Št. 27.
V Gorici, Ani 2. julija 1897.
Tečaj XXVII.
„Soča"
izhaja vsak petek o poldne in velja  s  prilogo  ,,Eitpltf*rsil List* vreu po pošti prejemana ali v Gorici na doni  posiljana:
vse leto.....gld. 4-40,
pol leta.....      ,   2-20,
eetit leta       ....      ,    MO. Za tuje   dežele toliko več, kolikor je večja postnimi. Delavcem   in   drugim   manj  premožnim   novim   naročnikom naročnino   znižamo,   afco se oglase pri upravnišlvu.
„Priatret"  izhaja  vsakih 14-  dnij vsak   dragi torek in velja za celo leto SO kr.
»Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak mesec v obsegu 16 stranij. Kadar je v petek praznik, izidela lista že v četrtek.
SOČA
(Izdaja za deželo.)
Oznanila
.PGSUIISE« placm>jo se za petslopno pelil-vrffljo 8 kr., če se tiskajo 1 krat,
* •      .     ,    a  ,
Večkrat — po pogodbi. — Za ve,čje črke po prostoru. Posamične številke   dobivajo   se v tobakarnah  v Nunski ulici in v Šolski  ulici, v   Trstu pri  LavronCiču nasproti velike vojaSnice in pri Pipanu v ulici Ponle della Fabra po 8 kr.
Dopisi poSiJjajo uaj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravuištvu „Soče". — Neplačanih pisem uredništvo no sprejema. — Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici 9.
Izdajatalj   In  odgovorni   uradnik Vinko  Levičnik
—   „ Bog* In narod!"   —
Tiska In zalaga „Gor. TIskarna" A. Gabrtček (odgov. J, Krmpotie),
Govor poslanca dr. Laginja
v poslanski zbornici >lnc V,\, maja 1807.   .
Visoka zbornica! Žal nit je,'da nisem tako pri glasu kakor navadno, da b'i mogel vsaj približno odgovoriti na neposrednji predgovor, ki smo ga Culi. Govoril bodent vendar za nujnost predloga, go^piVia* moja, ako bodem skuhal, da ovržem najpred neposred-njega predgovornika (Hortisa). Menil sem, da je velespoštovani tovariš Hortis bolj zgodovinar, nego pesnik. Motil sem se; v tem hipu sem dobit dokaz za to. Rekel je, da od njih strani se nikdar ne režejo trle, da na njih strani so bili vedno mirni in da nam nikdar niso delali krivice. Oprostile, ako poseženi malo nazaj v tem pogledu.
Kraji, v katerih so se vršili dogodki, ki so dali povoda nujnemu predlogu našemi:, leže v glavnem v zapadni Istri in posebno v okraju poreškern in puljskem. Slovansko prebivalstvo se je naselilo lam ob zvršetku Ki. stoletja.
Ni mnogo, a vendar je tristo let, od kar smo tam, 5100 let, odkar trpimo lam. Kakor znano, je takrat razsajala kuga v zapadni Istri, sosebno v tamošnjih meslih, in so bili ti kraji tako razljudeni, da je n. pr. v Poreču, ako se prav spominjam, število prebivalstva padlo od nekoliko tisoč na 5iO prebivalcev. Tako je bilo v 1'iilju, v Rovinjn in drugih mestih. Kar jih je ostalo, so bili, to priznavam rad, latinskega plemena, ko bili Italijani.
Kako so je vedlo to prebivalstvo pred 1100 leti nasproti našim prednikom, ko smo morali braniti korak za korakom svojo domovino v Dalmaciji in v Rosni in ko smo se morali umakniti še le v veliki premoči turški in smo si morali iskati domovine na zapadu dežele, kjer jo tudi prej bival naš narod, kako se je vedlo takrat italijansko prebivalstvo, uli bolje rečeno, kako so se vedli signori, predniki današimh strankarjev italijanske politike ?
Nikdar nismo bili nasprotni narodnosti, italijanskemu prebivalstvu kakor takemu. Sosebno jaz sem v vsem svojem življenju javno in privatno podal dokazov za to, da na naši strani ni smeti govorili o kaki zavisti, o kakem srdu proti italijanski narodnosti   kakor laki.
Evo odgovora na gornje vprašanje: Bencčanskim provediterjem je bita dolžnost, da uradno poročajo ob zaključku svoje službe. Ta uradna poročila torej niso prihajala od Hrvatov, ne od Slovencev, ampak od pravih Benečanov. Dokazali hočem velespoštovanemu poslanca llortisu in poslancu Rizziju ter njiju morda manje poklicanemu zagovorniku, velespoštovanemu tovarišu Pfersche-n, kdo da je rezal trte, kdo b.zival, kdo da ni dal miru prebivalstvu.
Marin Molipiero, provedilor Istre, je poročal v letu 158:5. na razsežno o svojem uradnem delovanju v Istri, sosebno v Pilijo. Tu pravi med drugim — prosim dovoljenja, da smem prečitati kratek odstavek:
Et se ben la Serenila Voslra mossa, et della solita sua charila, et dal zelo del puhlico heneficio piu volte nei tempi passati ha cercato di farla tornare nel sno priimerio buon stalo, nondimeno sempre ha prevaluto ad ogni sua provisione la mala fortuna, diru cosi, di quella Citta, percio che cpielli Nobili che vi sono rimastt, fati tanto piii pelenti, quanto orano in minor numero ridotti, gu-stata la dolcezza del dominar soli con tanto lor utile et commodo un cosi bel paese, ri-calcilrando sempre alli Ordini di Vostra Serenila et di questo Eeeelentissimo Senato, hanno fallo ogni lor sforzo accioche la citlii non si tornasse a popolare, perche non šolo eol deteslar 1' aria et eol biasimar la c|iiulita delli lerreni del Territorio a tulti !i forestieri che ivi capitavano, ma con violentie et con homicidij aneora hanno fatto rimuover ipielli che si volevano appltcar a quella coltivatione. To se glasi v dobri nemščini (oziroma slovenščini) (čila):
„ln ako je Vaša jasnost, vspodbujana po lastni jej ljubezni, kakor tudi po brigi za splošno blaginjo, poskušala v prejšnjih časih ponovno, da bi povzdignila Pulj do prejšnjega stanja, a je vendar vsikdar, rekel bi, nadvladala nesreča, kajti oni plemeči, ki so ostali tim mogočneji, čim manje je bilo njih število, so občutili sladkosti samovladja v tako lepih krajih v svojo korist in ugodnost, in so vedno proti naredbam Vaše jasnosti — dandanes bi moral reči Vašega Veličanstva — in visokega senata, ter so storili, kar so mogli, da se mesto ne obljudi, s tem, da so ne le neugodnim govorjenjem o slabem zraku in o dobroti zemlje in tal v okolici, ampak tudi z nasilstvi jn umorstvi (Cujte! Cujte!) odpravljali one, ki so bili voljni posvetiti se poljedelstvu*.
Marin Malpiero pravi nastopno v na-daljncm poročilu od istega leta (čila;
,Poleg tega, kar 6em  rekel,  so  prov- j zreča Skoda še po drugih hujših činih  siromašnim novim proTfivalccin,   Kradejo so jim I kolesa od vozov (Veselosl.) in druga orodja, , katera  potrebujejo v poljedelstvu.   Pobijajo se jim voli iu konji, ali delajo nezmožno za delo. Režejo se jim  oljke,  katere  čistijo   in gojijo oni, iu delajo se škode na  vseh   njih kulturah po  živini,   ki  jo   nalašč   zaganjajo tjakaj na pašo toliko po   dnevi,   kolikor   po noči. Neprestano jih   strahujejo z grožnjami, da se jim nikdar ne   bode  dobro   godilo  v tej deželi, in mažejo  se jim celo   vrata   in izživljajo jih dan za dnem po različnih drugih zuljeujih*,
Gospoda moja! Po 5100 letih morete potovali v Pulj Via Sergio št. f»5 in ogledati si besede, napisane že najmanje jeden mesec neposredno pred vratmi hrvatskega državnega poslanca: morte a Laginja (Cujte! Cujte! med Slovenci), m.... a Laginja!
Drug provedilor, Giacomo Rheiner, druga nepristranska priča, pravi lola ir»85, v svojem poročilu iu jaz moram zopel prositi dovoljenja, da smem prečilati, saj ni dolgo (čila):
»Toda po vračajo se k poljedelstvu, ka-lero sem vedno povspeševal naporom v«eh dušnih sil svojih, pravim Vaši jasnosti, da je med onimi stvarmi, ki vzbujajo nado do najboljših vspehov za poljedelstvo, posiljevanje Morlakov iz okolic Zatira iu Sibonika, ki so bili pod turškim gospodslvom: to so ljudje, ki niso le močni iu pr.vajeni trudu, ampak tudi Jako pridni iu ju.»o sposobni za poljedelstvo*.
Uradno poročilo provedilorja Lodovico Memo (čila):
,Ko sem se mudil v gori omenjeni, jurisdikciji v Uirnigu pripadajoči vasi Mate-rada, da izvedeni omenjeno zaznamovanje hrastov —- namreč za arzena! — došlo je k meni nekoliko prebivalcev iz one vasi in so me prosili — ker jim je bilo zabranjeuo od strani mestnih prebivalcev v Uinagu, da lii v rečenem kraju sadili trle, ker so bili brez vina in so ga morali drago kupovati od meščanov v Uiuagti -, da hi določil meje, da bodo mogli pridelovati vinu in druzega na svojih zemljiščih* itd. Potem nadalje (čila): »Novi prebivalci, sosebno Morlaki — torej Slovani — goje oljke veliko pridnostjo in trudom; oni gnoje iste, dočim stari prebivalci ne znajo tega ali pa nočejo".
V istem ugodnem zinislu sodi o Mor-lakih poveljnik trdnjave Razpor na Krasu. Ilieronim Oorrcr, kakor tudi proveuilor Ni-colo Salamon. istotako ob zvršetku 1<>. slo-Ielja.
Te podatke, gospoda moja, sem dobil iz knjige, naslovljene „Nolizic slorichc di Pola*, »edile per cnra del muuicipio*, tuje: izdane po prizadevanju -— in lo v moje največ« zadoščenje — nuinicipija v Pulji. (Živahna veselosl.)
Torej štiri klasične priče za to, da smo se mi priselili v zapadno Istro kakor kulturen elemeni, element miru, pridnosti, tlela; klasičen dokaz, da nismo bili mi izzivači, <la nismo mi douesli v Istro nauka o sekanji trt, ampak da je delala lo od popred ostala oligarhija, ki se dandanes pripoznava k italijanski stranki. (Dobro! na desni.)
Vprašanje, o katerem razpravljamo danes tu, je le inal del velikega vprašanja. Gospodje na levi strani naj ne pričakujejo, da bi se morda danes dotaknil njih idejalov; kajti teh idejalov ne vidimo tu, ker so jih pustili v Trstu. Tako prepričanje sem vsaj jaz dobil iz nekega lista, ki je glasilo par excellence vaše stranke. Vaše idejale puščam torej na strani; govoril bodcin na kratko o nekem drugem idejalu, k~. se ne tiče nas, in ki se tiče habsburške monarhije. Kraji, o katerih je g/vor, so le droben del velikega kompleksa dežel, ležečega med Zcmuuom in med srednjim in gornjim tokom Soče.
Predočite si, gospodje moji, to črto iz kakoršnega si bodi zemljevida, in predočite si luui, kake važnosti je ista za državo. Določeno je bilo od Previdnosti, od zgodovine in od narodov, ki bivajo tu, da se naši monarhiji ne vzema ni jeden koščič na vsej črti, da jej bodi lo akcijska črta, da bode mogla delati gospodarski, narc.lno, politiški, na kratko: v vsakem pogledu, in sicer v oni smeri, v kateri jedini je še možno dalje delovati v naši monarhiji. Italija in Nemčija nam stojite nasproti kakor narodno celotni državi, na severovzhodu imamo velikana, kjer bi bila le nespametna drznost, ako bi hoteli misliti na kako delovanje. Le na Črti, katero sem označil poprej, bi morala in naj bi bila Avstrija spolnjevala svojo zgodovinsko nalogo.
Toda, kaj vidimo, gospoda moja? Vidimo, žal — in o tem bi morali govorili tudi v Budimpešti — da se prebivalstvo, bivajoče v teh deželah — sistematično uničuje  v gospodarskem pogledu,  vidimo, da
se isto zapostavlja narodno v vseh njega operacijah, iu sicer v oni drugi polovici'države danes skoro še bolj, nego v lej polovici,
Vidimo, da se narod ob vsakem koraku zapostavlja v vseh njega poliliških zahtevah in aspiraeijah iu to je narod, katerega važnost, zvestoba iu udanost od monarhije iu vladajoče hiše so so že opelovauo priznale z najvišjega mesta.
Tam, gospoda moja, v vzhodni polovici države tlačijo Hrvate — govorim odkrilo, ker mi je znano in ker je res — pod pretvezo, da Hrvatje leže na Dunaj; v lej polovici države tlačijo Hrvate iu Slovence pod prelvezo, da težo tjakaj, kaj ostaja torej še?
Gospoda moja! Uvedite konslilucijo-nelne odnosa je, dajte nam gospodarske, narodne politične svobodo, vsaj v toliko, v kolikor dovoljujejo lo državni temeljni zakoni Avstrije, Mi ne zahtevamo od vas ničesar druzega. Ako nam daste to, dobimo temeljne pogoje za svoje narodne življenje in mi sprejmemo iste kakor temeljne podlage svojemu narodnemu napredku. Kar je več od tega, lo so idojali. (Obrnjen do Italijanov): .laz se ne dotikam vaših idejalov, toda gospoda moja, to ne gre, da nam očitale iz-vestne dejmncijaeije, ko se vendar mi držimo oddaljene od donuueijaeij iu od takih namenov sploh,
Ako bi prišlo do lega, da bi kateri ni hodi avtilrijski vladi še le morali pravili lake stvari, katere se od vaše slrani označajo kakor denuncijacije, potom hi bilo, gospoda moja zares obupali na taki vladi, in ne bi bila več nafta naloga, da bi delali take usluge. Kar pripovedujemo, pripovedujemo v glavnem zato, ker vse vaše delovanje kakor polit iftka stranka, vse vaše stremljenje in prizadevanje v tem stoletju, sosebno od uvedonja konstiltieije sem, gre le za tem, ne v obrambo vaše narodnosti — to ni res — ampak, da bi uničili zadnje sledi slovanskega življenju v Primorski (Tako je!) da bi morali, če ne vi sami, pa vaši sinovi, reči nekega lepega dne: Mi hočemo pripadali k svoji narodni državi! (Živahno odobravanje.)
Videči, da nas ne brani več absolutno nikilo, z:--novali smo to morda zadnje parlamentarno obrambeno sredstvo.
Na oni drugi strani jo bilo rečeno, visoka vlada naj bi poklicala na odgovor provzročitelje teh nasilnih činov. Jaz vam podam dokazov, kdo so ti.
Ako bi hoteli poklicali »a odgovor resnične piov/.ročitelje, potem bi morali razpustiti velik del občinskih administracij v Istri vse one, ki se nabijajo v italijanskih rokah (Dobro!), nadomestili jih po nepristranskih možeh ter uveljavili zakon in pravico.
Hotelo se je saj je bilo to čisto odkrilo •— glede provzročileljslvu namignili bolj na desno od gospodov; ne, absolutno ne, in ako visoka zbornica le količkaj zaupa moji častni besedi, potem vam prisegam s svojo častno besedo, da ne jaz in ne noben drug strankar v Istri ni na noben način česa pro-vzročil od vsega onega, kar so je godilo zadnje dni.
Pač, še jedno nalogo sem si bil naložb, to je res, da se je oborožena množica kmetov, ki je stala pred Poročeni, ustavila taii; in da ni šla dalje, temveč se je popoludne, po dovršeni volit vi vračala domov popolnoma mirno in vsklikaje „2ivio Fran Josip I., živela kuča avstrijska*! (Prav dobro!)
To svojo nalogo sem spolni! (Pohvala), toda ne mislite nikar — tudi to moram izjaviti — da bodem vedno delal lo uslugo vaši stranki in vašemu prebivalstvu, marveč bi se utegnilo zgoditi nasprotno.
Sklicevali ste se na zadnje dogodke v Iegitimacijskem odseku, da bi dokazali našo, seveda le namišljeno drznost, našo zlobnost in kar hočete Še druzega. V Iegitimacijskem odseku se je postopalo na predpostavi, da je primorsko volitve izročil onim gospodom, ki so več ali manj vešči onim jezikom (Prav dobro !), v katerih so sestavljeni dotični spisi.
A ravno ta oko*nost, da se gospodje in njih najtesneji zavezniki čutijo toli ogorčene in razburjene n. pr. na dejstvu, da se je izvolitev gospodov poslancev Hortisa in Mauronarja izročila moji malenkosti in ona gosp. poslancu Barlolija spoštovanemu tovarišu Ferjančiču, ravno ta okolnost nam po mojem mnenju podaja dokaz, da vest gospodov ni čista. (Pohvala.) Ne, vaša vest glede verifikacije volitev ni čista in ne moro b'ti čista, kajti v dež. zbornici v Poreču ste nam opetovano dali dokazov, da jednoglasno niste odobrili volitev (Cujte! Čujle'.), zoper katere ni bilo protesta. (Cujte! Cujte!)
Tak dokaz ste podali v Trstu nedavno temu, ko niste odobrili istotako neoporekane, skoro jednoglasno volitve poslanca Naber-goja, ukljub prodlosju komisije in s pomočjo členov iste komisije. (Cujte! Cujte 1)
I
O da, tam izvršujete svojo idejale (Živa pohvala in ploskanje na desni!), tu seveda ne smete kazali takih idejalov, ker bi tu •— tudi ko bi bili mi v manjšini nasproti vam •— ne našli pripravljenih zastopnikov drugih narodov Avstrije za taka neodobrenja, (Posl, Mavreder je vskliknil nekaj. Nemir v zbornici.) Kav sle mislih sami pri sebi, to hočete podtaknili nam. Toda, nverjeni morete bili (Posl. dr. Mavreder je zopet vsklikal. - Živahen nemir,) da, ako poročevalec in odsek najdeta v volitvah spoštovanih poslancev Barlolija, Mauronerja, Horlisa in drugih (Klici: Laginje!) — tudi Laginje, toda jaz je nisem vsprejel, je nisem mogel vsprejeti mojo izvolitve (Živahna veselosl) takih nezakonilostij in progreškov zoper zakone in moralo, ka-koršne mora kaznovali zbornica, bode poročevalec vršil le svoje sveto pravo in svojo sveto dolžnost, ako poreče, da gospodje naj gredo domov. (Živahna veselosl na desni,)
Ako pa se ne najde ničesar stičnega, potem bodite nverjeni — in lega si no pustimo odrekati —, da imamo mi, četudi kmečki sinovi, toliko poštenja v svojem srcu iu vesti, da bodemo predlagali, da se volitve »dobre. (Živahna pohvala na desni.)
Nočem zadržavali visoke zbornice s podrobnostmi, katerih sem nabral v obilici, Ura je že pozna iu več gospodov je že navajalo takih podrobnostij, Omejili rodi so hotel na glavno točke, o katerih sem menil, da jih moram navesti v ilustracijo.
Z one (leve) strani (govornik je kazal na italijanske poslance) m je slavilo vprašanje do nas: Kedaj so italijanski duhovniki rabili cerkev iu propovednico kakor agilacijsko sredstvo? Kedaj ? Odkar vrše svojo službo med slovanskim ljudstvom! Dozdeva se, da spoštovani dr. Rizzi v kolegiju, v katerem se je učil, ni imel pri rokah vseh onih del iu knjig, ki se tičejo naše ožje domovine. Toda, poznal bode gotovo velikansko delo Farlatija »llliricnm stičnim*. Tam se more prepričali, da je bilo pred 250 ali morda več leti v jedini škofiji poreško-puljski mnogo župnij, kjer jo bila liturgija, njih narodni jezik. Dandanes ni nobene lake župnije več. To je ravno, da ste si sami propovednica in cerkev že stoletja upolrebljevala za agitacijske in politiške namene.
Rečeno je bilo nadalje, kedaj da so Italijani pretili lastnini, sekali trte? Na to sem že odgovoril. Toda, tudi iz najnovejšega časa morem dati odgovora na to in tu prosim spoštovanega tovariša Pferschc-a, da bi nekoliko spremenil svoje nazore o naših agrarnih razmerah, .faz mu ne štejem v zlo, da ni posvečen v tajnosti razmer tako male dežele, iz katere prihaja on. Ni res, ali pa je res le po jako malem odlomku, da so naši hrvatski kmetje po Istri koloni italijanskih veleposestnikov. Ne, Nima mnogo zemlje vsaka družina naša, mi imamo več kamenja, nego zemlje, toda vsaka družina ima nekaj, kar imenuje svojo iasl (Veselosl.) in nam so se povodom volitev poprej sekale trte nego Italijanom. (Veselost.)
Tako so se n. pr. rezale Irte Ivu Duda, kmetu v /Hupami, občine Sanvičenli, dolgo pr«jd dogodki, katere so navajali gospodje, >^ vendar povodo:n volitev. Ive Duda je bil ptislaš moje k...ittidature, in onega dne, ,. "dno -: :,f zgodilo Lo, se je on v Sanvi-k-nii, torej v okrajni občini, prepiral z nekim signorom o tem, da sili svoje napol-kolone — kajti ti imajo nekaj svojega — in svoje dolžnike, da morajo glasovati za italijansko stranko.
V noči med 0. in 10. februvarjem so se sekale trte istotako jednemu volilcu, naklonjenemu moji kandidaturi, Svetku Zcpinu v Vabrigi. A ne le to. Sekali so mu trte in postavili so mu križ sredi njive. Kaj da pomeni lo, to bodo razumeli gospodje, ki so mnogo čilali o Camora maffia (Maffia so zveze v Siciliji za upor proti redu in v varstvo nezakonilostij) in sličnega. Postranski bodi omenjeno, da je Svelko Zcpin, dasi precej dober posestnik, ni imel volilne pravice ni v peli. ni v četrti kuriji, in da je ljudstvo v vsej svoji bedi delalo dovtipe, da Zepin še ni polnoleten, vzlic svojim 40 ali 50 letom.
Sicer pa jc Lode govorilo o tem povodom volitev. Med drugimi stvarmi, katerih ne bodem omenjal tu danes, ker hočem biti kratek, je zalrjal nadalje gospod poslanec Rizzi, da v Pulju ni bilo jedno demonstracije zoper čitalnico, to hrvatsko društvo.
Gospoda moja! V tem slučaju se pobotam ž njim tako, da prizr^.vam pošteno, da ima prav. Proti društvu n bilo jedne demonstracije, ampak jih je bilo veliko več. (Veselosl). Bilo je demonstracij v mesecih avgustu in septembru minolega leta; lake demonstracije r.e vrše navadno takrat, kadar je kaka slavnost v čitalnici. Demonstracije So so ponavljale povodom zadnjih volitev in na dan volitve velespoštovanega poslanca dra. Rizzi-ja je prišlo do demonstracije v taki
obliki, da jo bila čitalnica uprav obkoljena do 11, ure zvečer. (Cujte! Cujte!)
Jaz nisem bil notri, dasi som predsednik lega društva, kor sem previden v takih slučajih. Onega večera som zaprl vrata svojega stanovanju ob pol osmi uri; no iz strahu — kakor bi so utegnilo mislili —• uprav logu večera nisem bil v strahu, saj bi so bil v lom slučaju odpeljal k svoji rodbini v Vo-losko, kakor tudi ni bil navaoe spoštovani podostu puljski, ampak zalo, ker sem bil opozorjen od strani policijo, da bi bilo dobro, •Iu se ne pokažem na ulico, (Cujte 1 Uujte!)
Dovolim si, gospoda moja, da so z nekoliko besedami dotaknem drugo točko predloga, ki zahteva, naj hi vlada proučila, da-li so bila zakonita in umestna mnogoštevilna oretovanja,
GospOda moja! Jaz sem zadnji, da bi na sploh hotel kaj očitati veloznslužnonm zborni orožnikov, ali, kakor v vsakem razredu prebivalstva, jo gotovo tudi v istem takih »sob, ki ne oilgv, arjajo popolnoma svoji dolžnosti, Uverjon som — hnon no hodom navajol — da bi no verjeli slučajev glodo postopanju posamičnih orožniških posluj, kakorsjiih slučajev smo doživeli v Istri prod ircml, dvoma iu jcduim letom.
Jaz m nisem pritožil rudi islllt privatnim polom, iu H». tudi no priložim, kajti, kur jo bilo, je bilo, Toda nikdo mi na moro vzotl prepričanju, da jo poslujovodja Toucliort v sv. Lovreču zagrizen nasprotnik našo narodnosti, in du ni v slami, da bi vsikdar vršil svojo službo tako, kakor bi bilo primerno zakonu iu predpisom. Nikdo mi no more vzeli prepričanja, da jo vladi svola dolžnost, da odstrani moža od tatu, čim prej, Um bolje. Bilo jo slučajev, gospodu moja, na škodo naši narodnosti, na škodo našim ljudem, ko jo rekel uradnik politiške oblasli in celo poveljnik orožnikov: da no more poseči vmes, ker je italijanska množica premočna (Cujlo t Cujte 1), da bi se lahko dogodila laiku nesreča. Vsled tega »ne morem poseči vmes" odhajamo mi česlo, gospoda moja, s krvavimi glavami, zlasti iz nekaterih mest istrskih,
Kakov povod je bil, kaka potreba, da je orožnik nastopil zoper posamičnega moža, ko je videl sam, da so se ljudje vedli sicer povsem mirno, ker so prišli izključno le za varstvo volilnim možem, da jih spremijo v Poreč?
Tako se no vrši dolžnost v takih slučajih. Orožnik naj bi bil postopal tako, kakor postopa v stičnih slučajih zoper italijansko množico, pustil naj bi bil moža, da ide dalje, in zgodilo bi se ne bilo absolutno ničesar.
In kaki so bili nasledki take šale? Obsodbe dne 7. t. m., obsodbe na jedno leto težke ječe (Cujte! Cujte! na desni.), obsodbo na devet mesecev in najmanje šest mesecev težke ječe •, deset oseh je bilo obsojenih, ako se ne molim, in med istimi mož, kakor sem izvedel neposredno po dogodku od nekega, ki ni imel najmanjega povoda, da bi govoril laž, med istimi mož, ki se je približal orožniku s prošnjo: Gospod, mi vas poznamo, pustile moža pri miru, in ga je poleni mirno spremljal v prijateljskem pogovoru kakih deset minut. Ta mož, Ivo Vilenik, je bil obsojen na 9 mesecev težke ječe. (Klici: Po krivem?) D&, dasi je bil nedolžen, o tem setiV prepričan. (Klici:  Potem je gotovo resnica!)
Gospoda moja. Te ljudi in one, ki so bili včeraj, ali danes, ali bodo morda obsojeni še le jutri, imajo na vesli politiške oblasti.                                                            „
Pojasnim lo z malimi besedami. Velika množica, kmetje, ki so bili * zbrani dne l(i. marca, so prišli tjakaj — ponavljam to — le zato, da bi evenlnvelno branili volilne može iz okolice, torej svoje ljudi. Volilni možje niso hoteli ili sami.
Toda ti volilni možje so se dan popred obrnili do politične oblasti v Poreču, do na-mestništva in do ministerstva s prošnjo, da bi se ukrenilo potrebno, da bodo volilni možje dne 16. marca mogli bivali v mostu Poreču povsem nenadlegovani.
In niso se obrnili le s tako prošnjo do politiške oblasti, ampak prosili so tudi izrecno na okrajnem glavarstvu, da bi pravočasno dobili odgovor, toda niso dobili iiikake rešitve. (Cujte! Cujte! na desni).                    \
Nočem obdolževati centralne oblasti radi lega. Gospodom na centralni oblasti, ministrom je skrbeti za vso državo; oni imajo češko, gališko. in druga vprašanja, poleg katerih se vidi naše na prvi pogled manjše, malenkostno.
Ne krivini torej centralne oblasti, pač pa politiške uradnike v Poreču. Voditelju okrajnega glavarstva je bila naloga, podati ljudem gotovost ter jih uveriii z pismemo rešitvijo, da bodo povsem nenadlegovani in svobodni, kakor je bilo v resnici, ker so res pozvali vojakov. Ako W bili ljudje vedeli to, došlo bi jih bilo morda vsega ukup kakih 10 z volilnimi mdžihi.             *
fKf"
Dotakniti   se mi je le še  vprašanja, t zakaj je dno 16.  marca došlo  toliko   Ijuthj likoma pred   Poreč,  da-li je   bilo  tehtnega vzroka .za to ali ne? To bo Jem  zopet  ilu-strjival.s pqr dejstvi.
* Dne 2fy februvarja ic šel mlad mož imeSConskcga^lanu iz Pulja v Poreč, da na | okrajnem glavarstvu v mojem imenu npo-i #^la v liste nekaterih občin. Mož je rodom iz Dubrovnika: Dubrovčani so, kakor znano, že po naravi jako plemeniti ljudje od prvega velikega gospoda pa do zadnjega kmeta, tudi v svojem vnanjem vedenju,                  j
Mož ni bil v Poreču nikdar popred, mož ni iv./žali! nikogar.niti najinanje; med 10. in 11. uro predp. je bil napaden od zadoj, zuvrattio, z velikim kosom lesa in je bil pozdravljen z besedami: Giapa poreo de Groulo!
Ko je potom   potegnil   revolver  in je izjavil ogorčenje na tem (Vsklikanje na desni.) — da zahvaliti bi se bil moral — (Veselost.),' j da  se v deželnem  glavnem mestu o belem i dnevu tako napada nepoznanec, zbrala seje hilra množica.
Oficijclno poročilo, katero sem čilal, pravi; Naključjo je bolelo, da se jo ravno avršila šola, (Veselost na desni.) Zopet iolaki dečki.
Na I o ga je preganjala množica do izven mosta, metali so kamenje nanj in en i kamen ga je zadel v glavo. Okrvavljen je ! prilol v bližnjo vaa Vrvari, kjer je veliko prič o vsej stvari in kjer m mu ljudje iz-p»'ali rano in mu stregli. To je bil torej tlagranlen slučaj. Kmetje so izvedeli o trnu, vi(icli so to, lo so je zgodilo o belem dnevu, l'.» se je zgodilo možu, ki ni bil v nikoki dotiki s prebivalstvom v Poreču, to se je zgodilo možu, katerega sem prosil jaz, da bi Sel tja in sem pismeno obvestil okrajno glavarstvo o tem, da pride mesto mene, da bi jaz sam, s svojo navzočnostjo v Poreču v onih dneh, ne dal nikakega povoda za ka~ •korano si bodi izsivanje.
Dne 10. marca so bile volitve za V. kurijo, namreč prava volitev poslanca. Tega dne so bili naši ljudje tako nadlegovanj, tako znsramovani, strahovani in žugalo se jim je telo se smrtjo, vsklikanjem: Mazzemo i Ooati, .pobimo Hrvate« (Cujte! Cujto!), in sicer od tolike množice, da jim je rekel volilni komisar, ki je, ako «e ne molim, vo-ditelj okrajnega glavarstva: »Jaz vam ne morem dati popolnega varstva, ker so ne-zadoslno mojo orožniške sile*. (Cujte!) Dva orožnika sla spremljala ljudi po stranskih ulicah in izven mesta po stranskih potih na glavno cesto, ob nojveči nevarnosti za nje in za orožnika. Menite pa, gospdda moja, da se je uvela kaka preiskava, morda poli-USka, ki bi govorila zopet o šolskih dečkih. (Veselost.) Sodna preiskava se ni uvela, kolikor jo znano meni. (Posl. Berner: Prav se vam godil Zakaj pa podpirate to vlado?)
imamo so časa, da prestopimo na levo; toda prepričati smo se hoteli popred, da-li se vendar kaj stori ali ne. Sicer pa ni kriva na vsem ta vlada, ki sedi pred nami. (Oho! na levi.) Ne ,oho" l Tu je še drugih vzrokov. Mi imamo več vrst ministrov, sapienti pauca! O rrugih sličnih činih nasilstva je že govoril drug tovariš.
Ljudje so izvedeli torej, da njih volilni možje niso varni v Poreču; zato so se zjedinili v veliko množico in so Sli tja, da jih eventuvelno čuvajo pred vsakim nasil-slvom, in ko so izvedeli, da je v Poreču vojakov, vedli so se mirno, niso šli v mesto, čakali so mirno na zvršetek in izid volitve in so istega pozdravili navdušenjem.
Iz vsega sprevidile, gospoda moja, kako malo povoda, kako malo umestnosti, kako malo zakonitosti, je bilo zato, da se je vse | prebivalstvo okraja Poreča spravilo v muko I in žalost, da so se mnogim družinam za I več dnij ugrabili glavarji in delavne moči— j nočem mnogo govoriti o tem nadalje — pride priložnost, da ko bodemo videli, kako pregrešno se je postopalo tu.                      j
Od 17. marca do G. aprila so odvedli orožniki v Poreč in Motovun nič manje nego 65 03eb, največ glavarjev družin, uklenjene kakor zločince in morilce, in to morda ne na licu mesta, ampak še le po nekoliko dneh po sestanku v Poreču, z njih polja, kjer so delali, iz njih postelj, kjer so spali po noči. Mnogokateri je moral ležati vso noč na mrzlem kamenitem tlaku in so ga še le pozneje izročili okrožnemu sodišču v Ro-vinju. Za teh 65 zaprtih — to morem potrditi iz najboljega vira — se ni izdala ni-kaka sodna odredba, nikako povelje preiskovalnega sodnika. (Cujte! Cujte! na desni.) To so neverjetne stvari, to so nerazumljive stvari odvetniku in juristu; ali dogodile so se. In vendar, kaj se je pokazalo? Vršila so se mnogoštevilna aretovanja tam, kjer sem jaz malo dni popred kakor kandidat obiska-vat prebivalstvo po vaseh.
Vršila so se mnogoštevilna aretovanja, n. pr. v Kaštelirju in Vabrigi, in sicer iz tega jedinega vzroka, da bi našli glavnega zločinca, provzročitelja nemirov in moralnega provzročitelja. Nu, tega ne najdete nikdar, morete poklicati na potrjenje s prisego tudi svoje italijansko prebivalstvo, v kolikor je isto pošteno; v meni absolutno ne najdete prouzročitelja zlodejstev in takih činov (Prav res! na desni;), in tudi v ostalih tovariših ne. Najbolji dokaz, da ni bilo možno ničesar izvedeti, je ta, da so vse ljudi iz Kastelirja, Vabrige, Božjega polja itd.'morali izpustiti po kakih 20 dneh, ne da bi jim mogli naložili kako krivdo. (Cujte! Cujte!)
In sedaj vprašam: kdo poravna družinam veliko škodo, ki so jo trpeli? Kdo poravna materam, kdo zakonskim ženam muko in žalost, ki so jo občutile, ko so videle tam mnogoštevilna aretovanja? Vse, kar moremo storili mi, je lo; da vsprejmemo ne le nujnost, ampak tudi nujni predlog sam in da tako naložimo obvezo visoki vladi, da pokaže, kje da je prav za prav nastaviti prst, kje da je nuditi pomoči, kje spremeniti zislem, in kako bi bilo vendar enkrat, od katere strani in na kateri način napravili tudi od nas toliko zažoljeni mir. (Živahna pohvala in ploskanje na desni.)
Molilni shod v Ipnju.        I
Za dan 29. junija sklical je naš državni poslanec dr. A. G r e g o r č i C volilni shod v Ročinj, Ker jo bil istega dne cerkveni shod sv. Petra, doš>l je g. poslanec z malim spremstvom že prejšnji večer v prijazno vas. Ljudstvo ga je željno pričakovalo in prijazno sprejelo, priredivši mu slavolok na mesta, kjer se z državne ceste krene v vas in proti j župnišču.                                                   |
Na praznik bilo je predpoludne cer- | kveno opravilo s procesijo; ob Ireh začelo je zborovanje v kolarni g. Franca Kregan-a. Udeležba je bila silno velika ne samo od strani domačinov, ampak tudi bližnjih sosedov iz Kanala, Avč, Srednjega in drugih vasij, celo iz istrske doline ob italijanski meji. Osarsko vlado zastopal je nadkomisar Prinčič, predsedoval je domači župnik preč. g. J. 3 arec. Navzočih je bilo še pet drugih  duhovnikov ter učiteljev, županov in
podžupanovJz-raznih sosednjih obCin._____
Prvi je govoril državni poslanec dr. A. Gregorčič  ter je  pojasnjeval,  s kakimi nenavadnimi  težavami se je bilo letos bojevati v državnem zboru. Nemci se niso nikoli upirali, ko je državna oblast zahtevala, naj se njihovi  sinovi uCe grščine, latinščine, ra-I čunstva, naravoslovja itd., ako hočejo doseči I državne službe, dasi so ji te vede v vgakda-! njem  življenju le majhno ali nikake koristi: I najbrže ne  bi se  upirali in pritoževali, hkj I bi visok* vlada zahtevala, naj se prihodnji uradniki uče kinežščine in sanakrita, dasi so jii., te znanosti brez vsaktere koristi. Ali ko je vlada izrekla, da zahteva, naj se mladeniči, ki  želijo dobiti  državne službe na Češkem, j nčijo tudi  čoščine, ki jim je v vsakdanjem | življenju veC ali manj neobhodno potrebna, zagnali so krik, da se jim godi  neiznosna krivica,  ki jim ne dopušča, da bi se udeleževali uspešnega parlamentarnega delovanja •' državnem zboru.  Zalo  so  potem,  ko so bile izdane znane jezikovne naredbe za Češko in Moravsko 5. in 22. aprila t. !., delali, kar je bilo v njih moči, da bi zaprečili vsaktero delovanje v državnem zboru.
To se jim je posrečilo, in tako so dosegli, da tudi prvdlog slovanskih državnih poslancev iz Primorja radi naših primorskih zadev se ni mogel tako razpravljati, kakor je trebalo, Dasi stavljen že 5. aprila, prišel je v razpravo še le 8. maja, nadaljeval se je 13. istega meseca in potem je popolnoma zaspal. Italijanski poslanci niso mogli pobijati dejstev, katera so navajali slovanski poslanci; znto so si pomagali s sredstvom italijanskih odvetnikov, ki na založbo odgovarjajo: ni res, lažeš. Tako se je godilo slovanskim poslenccm; njih politični in narodni nasprotniki so jih v državnem zboru razu-pivali za tožnike in obrekovalce, meneč, da s lo splošno obdolžitvijo odvrnejo pozornost političnih krogov od slvarij, ki se godijo na Primorskem; ali to se jim ni posrečilo.
Kako vestno so postopali gospodje, ki so dolžili slovanske poslance laži in obrekovanja, razvidi se iz tega, da nekdo izmed njih je navajal strašno dogodbo, ki bi se bila pripetila pri Sv. Luciji, ki je pa po uradnih poročilih popolnoma izmišljena, in da je »Soči" podtikal nauke, katere je sama vedno obsojevala in zanikala. T ki politiki smejo pač ponosni biti na iavorike, katere jim vije z lastnoročnim podpisom voditelj goriških renegatov v židovskem »Corrieru". Pa tudi vladni zastopnik je navajal pri tej priliki v državnem zboru podatke, k: so v nasprotju s tem, kar je državni poslanec izvedel iz zanesljivih poročil dotičnih županstev. To zadeva posebno namišljene dogodke 25. marca v Fodgori ter 28. v-St. Petru-Vertojbi, kakor tudi nekatere druge. Državni poslanec je tega mnenja, da pride še prilika, ko se oni dogodki, resnični ali namišljeni, osvetlijo od vseh stranij, in da takrat se pokaže v svoji pravi luči sedanja politika na Primorskem.
Zadnje volitve v državni zbor so imele za goriške Slovence deloma nepovoljen uspeh, ker nismo prodrli s svojim kandidatom v veleposestvu; ali po drugi strani bile so za nas velikega pomena, ker po njin se je slovenski narod na Goriškem vzbudil, kakor ni prej nihče pričakoval. Slovenec na Goriškem je prišel do spoznanja svoje veljave ; spoznal je. da goriško mesto je v njegovih rokah, ker je v gospodarskem oziru popolnoma odvisno od njega. Prikazali so se slovenski trgovci in obrtniki, ki so .m prej le malo ali nič znani; priznavajo se zdaj kot prave in resnične Slovence, in naravno je, da njih bratje in sorodniki, njih sodežeiani in domačini derejo k njim, ker dobro vedo, da vsakdo sme prodajati, kjer hoče in komur hoče, ter kupovali od kogar hoče, ker v to ga pooblašča državni temeljni zakon. Nikdo ga ne sili in ne more siliti, da bi polnil žepe svojemu sovražniku ali da bi pomagal zidati palače in plesti biče svojemu nasprotniku. Prostost in svoboda, katero jamčijo avstrijski temeljni zakoni, je za vse enaka. — Zavest, ki se je vzbudila med slovenskim narodom na Goriškem, je več vredna nego državnozborski mandat, ter gotovo znamenje boljše prihodnosti. i         Z ozirom na železnico, ki se ima gra-
dili po Soški dolini, opominja poslanec, naj se ljudstvo že zdaj pripravlja za prihodnost s tem, da pospešuje sadjarstvo, vinarstvo in živinorejo, ki bodo dajala toliko lepšega dobička, ker bo mogoče spravljali blago v denar. j          Deželni  poslanec   prof.   Berbuč je
I opisoval razmere med  slovenskimi  in  itali-l janskimi poslanci  v deželnem   zboru,   po-j jašnjeval težek položaj, v katerem se  naha-I jajo slovenski zastopniki, ter  razkrival tež-koče, s katerimi je bilo mogoče doseči kako I drobtino v korist slovenskih  volilcev.   Razpravljal je zadevo slovenske obrtno-nadalje-valne šole v Gorici, deželnega šolskega zaloga,   furlanskega  tramvaja,  namakanja  tr-žiške ravani, slovenskega predloga radi upravnega odseka, nekaterih cest in davčne pre-osnove, katero je govornik priporočal v znani interpelaciji v deželnem zboru.
G*          K lav žar je  pojasnjeval v
• daljšem govoru razmere v sadjarskem, vinar-
skem In  živinorejskem  ozira v So^fci  dolini j ter navajal  sredstva, s katerimi  bi   se  dalo pomagali.  Obširno  rtzpravo je  obljubil za poseben shodi   k«   s*-'   sklice v lom   ozim ° svojem času.
Navzoči so pazljivo poslušali vse, kar se je govorilo, so pogosto izrecno pritrjevali in so bili, kakor se jim je videlo na obrazili, veseli tega shoda.
• Vsled interpelacije podžupana kanal- J skega g. Zege, pojasnil je drž. posl. dr. A. j Gregorčič delovanje slovanske krščansko- j narodne zveze v državnem zboru z ozirom j na ravnopravnost slovenskega jezika v srednjih, 1 šolah, delovanje osrednje komisije za pre- . gledovanje zemljiškega davka in zadevo mejnih cest ob avstrijsko - italijanski meji v kanalskem sodnem okraju.
G. Rus t tja iz Kala je izrekel zaupanje slovenskim državnim in deželnim poslancem, kar so   navzoči  burno  odobravali.
S trikratnim živio-klicem na presv. ce-jsarja iz ust navzočega občinstva, ki je mogočno odmevaT v prostorni kolarni, je zaključil predsednik preč. g. J. J arec zborovanje ob 6. uri popoldne.
Prostor, kjer se je vršilo zborovanja, je bil primerno ozaljšan; a tudi sosednja in druga poslopja so bila odičena z zastavami in maji. Nad odrom v zborovalnici je visela podoba presvitlega cesarja.
Po zborovanju so ostali še mnogi gesti skupaj na vrtu  in  na dvorišču g. Franca Kregar, kjer so se pevci iz Kanala,  Ročinja in Le*7   vrstili v krasnih narodnih  pesmih, j A daljna pot, katera je čakala mnoge z1k>- j rovalce, opominjala je  navzoče  na  odhod; I ali vsakdo jo odšel zadovoljnim srcem, želeč, da bi se večkrat obhajali taki  volilni   shodi.
DOPISI.
V Gorici, 1. julija. (Kak<S postane človek „imeniten" predmet ljudski domišljiji). — Dne IS. junija se je imela vrnili obravnava preti zadorskimi porotniki v pravdi preč. g. II u d i n a proti „Oorrieru". Jaz sem hotel biti navzoč in sem si že preskrbo! vozni listek Llovdovo družbe; s to priliko , sem pa /.družil večje potovanje na Črnogoro, po Hercegovini in Bosni do Belgrada in od tam po Slavoniji na Hrvaško in domov. Za vse to potovanje sem proskrbei že naprej vozne listke. — Obravnava je bila sicer odložena, toda jaz sem kljubu temu odšel 16. junija iz Gorice in so peljal z Lloy-dovim parnikom „Graf \Vurmbrand" naravnost v Kotor in od tam drugi dan na Getinje med naše junaške sokole črnogorske. Ker jo bilo slabo vreme, se nisem dolgo mudil po Crnigori, marveč odpotoval sem v Dubrovnik, od tam do Motkovičev in daljo v Mostar; 24. junija pa sem dospel v Sarajevo, kjer sem nameraval ostati kakih 5 dnij in. potem nadaljevati svojo pot. V Gorici niso vedeli, kje sem. Zategadel sem izvedel šole 28. junija cb 11. predp. v uredništvu »Bošnjaka", kaj se je godilo tu doma dne 25. junija. — Iz Sarajeva sem brzojavno protestoval na ministerstvo, da se v moji odsotnosti preiskuje moje zasebno stanovanje. Brzojavno obveščen, kaj vse govore naši ljubeznivi in miroljubni laški someščanje, odpotoval sem v torek ob 11. predp. in se vozil dan in noč naravnost v Gorico, kamor sem dospel pri najboljši volji v sredo o polnoči. 36 ur vožnje sicer ni šala, ali vozil sem se po svoji razvadi v I. razredu, kar je pripomoglo, da me vožnja ni preveč utrudila, marveč da sem šol celo ob tej poznJ uri na redarstvo in zahteval, naj se mi stanovanje odpečati. Ob 1. popol-no3i sem bil že v svojem stanovanju le ključe pisalnih miz sem izročil višjemu polic, komisarju g. Gontinu, učeraj ob 11 %. pa sem se predstavil preiskovalnemu sodniku g. dr. Hugo Pangrazi-ju, kjer je bil napisan kratek zapisnik,
Včeraj ob 5. popoldne so došli v moje stanovanje gg. dr. Hugo Pan-g r a z i kot preiskovalni sodnik, namestnik državnega pravdnika dr. Andrej S a n z i n, višji polic, komisar Abondij Oontin in zapisnikar. Zaželjenega rokopisa niso našli, pa tudi nič drugega, kar bi se dalo zapleniti. Uspeh vse te velike preiskave je torej
j še večja ničla.
Zdaj sem torej zopet v Gorici, proti svoji volji S "dnij prej nego sem
[ nameraval.
'         Že na  Zidanem mostu  se mi je
prismejal naproti neki c. kr. major in mi naznanil senzačno novico, da so našli v mojem stanovanju — 24 bomb. Drugi me je pa poprašal, ali mi je ostalo še kaj od onih 40.000 gld., katere sem odnesel iz Gorice. Tretji pa mi je zagotovil povsem resno, naj ne hodim v Gorico,  ker tam me kar  utaknejo na
I hladno pod ključ. — Zares dovolj „pu-sta" v sedanjih „pasjih dneh".
Jaz pa sem zopet tu čvrst, zdrav in prav dobre volje, a duša mi je polna najlepših spominov na bratski narod treh   veroizpovedanj   na   Balkanu.  Ti
I spomini me gotovo,   ako bom živ   in
i zdrav, zopet zvabijo v one kraje, da bom mogel kolikor mogoče stvarno in iz svojega izkustva podati točno sliko o teh prezanimivih zemljah. Postavil sem si namreč za nalogo, izdati v svoji tiskarni in zalogi večja ilustrovana dela o balkanskih narodih in državah; gradiva imam že veliko, a videti hočem prej sam na svoje oči vse, zlasti pa o .•, o čemur morda molčč vsi pisani v«'i ali pa — pretiravajo in zavijajo. Tak je bil namen prvemu potovanju na Balkan.
Tu doma pa je med tem vse vrelo, in neštete kombinacijo ljudske domišljijo
so me slikale iak<5 bujno, da si končno I začnem i jaz domišljevati kaj več nego je resnica. Kaj čemo, pasji dnevi so, a za temi pride hladna jesen, ki pomiri razdražene živce vsem mojim prelju-beznivim „reklame-macherjem".
Končno pa iskreno pozdravljam vso svoje stare in nove znance na Balkanu, ki so.mi uprav sladili itak krasne dneve, katere sem preživel v onih divnih, slikovitih krajih. V pozdrav jim kličem : Na veselo svidanje!       a. Gabršček.
Iz obilne Dornbcrg - Prvačlna. —
Mnogim .Soeinini" čilateljem je znano, da so bile prve dneve pret. m. občinske volitve v naši vinorodni občini. Ker se je vse lepo in mirno vršilo, ni bilo nobenega utoka proti njim, d-isi sestoji naše županstvo iz dorn-berške in prvaške kataslralne občine. Slednja | se je zadovoljila s Šestimi starašinami, kateri p.i vedno složno delujejo z našimi Dorn-beržaui v blagor svoje  domovine. Čast jim! |
Odločna branileljica nabili narodnih I pravic — ljubljena .Soča" — nam je že slednjič priporočala, naj naše novo stara-šinstvo voli sposobnega, narodnega župana, j V veselje vsega prebivalstva se je to tudi i zgodilo dne 26. min. m. Voditeljem naše obširne občine je bil jednoglasno izvoljen občcspoStovaiii g. France Berce; dosedanji prvi podžupan in to vsled prostovoljnega odslopa prejšnjega g. Jos. Šinigoja, kateri je osivel na županskem stolu, kajti vladal je malo ne tri desetletja naši občini v občo zadovoljnosl. Bil pa je jednoglasno izvoljen i prvim podžupanom, kar priča, da ga vsi | ljubimo in spoštujemo. Tudi ostali podžupani so bili z malenkostno izjemo skoraj i jednoglasno izvoljeni. Gasi zavednim zastopnikom, kateri se nočejo prepirali, ampak tfclovali v občinski in narodni blagor.
Županske volitve je vodil g. komisar Amadeo Prinzia, kateri se je pa takoj po svoji dovršeni službi poslovil, navzlic temu, da je bil baje povabljen na domaČo zabavo pri starem g. županu, kojo so občinski zastopniki priredili.
Povabili so v svojo družbo tudi našega veleč, g. župnika, domače gg. učitelje in spoštovanega g. Btibbia, oskrbnika našega odločnega narodnega poslanca visokorodnega g. Alfreda grofa Goroninijn. Gospod »Janez iz Mlina" je razveseljevcl vso družbo s svojo dovtipnostjo in zgovornostjo. Hvala mu! Na-pivab se je novemu in staremu g, županu, vsemu narodnemu sturašinstvu, ('ruštvu »Sloga* in njegovim voditeljem, Prvačini, kot najzavednejši vasi v narodnem oziru itd. Darovali so »Sloginim* zavodom kron 36.70 z nado, da bodo naše občinske zastopnike posnemale vse narodne občine pr jednakih slučajih. Tudi narodni prvaski slarašini so dali nekaj kron „domu na altar*.
Govorilo se je mnogo o občinskem in narodnem gospodarstvu. Veselje nam je pa kalile naše neznosno stanje in preganjanje naših narodnih delavcev v Gorici. Tako se ne more in ne sme nadaljevali. Saj nam državni zakoni jamčijo jednakopravnost z ostalimi avstrijskimi narodi, torej tudi z našimi »krotkimi sosedi".
Novoizvoljeni g. župan je govoril o nemškem uradovanju slavnega c. kr. glavarstva in viših oblasti s slovenskimi občinami. Zagotavljal je, da ne bode tega trpel v naLi slovenski občini. Gospod župan, Ic na delo v tem smislu in prebivalstvo Vas bode s ponosom imenovalo svojim občinskim voditeljem.
Umestno in potrebno bi bilo, da bi naši čislani g. državni in deželni poslanci sklicali shode, katerih se morajo udeležiti vsi slovenski župani in podžupani goriškega glavarstva, da se razgovarjajo in kaj sklenejo o občinskem uradovanju z višimi oblasti in nasprotno; sploh, da se pojasni razmerje med njimi itd. To se je povdarjato tudi drugod in priznati mora vsakdo, da se mora nekaj napraviti v tem oziru. Krik naših nestrpnih sovražnikov, kateri hočejo, da bode naš narod vedno le robova), trpel in molčal, ne sme vslrašiti naših voditeljev, županov, trgovcev in sploh rodoljubov, da opešajo v narodnem bojevanju. Z junaško roko in odločno voljo zahtevajte svoje pravice in izvršujte z največo natančnostjo svoje narodne dolžnosti in zapovedi.
To slednje priporočamo tem bolj našemu novoizvoljenemu ljubljenemu županu, vsem našim občinskim zastopnikom in sploh narodnim Vipavcem, da bode naša cvetna dolina res zavedna narodna Vipavska dolina. Dornberžani.
S Krasa, 14-. junija. — (Volčjegraj-cem v odgovor). — Volčjegrajci moledujejo za šolo. Njih otroci pohajajo v komensko štirirazrednico; a oni niso zadovoljni več s tem, da bi jih še nadalje pošiljali v Komen. Zalo so poslali dopis v zadnjo ..Soco" (št. 24) in izrazili željo za ustanovitev nove šole na VolCjemgradu. — Pa kakšne razloge so navedli za ustanovitev šole!? Navedli so da je Volčjigrad 3/t (?) ure od Komna oddaljen in da otroci v šolo in domov grede razgrajajo po cestah, iskajoč ptičja gnjezda in sadja. S tem, da slabo pisarijo o svojih paglavcih, ter sramote sami sebe in svoje vaščane, ho-
čejo šolske oblastnije pridobiti za šolo. A naj-brže so se nekoliko vSteli! Treba je pač omenili postavna lakta z ozirom na razmere.
Sklicujejo se na Svečane, češ, saj so si tudi oni šolo pridobili. Tukaj ni prostora razmolrivati uzroke, vsled katerih so SveCani pridobili šolo; morda storim to svojeCasno. Omeniti hočem samo da lo samo, še ne zadostuje Volčjegrajcem, — ker jo % (?) ure oddaljeni od Komna, kajli v Bovec, Kobarid in v Tolmin hodijo otroci po 1—1 */a uro od daleč v tamošnje šlirirazrednice. V Sežani in v Tomaju obiskujejo otroci iz Šmarij, Dan, Orleka, odnosno Križa in Krepelj šolo, katerih pot je baš tako dolga, kakor Volčjegrajcem v Komen. Ako so pa ravno njih otroci lako razposajeni, so jim njih vzgojitelji sami krivi. Učiteljstvo stori svojo dolžnost, da mladino podučuje, kako naj se po poti vedo; ono jih svari, jim žuga in tudi jih kaznuje. Storite tudi vi tako. Zahtevajte, da naj pridejo otroci pravočasno domov; v nasprotnem slučaju kaznujte otroke in kmalu se bodo razmere zbolj-šale. Naročite poljskemu čuvaju •—aka hočete tudi potom županstva — naj pazi na vaše otroke v šolo in iz šole gredoče in kmalu bode dobro.
In recimo, da bi vam merods\jna šolska oblastnija dovolila šolo, kdo bode pa vaše otroke podučevnl v verstvu? V Komnu sta sedaj zaradi pomanjkanja duhovnikov samo dva duhovnika namesto trije, in sicer dekan in kaplan. Ako si-m dobro podučen, rnora kaplan učiti 10 ur verstva v komen.«ki in 4 ure na teden v svečanski šoli; tedaj 14 ur na teden. Poleg tega opravlja cerkvena opravila za dva kaplana. V slučaju ustanovitve nove šole na Volčjcmgradu bi moral potem še 4 ure podučevati v tamkajšnji vasi; tedaj 18 ur na teden. Komen bi tedaj moral imeti svojega samostalnega učitelja verstva, ki bi ne imel drugo delo, kakor verstvo podučevnti ter romati od vasi do vasi. To pa v sedanjih časih ni možno. In kaj mislite, dragi Volčjegrajci, da ima okrajni šolski zalog toliko rienara, da bode brez potrebe zidal šolo na VolCjemgradu, kalera bi stala neka/ tisoč forintov? Ne, to ni mogoče. V okraju je več novih šolskih hiš potrebnih, kajli sedanje ne ugajajo in le je treba prej ali slej zidali. Tedaj je potrebno skrbeli prej za že obuto-jeCe šole, a potem šele za druge, ki niso še ustanovljene.
Sklepaje moram še omeniti, da je uzrok glede zime ali snega malo opravičen, ker st? le redko dogaja, da so lukaj la?:i zameti, da bi otreci no mogli v šolo hoditi. In, ako so tu in tam taki zameti in hudi zimski dnevi, imajo dotični otroci opravičene šolske zamude.
Iz vsega tedaj sledi, da Volčjegrajci nimajo vzroka moledovali za novo šolo.
Opomb« uredništva, — Vmikorsuo morebitne nadaljne polemike, naslanjajoče so na to, izključujemo že naprej. — Priobčili smo oba dopisa lor tako ugodili obema stiau-kum.i. Upamo, da je s leni stvar končana!
Iz Vipave. — V nedeljo 20. m. m. se je raznesla novica, da pride grof Lanlhicri zopet mej nas. Marsikateri si je mislil in rekel : .Kako je to, da grof, dasi je naš nasprotnik, pride vendar rad k nam v Vipavo; mislili smo, da pojde letos dol v Kalabrijo!" Da ga tem doslojucjc sprejmejo, so razobesili v ponedeljek zjutraj naši narodni Vipavci bas pred trgom na mostu črno zastavo, z dovtipno - hudomušnim, a za grofa Lan-Ihicri-ja značilnim napisom. Omenjenega dne
| na vse zgodaj je bilo polno ljudstva na mo-..tu, katero je opazovalo to črno zastavo. Tudi njegovi privrženci, nekaj gospodov iz nemškega tabora je bilo navzočih. Ti so kazali drug drugemu z: »siest was die gemaeht
i haben". Po ukazu nekega krčmarja, katerega Bog i narodnost je denar, je spravil neki žejni Francel to zastavo,  ter jo   - raztrgal,
\ še pred prihodom grofovem. Ko jo Lanlhicri prišel, se mu je poklonilo edino parn<mčur-jev, mej njimi tudi nas gospod šolski vodja, Žaloirlno je tudi, da so naši prvaki iz okolice zbirajo v grmanski posadki »Adria* in tar.. nemškutarijo, kakor bi ne imeli lukaj
i narooniii goslilen, vsaj ima gospod Perhavec, narodnjak skozi in skozi, lepe prostore, na-rodno-zavedne sinove in hčerke! Proč tedaj z nemškutarijo, da bomo   prijatelji,  kajti mi
I le   narodne   može  častimo,   nasprotnike  pa
: bomo prezirali, fe so tudi v frakih in cilindrih!                                Narodnjaki.
|         Opozarjamo   rojake  v Gorici In
i na deželi na sedmo narodno zapoved. — 100 komadov deset narodnih I zapovedi stane le 20 kr. na korist I Sloginim zavodom! Malo besed — pa dosti pove"dano!
Domače in razne novice.
Osebne veslf. — Naš tiskar, g. Andrej Gabršček, je pretrgal svoje potovanje in se vrnil v Gorico. — Fotograf Anion Jer-kič i/. Gorice pride v kratkem fologrufovat v Tolmin. Bovec, Cerkno, k Sv. Luciji in Pod-melc. V vsakem kraju se ustavi le par dnij, da vstreže onim, ki so hočejo fotograforali. Prihod oglasi z lepaki. Mi najlopleje priporočamo g. Jcrkiča tamošnjim rojakom!
Imenovanje. — Gosp. Franc Marte-lanc, dosedaj mestni veterinar v Splitu (Dalmacija), je imenovan začasnim c, kr. okrajnim živinozdravnikom v Tolminu. Gosp. Martelanc je, kakor že znano, naš rojak iz Št. Petra pri Gorici.
Odvetnik dr. Alojzij Franke je odprl 1. julija svojo pisarno v Gorici, na Kornu (v Kavčičevi hiši). Mlademu slovenskemu odvetniku voščimo vso srečo. Slovensko občinstvo po Goriškem bodi opozorjeno na to novo odvetniško pisarno.
f Mousignor Frančišek Hcreina, dekan luk. prvoslolne cerkve, je umrl včeraj teden po noči. Pokojnik je bii rojen 1. 1809. na Gočah pri Vipavi. Bil je v svoji mladosti kaplan v jezuvilski cerkvi na Travniku in katehet na tedanji nonnalki, pozneje mnogo let dekan v Št. Pcltu, dokler ni prišel za
kanonika v Gorico. Povsod si je znal pridobivati prijateljev in častilcev s svojim blagim, siromakom posebno usmiljenim srcem, s svojim mirnim in dostojnim vedenjem. Bil je goreč duhovnik, in kot takega ga je odlikovala slovenska duhovščina pri raznih prilikah s svojim zaupanjem. Posebno goreče je ljubil svoj rojstni kraj, katerega je vedno požrto-valno podpiral, in v katerem jo tudi bolel uživali zadnji počitek. — Pokojnik je bil učenec stare šole in kot tak ni kazal svojega rodoljubja tako navidezno kot sedanji rod; podpiral pa je dejanski^ našo narodno stvar. On ni bil'naš pristaš, kajti naš znani »prijatelj" mu je redno donašal lendencijozne informacije o našem narodnem vodstvu. — Rajnik je bil tudi glasbeni veščak. Vešč je bil ran ?'"« glasbenim instrumentom. Znan je po-O.viškcm tudi kot cerkveni glasbeni skladatelj. Njegove maše in druge skladbo se odlikujejo po svoji priprostosli, milobi in melodijoznosti. — V svoji oporoki se je spom-z malimi darili tudi luk. mul. semenišča, slov. Alojzijevišča in siromakov na Gočuh in v Št. Petru. — Naj v miru počiva v rojstni zemlji slovenski!
Previdnost! je povsodi treba in jo radi lega priporočamo na s p 1 oš n o vsem Slovencem. To naglašamp, ker smo se prepričali, da se je začel obračati plasCpo vetru. -tJpa-zilo se je namreč, da naše ljudstvo ni baš tako zabilo, kakor so si mislili nekaternikl — in radi tega ao se lotili boljšega sredstva v dosego svojih smotrov. Ne bomo navajali tukaj nikakih primerljajev, ker nad nami visi Damoklejev meč, ki je v roj.' ih^avnega pravd-ništva, pač pa nagiašamo, da je p o v s o d potrebna previdnost, to je mora bili pre-v i d e n oni, kateri hoče kaj kupili, in oni, ki prodaja. Kdor kupuje, se ne sme o grešit i o sedmi narodni 7. »povedi in vsled tega mora biti zelo previden, in sicer povsod, to je, prepričati se mora prej o vsakem koraku, katerega hoče sloriti, da ne zapade v past onih, koji bi ga liole i k temu zapeljati.
Višja gimnazija v ttorlel končala je šol-ko leto v ponedel, ek dne 28. junija s slovesno sv. mašo. Iz S< takih vestij posnemamo sledeče podatke: Vseh učencev je bilo vpisanih začel kom šolski ga iela 454, mej letom jih je izstopilo 32, te laj jih je o3talo koncem leta \-li. Izmej teh jih je dobilo prvi red 29."», drugi red 51, '.relji red 12, 3 sta ostala neizprašaua a 12 jih sme ponavljali izpit iz jodnega predmeta po počitniedi. Po narodnosti je l'.W Slovencev, 1 Hrvat, 172 Italijanov in celih 50 Nemcev, zaradi katerih, skoraj izključno nedomačinov, mora biti učni jezik vsem učencem — nemški. Po veroizpovedanji je 401 katoličanov, 7 protestantov in 12 (!) zidov, Iz me»Li ¦(•urice jih je 93, mej njimi 25 Slovencev, s Primorskega 202, \% drugih avstrijskih dežel HO, a 7 jih je iz inozemstva.
Slovenski odličnjuki na gimnaziji so: v VIII. razredu Pirjevee Ivan iz Sela; v VII. Pod gornik Karol iz Gopo-vana, .Katej Fran s Štajerskega, Vai«s Alfonzij iz Gabrij na Vipavskem; v VI. Fer-folja Josip iz Doberdoba; v V. Manfreda Ivan iz Kobarida, Mu uz oni Anl-n iz Kanala, Sok Anion iz Kreda, Vod op i ve c Fran iz Ajdovščine; v IV. Gruntar Fran iz Šmarij, Ipavec Andrej iz Iločinja, Pavlin Josip iz Verlojbe, Že rja 1 Anton iz Ili-hen.berga; v III. Med veš Anton z Livka in Miškič pl. Krešimir iz Kostajnice na llr-i vatskem; v II. 6 od nič Josip iz Komna, H roba t Jlilarij iz Dobravlj, Renti a Ivan iz Zadlaga" pri Tolminu in Pitamic Leonida iz Postojir":; vi. Brati na Ivan iz OUice. 1 Vseh slovenskih odličnjakov je tedaj samo 20; t premalo! Slovenski fantje, bodite pridnejši! !              Včeraj so prestali maturo ti-le Slovenci:
Ivan Pirjevee z odliko; Izidor Reja, Franc Posega, Josip M i I a n i č in Valentin Pire z dobrim uspehom; eden Slovenec je padel za 2 meseca. Danes in jutri nadaljuje izpraševanje.
Dvojna mera. — Preiskovalni sodnik, g. dr. Pangrazi, kateri nas je obiskal danes osem, nam je zaplenil 12 še nikjer tiskanih rokopisov, ki s>a imeli vsebino sem ' tertje o bojkotu brez nikakega imenovanja laških trgovcev, in to vse na podlagi, da ni dovoljeno pisati niti črkice o bojkotu. Nasproti temu je pisala „La Sentinella" strupeno proti našemu trgovcu g. Poveraju in njegovemu pomočniku g. Breščaku ter ju izsmehovala, posebno pa radi lega, ker je g. ; Poveraj namenil darovati 1 % od prodane 5 svote za dobrodelne slovenske namene. S tem je .Sentinella" posredno odgovarjala laško ljudstvo od g. Poveraja, in vendar slavno državno pravdnišlvo je to vestico prezrlo.
Ljudska domišljija. — Veliki redar-stveni aparat, s katerim se je prišlo danes osem preiskovat naše uredništvo, tiskarna in zasebno stanovanje Oskarjevo, je preveč udaril v oči radovednemu občinstvu v nasprotnem taborju, katero si je začelo domišHevali razna dejanja, kojih je bil baje deležen g. Gabršček. V prvi vrstici so raznesli govorico, da so nam zapečatili tiskarno in zaprli vse slavce, v stanovanju pa da so našli nič menj in nič več nego 24 bomb, s katerimi je nameraval g. Gabršček razgnati množico ljudstva, ki bi se bila zbrala, ako bi se ne bila prepovedala tombola na Travniku. Radi teh uzrokov je baje tudi bila tombola prepovedana. Dalje so raznasali govorico, da je g. Gabršček ubežal, se utopil in celo odnesel posojilnici veliko svoto denarja. ,Chel moslro-, so govorili Podlurenci »uaieva boicoti i 110-stris bottegars, inveze le stal boicotal sol, parce che le denlri*. Dalje so rekli: „11 Gabrš>?k ja mangiat 14.000 ff. alla femmina e 20.000 fl. alla hancia di Lubiana*. V nedeljo pa je bilo na zelenjadnem trgu toliko hrupa proti našemu tiskarju, da je kar vse šumelo, mej uniBimi so rekli: „Doman impieiaran il Ga-1)rSč«k a Corfu". Nekateri so pa ceI6 rekli: »Ja mangiat i bez dalla »Sloga*, addio »Soča«, p"no» c,»»6 mostros di seh.fe sareso biei«. > otem da letos ostane v Gorici 30 vojakov jec nego droga leta, ker je g. GabrSček že P'sal p0 V8eh  vaseJ)t dft kedar ^^ M
velike orožne vaje tuk vojaki, da takrat nameravajo Slovenci naskočiti Gorico, in še toliko drugih rečij, da smo se prav smejali tem izurjenim »giovani della collura civilc.
Na podlagi teh in enakih govoric, ki so se cel6 razširile tudi mej naše ljudstvo na deželi, smo imeli raznih vprašanj \; ne-zavednejših krogov o verodostojnosti govoric. Seve, to so najslastnejše raznasali naši politični nasprotniki, da bi s tem škodovali tudi zasebnemu poštenju Gabrščekovemu in ga očmjevali na zunaj, dotično naše ljudstvo proti njemu begali. Te vse govorice pa je uzročila, more se smelo trditi, prevelika briž-nost oblastnikov, ki so prišli prepompozno. Dostavljamo, da, ko se je vršila preiskava vsled ovadbe č. g. Budina proti ,,Cor-rieru" in »Scntinclli*, tedaj se je vršilo vse prav tihoma in sli preiskovali le dve osebi v civilni obleki. Proti nam se je drugače nastopilo.
Vabilo. — »Slovansko bralno in podporno društvo v Gorici" bo praznovalo god svojih raščitnikor sv. Cirila in MeToda v nedeljo 4. julija s sv. mašo ob S. uri zajutra v cerkvi sv. Antona pod Kostanjevico,
Društveniki in prijatelji društva so uljud-no vabljeni k tej sv. maši, h kateri se nebo zvonilo, ker popravljajo zvonik. V G o r-lc ir ."lO^uu^a 1807,
Odbor. Radodarni doneski. — Za Slog i ne zavode: Pri razbijanju starih švedskih uži-galnic v gostilni pri Roji nabrali 2 gld, 55 kr., (katere so darovaii Ivan Hoja 50, Anton Obidič 50, Anton Hejn-Drager 20, Anton Urns 50, Jožef Gade«, Nečitljivi 20, Pcršolja Matija JO, Rojnik 5, Henedetift 10 kr., Kukanja vojak 15 in N. N. 5 kr.) •— Pod Lipico zbrali v veseli družbi 50 kr. — C!gn Kovačič za pristojbino tehtanja bieikla 50 kr. — Somišljeniki v Skriljuii 1 gld. — V Ušajevi krčmi v Grničah se je nabralo gld. P20, (Darovali so: po 10 kr.: Ani. Berbuč, F. B,, Jož. Brecel, Lojk Fr„ Viktor Bavčar, Olga Stanič, Jožefa Bavčar, Besednjak Marij«, Jež. Ušaj. Po 5 kr,: Julija Siejko, Ani. Mermoljn, F. Berbuč. Baj, Val. Ant. Germelj, Fr. Mer« molja, manj 5 'jr. pošla), ostane gld. 1M5, — G. Klanšček Josip kojsko I gld., mali učenca Batič Rudolfa, iz Mernika 1 gld. - -SI. Čitalnic*, v Cerovem gld. 2" 11. Goriški Slovenci z Šempcl»rci praznovaje praznik sv. Petra iu Pavla je nabral v Šempetru sin Alojzij narodnega trgovca Petra Dr.iščeka v gostilni g. Mervica gld 250. — V Li-jakovi gostilni »pri Jhrim- zložili gostji- v proslavo floslilničarjevega  godu 2 gld., k temu doda!
g. Ivan Lisjak še 3 gld...... Janez Gruulur iz
Kobarida, Janez Skočit iz Slarogaselu, Krnosl Vogrič iz Števerjana ter ncimenovauei- zložili gld. M«. — V Donkli pod velikim kamnom pri veseli družbi je nabral V. Kofol 1*78. ¦¦¦• Starašini skupne občino Dornborg-Prvačina na dan volitve svojega župana gld. 18-35 z nado, da bi jih posnemali vsi slovenski občinski zastopniki. (Izročila Pepca Pelelinfckova). Na shodu v Lomu nabral Fr. K. !9 gld. 37 kr., katere so darovali gospodje zbrani v farovžu 4 gld. 55 kr., Jožef Levpušček 1 gld. i »o 50 kr.: Jožef Kofol, Terezija Levpušček, Matija Žbogar in Marija Savli. Štrukelj Valentin 30 kr, vsi iz Loma 25 kr. Nadalje iz Levpe sledeči po 50 kr.: idarija Brczavšček, Štefan Brczavšček, Andrej Gorjup, Franc Skrt, Marija Močnik, Mar. Jug, Mar. Brezavšček, Jož. Brczavšček j 'JO kr. Kregau Franc 25. Ostalo drugi zavedni rodoljubi.)
Pointtožcnje uradnikov na sodiščih. — Juslično minislerstvo je izdalo ukaz, s katerim se pomnoži pisarniško osobje na sodiščih za 1497 oseb in sicer: 1 v VIII, 4G4 v IV, 747 v X. in 281 uradnikov XI. plačilni razred. Tako se islimizuje 1227 novih mesL
Slovenski obrtniki In trgovci pozor! Gosp. Ivan Fortuna, sobni slikar na Slapu ob Idriji, nam je doposlal dopisnico, ki se glasi: Priporočaje se kol sobni slikar v mestu in na deželi — sem pripravljen narediti zastonj vse slovenske napise v Gorici. Torej je lepa prilika, da se da zaslužit slovenskemu slikarju in ob enem priti po ceni do slovenskega napisa nad obrtnijo in prodajalnico, kateri edini mora bili mero-dajen in voditelj odjemalcem z dežele.
Umrl jeKarol K o in a e, splošno znani sodnijski sluga. Bolehal je več časa. Blag mu spomin 1
Bielkel iz druge roke od 40 do CO gld. vreden kupi nekdo. Več iz prijaznosti pove upravništvo.
Kojakom! — Bliža se praznik naših narodnih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Vsaki Slovenec, kateremu v prsih bije plemenito srce za dom in narod, spomni se o tej priliki krasnega narodnega običaja ter položi na žrtvenik domovine svoj »Cirilo-Metodov dar!" Saj je namenjena ta žrtev dieni družbi sv. Cirila in Metoda, katera nam s tako lepim vspehom vzgaja naš narodni naraščaj, našo milo deco. Koliko stotin slovenskih otrok jo že rešila narodu in veri ta vrla naša družba! Br?z nje bili bi ti otroci postali ali narodni odpadniki, ali bi bili celo ne le brez vsake narodne ampak tudi brez verske vzgoje. In ta naša nevarnost preti naši deci povsod ob mejah slovenskega ozemlja. Treba je torej, da vsaki Slovenec po svoji moči podpira našo šolsko družbo, da bode mogla še zanaprej s takim vspehom vršiti svojo vzvišeno nalogo.
Zadnji politični viharji, ki so divjali po naši domovini, zahtevali so poleg družili tudi mnogo denarnih žrtev, posebno na Primorskem. Trpela je zaradi tega tudi družba sv. Cirila in Metoda, kajti njeni dohodki so se znatno zmanjšali v tem času.
Slovenci in Slovenke! Spomnite se zopet naše šolske družbe sedaj, ko se je nekoliko polegla politična borba. Pokažite s tem, da vas nobeden vihar ne podere, temveč da si hočete zagotoviti boljšo prihodnost v svoji deci. Ne zabite torej dne 4. julija ter pošiljajte naši šolski družbi obilen »Cirilo-Metodov dar*.
Velika nevarnost na gospodarskem polju preti primorskim Slovanom spToTif*pš.» sebn. pa isterskim in tržaškim. V Trstu s& je namreč ustanovila laška banka, ki se imenuje »Banca agricola* za sedaj s 500.000 gld. glavnice, katera se moro povišati na 1,500.000. Ta banka ima očitno nevaren namen — tako vsaj odprto pišejo laški časopisi za Slovence, katerim misli posojevati dt: r, da ne bodo odvisni od'slovanskih posojilnic. Ta banka bo ime.a sedež v Trstu, a delovanje raztegne na Trst, Islro in na Goriško. Plavila so že predložena oblastnijam in se I pričakuje dnevoma njih potrditev. Ker je danes denar sveta vladar, to nimamo priča- 1 kovati ničesar cobrega, pač pa veliko ne- j varnost, ki nam preti od laške strani. Radi tega, ako mislimo ostati popolnoma neodvisni ! v naši deželi, uslanovljajmo slovenske posojilnice po vseh krajih, kjer je le mogoče, da se tako pride pravočasno v okom preteči nevarnosti. Lahi imajo s svojo banko očiten politični smoter, oni hočejo doseči le to, da 7. izposojovanjem denarjarSldvanbm, isli postanejo od njih odvisni. Pozor ro-doljujjj!
Rojak, ki dela 6mt svojemu narodu, je gotovo g. Alojzij Prog ar, akademični kipar v Celovcu. G. Progar se je ravnokar proslavil s svojim umotvorom: kipom škofa Friderika Barage. Alojzij Progar — kakor smo že poročali nedavno -r si je ustanovil domače ognjišče ter si priredil prostoron in svetel alcticr v samostanu 00. Benediktincev v Celovcu. On ima obilo raznovrstnih naročil, ni treba mu torej jadikovati: »Slovenec nima sreče!", kar tudi ni njegova navada, namreč on dela mirno, marljivo in vztrajno, ter zre zaupno bodočnosti v obraz. Taki rojaki delajo res čast svojemu rodu!
Po Istrski. — Edinost je pisala: Islra je b.ezdvomno pokrajina nnjneverjol-niaih volilnih mahiuacij. Sredstvi, v katera absolutno ne more verjeti ncpozna/atelj razmer in katerim se mora čuditi tudi oni, ki je že navajen vsemu temu, potiskajo se tu ogromne večino v manjšine, slične po svojem Atevilu zakotnim klikam, se pretvarjajo v večine. Vse to se dogaja po Istri dan za dnem, I eto za letom, od volitve do volitve! Tako falzillkovanje javnega menenja, tako eskamotoviinje narodne volje se visi lakozviiluoznoslju v drznosti in cinizmu, da nam — priznali moramo lo — kar imponuje 1 Italijanska gospoda niso le iznajdljivi v pro-glašiiiiju svojih parol, ampak tudi mojstri v praktičnem izvrševanju istih. Gospoda znajo držali besedo: oni ne groze samo, ampak tudi izvršujejo, k čemer so zagrozili. Sosohno j v volilvenih stvareh so dosledni do neizprosnosti I Zgodovina voiilev islorskih je zabeležena uajleiuiiišimi slovi na najžalostueji strani Inžne zgodovine mnčenistva našega naroda-lrpina v naši Istri. Kar se dogaja po Istri povodom raznih volitev, to pač. ni do-elojno civilizovnne človeške družbe, ni dostojno praine države. Da, v kričečem na-sprotstvu je tudi z zakoni najprimilivnejega -- človekoljubja. Pred vsem pa je v nečast onim, ki na taki način vzdržujejo sramotno politiško ekzislenco svojo: svoje uadvladje v deželi! Sramotno? Kaj se oni brigajo za to? Pojma »sramote" nimajo gospoda v svojem slovarji! Ze davno so zbrisali ta pojm iz pravil za življenje svoje. Zbrisali so ga in pogazili v blato. Na mesto lega pojma je stopilo geslo: »osar lutlo!* Porabite vsako sredstvo! Jezuvilom podtikajo liberalna gospoda devizo: Namen posvečuje sredstva! A nikdo se v praktičnem življenju ne drži tako strogo lega gesla, nego ravno — liberalna gospoda laška. Vsako sredstvo jim je dobro! To načelo s,o izvajali o zadnjih državno-zborskih volitvah v velikem zlogu! Vspelo jim je »zborno: nikdo ne ve lega bolje, nego g. — Bartoli! Mandat tega gospoda je vzklil i na ruševinah javnega menenja, iz mlake, v i katero so nasilno potopili narodno voljo, na ruševinah rodbinske sreče mnogih družin in osebne svobode ne vemo koliko oseb. Žalostne provenijence so laki mandati! Gosp. Bartoli se ne zmeni za to, marveč je šel na Dunaj mirno vestjo, a njegovi tovariši so jeli tam gori propovedovali o — morali!!! Drugim se je sicer gnusilo tako hinavstvo ali gospoda se ne menijo za to. Prav vidimo jih, kako se smejejo med seboj: imejte vi svoje moralno ogorčenje, mi pa obdržimo svojo mandate! In kar je najžalostneje na teh tnžnih razmerah: dosedaj nismo mogli najti leka zoper ta madež!
Razprava o razmerah na Primorskem je razkrila to ljuto rano na bolnem telesu naše Istre. Kdor hoče videli, vidi, da so naše razmere jako bolne. No, morda vendar ne bode škodilo, ako podamo zopet tu malo ilustracijo volilnih mahinacij po Istri. Vemo, da ne povemo s *em ničesar novega; da, ce!6 veliko hujših stvari smo že doživeli. Dobro pa je vendar, da beležimo vse; saj se ne more vedeli, da-li ne pride to prav danes ali jutri.
V Oprtlju so se pripravljali za občinske volitve. Star običaj je po Istri, da občinske sluge kličejo pred cerkvijo ali kjersibodi, da so razložene volilne liste in do kedaj. Temu je navajeno ljudstvo in tega se drži. Tako je mislilo ljudstvo tudi v Oprtlju. Ali čujie, kaj se je zgodilo! Dne 25. aprila je razglasil občinski sluga, da so volilne liste razložene na ogled skozi 4 ledne, počenši z istim dnem 25. aprila. V resnici pa so bile izloženc že 20. aprila. Naši so uložili neštevilno raklamacij, ali ne čudite se temu, da —• prepozno! 1! Odsek za reklamacije je odbil vse pritožbe naših, sklicevaje se na dejstvo, da je bilo razglašeno službenim proglasom, nabitim na zid, da rok za reklamacije začne s dne 20. aprila. O tem razglasu ni niti slutila nobena duša med vnanjimi občinarji. Ali razumete lo mahinacijo ? Na javen način so razglasili, da prične rok s 25. na nenaveden, zavraten način pa so določili za to dan 20. aprila. Veljal je seveda poslednji proglas! Velika večina občinarjev je bila prevarjena. Citateljj naj sodijo sami, kako ime bi bilo primerno za tako postopanje!
Tako se dela — po istrski, Naši so se pritožili na upravno sodišče in brzojavili so tudi mmisterskemu predsedniku s prošnjo, naj zaustavi volitve. Ako bi pa to ne bilo možno, pa naj vsaj dopusti, da b^do smeli v volilno dvorano zaupniki naše stranke. In veste, kakov odgovor so dobili iz Poreča?! Da se ustre*e prošnji glede zaupnikov, ako bode lo — potrebno!!! (se šari necessario.) V Oprtalj so odposlali vojakov za vzdržanje miru in reda ! — Zato je zaprosila italijanska stranka, da bode mogla izvesti volitve po — istrski !!
Nočemo pisati dalje, ker bi se utegnili razgreti. Pripomnjeno bodi Je še lo, da je naša stranka uložila ovadbo na državna pravdnišlvo radi opisane prevare volilcev! Bog pomagaj!
Dostave k. Volitev v Oprtlju je končana z zmago nasprotnikov.
Nadepolni sinček goriškega župana je bi! danes obsojen na tri (!!!) tedne zapora_ radi znanega dogodka,-ko-je-metal razne predmete na Slovence, ki so prišli k vojaškemu naboru. Državni pravdnik je izvrstno zagovarjal, ........ Več prihodnjič.
Slavnim mlekarskim zadrugam na Tolminskem. _ Udano podpisani naznanja, da ni sedaj v položaju slavnoislim v mlekarsko- sirarskih, sploh v kmetijskih zadevali kaj sloriti.
V  Tolminu, 25. junija 1807. Andrej Vrtovoc.
Nova postaja. — Županstvo v Dcvlnu naznanja, da se je oudu olvorila nova postajo, kjer se vstavljajo, razen naglica vsi drugi vlaki.
Še vodno Ntiirn »unciii. —• Pod tem naslovom je priobčila »Kdinosl" št. 75. članek o oddaji spomenika pokojr?mu junaku baron« Cehovin-u, Ker temu dopisu odgovarja nečak pokojnega junaka, izjavljamo sedaj i mi, da so popolnoma strinjamo s prvim dopisom, ler obžalujemo le, da so delo ni oddalo bolj odlločno-narod-nemn možu. — Sicer pa pričakujemo, da se bo dopisnik-radikiilec že sam odzval na zadnji popravek v »tiriinosli-.
Zalivala. - Slavno ravnateljstvo .Goriške ljudske posojilnice*, daljo .velec, gospod dr. Henrik Turna in proč. g. Andr. Pavlica, stolni vikar v Gorici, podarili so veliko po« učljivih in nabožnih knjig, deloma za šolsko knjižnico, deloma da se nekateri odlični olroct nhdar^.
Šolsko vodstvo izreka lom polom pro-srčno zahvalo za prejete knjige.                      1
Šolsko vodstvo pelrazivdnico društva »Sloga* v Gorici I, julija I8«.r7.                   !
J. Uro vat in, voditelj.
V  noJiiMillo. — Ker se govori, da je bil v 22. šl. »Soče* dopisa »Jz Oblek" nvlor g. Andrej Mlinih, izjavljamo, da dolične notice ni pisal, omenjeni gospod ter da sploh ni ž njo v nikaki zvez.
Listnica uredništva, -- »Društvu za podporo rokodelcev v Lokavcu*. Sprejelo »Poslano- ne moremo priobčiti radi p režal j i ve g a sloga. — Denar zavrnili.
Slovensko učiteljsko društvo v IJnli-Ijani odkrije dne 4. mal. srpana 18117. I. v Podbrcžju na Gorenjskem šolskemu ravnatelju, pesniku in pisatelju slovenskemu A n d. P r a p r o t n i k n spominsko ploščo. Hazporcl. i. Ob 10. uri sv. maša. 2. Po maši odhritjespominske plošče: a) D, Jenko: »Molitev*, b) Slavnostni govor (govori učitelj E. Gangl.) c) A. Ncdved: »Domovina, mili kraj!" 3. Skupni obed. — Kdor se udeleži slavnosti, naj to blagovoli naznanili po dopisnici »Slovenskemu učiteljskemu društvu v Ljubljani*, da se ve pravočasno natančno število udeležencev, kar je treba zlasti zaradi skupnega obeda. — Ljubljanski gostje se odpeljejo 4. mal. srpana z vlakom zjutraj ob 7. uri. — Ker se ne izdado posebna vabila, vabi s tem vse častilce prezaslužnega Praprolnika k obilni udeležbi odbor »Slov. učit. društva v Ljubljani". Crnagora. —• Naslednik Danilo je šel v London k slavnostitn (iO-lclnicc vladanja kraljice Viktorije. Morda je lo potovanje v I zvezi tudi z drugimi važnimi dogodki in novimi zvezami vladarske rodbine črnogorske z evropskimi vladarskimi hišami. — Na Četi n j u je bilo na dan slavljenja krasno odi-čeno poslopje angleškega ministra. — Govorilo se je mnogo, da srbski kralj bi se utegnil zaročiti s šesto hčerko knezovo, toda zdaj so potihnile take govorice. Taka zaroka je namreč v zvezi s teškočami, kajti najstarša hči knezova, Zor k a, je omožena s knezom Karagjorgjevičem, ki se ni še odrekel pravic na srbski prestol in je vsled tega v neprijaznih odnošajih z Obrenovičl. Da bi pa imela taka dva rivala dve sestri za ženi, ni lakko verjeti, ako se prej ne doseže popolno sporazumljenje. — Poleg Zorke so doslej omožene: Milena z ruskim velikim knezom Petrom Nikolajevičem, Stana sprin-cem Leuchtenberg, Jelena z Hal. kraljevičem in Ana s princem Francem Jos. Battenbcrg. S temi porokami je mala.Cr-nagora v najožji zvezi z upHvnimi krogi evropskimi, kar je velike važnosti. — Vojaška godba črnogorska je v nedeljo teden svirala na Celinju in pričela spored z našim »N a-prej*, ki je na Graigori isto tako udomačen, kakor pri nas. — Znamenita drama kneza Nikole »Balkanska carica* je izšla v iUd. prevodu in sicer v prozi. Enako jo oskrbi Slovencem naša »Slovanska knjižnica*, za kar imamo že potrebno dovoljenje, katero je naš založnik g. G. izposloval osebm. -Na Cetinju so svirali tamburaši iz Mitro-vice; naš »Naprej* je bil pozdravljen s živahnim ploskanjem, kar mora nas Slovence le zanimali.
O volitvah t srbski cerkveni kongres pravi »Obzor*, da je na teh volitvah narodna zavest sijajno vspela in zmagala. Poraz avlonomnc stranke (ki je podpirateljica zistema), je popoln. In potem pravi zagrebški list: »Mi se veselimo, na tej zmngi narodne zavesti sii.skc ob volitvah v narodno cerkveni zbor, kakov se veselimo, da so narodni bo-
nlci, pozabivši na vse ono, kar jih. deli, stopili k volitvam »ložni iu združeni proti ukupnemu nasprotniku. Nič novega ni,.ako rečemo, da smo mi najodločneji prijatelji avtonomije pravoslavne cerkve in da so vsi zavedni Hrvatje pripripravljeni ponuditi roko pravoslavnim bratom v obrambi njih prava*. Agrarna kriza na Ogorskom. — Ogerska je kar čez noč stopila pred krizo, ki utegne prestresti vso državo v njenih temeljnih. To je kriza delavskega vprašanja mej poljskimi delavci razsežne poljedelske dežele. Vzroki krize tiče v letošnji slabi letini. Setev na Ogerskem ni letos še kar nič razvita mej tem, ko se je druga leta o sv. Petru že spravljalo s polja. Druga leta se je naželo žita v vrednosti do 500 milijonov gld., letos bode pridelka morda koniaj za 300 milijonov gld. To je velikanski razloček, s katerim mora računati Ogerska kakor agrarna država. Ker ogerski delavec na polju ni težak v našem smislu, marveč !e nekak soudeležnik posestnikov, ki dobiva v plačilo za svoje delo vsak jednajsti snop, se jo stvar plačevanja predrugačila. Ker je letina izredno s*,aba in to radi vednoga' deževja, tirjajo ljudje plačilo v denarji. Denarja pa ogerski posestnik nima proj dokler no proda pridelka. Zato se ustavljajo delavci. Ker pa zaustavljanje dela na polju ob cnsu želvo v par dneh zmnoro hnoti najzlejih posledic, radi tega je Ogerska vsled to krizo v nevarnosti, da bode trpela škodo do 200 milijonov narodnega premoženja. Kako so Ogerska izmota iz te zadrego, pokazali bo mora v kratkem, ker rešiti se mora vprašanje tako ali tako.
Foulurd - Holtlc (M) Kr.
Iiis n.IVM p. M.JaiiunosiHcIio, cliino8lni'lio ele. In iloii ilfil-i'Hton HphhIiih umi Fnrbon, m>\vlo HdiNvniito, nvaIknu umi fili-lilito HanmbarB-Salila vmt ttft kr. I>Ih fl, 1HI* pi>r Motor •»¦ nlall, n«nlrcift, knrrlorl, KeniuHlnrL, !•«• iiii\hI« olc. (en. 240 voriich. Qunl, umi 2IHM) vorm-h, Fnilion, Delili* ctc.) Porlo- umi Htoiiorfrot Iiih Hiuih, — MiiHtei- limiti ml. DopimlLiH Dricifiiorlo muli m>r Sdnvoiz.                                                                        m
Snldmi-raurlkoii «. Itonnnbnr« (k. u, k* Hod.), 7.0IUCII.
Javna zahvala,
Ginjen vsled prosrčnogu sprejema na sejmoma v To maju dne 2*J. in v Stanji, I u dne 30. juniju se podpisani iskreno zahvaljuje tainoftnjima »lavnima županstvoma in p, n, občinstvu za blagohotno naklonjenost in številno odjonianja.
Oh II priliki naznanja slavnemu občinstvu, da ni resnična govorica, da kupujejo blago pri njemu oni krolnjarjl Iz Gorico, kn-lerl 80 udeležujejo seiinijev na deželi,
Priporočajo m toplo svojim p, n. rojakom !
V Gorici, dno I, julija 1KH7.
Jurij M «»h«
Izjava.
Ker se trosi po mestu In deželi trgovinski oklic »No posluSaJte nevosljlveev*, kateri je. izdala trgovska hiaa \hh\ št, 4. v Stolni ulici in ker se o isti priliki fte uslmcno izjavlja, da jo moja (slovenska) trgovina v zvezi z isto pod št. 4., izjavljam, da je moja trgovina le pod št. 13 v Stolni ulici in da jaz nimam absolutno ni kake zveze z ono trgovino, ki jo dala tiskati svojo oglase v Obizi-jevi tiskarni. Opozarjam, da je moja trgovina nasproti veliki cerkvi ter da so jaz poslužujem za svojo tiskovine, posebno oglaščiče, le v »Goriški tiskarni" A. Gabršček.
Pri tej priliki naznanjam, da sem dobil zopet veliko izbero novega blaga, katero prodajam po najnižji ceni, in sicer tako, da se čisto nič ne bojim tekmovanja trgovine pod št. 4. v Stolni ulici.
V Gorici, dne 1. julija 1897.
E. Šusteršič & €.
trgovce i manufakLurnim ltlngom v Stolni ulici SI. 13.
Zahvala.
Najsrčnejša zahvala vsem znancem in prijateljem, ki so v obilnem številu spremili k večnemu počitku ljubljenega soproga, oziroma očeta
Karola Komac-a in za mnoge sožalnice. Bog povrnil
V Gorici, 30. junija 1897.
Žalujoči ostali.
Podpisana naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš soprog, oziroma oče
Jožef Špacapan,
Irgovoe z ogljem in hišni posestnik na Komu v (!o«icl včeraj zjutraj po kratki bolezni v 46. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se bode vršil danes ob 4. uri.
V Gorici, dne 2. junija 1887.
Žalujoča rodbina.
Zahvala.
Prečastiti duhovščini, častitim znancem in prijateljem in drugemu slav. občinsvu izrekamo najtoplojo zahvalo za zadnjo časi, katero so izkazali našemu bratu in stricu
Monsig ioru Francu Merclni,, spremivši ga k zadnjemu počitku.
Brat In učenka.
OGLAS.
Podpisani priporoča svojo gostilno
v Gorici na Kornu št. 6
v kateri se toči izvrstno  vino belo in črno,
kakor tudi pivo.
6g                                  Vlnecnc Bieleckl.
Slovenci, pojrajte le svoje trgom, oinMe, zflraMe, oflvetiie iti drži se strogo gesla »Svoji fcsTOjim"!
Štejem si v čast, naznaniti slavnemu občinstvu, da sem etvoril s 1. julijem t L svojo
pisarno
v Gorici na Komu (v Kavčičevi hiši).
Odvetnik
dr- Alojzij Franka
Razglas.
S tom so javim naznani, da so v orarskom lesnem skladišči „Via Saleano" od /. julija t t, naprej tniia cena za jeder. metriSki eenf bukovega oglja od S gld. 80 kr, na 2 g/d. SO kr., to je dva goldinarja in šestdeset kraJaarjev.
OU toga dnovo prid o v veljavo tudi znižani conik vožnjo oglju iz orar-skoga skladiSCa do bivališč kupcov in bodo stala vožnja oglja vsakega kvin-tala (100 kilogramov):
1.  Do; Piazza Corno, Via Orzoni, Torrontc, Ca;   ella, Formina 12 kr.
2.  Do: Piazza Orande, Piazzutta, Via Signori, Scuole, Rastello, Mer-cato 16 kr.
3.  Do: Piazza Puomo, Via Movelli, (Insormn, Giardino, Teatro, Mnnicipio, Ponto Isonzo, Ponto nuovo 20 kr,
4.  Do; Via Droossi, Rabatta, Vogel, Dogana, Triosto, Tre Re, Oorso Franeosco Giusoppo in do starega pokopališča 24 kr.
5.  Do: Sv. Roka, Via San Pietro, Oorso Franccsco Giusoppo, od starega pokopališča do kolodvora 28 kr.
Ob onem so p. n. občinstvo spomne, da so bodo vršila prodaja oglja, radi poroštva pravilno vago, v žakljih s svinčenimi zalivčki (plombi).
Gorica., dne 22. junija 1807.
C. kr. .nndKOzdar:             lsi:M
PERNDANNEU, 1. r.
Zdravnik
Dr. M. Keršovani
ordinuje v lastni hiši v ulici Barzelliul h. št. 2.      4t0~7
Trgovski pomočnik
želi takoj vstopiti v trgovino z mešanim blagom.
Več pove upravništvo.           is*3-7
Jakob Bratuž
pekovski mojster v Šolski  ulici 6, se  toplo
priporoča   svojim   rojakom   za   raznovrstno
pecivo.
Josip Gorjanc
gostilničar v Atlemsovi hiši na Korna v Gorici priporcCa toplo roja kotu  z dežele svojo gostilno, katera ima vse pripravne prostore za voznike, vozove   in konje  ter je v isti hiši, kjer se nahaja Reshcrpovn zaloga kolortijnlij.
V vsakem poštno 'oddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot
zaupni mož in posredovalec
z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo..let obstoječega, avstrijskega.podjetja prve vrste. Pismene penudbe Dod „V. u. G." Gradec, poste reslante.                                                                      183
Seznam blaga
Ivrdfce
G. Feril. Resberg
v Gorici.
Glavna zaloga:
(stara cukrarna).
Podružnica: na Komu št. 2
(vtlemsova palača). Doslej ima v zalogi to-le blago:
Sladkor — kave — riž — mast poper — sveče — olje — škrob
—  ječmen- kavino pritneso — moko — gris — drobne in  debele otrobe — turžico     zdb sol — moko za  pitanje   - kis
—  žveplo — cement -   bakreni
vitrijol itd.            i»'»'.»    l
trgovec % vinom na veliko
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8    - GORICA — Via Giardino 8 I ž Cl.                        priporoča
dalmatinsko vino iz Jelše in Šibenika,
pristna bela     .$$&$&    furlanskih, lir črna vina    ^'Jpffl     briških in iz             ^M&          isterskih vipavskih,         *$          vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - o^ersko   monarhije v sodili od fi« Jitrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene smerna. Posfreiea poltena.	
Edina slov, zaloga duži\ikov in šolnikov.	
C. kr.     m privilog.	Bsfi30p*JaW     krojni V^4           aparati.
M. P O VEHA J
krojaški nsjjttr l,i Irjmic » Strici na Travniku
v I. nadstropju in v hodniku
1'ripn;
li. St. i>2.
i rojakom na deželi ii
vsakovrstno nianifalurno lilajio. gotovo perilo, dežnike, ovratnike, z.iviatnicc itd. - - Gotove možkv obleke za vsaki stan po najnovejši pariški modi.
Blapo prodaja tudi na meter l.iko po ceni, da lahko posluži v.-aktere{,'a in sicer za možke obleke od SO kr. naprej, za celo obleko (:«20 :n) od gld. *2W naprej.
Sprejema narn,"ila tudi za iz letovanje raznih oblek; odjemalcem blafta je prosto, dati si i/^olovili ohleko tudi diugnd.                                                             nt   «|
Ivan Somicelj
v Korminu na glavnem safal trgu (bivša fiiša Pallova)
priporo-a svojim rojakom
sladkor, kavo, riž, olje, kamenoolje, moko, otrobe, vsakovrstne sveče iz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski In domače žganje. Dalje prodaja vitrijol (modro galino) in pravo romansko trtno žveplo, narodne žveplenke. Vse.prounja \k> tako zmerni ceni, du se ne boji tekmovanja (konkurenti).                             m:!
Zagotovljen in pošten zaslužek, pridobiu
osebe vsakega stanu in v vseh krajih s prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe sprejema Ludovlk Ostcrreleiier, Budimpešta TIH. Deutsche gasse 8.            '    -   '           '   iio io—2
&M)u- *hu» luiomz od oj onjs.iv »zm^so.i  ««bHJ|
ainapfjd aoeuiop ui aifsfiod as* 'aqoj|o 'ojit 'cifoiu 'joiipejs  'ffj  'trne*   eaojodijd
puo*)A j- tjsoD rqgBjj; en
m63&\q  uiiuiip^f z
iti                           voAofai
ubjjhj zojqaiy
Friderik ffliiller
(zasippriik jtvrdke Clir. N. Scbad vMonakovu( v Vrtni ulici št.     v Gorici
priporoča p. n.jobebislvu dvokolesa svelov-nozniinih tvrdk Dfirkopp ir» Svvift v SUym ild., kater,! se. ho.'bojijo tekmovanja. Ct>ne so zmerne.
Ima poučevanje v dirjanju v Drelierie-vom salonu,                                      iGl 8—i
f Vinarsko in sadjarsko društvo ff za Brda               5 fj|
| s sedežem »Gorici, ulica J?arzel!intšt.20. i|
'                                priporoma                                ?§l
i            po nizki ceni slavnemu občinstvu            «Ki
>                                                                (j^
| \)Ua'. te^uto, modro g | $vax\ku\\o \n dru^a tia- m | vadtva čtna uma, pt\- m AzVkz j«o\\K etatvou. §
i Razpošilja na vse kraje od 50 litrov naprej.  rfSJ Uzorce vin pošilja na zahtevo.              gg|
trgovka v Raštclu št. 8. — iioriea — zruven Mose-ta
priporoča svojo trgovino z droluiim Itlazom, in sicer: crevlj«' za odrasle in otroke, «*l;unn'tov. dežnikov, palieT kou-«ev, deiiaruili moMijii-kor, toliaenie, Id!, kortai% cezijev itd. z besedo vsakovrstno drohižno blago (Kurzuare). — Kot prava Slovenka se toplo priporoča sv.)jim rojakom v (iorici in na deželi.       140
Fran Vanek
priporoča svojo                   u» (O.)
goriško pivovarno
na Gorižeeku — V Gorici — Piazza Calterini
Pivovarna je zdatno razširjena lor urejena po najnovejši zahtevi. Kuba pivo po Češki, dunajski in bavarski navadi in uporablja le češki hmelj in moravski slad.
PriporoCa fce p. n. gostilničarjem in zasebnikom v Gorici, v Brdih in na Tolminskem.
Zalogo za Brda ima gosp. Peter Hussian v Korminu in gosp. Gotlfifod De-genhart v Campolongo za Furlanski de! Ježele.
Ka dež. jubil. razslavi odlikovan s srebr, drž. svetjnjo Na lvovsti razstavi s pivo «¦ >vt  — srebrno svetinjo
-ti  A
Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. TI1NDYŠ-A,
v Pragi na Sminovu
(Pinlia-HiiiiehuvJ Vinohradsk.i ulic« Či.-Ii; HU„ se priporoča
k popolnemu uzornemu prircjcvaiiju sokolskili in šolskih teloviulnic
po najnovejših pripoznanih in prakii"nili sestavili.
V ta dokaz je na razpolago mno^o prlpoioču-očih spriral domačili in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
//avadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki,   proračuni   in  načrti  za popolne   telovadnim   pošlja   na   zahtevo   brezplačno  in   poštnini-
Popravo izvršuje po najnižjih rounh.
šivalni stroj na dvojen priSitek.
Ncrniki falirik.-tl jtrve vrste za domačo in ohn¦•» :.ih'i. rnzpošiljniu z hunaja na vse krije avstro-o^eiski-uiiinaihije: Stroj itn noge z visokim držalom
:i.) glil. '>» m*. Stroj mi roko z visokim divalosii
:» j?id. 5l>_n"._ Stroj /. ladjico na kroj,' !'¦> glil.
^odneMia poskuSnja, "»letno
Vsak si roj kateri -c ne olm-sf i^vr-fno v ča.-u po-
sknSnjc, vzamem nazaj na moje stroške
(Vnik in šhiiliil uzorci dohiti Je na zalilev.
llazposiljalna hiša Šivalnih shojev
Louls Stmuss,     :{:''t(>  ft
trjrovskosodnoprotnkolirana lirnia. oskrho\alee ihnšlva
Dui.iij, IV., 3'=ii-j?rtietlieiistrasso "t. 12. gn.
Iz fc-ii^t. r:--''!i   idjeina*-av sMio dobili:
|!-ni.ana. \Z. dee.  IS'.!«.
ilr ,in<.l.'!ui »ajn Au.„ ^Vrllieim 51. ">., je pravo mojst.-jto lch> \ i-.,ijve'i oripolnrtsti, smatram (ja la-koreko' ni :iekat činl.-ž .'<-je vrste. Šivalni stroj odgovarja vse... ino^nčim ziiii^vai« in kar je glavno, ne provzroča nifcake;;.! n.pol.. radi teffa je moja soproga povsem zadovoljna ii priporoča ta si roj v-em piijr teljieam najlopleje.                                    °   '«-''-«»'
B. Michelini.
v Gorici, ulica Morelli št. 17.
Tr.poroča se prečastiti du-
Iiovš
¦vljoiijt
erkvenih  p
tinjnovejein uz<iren in najnižji ceni. kot: Monštrnne, kelihov, svečnikov, ild. itd. Stare reči popravlja ter jiii v ojniju p«-> .eltreni in pozlati. Da si za-inorejo   tudi   menj   p.emoijne
stvari
!   pO
želji preč ičnikoi
jro-podov naročnikov slavijo prav vbodni plačilni pogoji.
Strelovode iz bakra v ognju pozla"ene  najboljše iznajdbe, kakor tudi vsakovrstno i pozlačenje priporoča tudi po  naj-•cnah. — Pošilja vsnko lilngo dobro spravljeno in poštnine franka i               lt> (CI.
Jlnker
Liniment. Gapsici compos. |
iz Bieht«rjftvc lekarne t l*ragl !• ] pripoznano kot izvrstno bol ubla-| žujoče mazila; za ceno 40 kr., 70 j kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. | Naj se z;iIitova to splošno priljubil Ijeno domače zdravilno sredstvo vedno ie
j Richlerjev Linisenl s „s i urem"
1 kot e-iino pravo in vzame j fe tako steklenico, ki je pre-| videna s »sidrom* kot znano zaščitno znamko.
] Richljrjeva lekarna „pri zlate« levi" v Pragi.
f ovania iamburiG
I. STJEPUSIN
Sioak (Hrvatska)
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
r stolni ulici St. 2. v Gorici
(tam, kjer je lobakarnica) priporoča se p, n. slovenskemu  občinstvu v G7                    Gorici in z dežele.
Gabrijel Piccoli
lekarnar pri angelu v Ljubljani, Dunajska cesta
Najvišje priznanje
II.  mejnarodni farm. azstavi v Prajji »8!lft. ndon  ~ Pariz   -  Že-
never I89i*.180:}.
Njegora Svetost
Panež htton XIIf.
je sporočil po svojem zdravniku profesorju dr. Lapponi-jn tukajšnjemu lekarnarju PICCOM-ju v Ljubljani najsrčneišo zalivalo za Njesrovi Svetosti vposjano
tinkturo za želodec.
Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev medicine so 1'iccolijevo tinkturo za želodce •sku-ili, ler jo priporočajo kot izvrstn.)   krepilo  za
želode
k h 11-
;i krepč spi ¦
-iije   p
i n
ž u je  tek,   te     ,        .          .      ,
čiščenje. Cena I slcklenica Ki kr„ H steklenic z zaviijnii 1 (.'Id. :«) kr., jioštna pošiljalev tu steklenic li irlit. r.() kr.
Najvišje priznanje lekarju l'If:C0M-ju v Ljubljani kdt prirejevalcll kapljic »m zoba, katere je z zadovoljnim uspehom Nj. e. in kr. Visok, piejasiia vrospa prcslolo:i:,sledu.-vdova nadvojvod Mcfunija izvolila opetovano uporabili. Cena steklenici 'JII kr., W .steLleuie I t-'M. 7)1) kr.

Vse Stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane ceno?
Trijeri (čistilni stroji za žiro) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vcrinorelov. NHafilnlca, milni za lilo, stiskalnica                                 "•'>' -I-   •">•
(preše) xa vino in sadje različnih sestav. (Te stiskalnice imajo skoro ono tlačiltm moč kakor hidravlične vodovodne preSe).
Slamoraznice Ja!co lahko za gonili in "j po  zelo zmarnlh  eenab.  Stiskalnica,   za I seno  in  slamo,  ter vse potrebne,  vsakovisln poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi
lL. Hcller na Dunaju
H;'s Praterstrasse 49.
¦            Največjo zalogo vsakovrstnega papirja
irna
ANTON JERETIČ V GORICI
Semeniška ulica 3. — Za veliko vojašnico 15.
Prvi zavod za črtanje papirja, izdelovanje šolskih zvezkov, (pisank, pisank itd.), trgovinskih knjig in kartonaž.
Prva m največja knjigoveznica
na Primorskem,
zaloga vseh v to stroko spadajoCih tvarin, kakor: lepenka, raznovrstno usnje, platno, papir, zlato, zapirala za molifvenike, lini, klej I. t. d.
1 po naj nižjih cenah.
Za poletni CBS! Svetilke iz papirja (lampijone) v narodnih in drugili barvah.
Edina zaloga, za vsakega prepotrebne knjižice           i« ta—i
»HITRI   RAČUN AR". Prodajalniea tiskovin iz „Goriške tiskarne" A. Gabršček.