jožefa bomo pa tudi prosili tega zavetnika našega mesta in naroda, r.nj nnm stoji ob strnni tudi v bodoče. Zato pridite!
Cikritjs spomenika padlim borcem v Rovtah
V nedeljo, 5. novembra t. 1., popoldne ob 2 bo v Rovtnh nnd Logatcem slovesno odkritje in blagoslovitev spomenika žrtvam prejšnje in sedanje svetovne vojne. Počastimo spomin padlih očetov iu sinov s čim večjo udeležbo.
Družinskim poglavarjen se izplača enkratna posebna pomoč
šef pokrajinske uprave je potrdil sklep ravnateljstva ZSZ z dne 28. septembra 1944, po katerem se izplača vsem družinskim glavarjem, ki so bili v mesecu avgustu 1944 upravičeni do zakonitih družinskih doklad iz sredstev Blagajne za izplačevanje družinskih doklad enkratna posebna pomoč v viSini 137% od enomesečnih družinskih doklad. Ta enkratna posebna pomoč se delavskim družinskim glavarjem oJmeri na isti osnovi kakor družinskim glavarjem-nameSčen-cem. — Z nakazovanjem te pomoči se prične v nekaj dneh.
Zavod za socialno zavarovanje . Ljubljanske pokrajine.
Malo knjižno žrebanje Zimske pomoči
Kdor Še nima knjig, ki Jih je založjla Zimska pomoč, so bo jiotruoil v Gradišča št. 4, nasproti Drame, in bo za 100 lir izvlekel 5 knjig. Ce ima srečo, dobi različne kujige, čc ima pa nesrečno roko in potegne dvakrat lialek z naslovom ii-lih knjig, mu j.ib zamenjamo, če doplača, kolikor treba za knjigotiino cena •
Se vedno Vas čakajo dobitki drugo ljudsko tombole, izbrane knjige in dodatni denarni dobitki. Cas zn dviganje je do 15. t. m. Preglejte tombolske tablice, če ste pa založili časopise z izžrebanimi številkami, vam jih radi pregledamo v tombolskcm oddelku.
««2
h'"-*..... ■<»■ ubmmiu
GUNNAR GUNN ARSSONt
Mil BREGU ŽIVLJENJA
Roman
50
Čim je bilo brezglavo truplo odvrženo, je obležalo ondi dotlej, dokler se ni življenje tako izželo iz nje* a, da se niso noge nič več krčile ob aitrih urezih ko so jih pri kolenih rezali od trupa. Nato so dali še toplo telo iz kože in ga za zadnje noge obesili na kavelj vislic. Ondi je čakal moški, ves poškropljen s krvjo Ln umazanijo, z nožem v roki, razparal te trebuh, spustil na umazana tla pod vislice želodec in črevo, ki so jih kasneje pobralo ženske in jih odvlekle na nreg; tam so čreva obležala, medtem ko so izpraiznile kndečo se, toplo vsebino želodca. Nato je ženska vzela v roke prazni želodec, slekla z njim k vodi, izplaknila umazanijo in ga vrgla v vrečo. Želodce so nato razrezali na kose, sešili v podolgovate mehurje, da so jih uporabili kot kožo za krvave in jetrne klobase. Moški ob vislicah je zbirni užitno drobovje in vso množico masti v posebne čebre in kadi, in nato je mahedravo truplo obesil na kave) > bolj zadaj na vislicah, kjer je moralb •^viseti, da bi sa povsem ohladilo,
preden bi ga spravili na telilnico. Cim so bila trupla povsem mrzla in trda, so jih odnesli v skladišče, kjer so jih tehtali. Zraven tehtnice je bila lesena klada, kjer ie moški z veliko mesarico odselcal krvavi goltanec od trupel. Nato so jih posamič tehtali, in cena je nihala med petnajst in dvajset ornmi za funt, ravnajoč se po večji ali manjši teži, čeprav 60 jih potem naložili v iste čebre in jih kasneje za isto ceno razmrodali.
Navadno se je ze znočilo, preden so kmetje začeli odhajati domov iz Holmefjorda, ki ie kar plaval v umazaniji in se potapljal v sopulm od krvi, v rezkem vonju p° »vežem mrtvem mesu in v zadušljiivem smradu iz umazanih kupov spodaj ob bregu.
Utrujeni in izčrpani so se opotekali poleg svojih konj, ki so bili vsi nato-vorjoni z zvežnji glav, z nogami želodci, vampi, s srci, z jetri, s pljuči, z ledvicami, s krvjo v usnja tih mehovih ali lesenih brentah. To je bilo vse, kar je ostalo od zaklanih ovac. Trgovska i družba jo pokupila meso njih ovac za
največ po dva in dvajset orov za funt in jim prodajala rženo moko po štiri in dvajset kron za tono k njihovim, z vodo razredčenim krvavicam, ki so tvorile, vse kisle in črne, poglavitni živež za čez dolgo zimo. Trgovski dVužbi so morali vrniti dolg, sicer jim je odvzela kredit. In kmetje,ki so morali na stotine ovac odgnati v zakol v mestece, so imeli komaj toliko sredstev, da so lahko zase zaklali štiri do pet ovac. Nikoli se niso rešili dolgov. Nekateri so pač nekam čutili, da je to prav za prav narobe, da se morajo drugače preurediti, vendar so bili že zašli v to obupno navado, ni bilo lahko izmotati se iz nje. Več ko tri četrtine ovac, kar so jih bidi to jesen poklali v Holme-fjordu, ie dobila tvrcFka O. Scheving in sinovi. Novo konzumno društvo jih je dobilo pičlo četrtino.
Faktor Thordsen je bil s tem nezadovoljen. Niso dosti več klali'ko prejšnja leta in izračunal je, da je tvrdka dobila četrtino manj ko sicer. Ta je pa prehuda, si je dejal. Zdaj mora pa že k mahi priti prilika, ki je nanjo zmeraj čakal, da bo novo podjetje v kah zatrl, sicer bo res vse narobe. Ali ga njegov nos to p°t 7arcs ni Prav vodu?
A Finnur z Vndija, upravitelj novega konzumnega društva, tudi ni bil zadovoljen. Pičla četrtina — to je bilo premalo. Odkrito povedano: kmetje so ga že precej pustili na cedilu I Ne, da bi bili javno odpadli od njega! Vendar
so postali mlačni, kar je bilo jako opn-zno, in pa boječi. A česa so se bali? Za vsak primer se jim je dozdevalo pravšno, da so bili s faktorjem še zmeraj nekoliko v prijateljskih stikih. Pa to mu ni jemalo volje, še bolj ga je podžgalo, še bolj razvnelo, da je napel vse sile, vso pamet in vso vztrajnost.
Osemnajsto poglavje.
Že jesen s svojim viharjem in dežjem je spremenila življenje Blicfi in Solviju: zdaj sta morala tičati skupaj zmeraj v hiši. In kolikor je šlo, sta svoje igre preložila v gospodarsko jx>-slopje župnišča, kjer sta bila bolj ne-mote-na ko v stanovanju. A čeprav je imela tema vedno več oblasti nad svetlobo, so bile doslej vse ure dneva njuna last,.
Zdaj pa se je začela šola. Dozdevalo se je, da je mahoma konec vse prostosti. Saj sta Večji del dneva pre-zdela v šoli in če sta sredi popoldneva prišla domov, sta morala pisati naloge. Zdaj so bile nedelje spet kot srečne zelenice v težavni puščavi delavnikov v njuni duši. Skozi ves teden sta nc-potrpežljivo štela dneve — in daleč zunaj v bodočnosti so žarele božične počitnice ko morje <amih luči. Blid je rnala zadevo tako urediti, da sta bila v šolski sobi ločena le po oAem liocU niku med klopmi, vendar je bilo med
Ljubljanska davčna uprava
objavlja, da dospe v smislu Mena 118 zakona o ncposrodinh davkih v čotrtoin Gutrt-lotju v platsllo:
a)	due 1. oktobra 1914 četrti četrtletni obroki zKradnrlue, pridobnino, rentnino, družbeneira davka, davka na neožonjono osobo, davka na poslovni promot ln vojniec;
b)	dne 1. novembra 19» druiri polletni obrok zomljarlno.
PodrobnoJSa pojusnlla so razvidna lr. raictcsov, nabitih na uradni deski dnvčno uprav« 7.a mosto Ljubljana in mestnem poglavarstvu v LJubljani.
Dramsko gtedalfSče
Nedelja, 5. novembra, ob 14.30: »Triglavska roia«. Iivon. Mladinska prodstnva od 4(1 lir navzdol. — Ob 17.30: »September«. Izvon. Ceno od 40 lir navzdol. Ponedeljek, *. novembra: Zaprto. Torek, 7. novembra, ob 17: »Jakob Ruda«, lled B.
Operno gle^alJšfo
Nedelja, S. novembra, ob 17: »Cllvla«. Izvon. Cena od 60 lir navzdol. Ponedeljek, t. novembra: Zaprto. Torek, 7. novembra, ob 17: »Manon«. Red A.
Obiskovalci gledaliških predstnv prosijo potom gledališke uprave, da bi dame, ki sede v partcrulh sedežih, odložile klobuke v garderobah.
poukom obeh sram, da bi pogledala drug drugega. Le sedela sta in uživala, zavedajoč se, da sta tako blizu skupaj, smatrala sta kot dar sreče sleherni odsev, ki sta ga mogla ujeti drug od drugega in sta vsa zardela vsrkavala va^e zvok glasu drug drugega, kadar sta bila vprašana.
tEL KINO »MATICA« " "
Zabavna ljubnvna komedija
»POLETNE NOČI«
Ren« Deltgen, Sušo Graf. Ernst von Klipsteln PHEDSTAVE ob I0.V0. H. VI la Ml
IEL KINO »STjOGA«
Hilde Erahl in Albert Matterstcck v sijajni veseloigri
»GRAND HOTEL PAKADIES« Predstave ob II. 15, 17 (n II.
TEL KINO »UNION« M M
Umetniška komculUa »RAJ NA ZEMLJI« Hans Moser Adole Sandroek, Ilelnz Iiiihmann, Thno Lingon in drugi odlični dunajski Igralci. Predstave ob 11.31. IS. 17 ln II.
KINO »7iOI>ELJEVO«
Telefon 21-91
Krasna fllmika umetnina s slovito Panlo \Vpsnelv
»NJENO ŽIVLJENJE«
Predstave ob 15, li ln II.
DEKLE vajeno vseh hišnih del želi spremeniti služIm najrajši v veliko kuhinjo ali v ugledno gosiilno. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 9791.
POSTRE/NICA
za hišna dela gre k boljši krščanski družini z otroci. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9792.	(n
DEKLE
bi se rada naučila kuhati, želi priti v kako kuhinjo ali slično, bi želela tudi nekaj plače. Cenj. ponudbe na upravo »SI.« pod »Pridna in poštena« 9878.	(b
Gospod. POMOČNICA izvežbana. vajena tudi meščanske kuhe in poltena, se sprejme
Naslov v opravi »S1ot.» pod St. 9428.
KUHARICA
išče službo v večjo hišo. Ponudbe na upr. »Slov.« pod št. 9857.
SPREJMEM SLU/DO
postrcžnice — zmožna vseh gospodinjskih del — dnevno od 9 do 16, po možnosti s stanovanjem v eentrumu. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Centrum« 9872.	(a
| Valsncl t
FRIZERSKO
vajenko sprejmem. — Vorina, Pred Škofijo Št. 10. _(v
I
Stanovanjal
ojldajo J
ZAMENJAM enosobno stanovanje s plinom za en.iko v notranjosti bloka. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Primerno stanovanje« 9^63.	(č
Ilišniško • brezplačno
enosobno
STANOVANJE s plinom. v novi hiši Sc zamenja za stanovanje ~ proti plačilu. Pismene ponudbe na upravo »Slov.« pod značko »Imam lepo stanovanje« 9863. (Č
OPREMLJENO
ali prozno sobo išče gospodična za takoj. Naslov ▼ upravi »SI.« pod »Zelo nujno« 9820.
Opremljeno SOBICO v eentrumu, po možnosti v bližini sodišča išče mirna, obzirna gospodična t I. novembrom. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Uradnica« 9360.	(i
SOBO prazno ali opremljeno
išče mlajša uradnica v sredini mesta ali proti Rakovniku. Naslov v upravi »Slov.« pod čt. 9716.	(s
JjPo?zvedbs|
"fotq studio""
holynski
vljudno prosi cenjene stranke, posebno pa gospoda z gospo in otrokom (v belem kožuščku), ki so bili prisotni ob priliki incidenta z g. Kocmur-jem, fotografom iz Prešernove ulice ob priliki fotografiranja na pokopališču, da se blagovolijo oglasiti v ateljeju na Ulici 3. maja št. 5. Koristili boste s tem mojemu uslužbencu, da ne bo po nedolžnem oškodovan.
Z odličnim spoštovanjem Holynski Karol, lastnik.
COPATO
sem zgubil od Blei-weisove do nunske šole. Poštenega najditelja prosim, naj jo odda Bleiweisova 5 pri hišniku.
MOLITVENIK
sem našel na ime Cenček. - Dobi se v upravi »Slovenca«.
ZAPESTNO URO moško, »Anker«, sem izgubil v petek 3. t. m. zvečer od Rimske eeste preko šelenbur-gove in Pražakove v Šiško. Poštenemu najditelju plačam nagrado lir 1000. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 9853.
ZLATO URO
t zapestnico v škatli, ki mi je drag spomin, in še drugo zlatnino sem izgubila pri prenosu v zaklonišče. Poštenega najditelja naprezam, da mi vrne proti lepi nagradi — (1000 L) v upr. »SI.« pod St. 9851.
ZAPESTNO URICO zlato, »Doxa«, na črnem jcrmenfku sem izgubila v petek pop. od Sv. Jakoba trga 8 do trgovine Krisper, od tam na cestni železnici do bolnišnice, Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne proti dobri nagradi Kovač Judita, Sv. Ja koba trg 8/1.
| Posestva"!
PARCELE
t Šiški, na Viču., ob Dunajski cesti. v Mostah in Sfreliški ulici
Bnflltfrtnn
pisarna" ZAJEC Andrej _ Tavčarjevo 10. (P
| Prodamo j
ZIMSKI PLAšč
črn (ženski) in plaŠČ za dečka od 8—11 let, prodam. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9S73.	(I
PRODAM svetlorjav damski plašč iz kamclne dlake, rjavo boo (lisica), muf (inurmel), svileno blago za podlogo in darilce za žensko. Ogled od 10 do 12 dopold. Naslov v upravi »SI.« pod št. 9838.
BLAGO za dva damska plašča, v modrem, prodam. Naslov v upravi Slov.« pod Št. 9765.
NOČNI OMARICI marmorno ploščo, dobro ohranjeni, proda Hinko Privšek — iradišče 7, nasproti Dramskega gledališča.
PRESITE ODEJE
posteljne, poceni pro-larn. Naslov v upravi Slov.« pod št. 9766.
USNJENO JOPO aiusko, s krznenim ovratnikom, produ — Hinko Privšek. Gradišče 7, nasproti Dramskega gledališča.
PERILO:
Moške hlače, triko -Maco«, predvojne, nekaj komadov, prodam. Nuslov v upr. »Slov.« pod št. 9764.	(1
RJUHE
zelo močne, ugodno proda trgovina Ogled, Mestni trg 3.	(1
*EIJEZNE POSTELJE zložljive, proda llinko Privšek, Gradišče 7 — nasproti Dramskega
gledališča.	(I
PRAAIč
zkoristi za tvorbo mesa in masti le 50% dane hrane. Želite do-eči 80% izrabo? Po-reben preparat z navodili glede pitanja-reje prejmete pri: *nž. Prezelj, VVolfova ulica 3.	(I
OTROŠKO POSTELJO
medeninasto, z železnim vložkom, proda Hinko Piivšek, Gradišče 7, naspr. Dramskega gledališča. (I
DAMSKI PLAŠČ Črn. plišast, prodam za lir 2000. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 9758.
VI5INSKO SONCE proda Hinko Privšek, Gradišče 7, nnsnroti Dramskega gledališča.
ZAMENJAM dobro ohranjene goj-zerice št. 42 za št. 44. Naslov v upravi »SI.« pod št. 9796.	(1
JEDILNI PRIBOR
Alpaka srebro, 16 komadov, proda Hinko Privšek. Gradišče 7 -nasproti Dramskega gledališča.	(1
ZIMSKO SUKNJO črno, prvovrstno blago, dobro ohranjeno, za srednjo postavo — ugodno prodam. Res-ljeva 31/lL, levo. (1
DAMSKI PLAŠČ črn s krznenim ovratnikom in mufom. skoraj nov, proda Hinko Privšek, Gradišče 7 -nnsnroti Dramskega gledališča.	(1
MOŠKO OBLEKO
temnosivo, novo, predvojno blogo, prodam. Oblak. Na Jami 8. -Šiška.	(1
POSTELJO
iz mehkega lesa, trpežno, ugodno prodam. -Naslov v upravi »SI.« pod št. 9794.	(1
ZA STAREJŠO
preprosto ženico dam za protivrednost črn zimski plašč in razno obleko. Robbova 21., Bežigrad pri gimnaziji.	(1
DESERTNI PRIBOR
rje prost. 26 komadov, proda Hinko Privšek, Gradišče 7, nasproti Dramskega gledališča.
LEPOTTčNO GRMIČEVJE raznobarvno, za pomlad raznovrstno sadno drevje itd. nrodaja vrtnar Pod hribom 40.
LIKALNIK
električni, kuhalnik, rešo, proda Hinko Privšek, Gradišče 7, nasproti Dramskega gledališča.	(1
MOŠKO SUKNJO
zimsko, črno s seal ovratnikom in usnjene črne gamaše prodam. Delno tudi za protivrednost. Naslov v upravi »Slovenca« poti št. 9844.	(1
ZIMSKE JOPE krznene plišaste, volnene, boe in mufe, proda Hinko Privšek, Gradišče 7, nasproti Dramskega gledališča.
PRSNO VPREGO konjsko., za 1 konja, in škornje št. 43, prodam. L. M., Hrenova št. 17/1.	(1
BLAGO za moško obleko in razni novi kovčki zelo poceni naprodaj. Naslov v upravi »SI.« pod št. 9869.	(1
^Premoč
I. POGAČNIK
LJUBLJANA Bohoričevo ulloa 8U? Telefon Ata'-60
PRODAMO: staro otoinuno, omare, mize, pisalne uiize, moška kolesa, stolčke, vitrine, cvetlična stojala, dvodelno lestev, biljard, lepo pregrinjalo za otomuno, otroške vozičke in postelje, lepo predsobno steno, žiinnico, poste-1 jo, kavni servis in drugo. Trgovina Ogled - Mestni trg 3.
ZAMENJAM hlevski gnoj za steljo. Naslov v upravi »SI.« pod št. 9783.	(I
TEHTNICO
decimalno, popolnoma novo za 100 kg prodam. Ogled Ob Ljubljanici 10, nasproti Karineličank, Kodeljevo.	(1
FOTOAPARAT
Voigtlander-Rrilliatn -produ Hinko Privšek, Gradišče 7, nasproti Dramskega gledališča.
RJUHE IN SRAJCE za dečke 8 let stare, prodam. Naslov v upr. >$lov.< pod št. 9846.
PRODAMO: lepo iperano spalnico, trodelno omaro in psi-ho. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3.	(3
MOŠKO OBLEKO
čevlje gojzerje, nove, št. 44, zamenjam za protivrednost. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9847.	(1
Komisijska trgovina HINKO PRIVšEK se je preselila v Gradišče 7, naspr. Dramskega gledališča ter prodaja: moške zimske suknje in obleke, damske plašče in jope, volnene jope, moške Škornje, usnjene in suknene golcnice, snežke, galošc, damske čevlje, blazine, kapuc, rjuhe, otroške Športne in globoke vozičke, moška in ženska kolesa, električni kuhalnik, rešo, likalnik, svetilke za nočne omarice. umivalnik in vrč. Šivalne stroje, pisalne stroje, računski stroj, stroj za izžemanje perila, radioapnrate. gosli, violo, tamburico, mandolino, kitare, ci-tre, krilni in gozdni rog, flauto. harmonike, klavirske, diatonične in male za olroke, gramofone, kadil-ne garniture, damske torbice, usnjen kov-čeg. rute za narodno nošo, otroško banjico, zavese, medeninasto karniso, aktovke, fotoaparat, samovar, liker servis in ogledala.
ŠKORNJE
čevlje, galoše, snežke, proda Hinko Privšek, Gradišče 7, nasproti Dramskega gledališča.
ZABOJE prazne za zapakova-nje, poceni proda trgovina »Ogled«, Mestni trg 3.	(1
OTROŠKI VOZIČEK
prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 9862.
SANKE in gugnlnega konjička proda Hinko Privšek, Gradišče 7, nasproti Dramskega gledališča.
ČRNE ŠKORNJE št. 42. prodam. Peterko. Barvarska steza 6, Ljubljana.	(1
PENDEL URO proda Hinko Privšek, Gradišče 7, nasproti Dramskega gledališča.
2 rabljeni STRUŽNICI
(velika in mala) ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva 6.
SVETILKE
petrolejke proda Hinko " Privšek, Gradišče št. 7, nasproti Dramskega gledališča. (1
I Kolesa 1
KOLO
moško ali žensko od 4000 do 5000 lir, dobro ohranjeno kupim. Naslov v upravi »SI.« pod »Kolo« 9768.
MOŠKO KOLO dobro ohranjeno prodam. Poizve sc Cesta v mestni log 13. Mestna kolonija.
DAMSKO KOLO
zelo lepo, sive barve, z dinnmo lučjo prodam. Ambrož, Dunajska cesta 71.
TRICIKELJ
nosilnost do 200 kg, močne izdelave iz jeklenih cevi, 1 leto garancije. prodam. Ambrož, Dunajska 71.
ŠPORTNO KOLO
zelo lahko v teku, dobro ohranjeno — ugodno prodam. Nasl. v upravi »Slov.« pod št. 9877.
DAMSKO TN MOšKO KOLO
najboljše znamke zelo poceni naprodaj. Merkur, Puharjeva 6.
OTROŠKI TRTCIKLTI
7a i—3 let .stare, zelo ugodno naprodaj. — Merkur, Puhairjcva 6.
Citafte knjige
»Slovenčeve knjižnice«
I Kupimo j
PO LN O J A R M EN l K
(garter) kupim. Nusl. v upravi »Slov.« pod št. 9769.	(k
PISALNE STROJE
dobro ohranjene, boljše znamke kupi takoj po najvišji dnevni ceni tvrdka »Everest«, Prešernova ul. 44.
RJUHE. KAPNE posteljno perilo, brl-nače, razno moško in Jamsko perilo kupim stalno In plačam najboljše cene. — Kupim tudi druga razna oblačila event. prevzamem ista v komisijsko prodajo. Hinko Privšek • Gradišče 7 (nasproti Dramskega gledališča.
ČEVLJE in oblekce za dečka od 8 do 14 let starega, dobro ohranjene, kupim ozir. zamenjani za živila. Ponudbe nn upravo »Slov.« pod »čevlji in oblekce« -9736.	(k
POZOR! Kupujem vreče in vse tekstilne odpadke ter plačani po najvišji ceni GREBENC Alojzij. Gallusovo nabrežje 39, Ljubljana.	k
GOJZERJE
moške, ženske in dečje kupuje stalno in prevzema v komisijsko prodajo Hinko Privšek, Gradišče 7, nasproti Dramskega gle-daliiča.	(I
STEKLENICE vseh vrst. pločevinaste sode, pletenke, šiviljske odpadke stalno kupuje »Mctnlia«, Go-sposvetska cesta 16, nasproti Delavskega doma.	(k
RJllHE, KAPNE
in druco posteljno perilo. brisače, frotirke kupuje stalno llinko Privšek. Gradišče 7, naspr. Dramskega gle-dolišča.	(k
KARBID. VREČE pločevinaste sode in pločevino vsako količino kupimo. Plačamo izredno dobro. — Merkur, Puharjeva 6.
ZIMSKO PERILO
damsko, moško in dečje, kupuje' stalno Hinko Privšek, Gradišče 7. naspr. Dramskega gledališča. (k
KABEL
zemeljski, trižilni. 50-80 IIP, 15 do 50 m dolžine, kupim Marti-nec, Ljnbljana, Trnovski pristan 20.	(k
PLAŠČE damske, zimske, v barvah, kupuje in prevzema v komisijsko prodajo ITinko Privšek, Gradišče 7, naproti Dramskega gle-dališča.	(k
| Clasba _ |
SAKSOFON sopran, proda za lir 2400.— Hinko Privšek — Grndi.šče 7, naspir. Dramskega gledališča.
LASTNIK! GLASOVIRJEV! Poslužujte »e telefon, ske številke 39-23, ki pokliče specialno tvrd-teo ta oglaševanje ter popravila glasovirjev
in harmonijev Jarš tek, Zrinjskega cesta 7/11, Ljubljana.
GLASBILA
mandolino, tamburico, gosli, violo, kitare, flauto, saksofon, gramofone, harmonike, stojalo za note proda Hinko Privšek. Gradišče 7, nasproti Dramskega gledališča. (g
I Denar 1
VELIKO PODJETJE
išče družabniku, evcut. se tudi .proda. Ponudbe na upravo »Slot.« pod šifro »Mesečni fiksni zaslužek lir 30.000* 9871	(d
juNS^Nicagie^
Vse denarne ln trgovske posle
izvrAun tk i t r o. točno in •olidoo. Priporoča »e
RUDOLF ZORE
Ljubljana Gledališka ul. 12
leL 38-10. a»»iiinma
g Siv, stroji B
ŠIVALNI STROJ
pogrezljiv, z okroglim čolničkom, v brezhibnem 6tanju, ugodno
firoda Nova trgovina, )unnjska cesta 36 — nasproti Gospodarske zveze.
ŠIVALNI STROJ
»Singer«, dobro ohranjen, pripraven za domačo uporabo, prodam za lir 3~>00. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9S37.
ŠIVALNE STROJE
moška in ženska kolesa proda Hinko Privšek, Gradišče 7, naspr. Dramskega gledališča.
ŠIVALNI STROJ
Singer, za domaČo uporul>o - prodam za 5500 lir. Pred škofijo št. 19. Julka.
REV EN*" AKADEMIK
želi mesto kot inštruktor za srednje ali ljudske šole. Gre proti honorarju. - Ponudbe pod »Pošten ju marljiv št. 9253«.	a
IN/sTRUIRAM
vse predmete za višje in nižje šole. - Cena zmerna. Naslov v upf. »Slovenca« pod štev. 9858.
1 Pohištvo |
patentne posteljne
mreže, otomane, moderne kanče In fotelje nudi solidno ln po uIzkI eeni
RUDOLF RA8GVAN
tapetnik
LJUBLJANA Meaini trg štev. 18
I Ofert B
Pozor stavbeniki
ln
hiSnl posestniki!
Dobavljam, polagnir
ln slruiim star« PAiiKHTK
JOSIP BRLEČ
Ljubljana
KOLODVUKSKA » Telefon 57-68.
CS3
posestnik in obrtnik, star 38 let, dober gospodar, želi znanja z imovito zavedno Slovenko zaradi poznejše žen it ve. -Zaupne ponudbe na upravo »Slov.« pod »Bodočnost po vojni« 9797.	(2
j Kurivo j
• n FrančMKHrisKa 10 (Telefon S8-61
anSEBBBSOBEmBEUaCBBBBBBBBBIJ
&uiaaafiBikBBB3i:yaiSM!iiBBiBi«aBB
Ncštevilne bolezni eo za človeka velika in huda nadloga. In koliko jib je, ki ogrožajo že otroke!
Kaj bi dejali, če bi Vam kdo obljubil: Najhnjšega nahoda te rešim v enem dnevu? ln kaj šele, če bi potem svojo obljubo tudi pošteno izpolnil? Take in še večje obljube je dajal in jih v blagor trpečim izpolnjeval
SEBASTIJAN
Starinski KILAVIH
popravila potreben, prodam poceni ali zn-nicnjam za protivrednost. Gerk, Ciril Metod ova<\33._(g
|_Radio_|
RADIO* MATERIAL
žarnice, bloke itd., dobro ohranjen ali nov stalno kupuje tvrdka EVEREST, Prešernova ul. 44.
RADIO APARATE
dobre znamke, novo-došle, proda Hinko Privšek. Gradišče 7 -nasproti Dramskega gledališča._(i
g_KnjIge_|
KRONIKO SLOVENSKIH MEST VI. letnik -r kupimo Ljudska knjigarna v Ljubljani,
i_J!vaH_J
KONJA Se reje kobilo, ki bo spomladi stnra 2 leti, kupim. Alojz Klemen, Snvljc 2. Ježica pri Ljubljani.	_(j
BIKA
zamenjam za telico. -Poizve se J. Erjavec, Ježica 26.	(J
PRODAM
takoj 8 tednov store prašiče jorkširke pasme. Novak Jakob, Za vasjo 8.	(j
-g	m	'
PRODAM PRAŠIČA
40—50 Ur težkega ali ga zamenjam za kozo dobro mlekarico. M. O., Lepi pot 19. (j
JARČKE
in eno leto stare pnt-ke prodam. Iludovcr-njkova nI. 41.	(j
KRAVO' doliro mlekarico. prodam. Hočevar Anton, Vodnikova 56.	(j
Vee svet mu Je priznaval neizmerno zasluge, da je ljudem pokazal preprosto in naravno pot do zdravja: uporabo vode in zelišč. Kar pa je v skoraj 50 letni praksi uspešno opravljal, je zapisal dve leti pred svojo smrtjo v trpečim posvečeni knjigi:
MOJ TESTAMEHT
Blasnikova tiskarna je za 50 letnico Testamenta knjigo izdala v slovenskem prevodu, saj tudi sama slavi 100 letnico svoje Velike Pratike. Moj testament je že natisnjen in bo v kratkem izšel. Mnogi so se že doslej radi »knajpalk, poslej pa jih bo Knajp sam natančno učil — negovati zdravje zanesljivo in poceni — s 6arno vodo in zelmi.
Križanka št. 162
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBEIIBBB
Delavci
sposobni za Izdelavo dry — se sprejmejo pri Ravnateljstvu državnih gozdov, Puccinijeva 9 (palača Pokrajinske hranilnice). — Prav dober zaslužek v akorda. — Razne ugodnosti: dodatna karta za najtežje delavce, delno plačilo z drvmi L t. d.
BBBBflBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
1	2	3	4	5	6	7	8		9	10	U	12	13	li
15				16				17			18			
19			20			21		22	23		24	25		
26		27			2 i				29	30		31	32	
	33			34						35	36			
37	38	39			40	41			42	43			44	
45		46		47		48		49		50		51		
52			53		54					55	56			
57				58			59	60		61	62			
63			64			65		66	67		68	69		
70	**	71											72'	
Vodoravno: 1. hrvaško mesto, 7. poveličujoča pesem, 9. rvanje, 15 rob, 16. pristaniška naprava, 17. nemška reka, 18. žensko pokrivalo, 19 turško pokrivalo, 20, voznikova potrebščina, 21. ima vsaka stvar, 23. je zlato, 25. živalski kralj,
26.	začetnici priimka in imena prevajalca,
27.	dolina, 28. utežna enota (množ.) 30. del dneva, 32. kvartaški izraz, 33. kraj na Notranjskem, 34. bosansko mesto, 36. del cerkve, 37. začetnici priimka in imena slov. pisateljice, 39. nežen, drag, 41. žensko ime, 43. določen čas, 44 dva enaka soglasnika, 45. domača žival, 47. ilovnat, 51. časomeri, 52. ime hotela pod Vršičem, 54. finsko jezero, 55. ime turškega reformatorja, 57. žensko ime, 58. število, 60. znamka pralnega praška, 62. švicarski narodni junak, 63. prva žena, 64. doba, 65. ruska reka, 67. kratica za ednino, 69. krajevni prislov, 70. egipčansko božanstvo, 71. neoprezen človek, 72. kemični znak za iridij.
Navpično: 1. ime in priimek slov. pisateljice, 2. svetopisemsko ime, 3. obvodna žival, 4. začetnici imena in priimka slov. slikarja, 5. rimski uradnik, 6. koroška gora, 8. rodna zemlja, 9. nas greje pozimi, 10. zdravilna rastlina, 11 kemični znak za erbij, 12. etui, 13. hlapljiva tekočina, 14. ime in priimek avtorja povesti »Cvet naše vasi«, 20. zimski praznik, 21. prvotni prebivalec Apeninskega poloto-
BaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
•OtfdalnlJ&a rtoptu Jadrenih« prtmoM*
RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored za 5, november:
7 Poročila v nemSčlnl — 7.10 Veseli zvoki za nedeljsko jutro, n« 8.80 Poročila v slovenščini — 9 Prenos osrednjega nomške-ga sporeda — 10 Poročila v nemSčinl — 10.15 Pronos službe božje iz stolnice — 11.05 Prenos osrednjega nemškega sporeda — 11.30 Slovenska ljudska oddaja — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemSčinl in slovenščini, napoved sporeda — 12.40 Nemški ljudski konoert — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Pozdrave iz domovine izvaja radijski orkoster s sodelovanjem komornega zbora pod vodstvom D. M. Sijanoa — 15 Glasbeni ženitveni oglasi — 15.45 15 minut za podeželje, inž. Viktor Ropanšek: Praktična navodila kmetovalcem za novembor — 16 Koncert za voja&e, vmes 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 18 Nesmrtna glasba nemških skladateljev — 19 Mali koncert izvajata Viher, violina, Llpovšek, klavir — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Kaj prinaša prihodnji teden — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Prenos osrednjega nemškega sporeda
—	22 Poročila v nemščini, napoved sporeda
—	22.15 Plesni orkester vodi M. Vodopivee
—	23 Prenos osrednjega nemškega sporoda.
Dnevni spored za I. november:
7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji koncert, vmos 7.30 Poročila v slovenščini
—	9 Poročila v nemščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nomščini in slovenščini, napoved sporeda — 12.45 Salonski orkester vodi A. Dermelj — 14 Poročila v nomščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Pisano polje, daj žldane volje — 18.30 Segave bosode: Lojze Zupano bere svojo humoresko — 18.45 Poročila v slovenščini — 19 Prenos III. sinfoničnega koncerta ojačenega radijskega orkostra pod vodstvom dr. Danila Svaro, solistka violinistka Jelka Stanič, vmes: 20 Poročila v nemščini — 21 Lju-bozon in dekleta — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Pikanterije — 23 Pronos osrednjega nemškega sporeda.
PO VASI ŽELJI VAM IZDELA
IlSMlHi
V LJUBLJANI
KOPITARJEVA 6/II
v svoji črtal niči raz. ne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Istotako izvrši tudi
vsa druga knjigo-veška dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah, Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic, šolskih torbic in slionih, pasov, denarnic, kovčkov in drugega — " ^ galanterfJTblaga
Vam nudi te predmete vedno v lepih, okusnih in modernih oblikah vsaki čas.
CENE SO SKRAJNO NIZKE! P0SLUŽITE SE JIH!
ka, 22. ognjenik v Italiji, 24. planinski ptica, 27. rojstna hiša, 28. kratica za sred nji, 29. dva enaka samoglasnika, 31 tnalo, 34. kratica za tega leta 35. kra tica za kraljevi, 38. srbska reka, 4C upravitelj kleti, 42. vseznal, 44. državr poglavar (množ.), 46. majhno okno, 4', njega, 48, star veznik, 49. letovišče i zdravilišče na Švedskem, 50. začetnic imena in priimka slov slikarja, 51. pri imek sadjarskega in vrtnarskega stroko\ njaka, 53. okrajšava za katoliško org; nizacijo, 56. latinski veznik, 58. poljsk orodje, 59. vrsta zabave, 61. kratica i odnosno, 64. dva enaka samoglasnika, 6 pravi, reče, 66. nikalnica, 68. kemiči znak za neon.
Rešitev križanke št. 161.
Vodoravno: 1. kobila, 6. upa, 9. no rava, 15. agava, 16. sloni, 18. vete
19.	telo, 20. spahija, 22. kost, 23. Ani 24. so, 25. enota, 26. t. m., 28. sni, 29. I 30. pila, 32. Ira, 33. klor, 35. al, okolica, 39. praline, 41. Nora, 42. Tt heran, 43. Ibar, 44. iti, 45. peta, 47. ost 49. Edi, 50. ji, 51. so, 52. Romn^ni 55. ki, 57. aj, 58. raka, 60. Nebra, fi sova, 63. torero, 65. čad, 66. Kanadi 68. tvarina, 69. botanik.
Navpično: 1. Katalonija, 2. ogen 3. bala, 4. Ivo, 5. la, 6. ulnni, 7. P< horje, 8. Anita, 10. av, 11. rek, 12. Ato 13. Vesna, 14. artilerija, 16. spe, 17. ij;
20.	soliter, 21. Atlanta, 24. sila, 27. mi li, 30. pori, 31. aceton, 33. krasna, 3 ribe, 37. koti, 3Š. aha, 39. pro, 40. nad. 45. poker, 46. rabat, 48. ikona, 51. Sar 53. meč, 54. grd, 56. Ivan, 58. rov, 5 ari, 61. sat, 62. Adi, 63. tt, 64. on, 6 ko, 67. ak
Javna zahvala
Zahvaljujemo se gosp. vrhniškemu poveljniku - majorju L e m a n u in viš. naredniku Pfajfarju, ki sta tako krasno in s trudom prenovila obe naši zapuščeni vojaški pokopališči - in organizirala res krasno in pietetno svečanost na obeh pokopališčih.
Srčna in iskrena hvala!
Vrhničani.
Med nebeške krilatce je odšel v nežni dobi 7 mesecev naš ljubi sinček in bratec
P rimo že h
Pokopali ga bomo v nedeljo 5. t. m. ob treh pop. z Žal, kapela sv. Ahaca, k Sv. Križu.
Franc in Marta Debevee, starši, Mateja in Janja, sestrici.
Vsem sorodnikom in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je
6. okt. 1944 umrl naš ljubljeni sin in brat, gospod
ing. Kozina Franc
Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek 6. t. m. ob 7 zjutraj v cerkvi Sv. Družine v Mostah. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh dneh stali ob strani in z nami sočustvovali. Ljubljana, Kamnje, Sovodnje, dne 4. novembra 1944.
Žalujoči: MožinovI: Frančiška, mati; Franc, oče; Lado, brat; Zora, sestra; družine: Jeseno-vec, Kandus, Ceščut in Cernič.
Etta »Ljudska tiskoma« - Za Uadsko tiskarno* lože Kram&riS ~ Heransgeber. kdajateljt loško Krošdi - SohrilUeitsr, uredniki Janko Balnea