Posaireztia številka lO vinarjev.
Slev.262.
v LlDMisoi. v loreR. is. novemura isis.
Lelfl XL!H.
s Velja po poŠti: s
Za oelo leto napre) . . K 28 —
sa en meseo ...... 2-20
sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— sa ostalo inozemstvo . 35' —
V	LJubljani na dom:
Za celo leto nsrrel . . K 24 — za en meseo	. . „ 2-~
V	apisn oreieman mesečno „ 1*70
— Sobotna Izdaja: s
sa celo leto......„ V—
za Nemčijo oeloletno „ 9-— a osialo uio*«wsivo . „ 12' —
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (7i tnmj: za enkrat . . . . po 18 v
za dvakrat......15 „
za trikrat......13 „
za večkrat primaren ropnst.
Poročna omilili. zahvale, osmrtnice lil:
enostolpna po itvrsta po 2 .vin.
■	Poslano: ——=
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
izhaja vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. uri pop.
Bedna letna priloga Vozul red
ear Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štet B/IIl RokoMsi se ne vračajo; nelranklrona pisma se ne «= sprejemajo- - Uredniškega teleiona štev. 24. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-kero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 163.
Laske diuJastuD. - M Gorici olioii hiš ter oil simjslaiii
ll]anl zopet pousod odbiti. - Hali

AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 15, novembra. Uradno se poroča:
Sovražni napadi na bojni črti ob Soči so včeraj v'dno ponehali, morebiti vsled hudega naliva, V odseku Dobrdobske planote so se pa ljuto bojevali dalje. Na severnem robu gore Sv. Mihaela se je Italijanom zopet posrečilo, da so vdrli v neko, po težki italijanski artiljeriji prebito vrzel naše postojanke. Močne sovražne sile, ki so zvečer severno od te vrzeli pričele izvajati napad, smo krvavo odbili. Uvedel se ie nato naš protinapad, ki je pridobil zopet izgubljeni kos bojne črte popolnoma nazaj in ki je zadal sovražniku izredno velike izgube. Izjalovil se je tudi, kakor vsi prejšnji, močan sovražni napad proti Griže Brdu. Pri obstreljevanju Gorice je bilo ubitih dozdaj 58 civilnih oseb, 50 jih je ranjenih. Približno 300 hiš in skoraj vse cerkve in samostani so težko poškodovani. Naše zračno brodovje, je zopet vrglo veliko bomb v Verono.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX Kako laški d:.vjaki obstreljujejo Gorico.
Dunaj. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča 15. t. m.:
Obstreljevati so pričeli Gorico 18, oktobra. Obstreljevali so mesto do danes. Nekatere dni je padlo v mesto več sto krogelj vseh kalibrov, osobito težkih šrapnelov je biio veliko. Obstreljevati so pričeli navadno v prvih jutranjih urah; najhujše so streljali med 3. in 4. uro popoldne, zvečer je obstreljevanje ponehalo,
5S ubitih. — 50 ranjenih. — Samostan irs cerkev na Sv, Gori pogorela, — Stolnica opustošena, — Samostan na Kostanjevici poškodovan.
Po uradnih izkazih je od začetka vojske ubitih 58 civilistov, 50 jih je ranjenih, med njimi velko otrok, Dvakrat je ubile granata po Štiri otroke. Samostan Sv, Gora jc pogorel, cerkev je uničena. Zakristija
goriške stolnice je porušena, samostan na Kostanjevici, zadnje počivališče groiov Chambord, je zadelo več granat in šrapnelov; streh ari slike v cerkvi in v samostanu so poškodovane.
Uršulmski samostan v Goric1 deloma porušen, — 5 cerkva v goriški okolici sestreljenih.
V	središču mesta ležeči samostan ur-šulink je na pol uničen. V cerkev sv. Antona je bomba vržena iz letala prebila, streho. Oba kolodvora sta po artiljeriji oosuta s krcgljami. Cerkve v Podgori, GraFenbergu, Pevmi, štandražu in v Oslavju so popolnoma razstreljene kakor tud' večinoma dotični kraji.
Največ trpel južni del Gorice, — Lahi so streljali na ljudi, ki so hodili ob vernih dušah na pokopališče.
V	Gorici je največ trpel južni del me-j sta. Le inlo zasebnih hiš je, ki niso zadete, ! Do 300 h'š ie več ali manj poškodovanih.
Krasno noslopie Avstrijsko-ogrske banke je zadelo več kosov krogelj, ki so prebile strop nad stopnjicami in jih poškodovale. Največ je trpelo novo poslopje okrajnega sodišča, ki je dozdaj desetkrat zadelo. Sovražni letalci so po'eg tega večkrat metali bombe na mesto. Značilno za vojskovanje Italjianov je, ker so na dan vernih dnš strelcu na cesto, ki vodi na pokopališče iz , svo;ih postojank, kjer se cesta dobro raz-

XXX
Divja strast in sovraštvo, ki vsled svoje onemoglosti ne more doseči zaželje-nega plena, od daleč bruha svojo jezo in žolč v obliki ognja na našo milo Gorico. Danes vidimo, kako malo je Gorica italijanska. Lah ne ruši »Gorizie«, ampak lepo slovensko Gorico. Strašno je razdejanje na svetih mestim. Lah je nameril svoj ogenj ravno na najsvetejše in najlepše kraje slovenske domvine. Kup razvalin in tisti, ki niso hoteli zapustiti rodne zemlje, da stojijo v najhujši uri domovini ob strani, naj bodo pokopani pod kamenjem in ognjem, Gorica je velika mučenica! Iz njene krvi
in razdejanja vstaja v srcih Slovencev strašna osveta zločincem. Slovenski narod bo s svojimi možmi in fanti ob Soči strašno maščeval Gorico, Sv. Goro in razdejane cerkve in vasi.
Divje pustošijo Lahi naše dragocene skomine. Izgubili so zato pravo, da se prištevajo kulturnim narodom. Njihova bes-nost pa je za razvoj vojske končno veselo znamenje. Lahi bi ne streljali na Gorico, ako bi še uoali, da jo dobe. Preko junaških borilcev ob Soči ne morejo naprej, zato besne. Kaka bo reakcija, ko se izbesne! Ruševine v Gorici so za nas znamenje naše zm^ge in tudi mirovno znamenje. Italijanska besnost nriča, da ni dolgo čas, ko bodo morali Lahi lepo prositi za mir.
Vstala bo nova naša Gorica, vsak kamen nam na morajo Italijani pri tem drago plačati!
XXX
Nova borba za Gorico.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Gorica, 12. nov. 1915.
Komaj se je končal boj, strašen in srdit, ki je divjal okoli Gorice celih šest dni, komaj so minuli trije dnevi razmeroma mirno, že je zbral Cadorna sveže čete ob goriškem obmostju, da iz-nova poizkusi z vsemi silami prodreti trdnjavski pas, ki se vije od severa do juga, z Gorico v naročju. Nad Plavmi leži v bregu mala vas Zagora m nad njo ' vsoenja Banjška planota,: severna trdnjava Gorice. Proti jugu sc vspenja nato iz Soče strmi in kameniti Sabotin, ob katerega se naslanjajo valovita br-da z vasicami: Šentmaver, Oslavje, Pevma in Poclgora s Kal varijo. Goriška ravan se pod Kalvarijo odpre proti Fur-laniji, le Soča tvori neprodirni jez, dokler ne leže pred njo gromada Dobrdobske planote, ki tvori južni del goriškega trdnjavskega pasu.
in že dne 10. t. rn. je poročal naš Hofer, da je začelo laško topništvo zopet živahno delovati na. celi fronti od Plavi do Dobrdoba. Vedeli smo takoj, da je to predigra nove velike drame ob Soči. Že prihodnji dan je prešla laška pehota k napadu in naskakovala južni del podgorske višine, takoimenovanc »Šance«, kjer so stali nekoč trije križi, a je bila, kakor vedno, krvavo odbita. Artiljerijski boji so postali silnejši. Težke granate so pričele padati na naše postojanke. Lahi so privlekli težke ladijske topove pred goriško obmostje. pomnožili svoje baterije s francoskimi topovi in pričel se jc zopet bojni ples,
strašen in grozan, borba za Gorico je iz-nova zadivjala.
Od ranega jutra v pozno tx>poldno so grmeli topovi na Kalvarijo. Ogromne, 28 cm granate so se vozile izza Števerjana in treskale na to višino s silo, Ja sc je zamajal cel hrib. Vmes pa so švigali šrapneli v neprestani vrsti in posipali z železom vsako ped zemlje.
Po taki artiljerijski pripravi so sc proti večeru izluščile iz laških okopov črne mase in se jele pomikati proti višini: Komaj so zapustile varno kritje okojx)V in se v masah pričele valiti proti našim jarkom, jih je pozdravila naša artiljerija z uničujočim ognjem. Laška pehota se je zvijala kot klopčič v ognju težkih granat in šrapnelov. Celi kupi so obležali, nastale so grozne vrzeli, a vedno nove čete so prodirale, vedno bliže so dohajale našim jarkom. Tedaj so zaregljale strojnice in kosile, kosile. Vmes so udarjale mine in treskale ročne granate in razmesarile vrsto za vrsto.
Razvila se je borba moža z možem. Bajonet je udaril ob bajonet, pest ob pest, kopito ob kopito in v tem ročnem metežu, ki je divjal kakih 20 minut, je doživel Cadorna nov poraz. V divjem begu, med viharjem in nevihto, se je umaknila laška pehota, deciniirana in pobila, nazaj v varna kritja. Kalvarija je ostala trdno v naših rokah.
Kmalu nato je prerezal temo laški žaromet in legel na bojišče. Morda zato, da vidi Cadorna v blestečem svitu cele kupe razmesarjenih teles in obupnih ranjencev one pehote, ki jo je tiral v boj ?
Gora smrti, tako imenujejo laški ujetniki Kalvarijo, pa leži mirno, ne-premagana in nepremagljiva, prod Gorico, v katero laška armada nikdar ne vkoraka!
Dalmatinci v dveh dneh odbili 14 napadov.
Prof. Lovrič poroča v »Našem Jedin-stvu«;
4. novembra. Sovražnik je samo eno uro obstreljeval P. s težkimi topovi; drugače je čez dan vladal priličen mir,
Z lovorom ovenčani bataljon naših Dalmatincev pod poveljstvom našega junaškega stotnika H. si je tudi nocojšnjo noč nabral novih lavorik. Nič manj kakor šestkrat je sovražnik zopet jurišal na naše Dalmatince. Vsi navali so se razbili ob junaških prsih naših sivih sokolov. Pomislite: v dveh dneh je odbil junaški bataljon nič manj nego 14 napadov!
—pt— (Konec.)
■ .. ^ ::uj prida, ne!«
»Vesle kaj, namestnik, dajva gai« mi je nasvetoval naposled. »Trije, šliije se v mraku lahko splazimo v bližino in zajme-mo moštvo in še stroj, če ni drugače.«
»Če ni drugače, seveda, a kaj če bi bilo drugače! Premišljal sem, naposled sem pogodil, da se moremo lotili kaj takega le v ranem jutru, priplazivši se tja še v temi, preden se zazna dan. Kje se nahaja po priliki sovražni stroj, smo znali, čeprav je bil dobro prikrit. Mesto je bilo vsekakor zanj izredno ugodno; da je bil potisnjen tako daleč med naše postojanke, kakor je bil v resnici in kakor smo spoznali kasneje, tega bi si vendar ne bil mislil živ krst. Daleč na okolo ni bilo sovražnih postojank, nad njim in pod njim so bila le naša kritja, le tja proti sedlu je bilo strojevo moštvo v zvezi s svojci.
»Dogovorili smo se, kako bodemo prodirali še v trdi temi: jaz, mali, njegov varuh in še en tovariš. Nato smo polegli, se trdno zavili v plašče in zaspali. Kako dolgo sem spal, ne vem. A vznemirjale so me mučne sanje in naposled sem sc predramil ter se izkopal kvišku. Ko sem se
ogledal, koga ni bilo: malega. Urno sem pretekel ves jarek, a ni ga bilo in njegovega Dalmatinca tudi ne. Lotila se me je temna slutnja: ni zlodej, če si dečko ni mislil sam zaslužiti ostrog in zato sem odšel na dogovorjeni pohod? Pozval sem straže; nisem se motil, morda pred pol ure sta se odplazila v znani smeri.
»Da bi ga mlečnozobnika! Urno sem poklical četovodjo, privzel še enega spretnega plezalca in odrinili smo za njima. Črna tema nas je obdajala, a tudi ako bi bilo manj temno, smo bili na poti pazljivi mnogo manj, kokor je bilo potrebno sicer; samo hitro, to nam je bilo važno, da ju dosežemo prej nego napravita kako buda-lost.
Več kakor pol ure že smo plezali in sopli od napora kakor mehovi. Na vzhodu se je svitalo polagoma, a preko skalovja se je razgrinjala megla. Hvala Bogu! Vsaj je manjša nevarnost, da ne zalezeta sovražniku naravnost pred oči! Če mu ne padeta zato tem bolj slepo v naročje, me je zaskrbelo po drugi plati. Pa komaj smo prelezli še nekaj robov, smo začuli tik pod nami sovražni stražni klic, kratko in odločno.
»Oha! sedaj pa pozor! Nekaj mi je reklo, da je veljal onima. A v tem sem začul italijanski odgovor na klic, vprašanje, odgovor in naposled poziv; Passatc!
-To mi jc bilo nekaj novega. Glas, ki jc odgovarjal na klic, nikakor ni bil glas našega malega. Oprezno sem dvignil glavo izza roba, *a kateri smo se bili potuhnili,
a ničesar nisem mogel razločiti radi megle.
»Zdajci mi je udarila na uho od zdolaj gor govorica. Razločno sem razumel vsako besedo. Pri strelnem stroju so bili trije možje, sovražna postojanka je bila dokaj izpostavljena in major s pobočnikom jo je prišel pregledovat. Seboj so imeli podčastnika za kažipota. Šest je bilo torej vseh. Raca na vodi! ali bi nam bili kot nalašč za zajutrek! Vendar sem se pomišljal nekoliko in major je odhajal. Za nas je bil važnejši stroj in — naš mali.
»Čim svetleje je bilo, tembolj se je redčila megla. Že so se jele razločevati postave, ki so se vračale počasi proti svojim oddelkom. Major sc je obrnil k pobočniku, menda, da bi prižgal cigarcto, v tem hipu sta se pojavila kakih deset korakov pred njimi naš mali in njegov zaščitnik, oba puške ob licih in roke na prožilih.
»Halt! je komandiral mali s tenkim glasom, da bi mi bil skoro ušel smeh, ako bi mc ne bila oblila zona, da so mi stali hipoma redki lasje na plešasti glavi kakor strnišče trdo pokonci.
»Sovražniki so osupnili nemalo. Častnika sta segla po revolverjih, a mali je tega menda pričakoval. Via le mani dali' ar-ma — proč roke od orožja! je ukazal in se razkoračil. Una mossa, a terminati siete! — Gcnite se, pa je po vas! In ustrelil je v dokaz, da se ne šali; pobočniku je odletela iz rok palica, ko je udarila vanjo krogla,
»Predrzneš ti, grdi! sem se jezil jaz. Sedaj strelja, namesto, da bi opravil brez šuma, kolikor se da. V malo hipih-so lahko
okohi nas in potem--. Podčastnik se je
obrnil, da bi stekel proti stroju. Dalmatinec je ustrelil za njim. Diavolo! je zaklel Lah, poplesal po eni nogi in sede! na rob. No, ta ne bo več nadležen. Oficirja se nista ganila več. Le major je zaklicali Ajuto! Od stroja je stekel na pomoč vojak, drugi je jel obračati cev. Jaz ne prelivam rad krvi, ako ni treba neizogibno, a tu ni bilo pomisleka. Streljala sta itak žc onadva, strel več ali manj, ako smo razdražili morda sršenovo gnezdo, nima dosti pomena. Oba moja moža sta ustrelila hkrati in sovražnika od stroja nista mislila več na pomoč, Tretji že itak ni mislil nanjo, zakaj vrgel se je iz zatišja in zbežal. Tekel je. kar so ga nesle noge.
»Ali misliš, da je mali kaj pogledal ob naših strelih? Kaj še! Cigan se jc delal, kakor bi vse moralo biti tako. Niti za las ni umaknil puške in prepričevalno jel pogovarjali častnika, ki sta ostala sama in škripala jeze z zobmi,
>F. tutto inutilc, signor maggiore! Ar« redetevi, perche peccato spergere del san-gue! Siamo in tanti, che e vana ogni resi-stenza! — Jc vse odveč, gospod major! Udajta se, ker bi bilo škoda, da bi prelivali kri. Toliko nas je, da je zaman vsak odpor!
»Non m' arrendol — Ne udam se! je zaklical oficir in izpulil sabljo, da bi se branil ž njo. Strel — in odletela je po čereh, Tiho sta se posvetovala prav na kratko, odpela sta nožnici z revolverjema in jih jezno vrgla po tleh, takisto sablie.
Cadorna poroča v svojem uradnem poročilu dne 3. novembra tudi to-le: »Naši so pri Z. jeli zavzemati visoko ležeče hiše tega kraja.« Začeli so, a niso dokončali, ker jim je ta posel pokvaril naš Zadrčan, vrli, vestni, priljubljeni in junaški stotnik K. Junak, kakor je, je s svojimi rojaki na lastno pest nenadoma navalil na Italijane. Ko jih je dobro zbil in do zadnjega segnal iz naših postojank, se je liki sivi orel s svojimi orlički vgnezdil na zapadnem delu kraja. Vse to je storil K., ne da bi bil, hvala Bogu, izgubil le enega moža! Vsi nadčloveški napori sovražnika, da bi zopet osvojil izgubljene postojanke, so sc razpršili ob junaštvu naših levov.
Naša kri ne ia!i.
Med zmagoslavnimi boji na goriškem dne 10. in 11. novembra so se pri Oslavju, kakor poročajo listi, odlikovali oddelki kranjskega peškolpa št. 17, ki so napada jočega sovražnika vedno in vedno vrgli nazaj. Naši hrabri kranjskifantje in možje, ki so svojemu polku že V Karpatih in Galiciji priborili častno mesto med avstrijskimi polki, bodo tudi zahrbtnemu Lahu pokazali, kar mu gre.
Naši nad VerOno.
Lugano. Zračne napade na Verono, je kakor poročajo listi, pospeševala gosta megla. Nad mesto so pfiplula tri letala. Vsako je vrglo pet do šestiomb. Na Piaz-za d' Erbe je bil semenj, .(ko so padale s strašno silo prve bombe. Prebivalstvo je bežalo v sosedne hiše. Laški listi poročajo, da je bilo ubitih 30, nevarno ranjenih 29, lahko ranjenih pa 19 oseb.
Italijanski »uspehi« na Tirolskem.
Z ozirom na širokoustna Cadornova poročila o »uspehih« in »osvojitvah« na tirolski fronti pribija »Tiroler Soldaten-Zei-tung«:
Na Pregasini je stala samo navadna obmejna patrulja, ki se je ob prihodu znatne sovražne premoči na povelje umaknila. — Na gori N o d i c pri Rivi je bila istotako samo neznatna bojna straža, ki se je ondi tekom petih mesecev prav podomače uredila. Po »junaškem« zavzetju Pregasine so se Italijani lotili No-dica. Naša straža pa ni hotela z mesta in poveljnik odseka ji je poslal celo par mož v ojačenje. Ko so nato napadli italijanski alpinci, so bili krvavo odbiti ter so pustili na mestu najmanj 100 mrtvih. Nato so začeli Italijani Nodic obclelavati z granatami j in šrapneli, in ker ta vrh za nas res ni imel ! nobene važnosti, je dobila naša straža po- ! velje, da se umakne. Ko so topot napadli I alpinci z velikim krikom — so našli gnezdo prazno. — V ozemlju Falzarego je je	m visoki vrh Sassa di Stria slej-
kop*ej v naših rokah; Italijani so se bili j vzgnezdili Je na neki ravnini te gore, od- i kodčr so bili pa z ročnimi granatami in ; hofftbami temeljito pregnani. — Na Cimi Palone in Monte Melino v J u d i k a r i - ! j a smo imeli čisto neznatne posadke, ^o,,petih mesecih so začeli Italijani oba vrhova močno obstreljevati iz topov. Naši so timeli povelje, naj se pred premočjo 'umaknejo, toda častnik na Cima Palone je Tiofel najprvo Italijane pošteno nabiti in se še-ie potem umakniti. Toda v gozdnatem ozemlju se je velika sovražna premoč mogla uveljaviti in posadka se je morala v hrabrem boju pretolči skozi sovražne vrste. Na Monte Melino je naša četica pravočasno izvršila ukazano umaknitev in pustila sovražniku prazne jarke. — Kar se
tiče »sijajnega uspeha« med zgornjo Boito in izvirom Rienza, kjer so bili Italijani udrli v kotlino Bezzeca, bi zaslužil dotični italijanski voditelj stroge kazni. Kajti Italijani so bili tu zašli v grozno past in izgubili na stotine žrtev, ko smo jih par dni nato izgnali. Italijani so morali tako hitro bežati, da so častniki popustili celo vino v kupicah in jedi v skledah; zaplenili smo med drugim celo častniško kuhinjo. — Sextener Stein smo s protinapadom zopet osvojili in je trdno v naših rokah.
Taki so italijanski »uspehi« na Tirolskem.
Dobrdobski pekel.
Budimpešta, 15. novembra. Vojni poročevalec »Az Esta« poroča: Najstrašnejši boj v dobrdobskem peklu je boj moža z možem. Italijani pogosto vdero v od tenkih granat razstreljene jarke, vendar se jim pa nikdar ne posreči, da bi se trajno vgnjezdili. Danes, v sredi dogodkov četrte velike soške bitke, je nemogoče odrekati italijanskim vojakom pogum. S tem bi samo vrednost naših z brezizglednim junaštvom in vztrajnostjo se borečih vojakov znižali. Italijani so hrabri, a ne dovolj vztrajni, Lahko umrjo, ne morejo pa zmagati. Protinapadov ne vzdrže. Naše čete na dobrdobski planoti so oborožene z novim posebnim orožjem: sablji podobnim dolgim bajonetom. Pred tem orožjem se Lahi posebno tresejo. Naše postojanke na Dobrdobu so popolnoma nedotaknjene. Med delovanjem težkih italijanskih topov se skrijejo naše čete v skalnate votline in po drugih skrivališčih. Izgube Italijanov so strašne, veliko večje kot v prejšnjih soških bitkah. Nasprotno so pa naše izgube veliko manjše kot prej.
Ruska sodba o armadi nadvojvoda Evgena.
Bern. Vojaški kritik moskovskega »Ruskega Slova« polkovnik V. Mi-hajlovski piše, da so Italijani že opustili svoje sanje o vojaškem izprehodu v Avstrijo in na Ogrsko. Izvaja: »Hrabrih čet nadvojvoda Evgena ne premaga celo podvojena sila Italijanov.
Zopet eden.
Rim, 14. novembra. (Kor. ur.) »Agen-zia Štefani« poroča: Italijanski parnik »Bosnia«, 2560 ton vsebine, je bil potopljen od podmorskega čolna z avstrijsko-ogrsko zastavo pri otoku Gavdo, južno od Kandije. Posadko in popotnike so vkrcali v štiri čolne, med njimi se še ena z 19 osebami ni izkrcala.
Laški general nmrl na ranah.
Lugano. V Vidmu (Udine) je umrl v bolnišnici general Montanari, ki je bil ranjen po šrapnelu. Montanari je bil prideljen kot polkovnik velikemu generalnemu štabu. Na lastno proSnjo je bil odposlan na bojišče. Rajnika je obiskal kralj, ko je še ležal v bolnišnici. Pogreb je bil zelo slovesen.
Odstavljeni laški generali.
Ch'asso. (Kor. ur.) Odslovljenl so 3 generalni majorji. Degradiran je stotnik Milesi pešpolka št. 25 in obsojen v ječo.
Italija vpoklicala še 120.000 mož pod orožje.
Curih. »Baseler Nachrichten« sodijo da obsega vpoklicani letnik 19 letnih Italijanov in dodatno prebrani trije letniki skupno 120.000 mož.
V Italiji krajšajo vežbanje vojakov.
Basel. Švicarski listi poročajo iz Rima: Vpoklicana tretja kategorija italijanske teritorialne milice se odpošlje po štiritedenskem vežbanju na bojno črto.
Požar v Rivarolu.
Lugano. (Kor. urad.) V mednarodni ladjedelnici v Rivarolu pri Genovi je izbruhnil požar, ki je uničil stavbe, veliko mazila, olja, bombaža in prediva v vrednosti D/o milijona lir,
XXX
Poročilo laškega generalnega štaba.
Dunaj. (K. u.) Uradno poročilo laškega generalnega štaba 14. novembra. Sovražna artiljerija je otvorila v Val di Ledro z Monte Nozzolo, z Monte Pari, s Cima Doro in z Rocceta živahen ogenj na naše postojanke; metali so tudi za-žigalne bombe na Bezzccca in Pievo di Ledro, a poškodovati niso mogli naših trdnih obrambnih postojank.
Na celi ostali tridentinski in karnijski bojni črti se ni nič posebnega zgodilo. Naša akcija v Dolini ob Soei napreduje. Na Javorčku v Bovški kotlini in na višinah severnozahodno od Gorice smo napredovali. Na kraški visoki planoti smo osvojili takozvani okop Della Frasche, ki leži južnozahodno od sv. Martina. Dasi so bile razmere v zraku neugodne, so podvzeli naši letalci srečne napade na Kraški visoki planoti in so metali bombe na vlake, ki so dolgo časa stali na postajah Rifenberg, Štanjel, Skopo in Dutovlje. Ogenj strojnic je prepodil nekega sovražnega albatrosa in nekega letalca. Naši letalci i so se vrnili nepoškodovani nazaj.
»Quattro passi indietro! — Štiri korake nazaj! je ukazal mladič in Dalmatinec je stopil pobrat orožje. Grazie! se je zahvalil mali uljudno in salutiral, ko je bil že prej umaknil puško od lica. Meni je bilo dosti šale, še večino sem se bal, da se lahko obrne vsa stvar na slabo. Zato sem skočil s tovariši nizdolu, da smo si zavarovali imenitna ujetnika. Orjaški Dalmatinec si je naprtal na rame strelni stroj in odkurili smo jo v postojanko — baš o pravem času, predno je solnce povsem raz-
fnalo meglo, ki nas je skrivala sovražni-u, ki je opozorjen po strelih prepozno hitel svojcem na pomoč.
»Kako sem malemu umival glavo pozneje radi njegove drznosti in nepremišljenosti, ti ne bodem pravil, čestiti tovariš. Da ga nisem tiral na raport, kakor sem določil v prvi jezi, si pa lahko misliš. Pokazati je imel proti mojim opazkam dva ujeta laška častnika in zajet strelni stroj, jaz bi se bil le osmešil, ako bi bil nastopil proti njemu. Zato sem molčal.
»A ko je posetil našo fronto zopet visok general, je prinesel malemu na ovratnik še eno zvezdo in veliko in malo hrabrostno svetinjo. In ko se je prvič prikazal ž njima v strelskem jarku, so zaorila vsa grla: Živel naš mali! In živel, živel, živel! se je stoterno odbijala jeka od krnskih skal. Veruj, meni so tekle solze.
»Ti pa, čestiti tovariš, poglej pri priložnosti v Interesantni list; nemara najdeš tudi tam sliko našega junaka, zakaj šestnajstletnih cetovodij v naši armadi ni veliko, takih pa še manj, da bi ujeli kar po dva sovražna oficirja.«
Centrala za krmilo.
Na Dunaju, 10. nov. 1915.
Danes je kmetijski minister pozval člane sosveta te centrale, da jim poroča o dosedanjem delovanju tega zavoda, obenem pa nudi priliko razgovora o nadaljnem delovanju.
Ministerialni tajnik dr. Dvorak je podal poročilo, koliko otrobov se je doslej dobilo in koliko se jih je moglo oddati na posamezne dežeie. Na podlagi ključa ozir. preračuna, ki sloni na številu goveje živine (konji in prešiči se niso upoštevali) se je izračunalo, da je dolžnostnih otrobov 1840 vagonov (vagon ima 100 met. stotov ali 10.000 kilogramov), prostih otrobov pa 1862 vagonov na razpolago.
Od teh imajo dobiti: Kranjska 31 vagonov dolžnostnih in 35 vagonov prostih otrobov, K o r o š k a 67 vagonov vseh otrobov, Štajerska 230 vagonov vseh otrobov, Tirolska 72 vagonov vseh otrobov, Češka 1121 vagonov dolžnostnih in 527 prostih otrobov, Nižje Avstrijska 305 vagonov dolžnostnih in 678 prostih otrobov itd.
Od teh otrobov je imela centrala dobaviti vojaški upravi 1780 vagonov. Kranjska je dobila le 24 vagonov; pač pa sta posebno Češka in Nižje Avstrijska dobili osobito od onih otrobov, katere je centrala dobila od Ogrske, skoro ves odpadajoči kontingent. Dobila je doslej od Ogrsko 1700 vagonov otrobov in od teh ima dobiti Češka 420 vagonov, Nižje Avstrijska 450 vagnov, Kranjska 5 0 vagonov, Koroška 50 vagonov, Štajerska 150 vagonov, Solnograška 20 vagonov, Tirolska 50 vagonov, Predarl-sko 10 vagonov.
Ker imajo poljedelci, ki so oddali žito državi, oziroma v to pooblaščenim komisijonarjem, pravico do 50 odstotkov otrobov, ki se jim zaračunajo po 17 K 70 v., naj vsi zahtevajo svoj delež, ker neizmerno bo v naši državi, osobito pa v naši Kranjski primanjkovalo otrobov. Na Kranjsko bo prišlo nekaj nad sto vagonov, tedaj jako malo tega običajnega krmil^, katero so vporab-ljale naše gospodinje pri reji molznih krav, mladih telet in pri reji prešičev. Treba bo skrajno štediti, saj to, kar odpade otrobov na našo deželo, niti deseti del naiskromnejše potrebe ne krije.
Ze sedaj pomanjkuje mleka osobito v večjih mestih, in kakor sem v
svojem govoru navedel, so morale kmetice, ki dobavljajo meščanom v Ljubljani mleko, skrčiti množino mleka na polovico, in če res ne bo dobiti iz tujine drugih močnih krmil, bati so je velikega pomanjkanj kanja mleka,, kar bo neoporečno velika nesreča za mestno prebivalstvo, osobito za otroke. Prav zato sem se pridružil in zagovarjal predlog predsednika kulturnega sveta iz Češke, ki je predlagal, da se je pri razdelitvi močnih krmil — tudi oa-o-bov, kolikor jih ho dobiti, ozirati na one kmetovalce, ki redno oskrbujejo mesta in velika industrijalna središča z mlekom, da dobe večjo množino krmil, kakor bi jim šlo. Živila, posebno pa meso, mast, zabela, so draga, tako da je za prehrano ljudi mleko še najcenejša pa tudi najzdravejša hrana. Skrbeti se mora torej, da iz tujine kupimo kolikor le mogoče veliko močnih krmil, da pomnožimo produkcijo mleka, tega naravnega in najboljšega živila. Navedel sem namenoma, koliko otrobov dobi Nižje Avstrijsko — gotovo primeroma veliko, to pa zato, ker se centrala po naročilu ozira na potrebe velikih mest n. pr. Dunaja, v katerem je nad 10.000 molznih krav in lastniki teh krav (mlekarji — Milchmaier) dobivajo ocl centrale otrobe.
Proste otrobe prodaja centrala, in sicer velja na Dunaju meterski stot (100 kg) 23 K 60 v., na K r a n j s k e m 24 K 10 v., na Koroškem 24 K 30 v., na Tirolskem 25 K 80 v., na Predarlskem 26 K 50 v., na Štajerskem 24 K, na Češkem 25 K. Od otrobov iz Ogrske so že dobile: Češka vseh 420 vagonov, Nižjo Avstrijsko 389 vagonov, Štajerska 144 vagonov, Kranjska pa skoro — nič. — Zato sem odločno zahteval, da poseže kmetijsko ministrstvo vmes in ravnateljstvu centrale naroči, da se gospodarski zvezi za Kranjsko nemudoma dostavij o vsi od nje že davno naročeni otrobi. Na vsak način pa naj disponira zaradi otrobov ravnateljstvo centrale le z gospodarsko zvezo, kateri se ie posredovanje in oddaja otrobov za deželo Kranjsko izročilo, in določuje dispozicije z otrobi, ki so se v kranjskih mlinih dobili, tako, da se v teh mlinih dobljeni otrobi puste v deželi, ne pa kakor se je zgodilo po dispoziciji, da se ie iz mlina v Kranju disponiralo 6 vagonov otrobov, ki so se na Koroško odposlali.
Potem je ministrski zastopnik po-
ročal, da se je ministrstvu posrečilo zagotoviti centrali 5700 vagonov surovega sladkorja za krmljenje, kateri se bo gospodarskim zvezam ponudil v prodaj. Do 2 5 novembra se imajo oglasiti gospodarske zveze, če žele dobiti kaj od tega krmila, katero je bogato na oljikovih hidratih in je močno krmilo osobito pri pitanju prešičev, pa tudi poskušnje lanske zime so dokazale, da se to krmilo da prav vspešno vporabljati pri krmljenju konj. Istotako je kmetijsko ministrstvo zagotovilo za centralo 2500 vagonov melase iz tovaren, ki izdelujejo sladkor. Surovi sladkor bo stal meterski stot (100 kil) 34 K, melasa 4 K. Z ozirom na velikansko pomanjkanje otrobov, močnih krmil sploh — tropin ne bo dobiti, ki so pri nas tvorile poleg otrobov največji del krmil — bilo bi preudariti, ali bi ne kazalo, da bi se za naše živinorejce naročilo tudi teh dveh krmil. Res je, da naši kmetovalci niso doslej poznali teh krmil, a na Češkem, Moravskem, v Sleziji, Nižje Avstrijskem in Ogrskem se pa mnogo vporablja teh krmil. Zato izražam svojo željo, da bi gospodarska zveza in kmetijska družba proučili, alj bi ne bilo pritegniti tudi teh močnih krmil za krmljenje osobito pa za pitanje prešičev.
Kesna je zadeva glede pitanja pre» šičev. Ne le da je presičja mast draga, tudi dobiti je je težko, m sedaj, ko se ne le kmetovalec, marveč tudi delavec in meščan preživljata z moko in krompirjem, za kar pa je treba zabele, masti, je misliti, kako odpomoci temu. Masti — špeha pa ne bomo dovolj dobili, ako ne bo močnih krmil za pitanje prešičev na razpolago. Doslej so naše skrbne kmetice preccjšnji dol žita vporabljale za pitanje prešičev, in dokupovale oljnih tropin in otrobov; vsega tega sedaj ni dobili; žita — razun koruze, katere pa ni povsod — se ne sme porabljati za krmljenje, tudi ovsa ne, tropin sploh ni dobiti, in le s krompirjem bo tudi težko prave pitance izroditi. Sladkor pa učinkuje na razvoj masti, zato moramo seveda hitro presoditi, ali bi ne bilo pritegniti surovega sladkorja za pitanje prešičev, ker cena 34 K za meterski siot ni prehuda, saj otrobi stanejo do 28 K, ko vendar dokaj manj izdajo.
Koruze je centrala nekaj pridobila, in to ponudila onim zavodom v državi, ki se pečajo s pitanjem prešičev; tudi naš dolenjski prešicjerej-ski in pitalni zavod v Sv. Lovrencu je določen, da dobi en del koruze za pitanje. To koruzo, menda 16 vagonov, je cemrala kupila na Ogrskem, a stala bo nad 56 K, kar je, če vpoštevamo, da je cena za pšenico 34 K zelo visoka cena. Toda ce tudi draga, bo saj mogoče pitati prešice ter tako dobiti toliko po trebne zabele.
Iz poročila se je razvidelo, da bo država na Bolgarskem in Rumun-skem nakupila žita: pšenice, ječmena, koruze in tudi nekaj krmil. To poročilo sem porabil, da sem napravil apel na kmetijskega ministra, da, ker dobi naša dežela tako malo otrobov — tako imenovanih dolžnostnih otrobov je zelo malo — ker je Kranjska v produkciji žita zelo pasivna, ker vse naše oljarne stoje, ter tako nobenih preš ne moremo dobiti; naši kmetovalci pa doslej niso vajeni krmiti sladkor in melaso, kar vse očividno kaže, v kako težavnem položaju se nahaja naša živinoreja, posebno ker imamo veliko mlade govede, za katere rejo moramo imeti tudi močnih krmil, in ker je pri nas prešičereja znatna, — naj se nam saj od žita, osobito koruze, ki se bo baje po primerni ceni dobavila, primeren del prepusti. Istotako — ker se sliši, da bo mogoče dobiti nekaj repice — rapsa, naj se pri razdelitvi istega ozira na naše kranjske oljarne, da dobe kaj dela, živinoreja naša pa nekaj toliko potrebnih preš.
Poročalo se je tudi, da se je osnovala v Krakovu posebna trgovina za blagovni promet, osobito za živino, žito in krmila. Gospodarska zveza naj stopi s to v dogovor, ker ako hočemo, da no zastane naša živinoreja, moramo mislili, da dobimo pomoči za preskrbljenje naše živine. Z ozirom na to, da se re-kvirira mnogo sena in slame, ni neopravičena skrb, ali bo naša živinoreja imela zadosti krme na spomlad; močnih krmil bo primanjkovalo, kako potem prehraniti živino, ki tvori skoro edino našo oporo v gospodarstvu.
Ako hočete, da bo naše kranjsko kmetijstvo zmožno, ne le sebe ohraniti ampak tudi primerno aprovizionirati prebivalstvo po mestih in delavstvo, potem treba o pravem času na vse misliti in skrbeti.
Od drugod dobiti krme, sena, ni misliti, žc zaradi visokih cen, ker v tej seji so zastopniki iz sudetslcih dežel in severne Češke, ko so zahtevali, da se jim priskrbi močnih krmil, utemeljevali svojo zahtevo s tem, da so navedli
da za dobro seno morajo že sedaj jeseni plačevati 16 do 20 K. In tudi zastopnik Predarlberške poslanec Fink je enake cene navedel; to vse kaže, da bo na spomlad trda za seno, zato je bil opravičen moj apel na kmetijskega ministra, da na.j se ozira na našo pokrajino, sploh pa vso svojo skrb posveti pridobitvi krmil, da naša živinoreja, od katero stanja je odvisno, ali bo v do-glednem času možno prebivalstvu nudili mesa, masti, mleka, teh treh glavnih živil, po ceni, katero zmore ljudstvo, ne zaostane, čc že ne propade.
Zelo trda gre za krmljenje konj, kor ovsa primanjkuje .Dejstvo jc, da je bila letošnja letina ovsa v sudetskih deželah povsem nepovoljna. Morda se bo dalo kaj dobiti iz Bolgarije. Ker prihaja nebroj zahtev in prošenj za o Ves, katerega potrebujejo težki tovorni kakor tudi poštni konji, jc ravnatelj centrale izrazil, da so bo nekoliko tega krmila dalo gospodarskim zvezam, da ga bodo smele dati poštarjem, ki ga neobhodno potrebujejo za konje, ki vozijo pošte*. Navedel sem, da tudi pri nas obstoji taka potreba in priporočil centrali, da ko dobi kaj ovsa, primeren del oddeli za Kranjsko, da morejo dobi-fi oni poštarji, ki vozijo v velikih daljavah pošto, potrebno krepko krmilo.
Položaj je tak, da je za prehrano prebivalstva s kruhom popolnoma zadostno preskrbljeno, manj osigurana je pa živinoreja, ki ima preskrbeti velikovaž-ae snovi za prehrano ljudi — to je meso, mleko in mast. Zato je treba vse skrbi, da pridobimo od drugod nadomestil za polno vzdrževanje naše živine. Stoječ pa pod utisom, katerega sem moral dobiti iz vseh razprav in navedb dejstev, moram reči, da moramo biti Kranjci nagli in skrbni, da pridobimo krmil vsaj kar nam gre. Naj navedem, tla je vrhovni ravnatelj centrale rekel, da dobi kaki dan nc na sto, ampak po »aa' tisoč pisem, in brzojavk za blago — in tako bomo morali tudi mi hiteti, tla potrebno osiguramo.
Končno naj navedem še, da so toplo priporočali, da skrbimo za nabiranje divjega kostanja, žira in želoda ter da naj se osobito v bližini velikih mest, <jer se nahajajo velike klavnice, skrbi, da se vsa kri porabi za krmljenje. Zastopnik mesta Prage je navedel, da so tam ustanovili zavod za sušenje krvi, ki se porabi za živalsko krmilo; tako bodo tudi na Dudaju storili, za nas pa veljaj, kar imamo — porabimo za prehrano naše živine, ker tu ne gre lc za dobrobit kmetovalca, ampak tudi za občno ljudsko skrb, da prebijemo ta resni čas in bi-ez zlih nasledkov.
Povše,
predsednik kmetijske družbe Kranjske.
izjuvB namestnika Bos. ia Herojema Sarkoio.
Budimpešta. General Sarkotic je na vprašanje posebnega poročevalca »Az Esta«, kakšno mnenje ima o fronti ob Drini, odgovoril: Vsled nepravilnega in hitrega teka reke je fronta ob Drini ena najbolj težavnih, morda najbolj nevarni teren svetovne vojne. Hitrost vode v eni sekundi doseže včasih celo 15 m. Ravno zaradi tega so zgradili Turki pri Višegradu velik in močan most, da sc morejo upirati Drini. Ta most srno morali iz taktičnih ozirov razstreliti. To najbolje dokazuje, kako sijajno delo so izvršili naši pijonii\ji 21. oktobra, da omogočijo prelaz čez Drino kljub njeni hitrosti 3 m v sekundi. — Na vprašanje o stanju čet, ki operirajo, jc odgovoril: Čete se nahajajo v dobrem stanju, preskrbljene so z vsemi potrebnimi rečmi, ki jih zahteva gorska vojska. V kraju, ki je ves zaraščen, morejo čete napredovati samo korak za korakom, ali še to zelo oprezno. Gorska pota so izredno težavna. Tem sijajnej-ša so dela naših čet in črn ovoj nikov in k temu gledamo še na to, da sc niti eno človeško življenje nc žrtvuje zastonj, i— Kakšen vtis so napravili na Vašo prevzvišenost vojni dogodki ob Drini? Najboljši! jc odgovoril general. Lepo napredujemo in Črnogorcem smo zadali velike izgube. General Sarkotic jo pri tem pokazal dve črnogorski zastavi, ki sta padli v roke našim četam vzhodno od Trebinja z 6 črnogorskimi častniki in 350 možmi. — Na vprašanje o političnem položaju v Bosni in Hercegovini je rekel deželni namestnik: Tukaj jc težje voditi politiko, kakor kje drugje. Sestava prebivalstva je zanimiva in originalna. Tukaj so zastopana posebno tri plemena: Ortocloksni mo-hamedanci, ki so mnogo bolj fanatični kakor pa prebivalci Meke, Srbi, ki so še bolj konservativni in katoliški Hrvati. Zaradi tega so nasprotstva teh treh različnih veroizpovedi zelo velika. Kdor hoče tukaj vladati, mora osebno občevati z ljudstvom. Dežela ni manjša, ka-
kor je Češka, ali prebivalstva je za dve tretjini manj kakor pa na Češkem, namreč samo 2 milijona. Ko sc povrne mir, bo moglo tukaj živeti ne samo 2, ampak 4 milijone ljudi, ker je dežela že od narave zelo bogata. Tu bi se mogla zelo lepo razvijati industrija, živinoreja in gospodarstvo, ali za vse to je potreba dobrohotna ali stroga uprava.
h obisku no Minskem groi.
(Iz uradnega lista.)
Ni bilo ravno jasno, ko nas je prepeljal avto z zelo zaslužnim šef-zdravnikom dr. Geduldigerjem do Karlovske ceste, od koder smo potem odšli po poti na ljubljanski grad. Med pogovorom o vojnem in sanitetnem položaju smo dospeli do k okopom vodečemu drevoredu, kjer smo mogli brati svarilen napis, da je dovoljeno hoditi po poti le od 6. do 9. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne, drugače je pa pod kaznijo najstrožje prepovedano. Kot dobro legitimirane osebe, smo prestopili prag starinskih vrat gradu; iz črnovojnikov obstoječa grajska straža je stopila pod orožje, dokler se ni pokazal poveljnik, kateremu je bilo naznanjeno o našem nenapovedanem prihodu, major vitez Kern, in za-povedal straži odmor. Ta poveljnik se je izkazal v celem pogovoru kot mož zelo dalekoviden in praktičen in se pokazal kot marljiv prenovitelj gradu kot vreden bivši gojenec gardnega ritmojstra Ladislava pl. Beneš, ki si je pridobil posebnih zaslug po svojih umetniških akvarelnih kopijah ljubljanskega gradu. Kajti to, kar je major vitez Kern v in na historičnem gradu ustvaril, bo trajno ostalo kot spomin na čas, ko je neomejeno gospodaril v gradu avstrijski častnik.
Kako pravilno je bilo mišljenje, ki smo ga dobili vsled delovanja grajskega poveljnika, o tein sem se mogel prepričati v pretečenem tednu, ko sem videl na svoje oči vse prenovitve in jih opazoval.
Po potresu 1. 1895. je, bila stavba v nadvse žalostnem stanju. Manjkalo jc sredstev, da se popravi. Da se dobe, jc tem težavnejše, ker niso bili na jasnem, kaj naj se napravi iz te stavbe. Ali naj jo še obdrži erar v različne namene, ali pa naj jo kupi mestna občina? V tem oziru so se izmenjavala različna mnenja. Ako bi se grad raz katerega je krasen pogled na snežnobele vrhove Kamniških planin, na Karavanke in njih najvišji vrh Triglav, na predhistorično zanimivo močvirje tja do Nanosa in Krima, preuredil v moderno restavracijo, potem bi pritegnil nase mnogo tujcev posebno če bi se po vzgledu gra-šk.ega gradu napravila na grad vzpenjača. To je eno mnenje. Z druge strani se je pa zopet zagovarjalo mnenje, naj se prostori primerno preurede za mestno umetniško galerijo. Vsled potresa ne ravno malo poškodovane stene in stropi gradu, so se morali podpreti s podporami in zvezali z železnimi vezmi. Trije trakti gradu so bili prazni, en ne ravno vabljiv prostor je bil iznajmljen ustvaritelju Prešernovega spomenika, akademičnemu kiparju Zajcu, kot atelje. V popravljenem severovzhodnem traktu so stanovale kakor že preje civilne stranke, v grajskem stolpu pa paznik za ogenj.
Prišla je vojska. In marsikaj se je pričelo jasniti. Tudi vprašanje gradu, ki je bilo naenkrat zelo važen problem. Šlo je gladko naprej. Vojaška oblast je grad prevzela da ga uporabi in je poverila majorju Karlu vitezu Kern nalogo, da prevzame nad vsem poveljstvo in upravo. Ko je bila v poletju 1914 napovedana vojska, je bil grad nekaj časa določen za interniranje politično sumljivih oseb. Ne more se reči, da bi se tem ne ravno številnim, ki so se tu nahajali, godilo slabo. Vsa oskrba je bila v redu, poboljšanje hrane pa se je moglo dobiti pri neki privatni stranki, ki jc bila pripravljena kuhati. Kdor si je pa želel kaj boljšega za svoj želodec, si je mogel naročiti iz mesta. Nikdo ni temu nasprotoval in postrežljivih oseb tudi ni manjkalo. Krasen pogled je bil v poletju, ko je solnce zahajalo za gorske vrhove in ravnino; grajski dvoriščni kostanji pa so vabili človeka, da igra partijo taroka v hladni senci. Poveljnik jc bil točen, vendar pa redke prijaznosti.
Po preteku nekaj tednov se je izpreme-nila zunanja slika. Na grad so prišli vojaki, ki se je izpremenil v vojašnico. Ko pa jc bil kljub najstrožjemu nadzorstvu globoki vodnjak z znano izvrstno vodo vsled malomarnosti onesnažen, se jc bilo bati, da izbruhne legar. Ta je bil srečno preprečen in vojaštvo je, prišlo neokuženo v dolino. — V z železom zavarovane dvorane in zapore so sedaj prišli kaznjenci in sicer vojaški. Spomladi tekočega leta so bili kaznjenci zamenjani z ljudmi, katere so hoteli po napovedi laške vojske imeti malo bolj pred očmi. Končno so tudi ti odšli in na gradu se jc sedaj uredila c. in kr. karantena za vojne ujetnike, katera je ostala do danes.
Kakorhitro se je preuredil grad v karantensko postajo, se je pričel poveljnik baviti z vprašanjem, kako naj sc iz pro-
storov, ki vsled raznih nastanitev niso ravno pridobili na lepoti, pridobi prostore, odgovarjajoče novemu namenu in ki naj postane prostor higiene. Mestna občina je bila takoj pripravljena dati ves materijal. Za delavske moči pa naj poskrbi poveljnik gradu, In to je tudi storil — brez težave, kajti med moštvom, ki jc bilo poslano z jugozapadne pojne črte so se nahajali nc samo izučeni zidarji, ampak tudi tesarji, mizarji, betonski dclavci, slikarji pleskarji, da celo umetni slikarji. Dasi so došli — izuzevši težko ranjene in bolne — ostali le 5 dni v gradu, dokler sc ni dognalo, da niso okuženi in da se morejo poslati v notranjost države, si je znal poveljnik pripravne ljudi pridržati tudi za dalje časa in
je adaptiral prostore. Poveljnik, znan p< svojem umetniškem okusu, je stavbo tak« preuredil, da se more danes komaj opaziti, da so bili tukaj kedaj zaprti kaznjenci Kdor stopi danes v lepo belo pobeljen« dvorane z gladkimi stenami, prav nič n« opazi, da so okna omrežena z debelimi že« le/.nimi palicami. Lep leseni pod napravlja prostore ne samo da so dobri za stanova, nje, ampak zelo prikupljive; odbijemo le; da temelj in zidovje ni lastno. Lastno po< meni v umetniškem jeziku sedanje svetov« ne vojne: da pripadajo državi. Ne more s» govoriti, da bi se grajski prostori mogli preurediti v prijetna stanovanja, kajti po trebna bi bila cela vrsta varnostnih odredb.	(Dalje.)
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 15. novembra. Uradno se poroča:
Vse armade zasledujejo. Le mestoma se še sovražnik drži. Naša višegrajska skupina je vrgla sovražnika čez Lim in So-kolovič in je dosegla vzhodne višine. Armada pl. Kovesza je zopet dovedla 850 ujetnikov in zaplenila 2 strejni puški. V dolini Toplice je doseženo Prokuplje.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 15. novembra. Veliki glavni stan:
Zasledovanje se je povsod nadaljevalo. Včeraj so pripeljali nad 8500 ujetnikov in 12 topov, na bolgarske čete odpade približno 7000 mož in 6 topov.
Vrhovno vojno vodstvo.
BOLGARSKO URADNO POROČILO,
Soiija, 14. novembra. (Kor. u.) »Agence Telegraphique Bulgare«: Uradna obvestila o operacijah 13. novembra:
Po padcu trdnjave Niš so se umaknili Srbi na levi breg Morave; porušili so vse mostove za seboj. Reka je tu nad 150 do 200 metrov široka in globoka dva metra. Opirajoč se na utrjene in s težko artiljerijo preskrbljene postojanke, so se trudili Srbi z ljutimi protinapadi, ki so jih izvajale močne sile, da bi preprečili našim četam prehod čez reko. Kralj Peter je bil navzoč pri teh bojih. V zadnjih dneh so zlomile bolgarske čete obupen odpor Srbov in so dosegle končno tudi levi breg reke.
Danes so vkorakale čete v Prokuplje, kjer so zaplenile šest havbic in drug vojni material in ujele 7000 Srbov. Na kolodvoru Grajac (12 km južno od Aleksinca) smo zaplenili 150 železniških voz. Prvi nadštevil-ni srbski polk se je uprl in ubil svojega poveljnika, podpolkovnika Pribičeviča, ki je pripadal glavnim povzročiteljem zarote za umor nadvojvode prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Polk se je razkropil v sosedne kraje.
Ponoči od 12. na 13, november so iz-kušali Francozi napasti naše oddelke na desnem bregu reke Vardar, Naše čete so izvajale ljute protinapade in so jih vrgle na desni breg reke Karasu (ali Črna, ki se izliva 20 km južnovzhodno od Veleša v Vardar); ob tej priliki so zaplenile dve strojnici s priprego in z dvema gorskima topovoma in ujele 56 Srbov, med njimi tri častnike.
XXX
Francosko uradno poročilo,
Pariz, 13. novembra. (Kor. ur.) Od 6. do 10. novembra se je poizvedovalo, resnih bojev ni bilo. Bolgari so 11. novembra ljuto obstreljevali kolodvor Krivolak, Na levem bregu Črne smo vzeli vasi Kruševica in Sirkovo. V smeri Valandovo-Rabrovo nobenega važega dogodka.
Umikanje v Mitrovico.
Rim, 14. novembra. (Kor. ur.) Srbsko poslaništvo dementira poročilo srbskega poveljstva v Bitolju, da so Srbi zopet osvojili Veleš. Poslaništvo obvešča dalje v obliki nekega uradnega atenskega poročila, da se namerava srbska vlada nastaniti v Mitrovici, kamor se tudi v popolnem redu umika srbska armada, ne da bi izgubila srčnosti in ne da bi prepuščala material.
Doslej 63,000 Srbov ujetih, 490 lopov zaplenjenih.
Dopisnik :>Berl, Tagebl,« poroča o srbskih izgubah: Srbi so doslej izgubili 54.500 ujetnikov in 478 topov. (V teh številkah pa še ni vštet plen, o katerem poročajo današnja uradna poročila. Ako to prištejemo, dobimo 63.000 ujetnikov in 490 topov. Op. ur.) Ker se že od lanske vojske nahaja v avstrijskem ujetništvu 40.000 Srbov, presega sedaj število srbskih ujetnikov 100.000 mož.
Srbska vojska z živežem slabo preskrbljena.
Milan, 14. novembra. (Kor. ur.) »Corriere della Sera« poroča iz Ohride: Po cesti iz Bitolja kakor tudi po ccsti iz Dibrc
£rfi zale zasedeni!«
m Rtičih.
že več dni ne vozijo več živeža v srednjA in v zahodno Srbijo. V Dibri, Gostivarju in v Prizrenu je lakota; tudi vojaki nimajo nič jesti. Bolgarski četaši nadlegujejo vedno zveze, Albanci ne nastopajo sovražne* Srbski glavni S|tan se nahaja v Raski.
PredsednikNarodne Obrane« ujet.
Soiija. Znani predsednik »Narodne Obrane«, srbski major Dušan Popovič j« prišel v bolgarsko ujetništvo in ga bodo prepeljali v Sofijo.
Železniške stotnije v Srbiji.
Frankobrod. Vojni poročevalec Adoll Kosler piše iz Jagodine: Med prodiranjem v Srbijo so posebno delale naše železniške stotnije. Ker so Srbi odstranili stroje ic vozove, so morali vse prepeljati čez Donavo. Dne 31. oktobra se je pripeljal prvi nemški železniški stroj na srbsko zemljo, danes vozi že nešteto železniških voz dc 90 l vin v deželo. Pri strašnih težavah glede na preskrbo je reden železniški promef tu pač največje vrednosti.
Bitolj srbsko glavno mesto.
Rim. (K. u.) »Tribuna, poroča« ia Soluna: To dni jc zboroval srbski ministrski svet, ki so se ga udeležili tudi zastopniki generalnega štaba. Sklenili so, na,j so z največjo požrtvovalnostjc branijo na severni in vzhodni bojni črti, dokler ne bo štel 23. t. m. izkrce-valni zbor 150.000 mož. Ker se zdi, da Bitolja Bolgari ne morejo presenetljivo vzeti, se v Bitolj premesti srbsko glavno mesto.	ai-
Polkovnik Lješanin v Rimu.
Berlin, 14. novembra. »8 Uhr Bj,atl« ima od ruske meje: Srbski polkovniknLje-šanin jc v nujnem poslanstv u od^pl \ Rim in Pariz. V Rimu se menda sestre s Kitchenerjem.
Boji Francozov in Srbov z Bolgar?.1
Lugano. Magrini poroča iz Soluna »Secolu« 12. novembra: Francozi so ljuto napadli Bolgare na višinah pri Valandovu in zasedli važne postojanke. Neka bolgarska divizija koraka iz Strumice mesta proti Strnici železnica ob vardarski črti. Če Bolgari tu dosežejo uspeh, bi tvorilo to najresnejše posledice za Francoze, ki stoje bolj severno od tam in bi se radi zvezali s Srbi pri Ba.buni. Zveza se še dozdaj ni dosegla. V Bitolj so došli begunci iz Kičeva* kjer trajajo dalje boji med Srbi in iz Te-tova došlimi Bolgari, ki nameravajo zasesti Bitolj. Bolgarski četaši so usmrtili v Kruševcu 11 oseb. Iz stare Srbije se nič ne poroča, a položaj Srbov se smatra za zelo resen. V Solunu izkrcavajo čete dalje, Dozdaj so izkrcali Angleži in Francozi 100.000 mož.
Lugano. Magrini brzojavlja »Secolu« 13. t. m. Na srbski kakor tudi na francoski bojni črti se opažajo velika bolgarska oja-. čenja. Bolgari so napadli 12. t. m. francoske postojanke na desnem bregu Črne, pritok Vardarja. Boj je bil zelo krvav in je trajal cel dan. Francozi so se zadovoljili z defenzivnim uspehom. Srbi se nahajajo dobro utrjeni v svojih postojankah od Ba-bune do Kosova. Od 11. se bojuje ojačena armada generala Bojoviča, ki izkuša Bolgarom zopet iztrgati Skoplje. Od 12. dalje se opažajo na južnem bojišču bolgarska ojačenja, ki obstreljujejo francoske postojanke pri Krivolaku. V Solun so pripeljali včeraj 500 francoskih ranjencev, ki poročajo, kako ljuti da so boji. V Solunu ni nič poročil iz stare Srbije; znano je le, da se Srbi vsak dan umikajo.
Ruski napad na Bolgarijo.
Curih, 14. novembra. »Corriere della sera« ima iz Londona: Rusi nameravajo menda izkrcati en zbor pri Silistriji. Bu« kareški dopisnik »Times« govori o 200.000
moz.
X X x?
"rosta Donava.
O- j Kor, ur.) Dne 15. t. m. su se pripeljale prve tri ladje mimo Oršove, ki vozijo iz Bolgarije žito po Donavi.
Na Grškem položaj neizpremenjen.
Pariz, li. novembra. »Petit Jour-lial« javlja iz Soluna, da je Dragumiso-vo grožnjo o interniran ju v Grčijo potisnjenih Srbov povzročil silen pritisk Nemčije. Pa ententa ni ostala križem rok. Krepko je nastopila pri grški vladi, da ji razloži resnost položaja, če bi se Grška udala nemškemu strahovanju. Položaj je sedaj neizpremenjen.
Grškim peslancem-vojakom ni dovoljen dopust.
Pariz, 16. novembra. (K. u.) »Echo de Pariš« poroča iz Aten: 90 poslancev Veni-zelosove stranke, ki še niso stari 40 let in so podvrženi vojaški dolžnosti, so prosili vojnega ministra za enomesečni dopust ined volilno dobo. Vojni minister je odklonil prošnjo.
yenizelos In volitve v grško zbornico.
Atene. 16. novembra. (Kor. urad.) iA^ence Havas poroča: Venizelos je naprosil industrijce in trgovce v Atenah in na Pireju, naj se ne vztlrže volitev. Izjavil je, če sc liberalci vrnejo v zbornico tudi z večino, bi le ne mogli izpeljati svojega programa. Liberalna stranka bo šele čez nekaj dni sklepala o volitvah.
Basi napovedujejo okupacijo Soluna.
Berolin, 14. novembra. Rusko časopisje, v prvi vrsti Sazonovo glasilo »Ruskoe Slovvo« zopet silovito napada Grško in z vso resnostjo zahteva, da zavezniki okupirajo Solun. List naznanja, da se to zgodi, če Grška ne opusti svoje nevtralnosti v korist entente. To ne bo tako težko, kakor bi se ravno mislilo, kajti pred Solunom zbrano brodovje in že izkrcane čete bi bile močne dovolj, da obdrže solunsko ozemlje. Isti list. tudi napoveduje, da bo Italija nastopila na Balkanu. Italija bo poslala veliko vojsko v Albanijo, samo Gorica mora prej pasti.
Lugano, 15. novembra. »Secolo« javlja iz Pariza, da misli ententa trajno zasesti Solun, odkjer bi lahko neprestano ogrožala železnico Berolin— Bagdad. V Solunu bi bilo 500.000 mož.
Francija in Grška.
Pariz, 14. novembra. »Matin« poroča: Ker je Francija sprejela, da ji je grška vlada dala na razpolago vse že-
lezniške vlake, potrebne za prevoz francoskih čet in ker se je zato zahvalila, je grški poslanik obiskal ministrskega predsednika Brianda in mu je po naročilu grške vlado sporočil, da grška vlada z odkritim zadovoljstvom jemlje na znanje, da ima Francija popolno zaupanje v namene Grčije.
Italija in Balkan.
London, 14. novembra. »Times« poročajo iz Rima: Vsi časopisi izražajo skrb radi grških in bolgarskih načrtov v Albaniji in zato pridobiva struja, ki zahteva, da naj se Italija udeleži balkanske akcije. »Stampa« je edini list, ki je drugačnega mnenja in zahteva, da se smejo vojne operacije le tedaj razširiti, če se bo vprašalo zbornico. Različna so mnenja o načinu italijanskega sodelovanja, toda vedno bolj se kaže potreba, da Italija nastopi. Sliši se, da se bo ministrski svet prihodnji torek (Danes. O]), ured.) obširno pečal s to zadevo. — Kakor poroča »Tribuna«, se v Albaniji kaže precej živahno delo.
XXX Ententa je obupala nad Rumunijo.
Ženeva, 15. novembra. Francosko in angleško časopisje kritizira Rumunijo in prihaja do zaključka, da se je Rumunija končnoveljavno odrekla sodelovanju z entento. Listi za to ostro napadajo ententine diplomate.
Ententa se pripravlja za zimsko vojsko na Balkanu.
Lugano, 15. novembra. »Secolo« javlja iz Soluna, da sc Srbi umikajo v Črno-goro. Ententi ne gre več za to, da pomaga Srbiji, kajti francoske in angleške čete so prišle prepozno. Pač pa se ententa priprav za zimsko vojsko na Balkanu, ki bo zahtevala znatnih čet.
Posvetovanja pri Bratianuju.
Bukarešt, 15. novembra. Ministrski predsednik je končal sprejeme poslancev in prefektov. Politični krogi pripisujejo tem pogajanjem velik pomen. Vsaka skupina je odkrito povedala svoje mnenje o vladni politiki. Skoro vsi zastopniki političnih strank so izjavili, da večina naroda popolnoma soglaša z vlado. To dejstvo bo utrdilo stališče vlade in ji bo omogočilo, da nadaljuje sedanjo pot.
Velik uspeli pri Czartorijsku. se umaknili u suuje stare
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 15. novembra. Uradno se razglaša:
Boji pri Čartorisku so dovedli do popolnega uspeha. Poraženi sovražnik je vržen iz krivine Stira čez reko nazaj. Med svojim hitrim umikanjem je zažgal sovražnik vse izgubljene kraje. Vztrajni in slavni boji pri Čartorisku so s tem dovedli ravnotako do umikanja Rusov v njih prvotne postojanke kakor svojčas po ruskih četah upapolno napovedani prodiralni poizkusi pri Siemikovcu ob Stripi. Včeraj že navedeni plen se zvišava. Sicer se ne morejo beležiti nobeni posebni dogodki. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO, Berlin, 15. novembra. Veliki glavni stan:
Vojna skupina generalield-maršala pl. Hindenburga. V pokrajini pri Smorgonu se je izjalovil nek rusld delni napad s težkimi izgubami pred našo postojanko.
Vojna skupina generalield-maršala princa Leopolda Bavarskega. Nič novega.
Vojna skupina generala pl. L i n -s i n g e n a. Po vlomu v sovražno črto pri Pod-gacie so napadle nemške in avstro-ogrske čete včeraj ruske postojanke na zahodnem bregu Stira v celem obsegu. Rusi so vržen'. Zahodni breg je od njih izčiščen.
Najvišje vojno vodstvo,
XXX RUSKO URADNO POROČILO. Dunaj. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega urada:
12. novembra. Pri Šloku se je posrečilo našim četam, ki so se borile zahodno od Rige, da so napredovale. Po enajstdnevnih bojih, med katerimi so bile naše čete skoraj ves čas do kolkov v močvirju, so zasedle Kemmern. Nemci so z izdatnimi izgubami vrženi proti zahodu. Ujeli smo jih več in zaplenili strojnice. Ljut boj pri Versemiinde pri Uexkiillu traja dalje. Tekom dneva smo vrgli deset ljutih nemških napadov in smo zadali Nemcem težke izgube. Kupi sovražnih mrličev leže pred našimi jarki. V neki bitki so se te dni ob .bojni črti pri Rigi bojevale naše
litviške mlade čete ramo ob rami z našimi četami v najtežjem ozemlju in so iznova izpričale svojo visoko vrednost. Pri Dvin-sku so nekoliko napredovale naše čete pri vaseh, ki leže okoli Iluksta. Pri vasi Ko-stiuchnowka zahodno od Rafaelowke se nadaljuje boj. Ujeli smo približno 270 Nemcev,
13. novembra, Pri Šloku so med zasledovanjem naše čete zadale sovražniku težke izgube in so ga potisnile proti zahodu od Kemmerna. Na ostalih bojnih črtah boji prednjih straž,
OPUSTOŠENJA PRI TARNOPOLU.
Krakov, 13. nov. »Gazetta Wieczer-na« priobčuje naslednje izpovedbe nekega zaupnika, ki je bil do zadnjega časa v Tarnopolu, odkoder se mu je posrečilo uiti v Lvov: Cela okolica Tarnopola, ki leži v ruski bojni črti, je vsled vojnih dogodkov zelo trpela. Kraji, ki leže ob železniški črti Jezierna—Tarnopol, kakor tudi tisti, ki leže na vzhodnem bregu Dolžanke in Sereta, so zelo opustošeni. Vsepovsod so tla razrita in preprežena s strelskimi jarki, ki teko dostikrat sredi skozi kmečka poslopja; mnogo domov je zgorelo. Prebivalstvo se je izselilo iz porušenih hiš. Veliko domačinov so tudi odpeljali na Rusko.
OTVOBITEV POLJSKEGA VSEUČILIŠČA V VARŠAVI.
Varšava, 15 .novembra. (Kor. urad.) Danes je bilo otvorjeno poljsko vseučilišče in tehnična visoka šola. V katoliški katedralki je imel nadškof Ka-hovski slovesno službo božjo. Nato je imel na vseučilišču rektor Brudczinski govor o pomenu dneva, v katerem se je generalnemu guvernerju zahvalil, da je sredi vojnega meteža skrbel za najvažnejšo kulturelno potrebo poljskega naroda z otvoritvijo njegove visoke šole. Generalni guverner Beseler je v svojem odgovoru želel, naj bi ta dan značil začetek dobe novega duševnega življenja za poljski narod.
USTANOVITEV POLJSKE KONSERVATIVNE AGRARNE STRANKE.
Krakov, 13. novembra. »Nova Refor-da« poroča, da se je v lublinski guberniji, ki je pod našo vojaško upravo, ustanovila poljska konservativna kmečka stranka, ki je izdala poziv, v katerem kliče h gospodarskemu boju proti Rusiji, Poziv spominja na protipoljsko, porusevalno delovanje ruske vlade in državne dume ter poživlja foijake na boi proti poljskemu dednemu sovražniku.
RUSKA LEVICA SE KREPI.
Petrograd, 14. novembra. (Kor. urad.) »Rječ« javlja: V dumi se je z novimi volitvami levica pomnožila za 9 na 22, desnica pa se je zmanjšala od 83 na 62. Neidhard-tova skupina se je zvišala na 25, centrum pa je ostal neizpremenjen.
WITTEJEVA POLITIČNA OPOROKA.
Pjotrkov, 15. novembra. »Dziennik Narodowy« poroča: O priliki hišne preiskave pri bivšem vojnem ministru Suho-mlinovu (ki je bil, kakor znano, obdolžen veleizdaje) so našli pismo grofa Witteja carju, v katerem svari carja pred spletkami stranke velikega kneza Nikolajeviča, ki hlepi po carski kroni. Witte svetuje, naj se čimpreje sklene mir z Nemčijo, ker bo vojska Rusiji in hiši Romanov prinesla škodo, ki se ne bo dala popraviti. Witte ožigosa škodljivo zvezo s Francijo in posebno z Anglijo, ki je enaka samomoru Rusije. Potrebno je tedaj, da se razruši zveza z Anglijo in v zvezi z Nemčijo napravi konec angleški nadvladi. Witejevo pismo seveda ni doseglo carja.
RUSKA ŽELJA PO MIRU.
Bukarešt. Odeški časopis »Odeški Lis tok« objavlja po cenzuri odobreni članek, ki je vzbudil splošno pozornost. Izvaja: Dogodki na Balkanu so se tako razvili, da je brez pomena, če se vojska nadaljuje. Belgija in Srbija izgubita svojo narodno samostojnost. V knjigi
usode je bilo zapisano, naj se to zgodi, da se zopet dovede med narodi mir. Članek konča: Vsi želimo mir. Rusija bo molila za tiste, ki nam zagotove mir
VPRAŠANJE BEGUNCEV NA RUSKEM.
Petrograd, 14. novembra. (Kor. urad.) »Rječ« piše: Vprašanje beguncev tvori eno največjih nalog vojne. Vlada lahko begunce uporabi socialno. Kakor je svoj čas naselila uporne Poljake v Sibiriji, tako lahko sedaj porabi begunce za kultiviranje neobdelane zemlje. Le žal, da se nekateri odseki samo cele dneve posvetujejo, pa ničesar ne store.
OBISK UJETNIŠKIH TABOROV.
Kodanj, 15. novembra. (Kor. ur.) Kralj je sprejel danes 6 danskih delegatov, ki bodo obiskali avstrijske ujet-niške tabore v Rusiji in ruske v Avstriji. Nato je sprejela kraljica tri gospe avstrijskega Rdečega križa, ki bodo spremljale danske delegate v Rusijo.
IZPREMEMBE V RUSKEM MINISTRSTVU.
Kodanj, 16. novembra. (Kor. urad.) »Brževie Vedomosti« poroča, da postane namesto Krivošeina knez Vozinči-kov poljedelski minister. Prometni minister Ruhlov je moral odstopiti radi velikih nerednosti.
iz zasedenega ozemlja.
Na podlagi dogovora z avstrijskimi upravnimi oblastmi so izvedli meščanski odbori na Poljskem novo organizacijo. Taki odbori so v vsaki guberniji in imajo svoje sedeže v Ljublinu, Radomu, Piotrkovu, in Kjelcah, Na poziv oblasti izvoli vsak odbor štiri člane, ki tvorijo skupaj osrednji odbor, kojega člani bodo prisedniki generalnega guvernerja. Za predsednika tega osrednjega odbora je izvoljen Henrik Dembinski. Na ta način je dobil tudi meščanski element vpliv na upravo.
Ukrajinsko narodno ozemlje.
V razmerju 1 : 7,500.000 je izšel zemljevid z etnografičnim pregledom ukrajinskega narodnega ozemlja v avstrijskem in ruskem državnem območju. Površina celokupnega ukrajinskega ozemlja meri okroglo 850.000 kms, prebivalstvo šteje okroglo 45,000.000 duš, cd teh 33 milijonov to je 73% Ukrajincev. Razen tega pa tvorijo Ukrajinci 16% prebivalstva v ozemlju Črnega morja, 5% v ozemlju Tereka, 16% v guberniji Astrahan, 6% v guberniji Sara-tov, 8% v guberniji Akmolisk, 15% v obrežnih deželah Tihega oceana in 18% v amurskih pokrajinah. V Avstro-Ogrski štejejo Ukrajinci 4,380.000, v Rusiji pa 29,380.000 duš. Po neki cenitvi za 1. 1915. utegne skupno število Ukrajincev znašati 38,000,000 duš. Po Ukrajincih gosto naseljeno ozemlje se razteza približno od črte Holm—Przemysl na zapadu do trdo ob Donu na vzhodu in od 57. do skoraj 40. stopnje severne širine.
zbrali 500.000 angleških in francoskih vojakov, da branijo prekop. Začetek nem-ško-turškega napada na Sueški prekop pričakujejo drugi teden, zato kar najhitreje pripravljajo vse potrebno za obrambo. Tekom prejšnjega tedna so došle vesti, da so se v bližini prekopa pojavile turške prednje straže, vendar doslej še ni prišlo do nobenega spopada.
Grof Wolff-Metternich došel v Cart grad.
Carigrad, 16. novembra. (Kor. ur.) Novi veleposlanik grof Wolff-Metter-nich se je pripeljal včeraj ponoči v Carigrad.
Na morju.
tet in Perzija.
Curih, 14. novembra. »Corriere della sera« javlja iz Petrograda, da tamošnje politične kroge precej skrbi položaj v Perziji, na katerega zelo vpliva razvoj balkanskih dogodkov in rastoči nemški vpliv v Carigradu, ki zelo neti revolucionarno propagando pri vseh mohamedancih. Rusija in Angleška sta se zato dogovorili o skupnih varnostnih odredbah in sta od perzijske vlade že zahtevali, da razpusti turško-perzijsko četo in nastopi proti avstrijsko-nemškim intrigam. Če se vlada preseli v Ispahan, tedaj bo Rusija, kakor pišejo »No-woe Vremja«, takoj zasedla severni del Perzije,
Turčija v vojski.
Konec dardanelske vojske.
Kodanj, 15. novembra. Na podlagi podrobnih poročil lorda Kitchenerja je Angleška sklenila naznaniti ruski vladi, da se bo iz strategičnih razlogov umaknila z Dardanel.
Geni, 15. novembra, Iz Pariza poročajo, da se je Francoska pridružila angleškemu predlogu, da iz strategičnih vzrokov opusti dardanelske operacije.
Sultanov prestolni govor.
Carigrad, 15. novembra. (Kor. uiad.) Ob 1. uri popoldne se je otvoril parlament. Sultanov prestolni govor je bil sprejet z velikim odobravanjem, posebno točke o slavni brambi Dardanel, o otvoritvi direktne prometne zveze Carigrad — Dunaj — Berlin, dalje o uspehih avstrijskih, nemških in bolgarskih armad, končno točka, v kateri izraža prepričanje o končnem uspehu.
Angleži in Francozi ob Sueškem prekopu.
Solun, 15. novembra. Iz Mudrosa poročajo, da bodo ob Sueškem prekopu
Na Sredozemskem morju.
Lyon, 16. novembra. (Kor. ur.) »Re-publicain« poroča iz Orana: Pripeljal se je angleški parnik «Mortiam«, na kateri je streljal na visokem morju nek podmorski čoln. Izkrcal je 24 mrtvih in do 70 ranjencev.
Lyon, 16. novembra. (Kor. urad.) V Kanadijo se je pripeljal 12. t. m. parnik »Lasithion« z 22 možmi posadke angleškega parnika »Makalista«, ki ga je potopil nek nemški podmorski čoln. O ostali posadki, ki je štela skupno 67 mož, se nič ne ve. Rešenci poročajo, da je potopil isti podmorski čoln isti dan še dva parnika.
V Mehikanskem zalivu potopljen laški parnik.
Rim. (Kor. urad.) Italijanski parnik »Livetta« se je potopil v Mehikanskem zalivu, Sodi se, da je parnik potopil tako-zvani peklenski stroj.
Boji oa zahodo.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 15. novembra. Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Severnovzhodno od Ecurie smo vzeli nek naprej štrleči 300 metrov široki francoski jarek z ljutim bojem in ga zvezali z našo postojanko. Na ostali bojni črti nobenih važnih dogodkov.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz 13. novembra. Včerajšnje uradno poročilo:
Popoldne: V odsekih pri Loosu in Calonne je bilo obstreljevanje na obeh straneh še vedno zelo živahno. Pri Busle je naša artiljerija prisilila nemško artilje-rijo k molku. Na ostali fronti se je uspešno nadaljeval boj z minami. V Argonih na višini 285 so naše protimine zadele Nemce ravno pri delu. Severno od Flireya je naša protimina razdrla sovražno galerijo.
Zvečer: Po dnevu zelo živahni artiljerijski boji v Belgiji okoli Boesinghe, v Artoisu pri Calonnskem jarku, severno od Somme pri Dompierru in med Mozo in Mozelo pri gozdu Apremont. Pehota ni imela bojev.
Belgijsko uradno poročilo.
Na celi fronti mir.
14 novih angleških naddreadnoughlov.
Amsterdam. »Reuter« poroča iz Londona: »Daily Exhange« poroča, da uvrste januarja v angleško vojno brodovje še 14 naddreadnoughtov.
Churchillov naslednik.
London, 16. novembra. (Kor. urad.) »Daily Chronicle« izve: Mogoče je, da
zavzame Churchillovo mesto v ministrstvu lord Derby.
Razno poročila.
ANGLEŽI IN ŠPANCI.
Geni. Iz Madrida: Angleški veleposlanik v Madridu je uradno ugovarjal proti več sto ljudskim shodom, na katerih se je zahtevalo, naj se Gibraltar pridruži ski,
ŠVICA V VOJSKI.
Curih. Tudi nevtralna pred vsem na obisk tujcev navezana Švica, po vojski veliko trpi. »Ziiricher Post« poroča o tujskem prometu v Curihu. Navadno je izstopilo na leto v Luzernu 180.000 do 185.000 tujcev, letos pa le 28.500; med njimi je bilo 21.000 Švicarjev (druga leta 25.000). Število tujcev je toraj padlo od 160.000 na 7500. Prizadeti seveda niso le gostilničarji in njih nastavljenci, marveč tudi druge trgovine, državne železnice in drugi prometni zavodi.
NAMERAVAN NAPAD NA AMERIŠKO MUNICIJSKO TOVARNO.
Rotterdam, 13. novembra. Iz Filadel-fije poročajo listi: Policija v Trentonu ima opraviti z neko temno zadevo. V enem premogovnih vagonov, ki so jih zapeljali v tovarno za šrapnele Iron Works L. Mott, so našli vrč, v katerem je bilo liter razstrelilnih snovi. Sadi se, da se je nameravala pognati tovarna v zrak. Premog so pripeljali iz pennsylvanskih premogovnikov.
GRACE EPISKOPALNA CERKEV POGORELA.
Geneva. Francoskim listom se brzojavlja iz Chicaga, da je pogorela ena največjih in najlepših cerkva na ameriškem srednjem zapadu: Grace episkopalna cerkev. Požar je nastal v sosednji Western tovarni za pohištvo ter je bila v nevarnosti tudi bližnja bolnišnica in več hotelov. Tovarna ima pol milijona dolarjev škode.
Primorske novice.
Iz Trsta. Po trafikah prodajajo tukaj iigalice z napisom »Excelsior charta di sigarette«. Ako ta napis odlepiš, vidiš, da so užigalice — »Lega nazionale«! Kaj pomeni to? Ali, da ta zalega še živi? — Prosimo pojasnila. — Tržaška duhovščina je dobila te dni »Directorium« za leto 1916. Tiskan ni v tiskarni Tiskovnega društva v Pazinu kot druga leta, ampak v tiskarni »Fratelli Mosettig« v Trstu!
Čevljasrka zadruga v Mlrnu pri Gorici, sedaj v Vrbovcu pri Mozirju na Sp. Štajerskem je podpisala 15.000 K za tretje vojno posojilo. Njeni člani delavci so podpisali še razventega 4350 kron.
Poroka. V pondeljek, 15. t. m. se jc poročil gospod Evgen Sfiligoj, davčni kontrolor v Vipavi z gospodično Emo Mesesnelovo iz Vipave.
Malo semenišče v Gorici. Ravnateljstvo malega semenišča v Gorici se nahaja odslej v Trstu; gojenci zavoda se poživljajo, da javijo svoj sedanji naslov ravnatelju Alojziju Erzinu, Trst, via del Ronco, štev. 4.
Begunci z juga na Dunaju. Glasom priglasov na dunajskih policijskih uradih se je iz južnih dežela naselilo na Dunaju 12.131 oseb, ki so razdeljene v 9130 skupin. Šoloobveznih otrok je med njimi 676.
Znižanje vodarine v Trstu. Cesaiski komisar v Trstu je odločil, da se za stanovanjske hiše zniža vodarina, v ozira vrednih slučajih tudi odpiše ali pa dovoli plačilni odlog. Vse t0 pa za čas od 1. julija letos do konca leta 1915.
Še ena žrtev tržaškega kanala. 14. t. m. so opazili plavati v tržaškem kanalu mrtvo človeško truplo in je potegnili na suho. Zdravnik je konstatiral smrt vsled vtopljenja; truplo je moralo biti že več dni v morju. V vtopljencu je kasneje neka žena spoznala svojega sina, 24 letnega knjigoveza Petra Dolce. Mladenič je bil močno kratkoviden ter je tako ponesreči zašel v kanal.
Nesreča z avtomobilom in poizkušen Samoumor. 14. t. m. je avtomobil povozil v Trstu 69 letnega umirovljenca Ivana Marsich ter mu zlomil nogo v gležnju. Šofer dotičnega avtomobila, Kari K., si je pa iz strahu pred posledicami pognal kroglo v glavo, a se ni do smrti ranil, Oba nesrečnika so prepeljali v bolnišnico.
Dnevne novice.
+ Konference avstrijskih škofov. V
soboto so se končale konference avstrijskih škofov. Na dnevnem redu je bilo veliko poročil. Podrobno in natanko se je razpravljalo o cerkvenem življenju, o sedanjem cerkveno-političnem položaju in o nalogah katoliške cerkve in katoličanov po vojski, da se zacelijo rane. Zlasti se jc govorilo o nalogah na širokem polju vojne preskrbe. — Kakor na prejšnjih konferencah, sc jc tudi sedaj temeljito razpravljalo o gmotnem stanju duhovščine, in upati je,
da se bo tozadevna akcija škofov odločno nadaljevala, pri čemer pa se mora upoštevati, da v teh izrednih razmerah zakonska ureditev ni mogoča. Zato je pričakovati le gotovih začasnih odredb, od katerih pa je v bližnji bodočnosti pričakovati primernega uspeha.
-f- Sv. oče zapustil Vatikan? »Gi-ornale d' Italia« poroča: Sv. oče jo obiskal včeraj cerkev sv. Ane na Borgo Pio, kar jc v toliko zgodovinsko važnosti, ker leži cerkev sv. Ane že izven Vatikana. (Beležimo kot kronisti. Op. uredn.)
+ Pri »Zadružni zvezi« v Ljubljani je
podpisalo tretje avstrijsko vojno posojilo 2163 strank za 3,725.000 K. Med drugimi je podpisalo Vzajemno podporno društvo za lastni račun 50.000 K, za tuj pa 7000 K.
-f Naši vojaki za bolgarski Rdeči križ. Prejeli smo naslednjo vojnopoštno dopisnico: 5. marškompanija 97, pp, XV„ 14 b. na bojišču je za bolgarski Rdeči križ zbrala 50 K, kateri znesek se je poslal na pristojno mesto. Velikodušen čin vrlih sinov Kranjske! — Poročnik Dietrich, stotnijski poveljnik.
4- Vsi en cilj. Trebanjski župljani so dali za vojno posojilo pri domači hranilnici in posojilnici 40.000 K, približno toliko vsoto pa tudi pri poštnem uradu. Vsi so imeli en cilj: pomagati domovini in armadi do zmage.
—	Izgube
Dne 10. t. m. je padel kadet	dr.
Weingast. Isti dan je umrl praporščak To-man za rano, ki jo je dobil
1. novembra t. 1. Oba sta bila pokopana na mestnem pokopališču, — Dne 11. novembra je bil ranjen stotnik Knific, zadet od granatnega drobca v nogo. Dne 11. t. m. je padel zet g. naddav-karja Aumana, nadporočnik Stanko Zor-ko, zadet od granate v trebuh. Bil je izvrsten častnik in nad vse ljubezniv tovariš. Navdušenemu, zvestemu vojaku je zagotovljen časten spomin. Zapušča žalujočo soprogo in hčerko. Naše globokočuteče sožalje! — Dne 12. t. m, je padel narednik Jenko, poveljnik strojnih pušk pri 2. bataljonu. — Sledeči vojaki	so umrli za ranami,
Fr. Schuh (Knittelfeld); Anton Kalan (Stara Loka); Anton Klančer; Rud. Schneller (Vrh, Črnomelj); Ant. Mehak (Trebnje); Alojzij Steblaj (Turjak); Strain Josip; Lazo Mišljen; Anton Lohkov; Ivan Jane (Mošnje); Štefan Jelen (Pernica, Slov. gradeč); Ivan Gale (Predosslj); Josip Bojanec (Št. Peter); Josip Praznik (Rečica, Celje); Martin Pubrer; Ludovik Jernejčlč; enol. prostovoljec Jakob Berlič (Zgor. Tuhinj); Josip Jelenka.
—	Posestmki ribniškega in kočevskega okraja se veleslavnemu deželnemu odboru kakor tudi poslancu g. Karlu Škulju najiskreneje zahvaljujejo za blagohotno uspešno posredovanje pri c. kr. erarju, da je isti za njemu izročene konje tako hitro izvršil denarna nakazila.
■— Trg Svetozarja pl. Boroeviča de Bojna. Občinski svet na Sušaku pri Reki je krstil neko ulico za trg Svetozarja pl. Boroeviča de Bojna.
—	Gospodinjska šola na Vrhniki se začne s 1. decembrom t. 1. in se konča s koncem aprila prihodnjega leta. Sprejemajo se gojenke, ki so izpolnile 14. leto. Vložijo naj prošnje v kar najkrajšem času vsaj do 25. t. m. na kuratorij gospodinjske šole na Vrhniki, priložijo naj zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in če Ie mogoče priporočilo svojega župnega urada. Gojenke notranje šole plačajo mesečno 45 K, vnanje, ki imajo celodnevni pouk in kosilo v zavodu, 1 K na dan. Dosedanje prosilke naj se znova oglasijo! — Kuratorij gospodinjske šole na Vrhniki.
Na kliniki v Inomostu je umrl 12. t. m. vojak Jurij Rudan iz Rudan pri Žmin-u v Istri.
—	V Gradec v bolnišnico so prišli: Fr. Šmit iz Tržiča, Jurij Mravinc iz Vinice pri Črnomlju, Janez Gerdešič iz Vini vrha, Sv. Križ pri Kostanjevici, Janez Kragelj iz Modreja pri Tolminu, Jožef Groznik iz Jastrobleka pri Litiji, Anton Bogataj iz Lučin pri Škof ji Loki; revmatizem, notranje bolezni, rane.
—	»Ilustrirani Glasnik« štev. 12 ima sledeče slike: »Kar meč, kar strel jih je pomoril, v tem enem sem odlikoval; teh slednji manj kot jaz ni storil, več kot mi vsi je žrtvoval!« — Nova ofenziva proti Srbiji. — Oprema v moderni vojski. — Naša patrulja na laškem bojišču__Grški ministrski predsednik Zaimis, ki je po par tednih odstopil. — Slovensko katoliško akademično društvo »Dan« v Pragi pred vojsko. — Padli junaki. — Vrh Kalvarijc, bojišče po tretji ofenzivi. — Cerkev Št. Mavra ob Soči. — Soha svetnika v ruskem strelskem jarku. — Rusija: Pogled na Minsk. — Gališke žene v strelnih jarkih ob bukovinski meji. — Tetoviran francoski ujetnik. — Niš, nekdaj sedež srbske vlade in glavno taborišče vojnih ujetnikov. — Nemški vojaki-tiskarji v Rusko-Poljski.
—	Poročil se je v Gradcu pri usmiljenih bratih starešina kat. akad. društva »Zarja« dr. Ludovik Kramberger, asislenč-
ni zdravnik na severnem bojišču, z gdč. Elči Minarikovo. Obilo sreče!
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil Ludovik Deisinger iz Škofje Loke. Pravi, da je na posestvu Vasilija Petroviča Nc-pokojickega v vasi Marijanovka, pošta Tiškovka v herzonski guberniji v južni Rusiji.
—	Umrl je v Gradcu svetnik nadso-dišča dr. Viljem Janežič, star 51 let. — Umrl je Srečko Dogša, usnjarski mojster iz Središča.
Naš poveljnik Smedereva. Podpovelj-nik pl. Eck je imenovan za poveljnika srbske trdnjave Smederevo.
Bolgarski konzulat se je ustanovil tudi na Reki.
—	Sodniki in državni pravdnik v Novem mestu so ob priliki nenadne izgube svojega dobrega kolege c. kr. de-želnosodnega svetnika Ivana Toporiša izročili 55 K »Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Novo mesto«, čegar podpredsednik je bil pokoinik.
—	Nagle smrti je umrl Vidmar, posestnik na Plešivci. Umorilo ga je žganje. Dobili so mrtvega pod nekim kozolcem na Logu pri kolodvoru.
—	Dobrna. Drugi in zadnji seznam letošnjih gostov in tujcev v naših toplicah je ravnokar izšel. Iz njega je razvidno, da je letovišče obiskalo 177 strank in vsega skupaj 262 oseb. Največ jih jc bilo s Štajerskega, namreč okoli 150 oseb. S Koroškega 15, s Primorskega 32 in s Kranjskega 8. Za letošnje razmere še ni bil obisk tako slab kakor smo mislili. Beguncev pri nas ni bilo nad 10 oseb. Znano je, da so bile toplice in vsa stanovanja v okolišu istih najeta od c. kr. erarja, baje za krakovske begunce. Hvala Bogu, da ni bilo treba Krakova evakuirati. Če bi naše toplice bile ob železnici, bi gotovo sem poslali rekonvalescente, a žalibog železnicc pač ni. Zdaj ko je toliko ujetnikov v Avstriji, bi se pač splačalo, da bi vsaj električno železnico zgradili iz Celja sem. Če se taka železnica iz Gradca v Maria Trost izplača, koliko bolj bi naša izhajala, kajti tista bi šla skozi prav obljudene kraje Ga-berja, Hudinja, Šmarjete, Škofje vasi, trga Vojnik, Nove cerkve. Odtod bi bilo za Vitanjčane dosti bližje v Celje. Mogoče je, da pa še dobimo pozimi kakih gostov, kajti čeravno pogrešajo topliške sobe večinoma peči, to bi se že dalo popraviti; voda je pa vendar čudno zdravilna, poleti kakor pozimi.
—	Za očetom. V Lešah že. eno leto ni bilo poroke; krsta in poRreba eno četrtletje ne. Tisti, ki je bil nad 40 let sem pri vsakem takem opravilu (prej na Breznici, zdaj v Lešah), je zdaj poživil sam »ljudsko gibanje« in je umrl. Pa ta je bil res star in betežen in jc želel v nebeško deželo. In kdo je prvi za njim? — Njegov sin Peter Bergant je šel včeraj krepko peš k sodišču sprejemat podedovano gospodarstvo. Danes zjutraj je umrl na potu iz cerkve proti domu. Dobra mati mu jo želela pridne neveste, pa ni vedela, da bo to — smrt.
—	Tako delajo prekupčevalci. List ogrskega poljedelskega ministrstva poroča, da je nek posestnik mlina v Bekeščabi prejšnje leto kupil 2000 prešičev za 200.000 kron in te letos prodal za 1,600.000 K, tako da je, ako odtegnemo 800.000 K prehranjevalnih stroškov, zaslužil pri 2000 pre-šičih 600.000 K.
—	Darilo mesto venca. Gosp. profesor II. Podkrajšek je daroval namesto venca na krsto umrlemu prijatelju Fericu Stegnarju za božičnico 17. peš-polku 10 K.
Llifflijanske novice.
lj Zabijanje žebljev v brambni ščit.
Slovenske ljudske šole ljubljanske so danes pričele z zabijanjem žebljev v brambni ščit, ki se zdaj nahaja v Mestnem domu. Ta teden zabijajo deklice 22 oddelkov šentjakobske šole, prihodnji teden prično deške šole. Skrbljeno je, da se zabijanja udeleže tudi revni otroci, ki sami ne morejo denarno prispevati v ta namen.
lj Prva državna gimnazija je imela pri patriotičnem nabiranju volneninc in kavčuka nad vse pričakovanje ugodne uspehe. Nabralo se je za velik vojaški voz kavčuka, volneninc pa toliko, da so jo le s težavo mogli spraviti v en vagon. Nabrani piedmeti so se 8. t. m. o-dposlali na Dunaj. — Za ta sijajni uspeh vsem prizadetim: iskrena hvala!
Ij Poročil se je g. Anton K r c p c 1 k a , stotnik 27. domobranskega pešpolka, z gdčno Marijo M e i s c t z , hčerko tukajšnje juvelirke.
lj Vojaška poroka, V tukajšnji frančiškanski cerkvi se jc poročil enoletni prostovoljec dr. Emil Jenko, avskultant pri tukiajšnjem deželnem sodišču, z gdčno.
I Berto Lindtner. Kol priči sta bila gospoda postajni načelnik J. Jenko, oče ženina, in nadoficijal Špende, oba iz Litije.
Ij Padel je na severnem bojišču gosp.
I Ivan Podlesnik star., bivši trgovec
na Starem trgu. Pred meseci je šel prostovoljno v vojsko. Časten mu spomin!
lj Umrla jc dne 15. t. m, v deželni bolnišnici vdova zasebnica Marija Pajnič iz Rožne ulice št. 27 v starosti 56 let.
lj Odlikovanja zaslužnim članom Gasilnega in reševalnega društva. Avstrijsko vodstvo družbe »Rdečega križa« je podelilo poleg zaslužnemu ravnatelju g. Josipu Turku še naslednjim članom »Gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani« svetinje z vojno dekoracijo za njih zasluge. Srebrne svetinje dobe: gg. podnač, Anton Dinter, tajnik Alojzij Pipp, vežbalec Ivan Dax in člana Anton Zdravič in Gašpar Kumelj. Bronaste svetinje dobe: Anton Kaučič, Anton Kadunc, Leveč Maks, Lapajnar Franc, Jezeršek Anton, Florjančič Franc, Kalmus Franc, Kvas Ignac, Vid Bratovš, Pertekelj Anton. Svetinje sc slovesno izroče v srede 17. novembra.
lj »Kino Central« je podpisal vojnega posojila 1000 K.
lj V ruskem ujetništvu se nahaja enoletni prostovoljec Sterle Janko iz Ljubljane, pri 17. pešpolku. Bil je ranjen v desno roko in nogo	_	. f
Zdravi se v mestu Rubynsk.
lj Ujet je bil ranjen vojak 17. pešpolka Jožef Schweiger. Nahaja se v ruski bolnišnici v Petrogradu.
lj Ne zadržujte krompirja! C. kr. de» želna vlada opozarja producente, da naj nikar ne zadržujejo krompirja v svojih skladiščih, marveč naj ga dajo na trg. Znano je, da je bilo letos tudi na Kranjskem več krompirja kakor druga leta, a ga še toliko ne prihaja na trg. Ako producenti mislijo, da imajo s tem dobiček, ako za-) držujejo zaloge krompirja doma, se motijo. Računati morajo s tem, da gre čez zimo mnogo krompirja v padek in se dviga cena vedno natančno proračunjeno z odpadkom, tako da zaradi tega nikakor ni računati na dobiček, pač pa še rajši na izgubo. Nadalje je vpoštevati dejstvo, da krompir nima fiksnih cen, kakor žita, ampak najvišje cene, od katerih pa vsakdo lahko popusti. Tudi je računati s tem, da bo spomlad več ponudb za krompir, kakor pa povpraševanje, kar bo vplivalo, da ga bodo producenti dajali izpod maksimalnih cen. Ako se naposled računa še z dejstvom, da je bil letos krompir večinoma spravljen v moči, vsled česar se bo bolj kvaril kakor druga leta, se pride do zaključka, da je v vseh ozirih za producente bolj pametno in plodonosno, ako krompir, kolikor ga imajo za prodajo, čimpreje spravijo v denar,
lj Mestna zastavljalnica naznanja ce* njenemu občinstvu, da bo uradovala odslej do preklica tudi vsako delavno sredo v tednu.
lj Vložitev hišnih in stanovanjskih iz* kazov. Hišne posestnike našega mesta se opozarja, da je rok za vložitev hišnih in stanovalskih izkazov že 31. oktobra 1915 potekel in se jim priporoča, te izkaze takoj pri davčni administraciji Breg št. 6, II. nadstropje, vrata 9, oddati.
lj Izgubil je dne 11. t, m. popoldne od 3. do 4. ure nek vojak na Sv. Petra cesti od kavarne »Avstrija« do veletrgovine Mencinger na Resljevi cesti stokronski bankovec. Ker denar ni bil lastnina vojakova, se uljudno prosi poštenega najditelja, da ga proti nagradi izroči v Belgijski vojašnici, objekt VIL
lj Našla se je v soboto, dne 13. novembra, popoldne majhna vsota denarja na cesti Podrožnikom. Dobi se pri deželnem boletnem uradu na Turjaškem trgu štev. 1.
Vojaške zadeve.
Odlikovanja. Najvišje pohvalnd priznanje je dobil nadporočnik 7. pp. Karel Grimme. Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil narednik 26. san. oddelka Ivan Supan, pri vojni bolnici št. 3/16; narednik 7. pp. Josip Witternigg; nadlovec 7. lov. bat. Ivan Sok-lič; rač. podčastnik 7. pp. Ivan Stronegger. Srebrn zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil rez. četovodja 26. san. odd. Josip Kramarič, pri vojni bolnici št. 3/16; četovodja 7, lov. bat. Alojzij Skarza, Dominik Žagar, polkovnik 7. polj. havb, p. je dobil kraljevi bavarski zaslužni red 2. vrste z meči. Topničar tit, predmojster 8. trd, top. bat. je dobil vel, vojvodinje badenske srebrno zaslužno svetinjo na vojaškem traku Karla Friderika zaslužne svetinje. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: rez. četovodja Pernsteiner Valentin, predmojster Hafner Lovrenc in topničar Habjan Alojzij, vsi trije pri 7. polj. top. p.; kadeti Bauer Štefan, Grabner Matija, Hro-vat Alojzij, Karinčnik Herbert, Kosota Nikolaj, Novak Viljem, Pretner Oton, Rebolj Ludvik, Skušek Valentin, Šmal Franc in Čcrnik Emil, četovodja Bogulin Franc desetnik, tit. četovodja Tavčar Ivan, desetnika Kavčič Anton in Zupančič Marko, poddesetnika Alba Aleksander in Hafner
Naročajte „Slovenca"!
Ciril, vseh 17 pri 17. pp.; nad. stražmojster 12. dež. orož. poveljstva Tomše Franc; kadeti Pinkas Karel, Schweitzer Ivan in Turek Tomaž, vsi trije pri 87. pp. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: praporščaki Grden Anton, Malešič Peter in Završnik Alfonz, četovodja Lekše Alojzij, desetniki Lesar Rudolf, Pangeršič Karel, Pavčič Pavel, Pribušič Ivan, Sattler Rudolf in Smerdu Karel, poddesetniki Arko Ivan, Ošaben Edvard in Šeks Ivan, enol. prostovoljec Šmalc Leopold, infanteristi Gril Štefan, Kovač Franc, Podpas Andrej, Tavčar Karel, Volčjak Ivan, Zaverl Leopold, Žuvit Anton in častniški sluga Smolič Franc, vseh 23 pri 17, pp.; praporščaka Gril Josip in Kurka Vencel, kadeta Černe Hugo in Teysler Vladimir, vsi štirje pri 87. pp.; pionirji Čeh Ignacij, OberreBl Matija in Re-goršek Avgust, vsi trije pri 3. pion. bat.; četovodje 17. pp. Rabuza Franc; praporščaka Čermak Alojzij in Mornau Josip in kadet Jurjevčič Marji, vsi trije pri 97. pp.; predmojstra Perušek Ivan in Rodič Anton, topničarji Rauter Jakob, Stuler Franc in Vrhovec Franc, vsi pri 7. polj. top. p. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: poddesetnik Lobe Anton, infanteristi Bradač Josip, Brinovec Josip, Cerer Josip, Hinek Silvester, Hogler Ivan, Lap Alojzij, Pangeršič Franc, Peterca Franc, Pogačar Franc, Rostohar Karel, Ravtar Anton, Snoj Josip, Zaje Jernej in častniški sluga Gla-van Franc, vseh 15 pri 17. pp.; praporščak 87, pp. Ledvina Alfred; poddesetnik Koz-jek Franc, infanteristi Trelc Matej, Grašič Peter in Pogačnik Josip, vsi štirje pri 27. dom. p.
Volni merniki iz Przemysio.
(Najnovejši seznam št. 3 z dne 12. novembra 1915.)
Nadporočnik 17. črnovoj. p. Novak Viktor; kadet 87. pp. Selak Albert; inf. 22. pp. Babič Marijan, Trst; inf. Boško Mihael, 17. pp.; inf. Burcej Vojteh, 17. pp.; Fel-gič Franc, 7. pp.; inf. Firlej Simon, 17. pp.; inf. Fus Andrej, 17. pp.; narednik 3. sap. bat. Mar čin Emanuel; inf. 27. pp. Mikla-vec Ivan, Trst; inf. 17. pp. Ragič Mihael; inf. 27. pp. Ujsternik Pavel.
KnliževDOSl.
Času primerna knjižica. Ravnokar je izšla knjižica »Pravice vpoklicancev v vojno službovanje in njih družin do vzdrže-valnin, podpor in preskrbnin. 1915. Založila Katoliška Bukvama. Cena 50 vin. — V knjižici izve rodbina vojaka-rednika, ki je moral v vojno službovanje, kako je zanjo preskrbljeno za čas vojske in kaj ji je storiti, če se ji je prošnja za vzdrževal-nino neupravičeno odbila. Vojak-invalid izve, kaj dobi od države, da preživi sebe in družino, ker vsled ran ali bolezni ne more več delati. Iz knjižice je dalje razvidno, kako je preskrbljeno za one, katerim je pobrala vojska družinskega načel-nika-rednika. Za vzdrževalnino, pokojnino in podpore je treba prositi, zato je gotovo v korist vsakogar, ki ga je vpoklicanec podpiral, da si nabavi knjižico in se sam prepriča, do kakih preskrbnin ima pravico in kaj mu je storiti, da jih dobi. Knjižica bo pa gotovo zanimala tudi vse druge, ki po svojem poklicu ali izobrazbi lahko dado bližnjemu dober svet; dobrodošla bo zlasti našim županom, ker se v nji tudi že obravnava najnovejša vladna naredba o dovolitvi podpor invalidom in njih družinam. Knjižici je pridejanih več vzorcev prošenj; spisana je po uradnih virih sicer natančno, a vendar poljudno, da jo bo razumel vsak, ki zna čitati. Cena knjižici je tako nizka, da si jo lahko vsakdo nabavi. — Knjižica obsega brezplačno pridejane tudi Izjemne poštne določbe za časa vojske, bodisi v zasebnem prometu, bodisi glede poštnih zvez z vojaki na fronti in z vojnimi ujetniki v sovražnih državah. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Knjiga uradnih vlog. Obrazci političnih, vojaških, finančnih (davčnih), sodnih in drugih uradnih vlog. Sestavil Janko Dolžan. Cena 3 K, vezano 4 K. — V sedanjih nerednih razmerah se kaže posebna potreba po taki knjigi; saj je dan na dan treba osnovati kako vlogo, prošnjo ali naznanilo na razne javne oblasti. Žene posestnikov, trgovcev, obrtnikov, kmetovalcev itd., katerih možje so vpoklicani, si same ne znajo navadno prav nič pomagati in si morajo iskati in prositi v uradnih za-
devah vedno nasvetov po raznih pisarnah in uradih, kjer so pa uradniki že itak preobloženi z uradnimi posli. Označena knjiga pa da v vseh uradnih vprašanjih kratka pa točna pojasnila in nudi vzorce vlog, ki so prirejeni za najrazličnejše slučaje.
Pogrešani vojaki.
Išče se Janez Mure, k. u. k. Land-sturm- Bataillon Nr. 152, II. Komp. Feldpost 324; pojasnila Rozaliji Mure, Malen-ski Vrh, p. Poljane nad Škofjo Loko. — Išče se Franc Furlan, poddesetnik 5. dom. p., 2. stot.; opjasnila Amaliji Furlan, Gor-jansko št. 38, p. Nabrežina. — Lavrenčič Janez, doma iz Vrha, Primorsko, sedaj v Deizendorfu Nr. 6, išče svoja dva sina, ki sta odšla k vojakom. — Manca Zevnik, Mavčiče, p. Stražišče pri Kranju, išče svojega moža Jakoba Zevnik, ki je služil pri 17. pp., 8. stotnija. — Štefan Gabrijelčič, Senik, občina Kožbana, sedaj v Gorici, Via Kočeva št. 338, išče svojega sina vojaka Josipa. — Miha Sitar, Senik, občina Kožbana, sedai v Gorici, via Kočeva št. 38, povrpašuje po svojem sinu vojaku Karlu. — Marija Mokovel, Mojstrana št. 88, Gorenjsko, išče svojega moža Tomaža Mokovel, 4. inf. polk, 1. maršb., 3. stot. — Išče se Rapuš Franc, 87. pp., 6. stot., pojasnila Frančiški Rapuš, Sr. Laknice, p. Mokronog, Dolenjsko. — Pogreša se Mihael Balanc, 27. dom. p.; pojasnila Mariji Balanc, Sava št. 38, Jesenice, Gorenjsko. — Išče se Rudolf Pegan, doma iz Bilj pri Gorici, ki je služil kot vojak pri gra-škem 27. pp.; pojasnila njegovi ženi Antoniji Pegan, Breg-Borovnica, Kranjsko, — Viktor Pruntar, enoletni prostovoljec 47. pešpolka, filozof, je bil v boiih v Buko-vini. Od maja meseca ni več glasu od njega. Ako je komu kaj znano o njem, blagovoli naj sporočiti tudi najmanjšo vest c. kr. okr. šolskemu nadzorniku M. Kante v Sežani. — Podpisana prosi, da-li kdo kaj ve o mojem soprogu Petru Iskra iz Pod-graj št. 65, pošta II. Bistrica. Moj soprog je odšel k vojakom meseca arpila, in sicer k 14. stot. 97. pp. Zadnjikrat je pisal dne 15. majnika, potem ni več duha ne sluha o njem. Zadnja vojna pošta njegova je bila št. 73. Ivanka Iskra, Podgraje št. 65, p. Ilirska Bistrica, Notranjsko. — Marija Be-linger, begunka, Irmsdorf 7 bei Romer-
Na splošno zahtevo občinstva!
v talino (Benfral-u
v deželnem gledališču
jutri v sredo, v četrtek in v petek
vsakokrat obV45. uro popoldne velike
družinske predstave z
..Voitrm kršiencem"
V filmu nastopa v družbi najodličnejših dunajskih dam tudi prestolonaslednikov« soproga nadvojvodinja Cita.
Edino v tem filmu:
Mm tovarno v polnem oiirati!.
HBf Filmska senzacija, katero si naj vsak ogledal
Dohodek tega filma v prid vojnemu botrstvu, kateremu je donesel doslej nad 50.000 kron.
Zvijača.
Detektivska
veseloigra.
Najnovejša kinematogralična vojna poročila.
Vse to samo v
stadt, Moravsko, išče svojega brata Janeza, ki se ji je zadnjič oglasil z Ogrskega iz bolnišnice še meseca maja. — Izza bojev pri Ivanovu ob Dnjestru se poroča od 15. julija t. 1.: Jožef Bajec, infanterist 7. c. in kr. polka, I. bat., 2. komp, 2. voda. Vojake tovariše, katerim je o pogrešanem kaj znano, prosim, da meni, očetu, blagovolijo poročati, za kar jim bom iskreno hvaležen. Matija Bajec, Zapuže, pošta Ajdovščina, Notranjsko.
, S ANATORIUM • EMONA,
ZA' NOTRANJE • IN• KIRURGlCNE • BOLEZNI. L |l	' PORODNIŠNICA.	1
(^LJUBLtJANA.KOMENSKEGAULrCA^ K f £EF'zrKWNK:praMrtRu-DR' FR. DERGANC I
a slovensko-bolg. razgovori. Sestavil prof. Anton Bezenšek v Soiiji. (Priloženih 5 tablic s i-ir 'sko pisavo),
gJfijT Cena K 140. "Tg^jg
Na prodaj v
Katoliški tmkvarni v Ljubljani.
Nnročiia sprejema pisatelj v Sofiji in razne slo-2309	venske knjigarne.
Franc Lanovšek, čevljarski mojster v Ljubljanj, Tržaška cesta 11. sprejme takoj
in
več
v trajno delo.
vseh vrst in vsako množino
kupuje po najvišjih cenah
J. GROBELNIK, i
LJubljana, Mestni trg štev. 22.
Važno za usakoga zlasti za iisgnnce!
Dne 20. novembra 1915 t. j. v soboto
dopoldne ob 9. uri prodado se potom javne dražbe najpreje v Sodni ulici hiš. št. 12 (Staretova hiša v pritličju de-no) veS
postelja celo posteljno opravo, mize, omare, stoli in druga hišna oprava, preproge, zaves«, veliko porcelanske posode, krožnikov, skled, kuhinjske posode in oprave, več moških kompletnih oblek, zimskih sukenj, kožuhnatih kratkih sukenj, čevljev, šivalni stroj in pianino — vse v najboljšem stanju.
Na-to se proda v Slomškovi ulici hiš. št. 12 nekaj lesa za kur vo, Jesena lopa, različno železno ročno orodje in pisalne mize.
[ŽELODČNA TINKTURA
lekarnarja PICCOLhja
v Ljubljani
^ptstetadac.viospešu^atUK fretavm Ver oivi^t\s\M».
RAZPOŠILJA
Na drobno v vs^ki množini pri	RUDOLF ZORC,
2410
Dunajska cesta 30.
PO POVZETJU
CST 1 steklenica 20 oinarfeu.
Naročila po povzetji.
2332
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom3dnis korenino, (	brez bolečin ne odpravi
Ria-Balsam. jamstvenim pismom K 1'—, 3 lončki K 2.50. — KElvlENY, J Kaschau (Kassa) I„ poštni preilal 12 82 Odrsko
Sprejme se takoj spretna
2359
kakor rimski porcelnn, prstene vrče, denar in drugt redke dragocenosti rimskih rakev ter preproge, podobe, staro pohištvo (skrinje) stare ure in cirugo išče privatni kupec. Ponudbe z natančno opisavo dotičnega predmeta 6e prosi o pod »Pristuo in takoj 2397« na upravo tega lista.	2397
ki bi kidal vsako jutro sneg za hišo na Reslievi cesti. Prijave A. Šlnkovic nasl. Mes ni trg. 2403
Izgubil se je majhen bel
njanufakturne stroke pri tvrdki Vinko Savnik, Radovljca, Gorenjsko.
2399
s krauo kodrasto dlako, ki sliši na ime »LIH«, Pošteni na ditelj nai g* vrne prot dobri nagradi v kantino v cukrarno Ambrožev trg št 3.
''89
Pri večernih predstavah danes v torek, sredo, in četrtek ob i/26, 7 in 1/2 9 zvečer nastop slavne subretke dunajskega „IVIeščanskega gledališča" ROSY WERGINZ v veliki varietetni drami
Kino Central
v deželnem gledališču.
Mira Zorko roj. Aumann javlja v svojem, kakor tucli v imenu svo.;e hčerke Eve Morije, ter ostalih sorodnikov, prebridko vest, da je njen iskrenoljubljeni soprog, dobri oče, zet, brat, svak in nečak g09p.
Stanko Zorko
c. in kr. nadporočn k
padel dne 11. t. m. ob 8. uri zjutraj junaške smrti, v starosti °7. let, na južnem bojiščuza domovino.
Sv. maša zadušnica se bode darovala v čelrtek dno 1R t m. ob 9. uri zjutraj v župni cerkvi Marijinega oznatienja.
Časten mu spomin 1 LJUBLJANA dne 16. novembra 1915.
Dobiva se povsodll
-perilo — Bojno-perilo
Cenejši in najboljši način pranja:
ZamoČi perilo nekoliko ur ali preko noči s pralnim praškom „Ženska hvala''. Peri tedaj daljše kakor obično. Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamka Jelen" — še je potrebno, da se najlepše perilo dobi.
Priščedjuje posel, čas, denar in milo. m	<m08
Omiiioi je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in hiši.
i
"C?; ^..''V? '''''■V ''■ " ^, Sthithl pralni prašek
* Ženska hvala
Dobiva se povsodil
Izdaja konzorcij »Slovenca«.