PTUJ 8., 9., 10. SEPT. 1933 irOMKI lisi SEPTCMMU DOGONiOV Jugosloveni! Te dni poteka 25 let, ko je Slovenstvo občutilo v dno duše težko ponižanje. Minilo je 25 let, ko so tujci — Nemci — z brutalno silo posegli v mehko slovensko čustvenost, ko je skupščina CMD dne 13. septembra 1908. leta naglaševala, da smemo tudi mi Slovenci z božjo pravico zahtevati duševno in duhovno svobodo. Po dolgih suženjskih letih, po dolgih letih trpljenja, se je trnje, vsekano v živo slovensko meso, spremenilo v lovorov venec, ki odeva našo jugoslovensko trobojnico. Jugosloveni, oklenimo se z gorečo ljubeznijo tega našega simbola svobode, ki nam jo je naklonila usoda po tolikem trpljenju, in danes, ko proslavljamo to veliko slavje, prise-zimo pred celim svetom zvestobo veliki uedinjeni domovini in njenemu vodniku, našemu velikemu kralju! .ii— Pozdravljeni vsi, ki ste prišli slavit naš veliki praznik! Starosta Sokola: Predsednica ženske CMD: Predsednik moške CMD: dr. Fr. Šalamun S. Jeršetova dr. Matej Senčar PROSLAVA SEPTEMBRSKIH DOGODKOV V PTUJU 8., % 10. SEPTEMBRA 1933 2 A ♦ M Dan šolske mladine. Ob 9. uri povorka. Zbirališče na Dominikanskem trgu. Ob pol 10. uri stik pred magistratom, pozdravi; mladina zapoje »Hej Slovani« in »Bože pravde«. Ob 10. uri slavnostna otvoritev zgodovinske sokolske razstave v Mladiki. Ob 11. uri slavnostni občni zbor sokolskega društva v mestnem gledališču. Ob 15. uri nastop šolske mladine na letnem telovadišču. Sobota, 9. septembra: Ob 18. uri sprejem delegatov CMD na postaji. Ob 19. uri slavnostna sokolska akademija na Tyrševem trgu s sodelovanjem Ipavčeve pevske župe. Ob 21. uri zaupni zbor delegatov CMD v zgornji dvorani Narodnega doma. POD PROTEKTORATOM GOSPODA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA DR. MILANA SRSKIČA IN MINISTRA DR. ALBERTA KRAMERJA P • R • O * G • R "etek, 8. septembra: Nedelja, 10. septembra: Glavni dan proslave. Ob 6. uri budnica. Ob 8. uri sprejem gostov na postaji in povorka. Ob 9. uri stik pred magistratom, pozdravi, petje Ipavčeve župe, nato zapojejo vsi »Hej Slovani« in »Bože pravde«. Ob 10. uri glavna skupščina CMD v mestnem gledališču. Ob 10. uri zbor N. O. na Tyrševem trgu. Ob 10. uri skušnje na letnem telovadišču. Ob 15. uri nastop sokolstva in vojske na letnem telovadišču. Po nastopu narodno slavje v Ljudskem vrtu. !hieUwia - 9iuf ZGODOVINSKI PREGLED V prostorni nižini med vinogradnimi vrhovi prelepih Slovenskih goric in mičnih Haloz se ob šumeči Dravi ovija v polkrogu okoli grajskega griča mestece Ptuj, zatopljeno v davne dni nekdanje slave, o kateri nam glasno pričajo nemi spomeniki, oteti pozabljenju. Za Iliropanonci so Keltje ustanovili v IV. stol. pr. Kr. na desnem bregu današnjega toka Drave naselbino »P o e-t o v i o«. Ko so Rimljani tik pred Kristovim rojstvom zasedli naše kraje, so nastanili v Poeto- | - r;. . ... vioni precejšnjo vojaško posadko. Že iz strateških in prometnih ozirov so skrbeli za dobre ceste, izmed katerih najstarejša je vodila iz Akvrleje mimo Emone, Celeje, Poe-tovione v Carnun-tum ob Donavi; druga je peljala iz Ptuja preko Osijeka v Mitrovico, tretja proti današnjemu Celovcu, četrta v Lipnico. V zgodovini čitamo o Ptuju prvič pri rimskem historiku Tacitu. Vespasian je dal naselbini mestne pravice. Trajan je pa okoli leta 101. po Kr. naselil semkaj veterane in povzdignil kraj v koldnijo (Colonia Ulpia Traiana Poetovio), ležečo, kot omenjeno, preko obronka pri Zgornji Hajdini. V mestu se je razvijal živahen promet: po haloških gričkih je uspevala vinska trta, v mestu in okolici so žgali izborno opeko, na Pohorju so lomili marmor za svoje stavbe. Preostanki stavb, svetišč, grobov in drobnarije (denar, svetiljke, igle, lonci) govore o širni naselbini, v kateri sta domovali VIII. in XIII. legija (do 12.000 vojaštva). Bogata zbirka teh najdenin je v našem muzeju, ki hrani v svojem lapidariju še tkzv. drugi mitrej, dočim stoji prvi na svojem nekdanjem mestu na Hajdini, tretji pa na Bregu. Mitreji so svetišča boga Mitre, orientalskega božanstva svetlobe, čigar češčenje so uvedli v Poetovioni vojaki, sužnji in trgovci. Verstvo teptanih in ponižanih je postalo koncem tretjega stoletja nevaren tekmec krščanstvu. Krščanstvo je bilo v 3. stol. že močno ukoreninjeno, saj je bil v Ptuju škofovski sedež. Za Diokleciana je umrl mučeniške smrti ptujski škof Viktorin. Krščanstvo je zamrlo v Ptuju, če ne prej, pa s prihodom poganskih Slovanov. Kako globoke korenine je pognala v IV. stol. po Kr. helenističnorimska religija po provincah, priča Orphejev spomenik, poznejši »Pranger«, na samem stoječ stebrič pred gledališčem. Drugi antični spomeniki so nameščeni po skrbi nekdanjega mestnega beneficijata Simona Povodna ob mestnem stolpu. V mestu je- cvetelo blagostanje zbog trgovsko ugodne lege na meji dveh provinc, Panonije in Norika. Prav vsled te lege je postalo mesto pozneje, ko je pripadla Panonija vzhodnorimskemu, Norikum pa zahodno-rimskemu cesarstvu, prizorišče važnih političnih dogodkov. Bravec, ki se zanimaš za antični Ptuj, oglej si ga z vodnikom v roki (Poetovio, napisal M. Abramič, slov. izdajo priredil nekdanji ptujski profesor A. Sovre.)! Po 400 letni rimski vladi je legla za ljudskega preseljevanja na Ptuj tema. Leta 378. so pridrveli zahodni Gotje nad mesto, preko katerega so valovale preplave mogočnih plemen. Verjetno je, da tudi Atila mesta ni docela porušil, saj je bila mati zadnjega zahodnorimskega cesarja Romula Augustula — Ptujčanka. Mesto je preživelo viharje ljudskega preseljevanja in prišlo v 6. stol. Slovanom v last. Le-ti so imeli na zahodni strani današnjega gradu svoje pokopališče, kjer je našel ptujski domačin g. notar Viktor Skrabar 66 staroslovenskih skeletov z značilnimi staroslovenskimi pridevki. Isti ie odkopal tudi v Zgornji Hajdini staroslovensko grobišče. Da je mesto v prvih stoletjih srednjega veka trgovsko procvitalo, dokazujejo v 'staroslovenskih gro- bi- bovih najdeni zantinski novci. Zgodovina srednjega in novega veka mesta Ptuja je tesno zvezana s ptujskim gradom. Za Karla Velikega je bil Ptuj — Ptuj z ozemljem levo od Drave je bil poseb-na marka — v oblasti slovenskega glavarja, odvisnega od Karolingov, v devetem stoletju -pod oblastjo kneza Pri-bine in pozneje Koclja. Takrat je oznanjal sv. Metod po Ptuju in okolici evangelij v staroslovenskem jeziku. Poročila o mostu in mitnini govore o razviti trgovini v Ptuju, edinem kraju v deželi, ki se je že v tej. dobi imenovalo mesto. Okoli leta 874. so darovali frankovski kralji mesto solnograški nadškofiji, pod katero je ostalo mesto s kratkimi presledki (vsled madžarskih vpadov) okoli 700 let. Ptuj je postal obmejna trdnjava proti Madžarom. Ker je bilo mesto last solnograških nadškofov, je gospod Ptujske marke stanoval v Mariboru. Mesto je prav dobro živelo pod škofovsko palico. Nadškof Konrad I. je okoli 1125 obnovil ptujski grad, ki ga je kma.lu prevzel viteški rod »ptujskih gospodov«, ki so bili v svaštvu s celjskijni grofi. Ptujski gospodje so bili. v službi solnograških nadškofov in so” morali braniti mesto zlasti proti Madžarom. Eden teh gospodov, Friderik, je 1199 potolkel Madžare pri Vel. Nedelji. Takrat je prevzel tamošnje kraje nemški viteški red, ki ima še danes župnije Vel. Nedeljo, Ormož, Središče in Sv. Miklavž. Za dobe »interregna« v 13. stol. je bil Ptuj nekaj časa v madžarski lasti, nato je pripadel češkemu kralju Otokarju, pa zopet Rudolfu Habsburškemu, ki je leta 1279 zastavil mesto in graščino Frideriku Ptujskemu. Po kratki dobi pa so si solnograški nadškofje zopet priborili mesto in grad od mogočnih ptujskih gospodov. S Friderikom VIII. je 1438 izumrl ta mogočni rod, ki je postavil skupno s Celjani prelepo gotsko cerkev na Ptujski gori. In kaj se je godilo v tem času v mestu? Mehtilda, vdova Friderika III. Ptujčana, je 1230 ustanovila v Ptuju dominikanski samostan (kjer je danes muzej). V tej dobi so prišli v Ptuj tudi minoriti. Oba redova naj bi bila obramba pred raznimi krivimi sektami. Ker je bil Ptuj pod škofovsko oblastjo, so škodoželjni štajerski vojvode ščitili v trgovini druga mesta, kot Maribor, Radgono, Slov. Bistrico Ptuju v škodo. To se je poznalo zlasti pri vinski kupčiji, saj dolgo časa niso smeli Ptujčani izvažati vina skozi ta mesta na Solno-graško. Ptujčani so prodajali v Trst in Benetke živino, kože, usnje, uvažali so pa italijansko blago, pa tudi iz Ogrske. Kjer je trgovina, tam so Židje. V graškem deželnem arhivu je shranjenih nekaj zadolžnic takratnim ptujskim Židom. Židje so morali plačevati svoj židovski davek. Podložni so bili svojemu, a krščanskemu sodniku, ki jih je zastopal pred mestnim sodnikom. Njih pravice so točno ponisane v ptujskem mestnem pravu iz leta 1376, zbirki, kot jo ima le malokatero mesto in ki se tiče večinoma trgovine: kdo, kdaj in kje sme trgovati. Meščani so bili večinoma obrtniki; uradništva razen mestnega sodnika in pisarja niso poznali. Ččprav je Solnograd naseljeval Nemce, se vendar imenujejo tudi imena slovenskih meščanov. L. 1396 pomenja za Ptuj in Ptujsko polje začetek turških vpadov, ki so trajali notri do leta 1683. 1396 so Turki mesto porušili. Po nesrečni bitki pri Nikopolju so vpadali na Hrvat-sko in Ogrsko ter škodovali na novo vzcveli trgovini v Ptuju. Mesto da bi se bil Matija Korvin obrnil proti Turkom, je v bojih s cesarjem Friderikom III. zavzel Ptuj in grad leta 1479 in ostal tu 11 let. Po njegovi smrti je »zadnji vitez« Maksimilijan dobil oboje nazaj, pa vsled denarnih stisk znova oboje zastavil solnograški nadškofiji. 1492 so Turki plenili po Ptuju, 2 leti kasneje so odvedli iz mesta in okolice nad 7000 ujetnikov, 1532 so oropali in požgali cerkev sv. Ožbalta. Po bitki pri Mohacsu 11526) je pripadel velik del Ogrske Turkom, ki so postali sosedje Štajerske. To je bil smrtni udarec za trgovino v Ptuju, ki se ni več povzdignila, čeprav je 1565 prišlo mesto in grad v last Habsburžanov, mesto kot »landesfiirstliche Kammerstadt« (plačevalo je davke v dež. knez. fin. komoro). V spomin zmage nad Turki pri sv. Gotthardu (1664)' —- od tedaj jih ni bilo več v Ptuj — je postavil Jurij grof Sauer Borlski Marijino soho pred minoritsko cerkvijo. Kakšna je bila nadaljna usoda ptujskega gradu? Ferdinand II. je v denarni zadregi prodal grad Eggenberžanom, pozneje so ga dobili zagrebški jezuiti, nato ga je kupil škotski general Walter Leslie. Po letu 1683, ko je minula turška nevarnost, ni bil več v utrdbo, temveč je postal središče graščinske uprave. Za Dietricbsteini ga je kupila 1858 vdova Herberstein. Grad, sedaj last grofa Jožefa Herbersteina, »tvori po svoji stavbi, muzeju, arhivu, galeriji, gobelinih in viteški dvorani res nekako umetnostno kulturno središče v tem predelu naše domovine.« (Dr. Fr. Kotnik, »Mladika« 1926.) Tudi valovi reformacije in pritisk protireformacije so zajeli Ptuj. Luterani so opravljali službo božjo v cerkvi Vseh svetnikov, ki je danes privatna hiša. 1615 so se naselili v Ptuju kapucini, ki so pomagali zatirati protestantstvo. 1786 je cesar Jožef II. razpustil dominikanski in kapucinski samostan. V dominikanskem samostanu je sedaj nastanjen muzej, v bjvšem kapucinskem pa je vojaško skladišče. Pred 9 leti so se kapucini na novo naselili v Ptuju. 17. stol. in prva polovica 18. stol. je bila za Ptuj doba težkih preizkušenj. Požar je nekajkrat upepelil večji del mesta; zato so postavili meščani 1745 spomenik sv. Florijana na današnjem Florijanskem trgu pred magistratom. Ljudi je morila črna smrt, kuga. V tej stiski je vstala onkraj Brega cerkvica sv. Roka. To strašno dobo opisuje Fr. Ks. Meško v svoji »Črni smrti«. Koncem 17. in v začetku 18. stol. je bilo v Ptuju zelo razvito cehovstvo. Kot je Ptuj zgubil po spojitvi Avstrije z Ogrsko (1618) svoj strateški, prav tako za Marije Terezije svoj politični pomen, ko sta postali mesti Maribor in Celje okrožni mesti. Poročila o prosvetnem življenju tega časa so redka. Že v prosvetljeni dobi je slovstveno deloval pri sv. Urbanu pri Ptuju župnik Leopold Volkmer, ki je pel v narečju Slov. gor. Poleg Volkmerjevih ljudskih pesmi so se širile tudi popevke Štefana Modrinjaka, ki je že takrat zapel poznejšemu ptujskemu okrožnemu župniku, prevajalcu brambovskih pesmi Fr. Cvetku ob njegovi novi maši, da zadnji človek je na sveti, ki svoj rod za nič drži. V dobi romantike so vzbujali narodno zavest narodno zavedni možje iz Slov. gor., kot je bil n. pr. Davorin Trstenjak (1846 kaplan v Ptuju). Zlasti pa si jc pridobil mnogo zaslug za nacionalno prebujenje malonedeljski župnik A. Krempl (»Dogodivšine Štajerske zemlje«). Vzhodno-štajerska tla so bila zelo pripravna za širjenje ilirizma, ker je ta del naše zemlie težil v Varaždin in so polee Štajercev tudi Hrvatje študirali v Gradcu, ki ie postal ognjišče ilirizma, zlasti v dobi St. Vraza in Fr. Miklošiča. Slovenska in jiuro-slovanska ideja, vzklila v dobi romantike, je iskala razmaha in se uveljavljala v pesmih in spisih. Ni znano, da bi bil deloval v preporodnem smislu Simon Povoden, mestni bene-ficijat, vendar ima ta mož kot pisatelj in zbiratelj rimskih starin za Ptuj in njega zgodovino veliko zaslug. Leto 1848 je šlo preko Ptuja brez šuma in hrupa, a v Slov. gor. je vžigala srca narodna zavest, ki je začela buditi tudi slovenski ptujski živelj. Nemški sodnik Mihael Hermann je postal borec za teptani slovenski rod in bil, ko se je po letu 1861 začelo ustavno življenje, med ustanovitelji Čitalnice (1863), te nositeljice narodnega gibanja in življenja vse do prevrata. Med njenimi prvimi odborniki omenjam le tedanjega kaplana pri Sv. Barbari v Halozah, Božidarja Raiča, poznejšega državnega poslanca in gromovitega govornika v dobi naših taborov. 1864 se je otvorila železniška proga mimo Ptuia v Budimpešto, pet let pozneje je mesto dobilo nižjo gimnazijo. Nemški režim je za okrepitev svojih tendenc dosegel za Ptuj avtonomijo, višjo gimnazijo, nemški dijaški dom, nemško meščansko šolo in nemški dekliški dom. V Čitalnici je CMD. priredila leta 1888 svojo tretjo skupščino. Čitalnica in Slovenstvo sta v dobi nacionalnih bojev bodila trnjevo pot, ko nam je jemal tujec ped za pedjo rodne zemlje. Rudolf Hans Bartsch nam v svojem romanu »Nemška bol« razodeva želje in namene našega narodnega nasprotnika: »Če bi le mogli držati to zemljo, ki jo je zajela nemška bol. O da bi videla nemška bolna duša, kako se živi v štajerski brezkončnosti. Trumoma bi prispeli in se naselili na tej čez vse osrečeni zemlji.« Največje ponižanje pa jc doživel Slovenec leta 1908, ko ga je nasprotnik udaril v lice. Bila je to predzadnja postaja našega trpljenja. Tedaj se je pa dvignil naš rod in pokazal svojo moč in odpornost. Ptuj je postal izhodišče naše bodoče borbe, zavedli smo se, da živimo na svoji zemlji, a v tuji državi. V Ptuju smo bili ponižani, a vsiala je bela Ljubljana in odločno zagrmela: n e ! Zagrmela je Ljubljana, zagrmele so salve, prvi streli svetovne vojne, ki so zadeli dve užaljeni slovenski srci. Kri Adamičeva in Lundrova je oblila našo zemljo, a obenem prebudila našega duha: ob 14. postaji so se zabliskali meči. zalajali topovi in grmeli, dokler ni za velikim petkom prišla velika nedelja, ko je vstal slovenski Ptuj v osvobojeni slovenski zemlji, prelestnem biseru naše Jugoslavije. Ptuj je danes sedež državnih uradov, realne gimnazije kraljeviča Andreja, meščanske in državne pletarske šole. Mesto ima garnizijo pionirjev, dve župniji, tri cerkve in dva samostana. V svobodni državi je vzklilo novo življenje in na vseh straneh so zastavili narodni delavci svoje lopate. Izmed številnih nacionalnih in kulturnih društev naj omenim današnje slavljence, Čitalnico, Sokola in CMD, dalje Muzejsko društvo in Glasbeno matico. Ptuj, ki je bil nekoč močen steber na poti nemškega prodiranja, naj bo odslej trden mejnik in branilec našega rodu, našega jezika, naše zemlje! (Po Pircheggerju, Raispu, Abrainiču in Kotniku;. Današnji predstavniki Stufa Dr. A. Bratina sreski načelnik Ppk. M. Šarac komandant mesta Dr. I. Žagar ptujski prošt Lad. Jerše ptujski župan LADO JERŠE: Od Mure do Ptujskega polja, od Svete Ane do haloških tal, kjer Drava vije svoj val, prepeva klopotec mogočno iz dneva v dan pesem žitnih poljan, trat in valov, ubranih glasov, pesem žlahtnih goric in naših pravic. 13. ¿eptem&ec 1908. leta Klicala sta blagovestnika Ciril in Metod v kraje, Kjer so slednjega preganjali že pred 1100 leti, klicala sta v panonski Ptuj. In prišli so prvi buditelji že zvečer pred narodnim praznikom, omadeževanim s tujo pestjo in posvečenim z našo boljo, da se sami okrepe in v narodni zavesti mlačne potrde. Tržaške in ljubljanske goste je na slovenski Narodni dom zemlji opljuvala m pretepala slovenski materi odtujena množica, udarila in oropala je poznejšega voditelja dr. Žer java. Palice in kamenje so metali zapeljanci na naše skupščinarje, ženske in moške, palice in kamenje je metala Avstrija na nas, dokler ni prišel odrešitve čas. Ko se je peščica naših umaknila v Narodni dom, se je srd nasprotnikov obrnil v ta hram: šipe so zažvenketale in skupščinarji so se kljub številni policiji nezaščiteni prav resno zbali za svoje življenje. Nemški lepaki, nalepljeni ponoči, so klicali na boj za drugi dan. Že zgodaj zjutraj je poslanec dr. Ploj zaprosil pri namestništvu v Gradcu pomoči, a vse zastonj, brzojavka je izgubila svojo pot, dr. Ploj pa je bil opsovan in napaden. Vsi nemški časopisi in lističi so pozivali na odpor in boj, češ, da »nima tuja svojat na teh svetih tleh ničesar iskati.« Ko je privozil dopoldanski vlak s skupščinarji v Ptuj. je udarila nahujskana mladež v žvižg in hrup; palice so udarile, kamenje je padalo in jajca so frčala Slovencem in Slovenkam ‘v pozdrav. Napadenemu gospodu, ki je krvavel. so zagrozili z aretacijo, če se takoj ne umakne. Tudi damam niso prizanašali, temveč so jih najgnusneje insultirali, medtem ko je policija mirno opazovala to početje. Ko so kulturo nosci tulili svojo »Wacht am Rhein«, se je zganila tudi opljuvana in s črnilom oškropljena Metodova vojska in iz slovenskih grl je zadonela mogočna pesem »Hej Slovani!«. Policija je stopila v akcijo in aretirala več »veleizdajalcev in jih odpeljala na magistrat, kjer so jih sodili. Še ni bilo dovolj, še so čakali na žrtve, da se zadosti razžaljenemu germaustvu. Nad sto jih je čakalo popoldne, da pomendrajo vsakogar, kdor bi prišel od drugod. Prišel je le eden, sedanji podban g. dr. Pirkmajer, ki so ga napadli in pretepli, da je prišel ves krvav v Narodni dom. Za njim je pridrvela množica in izvršila nov napad na skupščinarje, ki so bili pri kosilu. Zopet so zapele gorjače, jajca so kar deževala in škropila po belih oblekah naših dam. Gospoda Janeza Brenčiča, gostilničarja v Žabjaku, so napadli in mu pobrali denar, a ko se je hotel braniti, so ga »čuvarji reda« aretirali in sodišče obsodilo. Znanega narodnega svečenika Treiber ja iz Velikovca na Koroškem, ki ga je privedla plemenita ljubezen do svojega naroda v Ptuj, so pretepli in mu strgali obleko. Druhal je navalila na mirne okoliške kmete, ki so se vračali s svojimi vozmi domov. Ko je šel tedanji načelnik okrajnega zastopa prof. Zelenik pogledat, koliko škode so že napravili napadalci na poslopju Narodnega doma, so ga aretirali in kot razbojnika tirali na magistrat. Kako gnusne so janičarske nature, je pokazal odpadnik Linhart, urednik v nemškem duhu pisanega »Štajerca«, ki je vodil besnečo tolpo in kričal, da so tukaj nemška tla in da je treba proklete »vindišarje« pobiti. Nameravani večerni napad na vračajoče se skupščinarje je po intervenciji državnih poslancev dr. Ploja in Robleka izostal. Slovenci so bili v oni dobi izročeni na milost in nemilost nemškutarski množici, ob belem dnevu si niso bili varni ne življenja ne imetja. Še sta padli v Ljubljani dve žrtvi, preden se je začel boi za biti ali ne biti, za življenje ali smrt, boj, ]d je nam prinesel vstajenje in poveličanje. Zapeljani Slovenci! Ne bomo Vam vračali hudega s hudim, pač pa kličemo Vas vse, ki ste naše krvi, pa še danes množite nasprotne vrste: spomnite se, da Vam je pela slovenska mati slovensko popevko, in vrnite se v njeno naročje! Ta zemlja je naša in Vaša, ljubimo jo! Ako pa bi hoteli še kdaj oskruniti ta kraj in nam vzeti le ped te svete zemljice, potem pomnite, da ne bodo pele palice, temveč regljale bodo slovenske, hrvatske in srbske, naše jugoslovanske strojnice. Jz zgodovine ptujskih podtuznic CTIffi LADO JERŠE Od tistih dni, ko so si ptujski Slovenci kupili svoj Narodni dom (1863) in ustanovili svojo Posojilnico (1883), se pričenja nova zgodovina Dravskega polja. Ptuj je bil takrat v slovenskih zastavah in se vsakokrat v obilnem številu udeležil slavnosti. Nemci niso mogli nikjer dokazati svoje premoči in tudi v poznejših letih nikoli. Le tu in tam so se pokazali nekateri, ki so zatajili svoj slovenski materin jezik in stopili v nemške vrste s podporo Siidmarke in Schulvereina; s temi privrženci in priseljenci iz nemških krajev na avtonomnem slovenskem ozemlju je započela avstrijska vlada svoje velikopotezno delo sistematičnega raznarodovanja spodnještajerskih Slovencev. Da jim je to le malo uspelo, imamo dovolj dokazov,- Postavila si je sicer postojanke (med njimi Maribor, Celje in Ptuj), ki so širile »kulturo« po Dravski in Savinjski dolini in si nabirale kapital s slovenskimi žulji, vendar tudi to ni imelo končnega efekta; kajti stavba, ki nima močnih fundamentov, je zapisana smrti. Tako so jim ostali na naši slovenski zemlji le spomeniki sramote, ki ne bodo nikdar izbrisani. Sloyenska narodna samobitnost pa je ostala kljub najhujšemu črnožoltemu pritisku; odpornost in zavednost je na slovenskem ozemlju zmagala, ostala in nihče je ne more več uničiti. Take so bile razmere do leta 1918. Razumljivo je, da je Ciril-Metodova družba — naša šolska družba — bila težak boj zoper ponemčevanje na Štajerskem. Da je svojo nalogo hvalevredno izvrševala, je zasluga njenih voditeljev in vseh sodelavcev, ki so se borili zoper izdajalce slovenskega naroda. Na Štajerskem je družba vzdrževala mnogn sol, podpirala povsod slovenski živelj in ustanavljala svoje podružnice v vseli večjih krajih. Tudi v Ptuju se je porodila misel za ustanovitev moške podružnice in dne 27. decembra 1885 je zagledala luč sveta pod spretnim vodstvom odvetnika dr. Josipa Čučka. Od tistega trenutka pa vse do današnjih dni je imela in ima v Ptuju prav potrebno, odločilno in dokončno veljavno besedo v vseh vprašanjih ptujskega narodno-obrambnega dela. Od dr. Josipa Čučka preko predsednikov ptujske moške podružnice, Benka Hertiša. Konrada Stazinskega, Karla Belšaka do Lenarta Vaupotiča vodi pot intenzivnega dela slovenskih borb za utrditev slovenskih pravic. Lenart Vaupotič in njegovi sodelavci (dr. jtiarel Koderman, Vinko Serona, Anton Kolarič, dr. Tomaž Horvat in dr. Josip Komljanec) so pripravili vse potrebno za glavno skupščino CMD v Ptuju; kako je bilo takrat in kaj se je zgodilo, nam pove drug članek. Nato je stopil v prve vrste dr. Fran Jurtela, najznačilnejši prvoboritelj iz dobe najhujših narodnostnih bojev za gospodarsko osamosvojitev ptujskih Slovencev, Haloz in Slovenskih goric. Na občnem zboru ptujskih podružnic CMD dne 10. februarja 1909 je prevzel predsedstvo moške podruž- ' niče in od tistega dne do Vidovega leta 1926 je neumorno in vztrajno vodil krmilo. Po njegovi smrti je dr. Tone Gosak, sin trdne slovenske kmetije, nadaljeval Jurtelovo delo, ___S___ Moška podružnica je nabrala od svojega početka do letos Din 110.400.—, od tega Din 27.980.— za domače karitativne svrhe. Na glavni skupščini razpolaga s 17 pokro-viteljninami, a njeno članstvo s 34. Ženska podružnica je zbrala do letos Din 172.989.—, od tega se je porabilo za Ptuj in Haloze Din 80.487.—. Na glavni skupščini razpolaga s 17 lastnimi pokroviteljninami, posa- Visoko je dvignil nivo narodnoobrambne organizacije. Danes varno in uspešno upravlja Ciril-Metodov čolnič dr. Matej Senčar. Kakor je potrebna v vsaki rodbini mati, tako si je tudi Ptuj zaželel svoje ženske podružnice, ki naj skupno z moško brani interese slovenskega ozemlja na severni meji. Poudariti je treba, da je bila ob septembrskih dogodkih v ptujskih ženskih vrstah ga. Valentina Kauklerjeva centralna oseba, ki je zaslužila, da jo izvolijo za predsednico ženske podružnice. In tako se je zgodilo; dne 10. avg. 1908 je ptujsko slovensko ženstvo praznovalo svoj praznik in ga. Valentina Kauklerjeva je prevzela z njej lastno požrtvovalnostjo in da-lekovidnostjo predsedstvo, čeprav se je morala kot aktivna učiteljica pri takratnem nemško-nacijonal. režimu zavedati vseh posledic, ki bi lahko bile njej osebno le v škodo. Pa je vztrajala. Za njo je preko Mirke dr. Fermevčeve, Vide dr. Horvatove in Štefke Jerše-tove (sedanje predsednice) ženska podružnica v stalnem razvoju. Vida dr. Horvatova je, žal, prerano omagala in 2. junija 1926 zapustila za večno slovenski Ptuj, ki ga je ljubila iz dna duše. Toda zapustila je dobre naslednice, delavke, ki bodo po njenem vzgledu sejale Cirilmetodove misli. Če še omenimo, da so ptujsko podružnico in ljubljansko centralno organizacijo CMD v izdatni meri in po ogrorimi večini podpirala vsa ptujska narodna društva, slovenske rodbine in neštevilni posamezniki, smo vsaj v glavnih obrisih naznačili zgodovino ptujskih podružnic CMD. mezne članice pa še z 11. Obe podružnici sta torej položili že Din 283.389.— domu na oltar. Zlasti naše, kakor čebelice marljive Cirilmetodarice so ponosne na svoje delo. Prav tako! * Prispevajte za sklad septembrskih žrtev kot odgovor na nemško milijonsko zbirko! Dr. Matej Senčar banski svetnik, sed. preds. moške CMD Štefka Jerše sedanja predsednica ženske CMD Jlodoiii&ua pesem i terim je nudil streho nemški dijaški dom. V ta dijaški dom je ( bil lahko sprejet dijak vsake" ha rodu osti razen slovenske. » Kako pristransko iri nacionalno sovražno so postopali nekateri nemški učitelji na gimnaziji, vedo povedati mnogi slovenski dijaki, ki so študirali v Ptuju. Omenim naj dva sicer malenkostna, ali prav radi tega značilna primera. Dvema učiteljema ni ugajal naš »č«. Zahtevala sta, naj dijaki pišejo »tsch«. Ker je bilo to protizakonito, sta odjenjala v toliko, da hi naj pisala vsaj v gotici, ali druge črke v gotici in »č« magari v latinici! Pri sprejemnem izpitu leta 1917 se oglasita Branko T. in Rada G. Nezaslišani panslovanski imeni, ki ne smeta onečastiti nemške ptujske gimnazije! Branka izpremene v Andreja, Rado v Amando in sedaj šele smeta očiščena v hram nemške kulture! Ne smemo se čuditi, da so s takim pristranskim, nacionalnim ravnanjem na gimnaziji polagoma zapravili zaupanje do zavoda v vsem ptujskem okraju. Slovenski starši niso več pošiljali svojih sinov na ptujsko gimnazijo, da jih ne izpostavijo nacionalno sovražnemu postopanju ptujskih nemških profesorjev. V dveh primerih so ptujski mogotci pokazali, kako pogubna je nerazsodna zagrizenost v kako idejo. V brezobzir- nem izvajanju nemškonacionalnega programa so po gimnaziji vzgojili ljudstvo v odpor proti zavodu in škodili s tem mestu samemu, kakor so v drugem primeru milijonske vloge mestne hranilnice brezkoristno žrtvovali vojnemu molohu in tako oškodovali svoje mesto. * Ko se je po polomu svetovne' vojne ustvarila nacionalna država Jugoslavija, je bilo treba započeti novo borbo za obstoj ptujske gimnazije. Treba je bilo zopet pridobiti pri prebivalstvu zaupanje v domači zavod. To se je v veliki meri zgodilo. Število dijakov je začelo naraščati, seveda postopno. Po osmih letih je bilo na zavodu že 262 dijakov in letos ob koncu šolskega leta 381. Da je prišel obstoj ptujske gimnazije v prvih letih po vojni nekoliko v nevarnost, je nekako razumljivo. Saj takrat ni bilo zlasti v višjih razredih dovolj dijakov radi odhoda nemških dijakov. Ali bolj se moremo čuditi, da je ptujska gimnazija še v svoji popolnosti bila tudi kasneje do najnovejšega časa v nevarnosti. Ko smo leta 1929 praznovali njeno šestdesetletnico, smo mislili, da opravičeno pričakujemo, da prenehajo vznemirljivi glasovi o njeni ukinitvi. Saj je šestdesetletnica pokazala, da ima ptujska gimnazija vse pogoje do svojega obstanka, ker jo prebivalstvo potrebuje in zahteva, ker je zanjo že toliko žrtvovalo in ker ne gre, da bi v lastni državi propadel zavod, ki so ga v prejšnji državi vzdrževali naši narodni nasprotniki. Ali nerazumljivo, ti razlogi niso zadoščali in lani je bila o počitnicah popolna gimnazija za skoro dva meseca reducirana na nepopolno. Usodni korak se je preklical in ostal je mestu zavod, ki je zanj tolike važnosti v kulturnem in gospodarskem oziru, za državo samo pa tudi velike važnosti v splošnem državnem pogledu oh severozahodni meji. Dcžaoaa meščanska šota jo Jjtuiu Sedanja meščanska šola v Ptuju je nastala po združitvi prejšnje deške in prejšnje dekliške šole v Ptuju v en zavod dne 31. avgusta 1929. Predhodnici imata vsaka svojo posebno zgodovino. Dekliška meščanska šola. Ta je bila ustanovljena dne 1. marca 1902 z otvoritvijo treh razredov. Dne 5. junija 1902 se je vršilo imenovanje učnega osobja dekliške meščanske šole, in sicer so bili nameščeni: Loebel Jožef, strokovni meščanskošolski učitelj iz Brucka na Štajerskem, za ravnatelja, Pransa Antonija, izprašana za 1. učno skupino za redno nastavnico, Kašovic Ana za strokovno učiteljico iz 2. učne skupine, Just Jožef za strokovnega učitelja iz 3. učne skupine, Rogozinski Julijana za učiteljico ženskih ročnih del in za gospodinjstvo. V istem letu je bilo dozidano tudi novo šolsko poslopje za dekliško osnovno in dekliško meščansko šolo; v tem poslopju sta sedaj nastanjeni dekliška osnovna in sedanja meščanska šola. Slovesna otvoritev obeh šol se je vršila 2. oktobra 1902. V prvem šolskem letu 1902/03 je imela dekliška meščanska šola skupaj -86 učenk. V drugem šolskem letu 1903/04 je bil ravnatelj Loebel Jožef premeščen na meščansko šolo v Voitsbergu, njegovo mesto je pa prevzel učitelj Stering Anton iz Ptuja, in sicer 1. oktobra 1904. 'V naslednjih letih je število učenk naraščalo in je doseglo stalno število okoli 115 učenk. Leta 1905 je tudi že imenovani strokovni učitelj Just Jožef zapustil šolo in na njegovo mesto je bil imenovan strokovni učitelj Lukas Franc. V šolskem letu 1905/06 se je uvedla v vseh razredih francoščina kot neobvezen predmet. Francoščino je poučevala učiteljica Bradač Hortenza. Za učenke meščanske šole, ki so bile doma izven mesta Ptuja, se je ustanovil v istem šolskem poslopju takoj prvo šolsko leto 1902/03 takozvani »Madchenheim«, po naše »Mladika«, to je dekliški dom, kateremu so dodelili vse prostore v tretjem nadstropju in deloma v drugem in ga tudi temu primerno opremili. Omeniti je treba, da so prostori v tretjem nadstropju podstrešne ali mansardne sobe. V šolskem letu 1906/07 se je za absolventke meščanske šole kakor tudi za gojenke tega »Madchenheima«, ki so uživale še poseben pouk, otvorila gospodinjska šola, bolje rečeno enoletni gospodinjski tečaj. Dne 20, julija 1909 je bil že imenovani ravnatelj meščanske šole Stering Anton imenovan sreskim šolskim nadzornikom za vse osnovne in meščanske šole na bivšem Spodnjem Štajerskem, ki so za otroke slovenskih staršev zasledovale kot glavni cilj vzgoje: ponemčevanje slovenske mladine po mestih in trgih bivšega Spodnjega Štajerskega. Leta 1910 se je otvoril in priključil kot nekak če*rti razred meščanske šole enoletni učni tečaj za zaključno praktično izobrazbo deklet v gospodinjski pa tudi v trgovski smeri. Normalna avstrijska meščanska šola je bila namreč samo trorazredna, ker so sprejemali v meščansko šolo samo take učence(ke), ki so z dobrim uspehom dovršili najmanj peti razred osnovne šole. V vojnih letih 1914 do 1918 se je učiteljstvo meščanske šole pridno udejstvovalo v avstrijsko-patriotičnem smislu in marljivo nabiralo vojna posojila. Leta 1917 dne 7. novembra je preminul za nadaljnji razvoj meščanske šole prav zaslužni ravnatelj Stering Anton. Upravo šole je prevzel strokovni učitelj Kern A. Po končani svetovni vojni meseca aprila 1919 je bilo vse nemško učiteljstvo na meščanski šoli odpuščeno in nadomeščeno s slovenskim. Začasna ravnateljica je postala g. Šeligo Irma, dotedaj učiteljica v Šmartnem pri Slov. Gradcu. Njej so bile prideljene za učiteljice: Kobal Ivana, Voršič Marija, Kocmut Alojzija in Božič Marta. Nemščina se je kot učni jezik začasno obdržala v vseh razredih. Tudi enoletni nadaljevalni tečaj se je vodil dalje. Pouk v slovenščini pa se je takoj uvedel kot učni predmet po štiri ure tedensko v vsakem razredu. Dekliška meščanska šola je imela v šolskem letu 1919/20 ^sega 120 učenk, v šolskem letu 1927/28 pa, ko je prenehala kot dekliška meščanska šola, 127 učenk. Na predlog in prošnjo mestne uprave v Ptuju je ministrstvo prosvete z naredbo O. N. br. 62744 z dne 21. avg. 1928 odredilo združitev obeh meščanskih šol v Ptuju v en zavod, v državno meščansko šolo v Ptuju. Glavni vzrok združitve je bil ta, da deška meščanska šola v Ptuju ni imela primernih prostorov in bi bili vzdrževalni čini-telji te šole, med njimi v prvi vrsti mesto Ptuj, primorani zgraditi za deško meščansko šolo novo šolsko poslopje, na kar pa zbog vladajočih slabih finančnih razmer vzdrževalnih ei-niteljev, posebno mestne občine ptujske niti misliti ni bilo. Deška meščanska šola v Ptuju. Ustanovljena je bila s sklepom višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 17. julija 1919, št. 7772. Mestna občina ptujska iii tedanji okrajni zastop v Ptuju sta se morala pravnoveljavno zavezati, da bosta vzdrževala deško meščansko šolo v Ptuju, v kolikor pridejo v poštev stvarne potrebščine, višji šolski svet pa sistematizira pod temi pogoji mesto ravnatelja in vsa mesta potrebnih strokovnih učiteljev. Prej omenjenima vzdrževalnima faktorjema se je v šolskem letu 1922/23 še posebej pridružila občina Breg pri Ptuju, ki se je zavezala prispevati, žal, samo 4 odstotke proračunskega iznosa stvarnih potrebščin. Zastopniki vseh teh treh vzdrževateljev šole glede stvarnih potrebščin tvorijo od tedaj takozvani upravnogospodarski odbor deške meščanske šole v Ptuju, ki ima nalogo, vse ukreniti v prospeh te deške meščanske šole. Ravnateljem deške meščanske šole je bil z odlokom višjega šolskega sveta v Ljubljani št. 15031 z dne 10. novembra 1919 imenovan izprašani učitelj meščanske šole Kveder Dragotin, dotedaj učitelj na osnovni šoli v Št. Jurju ob J. ž. V prvem šolskem letu 1919/20 se je vpisalo v deško meščansko šolo 32 dečkov, vsako naslednje leto se je otvoril višiji razred. V šolskem letu 1920/21 je imela šola 45 učencev. \ šolskem letu 1924/25 je imela šola v treh razredih 95 učencev in v šolskem letu 1925/26 se je otvoril že tudi četrti razred; na šoli je bilo že 120 učencev. Na zgradbo novega šolskega poslopja za deško meščansko šolo, ki je dotlej domovala v nepripravnih prostorih bivše vojašnice v Panonski ulici 5, pri že tedaj slabih finančnih razmerah mestne občine ni bilo niti misliti. Mestna občina in okrajni zastop ptujski sta že dolgo stremela za tem, da bi se deška meščanska šola čim prej ukinila. Vsi merodajni čioitelji so namreč v resnici domnevali, da je obstoj posebno višje gimnazije v Ptuju le tedaj zasiguran, ako se deška meščanska šok ukine. Ponovno so se vršila posvetovanja, kako bi bilo mogoče ukiniti deško meščansko šolo in končno so merodajni krogi prišli do zaključka, da je najbolje, ako se obe obstoječi meščanski šoli združita v en zavod in to na tak način, da se deška meščanska šola preseli v poslopje, kjer se nahaja dekliška meščanska šola, to je v poslopje bivše »Mladike« ali svoječasnega nemškega dekliškega doma. To poslopje odgovarja vsem higijeničnim in estetskim zahtevam modernega šolskega poslopja in nudi dovolj prostora za močnejši in po razredih številnejši skupen zavod, za mešano meščansko šolo v Ptuju. Definitivno se je zadeva na poziv šolskih oblasti rešila na seji upravno-gospodarskega odbora prejšnje deške meščanske šole dne 19. maja 1928. Dosedanji upravno-gospodarski odbor za deško meščansko šolo v Ptuju je moral podpisati nove medsebojne obveznice in pogodbe glede vzdrževanja združenih meščanskih šol v en skupen zavod nasproti šolskim oblastem, posebno nasproti ministrstvu prosvete. Obveznice in pogodbe so vzdrževalni činitelji podpisali po ključu, ki je veljal prej za vzdrževanje deške mešč. šole, namreč: mestna občina prispeva 48"/0 stvarnih potrebščin; okrajni zastop ptujski istotako 48 “/„; občina Breg pri Ptuju pa 4°/0. Po vpošiljatvi zahtevanih obveznic in medsebojnih pogodb imenovanih vzdrževalnih faktorjev~’ministrstvu prosvete' j je to z odlokom O. N. br. 62.744 od 21. avgusta 1928 odredilo združitev obeh dosedanjih meščanskih šol v Ptuju, v skupen zavod, »mešano meščansko šolo v Ptuju«, obenem pa odredilo ukinitev dosedanje dekliške meščanske šole za dan 31. avgusta 1928. Z istim odlokom je bil postavljen za upravitelja novega zavoda dosedanji upravitelj deške meščanske šole v Ptuju g. Kveder J. Dragotin. Državna meščanska šola v Ptuju je, imela v šolskem letu: 1928/2,9 skupaj 184 dijakov, in sicer 73 dečkov in 111 deklic, 1929/30 „ 190 99 99 „ 72 99 99 11B „ 1930/31 „ 185 99 99 ,. 73 99 „ H2 „ 1931/32 „ 213 99 99 „ 31 99 99 99 1932/33 „ 225 99 99 „ 101 99 124 99 99 Vsled tega je bilo treba postopoma uvesti vzporednice. Na povabilo mestne uprave v Ptuju so se pa leta 1928. vselile v poslopje, kjer je imela državna meščanska šola svoje šolske prostore, in sicer v drugo nadstropje in v podstrešne prostore šolske sestre iz Maribora. Šolske sestre naj bi imele v poslopju internat s kmetijsko šolo. V to svrho bi jim bilo treba čim več prostorov v poslopju. Brez občutne utesnitve dekliške osnovne, posebno pa še meščanske šole ni bilo mogoče ustreči vsem zahtevam in potrebam šolskih sester. Ko je pa bilo meščanski šoli treba zaradi stalno naraščajočega števila učencev in učenk otvoriti vzporednice, je le s težavo dobila za to potrebne učilnice v poslopju. Ker pa gospodinjski tečaji, ki so jih prirejale šolske sestre, nikakor niso uspeli — kljub veliki propagandi je bilo prav pičlo število frekventantk — je končno sedanji uvidevni in domačemu šolstvu naklonjeni občinski odbor šolskim sestram odpovedal prostore v poslopju, da more iste odkazati domačima izobraževališčema v uporabo. V letu 1929/30. je ustanovila organizacija Pomladka Rdečega križa na državni meščanski šoli »Dijaško kuhinjo«. Ta ustanova skrbi za to, da dobe vsi dijaki, ki zaradi oddaljenosti ne morejo v opoldanskem odmoru domov, vse leto opoldne toplo kosilo. Leta 1931. je izšel novi zakon o meščanskih šolah, ki po-menja prav velik napredek v ustrojstvu meščanske šole in odgovarja potrebam sedanjosti in bližje bodočnosti. Učni načrt predvideva, da se morajo v meščanski šoli duševne sile mladine do 14, odnosno 15 in 16 leta izobraževati in izurjati v sigurno poznejšo sposobnost, udejstvovati se prav uspešno v raznih praktičnih pridobitnih in gospodarskih poklicih. V ta cilj uvršča zakon med obvezne predmete poleg že znanih splošno izobraževalnih še sledeče: pouk v kmetijstvu vseh panog s praktičnimi vajami; pouk v industriji in trgovini s praktičnimi vajami; deška in dekliška ročna dela; za deklice še prav posebno nauk iz gospodinjstva s kuhanjem, strojepisje itd. Jasno je, da ima meščanska šola po vsem tem svojem ustroju vršiti prevažno kulturno misijo za širše plasti delovnega naroda v kmetijstvu, obrti in trgovini, sploh za gospodarske sloje. Naraščaj tega dela prebivalstva v Ptuju in okolici mora in more po svoji višji splošni in praktični poklicni na-obrazbi, ki si jo je pridobil na meščanski šoli, mnogo uspešneje in socialneje delovati v svojem poznejšem življenju. Obenem se bo tudi odlikoval po svoji izraziti jugoslovanski miselnosti in neomahljivi zvestobi do našega naroda in naše države. itafeu / u j ^ R.J. trgovina s steklom in porcelanom Masproii pošte Drevesnica in irsnica Kupčič ^ 'Ptujska gora nudi za sajenje priporočljive in najboljše sorte sadnig dreves in trsja v različ. oblikafj. Cenik na razpolago J Tovarna perila MESTNA DELTA HRANILNICA it R.Z.ZO.Z. Kdor hoče dobro blago po nizkih cenah, naj kupuje pri nas. Izde- V PTUJU I ujemo vse vrste moškega in ženskega perila, kakor moške srajce, dnevne in nočne, spodnje hlače, . > žensko perilo, kombineže, moške .. in ženske pižame po najnovejših .. krojih, perilo za otroke in postelj-nino. - Pridite in prepričajte se! * I Ptuj Pupilarno varen denarni £ Ljutomerska cesta 20 j 1 zavod, ustanovljen 1. 1862 SNOJ URBANČIČ Galanterija, drobnine, pletenine, perilo, modno blago i. t. d. Na drobno in na debelo Konkurenčne cene in najsolidnejša postrežba Ptuj - Srbski trg 5 Izdelava vsakovrslnig čevljev /Irnefčič Franc Ptuj ^ Cankarjeva ulica 6 Vošnjak Milan trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami Piuj Manufaktura in modno blago BRENČIČ ALOJZ Ptuj, nasproti pošte Sagadin Jaška umetno pohištveno in stavbno mizarstvo ter izdelovanje posteljnih vzmetov $M4, Vcazoa tcg št. 2 VRABL Franjo Trgovina z železnino P T U J ♦ Pekarna Emeiršiič IEirim<® Manufakturna zaloga Horvatiček Drago Pitni Kostanjevec Alojz Dnevno sveže pecivo Pletenine, perilo, Ptuj nogavice, papir, šolske potrebščine Ptuj - Prešernova ulica št. 11 in druge drobnarije V novi hiši Kmečke hranilnice POLAK MARIJA Trgovina stekia, porcelana, 6arv in fotografski atelje ORMOŽ FRIZERSKI SALON Krajnik Lovrenc Gostiiničar in trgovec s sadjem Gostifna Sion, Ptuj Sagadin Antonija Zamenjainica in prodaja prvovrstnega, pristnega Bučnega otja Ptuj, Vrazov trg št. 2 LUJZA" za dame in gospode Piuj, Slovenski irg ši. 5 Zavrnik Jakob - Piuj Galanterija, pletenine, trikotaža, perilo, čevljarske in krojaške potrebščine. Na debelo in drobno Kirefl Hinko # Trgovina z mešanim blagom. Nakup jajc, masla, suhih gob, vinskega kamna in vseh deželnih pridelkov 911 •4- Gostilna Bračič ♦ Novo vas pri P iu j u -------------—^ J> etov ar Lovro Zaloga ljutomerskiO vin, lastnik vinogradov v „Jeruzalemu" Ivanjkovci Kmetijsko društvo za ptujski srez vknjižena zadruga z o. z s sedežem v Ptuju Najstarejša ustanova te stroke v ptujskem srezu Posluje na Slovenskem trgu 5 LASIČ JOŽEF Pekarna Vsaki dan sveže pecivo. Prodaja tudi kekse in suhor lastnega proizvoda Ptuj, Slomškova ulica št. 9 OKRAJNA POSOJILNICA I V ORMOŽU R. Z. Z N. Z. USTANOVLJENA LETA 1899 i /4 St 5S PBB^rsa S.A Veietrgovska hiša Kuharič Ludvik - Ormož Zaloga modnega manufakturnega in špecerijskega bfaga teržefeznine. Eksportna trgovina z fesom in sadjem. Lastna parna žaga. Zaloga piva „Union" pivovarne Ljubljana \ £ah Joška • Trgovina s stavbe» nim in mešanim blagom KAVARNA ŠTUHEC IVO # VRVAR v Spanec Jiupect OSLUŠEVCI PTUJ, PANONSKA 5 PTUJ - PANONSKA 5 PINOZA ALOJZ URAR IN DRAGULJAR Hiškama dcušim ja Hitiju r. Z. Z 0. Z. GOSTILNA ,PRI ZAMORCU1 BRENČIČ MIHAEL PTUJ - KREKOVA UL. 8 Knjigarna in prodajalna papirja, šolskih ter • pisarniških potrebščin PTUJ - ORMOŠKA C. 3 Brenčič Anton Ptuj Trgovina z železnino, zaloga orožja in municije Na drobno in na debelo PODRUŽNICA LjilBLJANSKE KREDITNE BANKE PTUJ ♦ ♦ Sprejema vloge, daje kredite, izvršuje devizna naročila A - - - — . 1 B WL.f GOSTILNA Jšceceif ACofz Prva jugosl. izdelovalnica harmonik Simonič Vinko Zocac Alafa UMETNI MLIN, BREG Hiuj Ptuj MENJALNICA V PTUJU Pernat Vinko Mesar in prekajevalec Ojucasek Juiij Brivnica Wagrandl Julij Gostilna in mesarija Ptuj %tuf = JCcekooa št. 8 Ptuj - Prešernova 15 Kmečka hranilnica in posojilnica V Phljtt r. z. z n. z. Posluje kot kmečki zadružni denarni zavod na Tvrševem trgu 5 Trgovina špecerijskega in kolonialnega blaga IGLIČ FRANC BREG PRI PTUJU Na debelo Na drobno Izdalo Sokolsko društvo v Ptuju; uredila in odgovarjata prof. Fr. Alič in Dušan Šestan, oba v Ptuju. — Tiskala Mariborska tiskarna v Mariboru; odgovarja ravnatelj Stanko Detela. Lenart Franc Sat. - Ptuj Uelika skladišča manu-takturnega In tekstilnega blaga na ueiiko in malo, Konkuren, cene, * Senčar m sim veletrgovina s špecerijskim blagom, nakup in izvoz jajc, suhih gob in vseh vrst deželnih pridelkov. — Veleprodaja soli na debelo in drobno. ff\. $ marca imasll. Miillko Senčar tovarna žveplenih izdelkov ter žvepleno-apnene brozge. Ustanovljena leta 1860 - Telefon int. 3 Brzojav: SENČAR Ptuj - Račun poštno čekovnega urada v Ljubljani štev. 10832 * Podružnica: Slomškova ulica 9 POSOJILNICA V PTUJU registrovana zadruga z neomejenim poroštvom V i \ Najstarejši slovenski denarni zavod v Ptuju, ustanovljen leta 1883. — Posluje v Ptuju na Slovenskem trgu štev, 5 Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico Ptuja, r. z. z o. z. priporoča občinstvu svojo bogato zalogo vseh v to stroko spadajočih predmetov Hhstm ünuwieiuxtiii ucad ti Jkuju izvršuje vsa naročila, tičoča se raznih objav, nalepljanje lepakov in raznašanje letakov kar najtočneje. Ima 35 mest za nalepljanje objav in lepakov. BREG PRI PTUJU - dravska banovina TOVARNA IZDELUJE: MOŠKE, ŽENSKE IN OTROŠKE ČEVLJE VSEH VRST, ŽENSKE GALANTERIJSKE ČEVLJE IZ NAJBOLJŠEGA MATERIALA, DOMAČE ČEVLJE ZNANE MARKE »PIA« TOVARNA IMA LASTNE PRODAJALNE, KI JIH VODI POD LASTNIM IMENOM IN POD IMENOM »HUMANIK« V TEH-LE MESTIH: BANJA LUKA, Kralja Alfonza ulica 10 BRČKO, Jojic i Pavlovič CELJE, Aleksandrova cesta 1 KARLOVAC, Zrinjski trg 1 LJUBLJANA, Tyrševa cesta la MARIBOR, Gosposka ulica 17 MOSTAR, Glavna ulica NIŠ, Obrenovičeva ulica 9 NOVI SAD, Kralja Petra ulica 11 OSIJEK. Korzo 13 a' PTUJ, Slovenski trg SARAJEVO, Sirossmajerova ulica 10 Prestolonaslednika Peira ul. 14 SKOPLJE, Kralja Peira ulica 40 SOMBOR, Aleksandrova ulica 22 SPLIT, Ispod ura 1 SUBOTICA, Karadordev irg 9 ŠIBENIK, Kralja Tomislava 132 TUZLA, Kralja Peira ulica VARAŽDIN, Trg Kralja Tomislava 2 VELIKI BEČKEREK, Aleksandrova cesta 3 a ZAGREB, Iliča 3 Iliča 78 Jurišičeva ulica 14 »PETOVIA« USNJARSKA INDUSTRIJA D. D. IMARIBORSKA TISKARNA ' = MARIBOR = J lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!!llllllllllllllllllllll!ll!llllllllllll illl!lilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|l|tl|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||: