ERie/%111 NO. 108 ^-ooc/' • /;' N.y K >1227 * m mm AšmjAm omv National and fntentatianal Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 2, 1970 iiOVdiiAN mmspAJism STEV. LXVIII — VOL. LXVIII Vlada ljudske fronle na krmilu na (eylonu Sirimavo Bamlaranaik'e je po odlični zrnati pri volitvah sestavila vlado ljudske fronte in napovedala močno preokrnitev na levo. COLOMBO, Cey. — Volitve Preteklo sredo so bile pravo presenečenje za večino domačih in ^jih poznavalcev razmer in Prav tako za samo zmagovalko, ''odnico volivne koalicije Stranke svobode, trockistov in komu-histov moskovske vrste bivšo predsednico vlade Sirimavo Bandaranaike. Ta je svoje pristaše še tik pred volitvami sva-rBa, naj ne podcenjujejo moči svojih nasprotnikov. Volitve so bile za Združeno narodno s t r a nko predsednika vlade Dudley] a Senanayake Pravi polom. Polovica kandidatov, članov vlade, je pri volitvah Propadlo, prav tako tudi nešteto drugih. Od skupno 77 poslanskih mest v prejšnjem parlamentu se jih je posrečilo vladi rešiti le — 17. Narodno-jezikov-ha manjšina. Tamilov je dobila Preostalih 15 poslanskih mest. ^se ostalo je dobila volivna ko-koalicija pod vodstvom S. Bandaranaike. Čeprav ima že sama Stranka svobode, na katere vodstvu je S. Bandaranaike, absolutno večino v novem parlamentu, ta ni sestavila enostrankarske vlade, ampak je vzela vanjo tudi člane svoje volivne koalicije. Med 21 ministri so tako trije trockisti, eh komunist moskovske smeri I m trije marksistično usmerjeni Pripadniki Stranke svobode, ^■edsednica vlade je napoveda-nacionalizacijo tujih bank, 5 britanskih, ene pakistanske in dveh indijskih. Prav tako bo po-večala nadzor nad izvozom in u-V02°m. V zunanji politiki je napovedala prekinitev zvez z Izrazom in močnejše stike s Sovjet-® ° zvezo in njenim blokom. a tega pričakuje nova vlada eylona tudi večjo gospodarsko Pomoč. ^Sodijo, da je veliko pripomog-a k tolikšni zmagi S. Banda-ahaike pn volitvah podelitev g° pravice že 18 let starim. • Bandaranaike je bila pred-^dnica vlade do leta 1965, ko je a njena vladna koalicija pri hvah poražena. Njena politi-a v tistih letih si je nakopala v*o nasprotnikov zaradi ob-Seznih 2acije Novi grobovi Mary Rolih V Hillcrest bolnišnici je umrla Mary Rolih, ki je zadnji dve leti živela kot na pol invalid pri svoji pravnukinji Theresi Ma-njas na 31655 Willowick Dr., Willowick, O., preje pa na 954 E. 228 St. Pokojna je bila stara 84 let in je bila rojena Jelen v Št. liju pri Jelenju v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA pred 50 leti. Prvič je bila poročena z Johanom Vidmarjem, s katerim sta imela delikatesno trgovino na Reno Ave. Po njegovi smrti je poročila Louisa Roliha, ki ]i je umrl 1. 1961. Zapustila je brata Ivana (Jug.) in Martina (Nem.) ter sestri Malko in s. Branimiro. V ZDA ima pravnukinjo Thereso Manja in pra-pravnuka Adriana in Erica. Pokojna je bila članica Oltarnega društva pri Sv. Kristini in SZZ št. 14. Pogreb bo iz Zeletovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.45, v cerkev sv. Kristine ob 9.30, nato na All Souls pokopališče. Kambodža ie dolgo ne bo iz nevarnosti Nemška begunska liga kritizira Brandta ŠTEVILO ŽRTEV POTRESA P1„. ..sHšsSSV PERUJU GRE V TISOČE ' a< c. ' /-J »* /-» 1 J ~ 1 „ : ~ ~ /'"V t • • ___J I • ____ ___: r- 1 _’ 1- • * 1 • _ J _ II* r- Y •’ sredovale čete ZN, kot to delajo na Cipru, kjer je narod nosten položaj podoben. Vendar zaenkrat nihče ne misli resno na posredovanje ZN. Tudi administracija ZN ne bi rada vtikala svojih prstov v ta problem, ker bi bila po tej poti še bolj zamešana v izraelsko- arabski spor. Glavni politični činitelji v Libanonu še zmeraj upajo, da se bo dalo držati še naprej sedanje politično ravnovesje, akoravno večkrat že nevarno niha. Ravnovesje je dvojno: najpreje ravnovesje med političnimi silami, ki se udeležujejo vladanja pri vladnih krizah, na drugi strani pa tudi ravnovesje uradnih političnih činiteljev z neuradnimi “podtalnimi”, kot so gverilci in komunisti, pa tudi zagrizeni nacionalisti in konservativni zanešenjaki. Velika sreča za Libanon je tudi v tem, da Kremelj ni- jeglavno pritiska in mi se tej | vsem, ki ste poslali fino spečene -Ta prjjatejj me je po mojem svojeglavnosti kar radi udaja-^eči za kuhinjo. Skoda samo, da dolgem obotavljanju predstavil mo. Le kdaj pa kdaj se hočemo vreme ni bilo bolj prijetno. Sla- tej trpinki-mačehi. Večkrat mi zmazati iz prevečkratne zadre- bo vreme je veliko pokvarilo pri je pravjj j^^o trpi in gara na ge z marsikakšnim opravičilom1 udeležbi. Igra pa je bila tako velik6m p0sestvu ta uboga mati in izgovorom na pasjem repu. J dobra — in tako fino predstav- za dru£ino 15 nepreskrbljenih No — in to je še najprimernejše Ijena, da res upamo, da jo bodo otrok Pravil mi je tudi, kako ji za pasje dneve, ki jih moramo Savani še enkrat vprizorili... )otroci tz prvega zakona ob po-vsako leto preživljati in preži-[ še enkrat se je slišalo od pub- čitnicah z vs0 ljubeznijo poma-veti. jlike in igralcev. Pa naj bo tako.|gaj0 Ta ma£eha je svoji sestri Na splošno smo njujorški Slo- “Svojeglavček” še enkrat na o- v mestU) pošiljala nas venci kulturno precej obotavlja- dru. Upajmo, da z boljšo trmo1 za šolsko leto v oskrb0. Vsi otro-joči in dokaj svojeglavi, da kul-J v raznih situacijah. Popevke v d iz prvega zakona smo se šo-turni oder kar bolj vnemar pu- igri pa lahko naše srenjčane na- lci |lali z žulji naše predobre druge BESEDA IZ NARODA | Proslava 25-letnice vetrinjske tragedije CLEVELAND, O. — Glavni odbor ZSPB Tabor sporoča slovenski javnosti, da priredi dne Članicam Oltarnega društva pri Sv. Vidu CLEVELAND, O. —- Junija bo zadnja seja našega društva v poletju, zato vse članice še posebej 13. in 14. junija t. 1. ob 25-letnici | vabim, da pridete na to sejo 7. največje slovenske tragedije.junija ob dveh popoldne v “dru- spominsko proslavo na Slovenski pristavi v Genevi, O. V soboto se bo pričel program ob 8. zvečer na hribčku za kapelico. Ves program, besedilo, petje in scenerija, je pripravljen primerno za to priliko. Vsi udeleženci bodo dobili baklje in jih' štveno sobo” šolske dvorane. Zjutraj isti dan ob osmih bomo imele skupno sv. obhajilo. V avgustu bomo imele spet skupno romanje k Mariji v Le-mont. Želim, da bi se vas čim več priglasilo. Vsaka, katera je bila kdaj na tem romanju, ve, bo verski del, ki ga bo vodil č. g. France Gaber. V nedeljo se bomo odpeljali na Slovensko pristavo v sprevodu po 90. cesti kot običajno. Zaradi varnosti in ker pričakujemo veliko udeležbo, nas bo po poti spremljala Memorial patro-la. Ob 10.30 se zberemo pred kapelico na Pristavi. Skupina borcev bo položila venec. Sledila bo sv. maša. Takoj po sv. maši bo pri kapelici zborovanje in pozdrav gostov. Pričakujemo zastopstva vseh naših krajevnih društev iz ZDA, Kanade in tudi Argentine. Iz Argentine pridejo gg. inž. Matičič, V. Dolenje in pisatelj I. Korošec. Vsi, ki bodo želeli kosilo, bodo postreženi pri mizah. Spominsko svečanost bomo zaključili s petimi litanijami Matere božje ob treh popoldne. Prosimo vsa društva, da pošljejo svoje zastopnike. Prav posebno prosimo vse, ki imajo narodne noše: oblecite jih za to med sporedom prižgali. Sledil kako je bila vesela ob velikem duhovnem in telesnem užitku. Saj smo iako povezane z Marijo, našo Materjo, da brez Nje ne moremo biti mirne. Ali so kje božje hiše okrašene okoli Marijinega kipa tako lepo kot v slovenskih cerkvah? Naš narod je bil in je še vedno Mariji vdan, vdan z vsem srcem in z vso dušo. Žene in dekleta, javite se za romanje in potujte z nami v Le-mont 8. avgusta. Cena bo približno ista, kot je bila lani. Vse podrobnosti bodo še objavljene. Ker gresta dve naši članici za stalno v staro domovino, želim, da bi tudi ti dve prišli na sejo. To sta ga. Eleanore Gross in gdč. Ivanka Pavli, nekdanja predsednica Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti. Veliko dobrega sta storili za društvo in za slovenski narod. Povsod sta nudili pomoč, povsod pomagali v dobro vere in naroda. Naj Vama Bog obilo povrne! Imamo neumorno delavko in uradnico Mrs. Mary Farcnik, ki skrbi, da je zapisnik vedno v re- vine svoje delo opravljajo za zgodilo, kar sem v začetni misli ke polojaje. Moj prijatel je bil nas' v j podal. Bog daj SAVI in srenji cej0 na^ejni,ic v ministrstvu. ^ Njujorškim Savanom je težko naši srečo ma vsaj zaenkrat nobenih posebnih namenov Z Libano- Stimo, koder bolj prah in pajče-^dušijo za Savane, tako da bi se mame m dosegli v družbi viso nom. V svojih mednarodnih načrtih še ni tej deželi “dode-' lil” posebne naloge. Zato se tudi ne žene, da bi svojim komunistom v Libanonu priboril posebne prednosti. Seveda je trenutno stanje prehodnega značaja. V Libanonu bodo kar veseli in zadovoljni, ako se ga bodo lahko veselili vsaj do konca volitev, četudi volivna borba ne utegne biti idealna. je težko naši srečo ob takratnem sre-oporekati nedelavnost, čeprav Čanju! nas poredkoma povabijo na svo-1 Vse zgleda tako, da se bomo je prireditve. Je pač hudo, pa v poletno soparico razpršili šele vendar moram priznati, da je potem, ko bomo še našo pesem njujorška SAVA v naši srenji dvakrat poslušali! nekakšna Maedchen fuer alles’.j Prvič se bo to dogodilo, ko bo-Savani so seveda najprej Sava- do v nedeljo, 7. junija, prišli iz ni, organizacijsko kar nekam^ sosednje slovenske srenje — svojeglavno zavedni. Savani so Bridgeporta — fantje in nam člani Društva Najsv. Imena, Sa- bodo v naši cerkveni dvorani vani so pa tudi “Fantje z Osme”.1 peli tako, kot ti fantje znajo: s In če tako pogledam in tako po-1 korajžo in srčnostjo. Njihovo mislim z dodatkom malo navdi-^ naravno prepevanje, ker imajo ha, potem šele dodobra spo-^ dobre glasove, je kot vasovanje znam, kaj bi lahko Savani prav-jv jasni noči na slovenski vasi. Fantje zapojo, ker k dekletu pod okence gredo... in fant poje: zakaj bi ne vriskal, zakaj bi ne pel... In zakaj bi jih mi ne poslušali, posebno, ko nam te najdražje spomine hude. Zato srenjčani, njujorški, 7. junija pridite na Osmo, da boste fante iz sosedne vasi slišali! * Naši domači “Fantje z Osme” pa pridejo naslednjo soboto, 13. junija, v Ridgewood vasovat in prepevat domače pesmi. Peli bodo od pol 8. zvečer v dvorani Ridgewood Inn. Ta fantovski vogal že poznamo in tam se zberimo, predno se v poletni sopa-rici ne razpršimo ... Tone Osovnik zaprav bili v naši njujorški slovenski srenji. Duhovni in narodni studenec, ki bi lahko vso srenjo namakal z življenjsko vodo. Zlasti se v tem prepričujem, ko vem, da so to mladi intelektualci, ki imajo do skupnosti večjo odgovornost in dolžnost kot pa mi — povprečnjaki. Je pa tako, da mladi ljudje morajo poznati neko načrtnost, da najdejo čas za splošnost in tu ne smejo biti nikdar utrudljivi, kar nekam svojeglavi naj bodo v natezanju za splošno razgibanost. Ozko pogledano so se držali kar precej dolgo v svojeglavem molku. Pa kar lepo je bilo slišati besede cerkvenega oznanila, ko se je bralo na binkoštno nedeljo: — Danes popoldne ob 4. prireja društvo SAVA v cerkveni dvorani veseloigro, komedijo v treh dejanjih “Svojeglavček”... Pridite vsi na dolgo pričakovano igro! In tako se je zares zgodilo, da se je na to binkoštno popoldne iz svojevrstne svojeglavosti rodil odrski “Svojeglavček”, kateremu so očetovali njujorški Savani. Težko je bilo njegovo spočetje. Svojeglavost — nekaj zares na» da so jo imeli vsi otroci za že enkrat na odru pokazati, in naboljšo mater. Ko je prvi otrok pa naglica, ki je “Svojeglavčku” (dosegel poklic zdravnika, je po-preprečevala potrebno razvojno lovico dohodka odstopil tej ma-dobo od spočetja do rojstva, sta č©hi, da je poleg pokojnine lab svojeglavo stali ob zibeli svoje-1^0 prispevala k stroškom za šo-glavega “kulturnega” deteta, ki;lanje ostalih otrok. Od teh otrok Spominska proslava Slovenske šole v župniji Marijinega Vnebovzetja (Nadaljevanje ) II. Ali zvesta, zdrava služkinja je po smrti gospodinje poročila gospodarja, vdovca, očeta desetih otrok. Oče jim je po dveh letih umrl in deset otrok je postalo čez noč brez staršev. Ljubezen do teh otrok je bila tako popol- naj bo tako ali tako, zahteva prav tako posebno skrb, da mu je rojstni jok zdrav in pa da mu je smeh tak, kot ga njegovo mišičje prenese. Obisti in srca mu jaz ne bom priliko! Na tujce, na zastopnike dU) skrb; za prevoz naših kuhali ugih narodov bodo naše na-'riC) kadar je prodaja krofov, in rodne noše gotovo naredile naj-|Skrbi, da je kava vedno sveža lepši vtis; v njih boste organiza- jn dobra, kadar so pojedine. Ne- ............. cijo, predvsem pa slovenski na- prestane opravlja samaritansko preiskaval, to delo jeJ menda to- r0Rni!t->d°TtmT'^redStaVili' del° med nami‘ Meseca Junija krat opravil, da me reši umaza-i jaki. Udeležite se teh spo- bo praznovala svoj rojstni danjnosti, obiskovalec iz Toronta. bilo lepo, da pridemo j Upam, da je svoj izvid že poslal,stali popolni siroti. Kam naj se vse na sejo, ji izkažemo hvalež- za objavo v AD. Osebno ostanem minskih svečanosti, saj(letos mi- Zato bi neva 25 let, odkar smo se na' \etrinjskem polju poslovili za nost in se skupaj z njo poveseli-vedno od njih, ki so nam vzgled mo ter ji čestitamo. v bojih proti ko-j Na veselo svidenje! v resničnem mu je razen ene hčerke doseglo devet otrok ugledne, deloma akademske poklice. Ali izobražena žena, državna uradnica, je poročila državnega uradnika iz idealizma do dveh deklet-sirot. Tudi njena usoda je bila žalostna. Kmalu je mož umrl za kapjo. Deklici sta po- junaštva, tako munizmu kot čeništvu. V imenu vseh onih, ki jim po 25 letih ni dano, da bi imeli na svojih gomilah vsaj skromen križ, vas vabimo, pridite, da ne-' kaj trenutkov posvetimo njimj saj so nam bili nekoč vse. Natančnejši Mary Marinko Še kaj se bo v srenji slišalo m videlo ~ predno... NEW YORK, N.Y. — Ce člo-spored in druga vek prav p0gjeda — jn če si za obrne s sirotami uboga mačeha, le pri njego- Ponovna možitev je izključena, vem obrazu. Bil sem ga vesel —! Pogumno se je žrtvovala za obe in z menoj še marsikdo. Vesel j deklici in jih vzgojila v lep poje človek že tega, da je spočetju klic — učiteljice. Vse to ni zlob sledilo rojstvo — kar se nor-'* him jezikom zavezalo jezikov in malno takoj zmeraj pričakuje —'je bila trajno obrekovana kot in da nam niso sporočili o ka-1 mačeha. To obrekovanje ji je takem splavu, že to je veliko. Pri ko živce uničilo, da si je vzela predčasnem rojstvu itak ne. življenje z obešenjem na kljuki smemo gledati na težo rojenega. | vrat v stanovanju. Hčerke niso Vendar tudi ta je bila zadovo- 'mogle dolgo preboleti te grozne Ijiva. še dokaj smeha nam je iz- smrti. Radi pokorščine dobri nrnacnila K« L.- T piav — ill id ------J nam je iz- -mn m. ivaui putvuisciue aoon meriški n mo. ° javlJah v A‘ trenutek -odmisli petkovo sreče- S1,lla! Čutili pa smo, da bi lab-'mačehi jih je Bog blagoslovil ski Dostar°WVFW m na r^I,va% “Fantov z Osme’! jn so_ ko tega bili več deležni ob npr-]da sta bili obe sestri srečni .v Tl * • ' ^ botne slovenske šole —' potem ma,nem razvoju.: S scenerijo si zakonu. Ena.je;z lastnimi otroci -r dvm odbor ZSPB .Tabor kaj zjabka uvidi,-da je srenjska ie nadela nekaj tujega pavove- uživala zakonsko sreopijz možem sezona v cerkvici'’'sv. Cirila; v £a perja. Pa nič zato. V komedi- inženirjem, druga z možem, pro- Dosti vode Je treba AKRON, O. — Pri izdelavi enega'funta čiste gume je potrebno 42 galonov vode. New Yorku dokaj kratka. Sko- 0* je tudi takšno početje dovo- fesorjem. Obe sta se ,ob vsakem rajda krajša kot pa slamnikar- Ijeno. Ničesar ni jemati tako za-'obisku na-našem domu večkrat druži z garjevimi'ovcami. ska. In vendar se časovno, kar res, sicer ne bi bilo smeha. |hvaležno spominjali svoje dobre i precej pokrivata in imata obe In smeh pfečešto zakrije mar- mačehe... , ’ (Konec sledi) Rudolf Lukež, st- Ameriki je imel polsestro in mi jo je stalno priporočal kot bol-j no, da jo obiščem. Ljubezen tega polbrata do polsestre mora vsakega, tudi moža, do solz ganiti. Vprašanje nastane, kdo, je povzročitelj take ljubezni drugi, kakor ta mačeha osmim otrokom. Kakšen prijeten občutek sem imel, ko mi je prijatelj, višji državni uradnik, zaupal tole doživetje. Imel se je namen poročiti z učiteljico. Ko je razgovor že dozorel za poroko, pa ga nevesta vpraša, kam bo dal mačeho? “Pri meni bo dočakala starost. “Stare babe pa ne bom trpela v zakonu, posebno, ker je š® Tvoja mačeha!” Takoj je razbil zvezo za zakol1 in ji tolmačil: “Kot nebogljeno dete me je sprejela, kmalu ji je mož umrl in jaz sem bil popolna sirota. S težkim ročnim delom se je prebijala skozi življ6' nje in meni je preskrbela akademsko izobrazbo. Lahko si p°' išče drugega, kjer ne bo v zakonu stare babe.” Mojemu pri' jateju se je zakon tako pristudil. da je ostal samec in mačeho pridržal do smrti v svoji oskrbi ia ji na stara leta priskrbel pomočnico ... Kako prijeten je obisk v Tiro-lab v Avstriji v takozvanem °' troškem domu. Voditeljica doma mora imeti poseben tečaj za vodstvo in dobi naslov mati njene pomočnice pa so po malčkih klicane za tete. Med otroci vlada prava bratovska ljubezen, kakor da bi bili vsi ene matere Kot lep primer izrednega idealizma bodoče mačehe naj še dodam k drugim zgledom. Zdravo, veselo dekle zasnubi vdovec, ki ni premožen, ima le stalno službo, predvideno za varčno i11 skromno življenje. Istočasno zasnubi to dekle bogataš, bi rekli milijonar. Dekle zavrne bogata" ša in pristane snubaču uradniku vdovcu z otrokom možitev-Iz tega zakona so se rodili tudi njeni otroci in je največji čudeZ — ljubezen znala tako uporabiti, da se je gojila med otroc1 prava bratovska ljubezen. Obrekovalci, čeprav so videli velik uspeh prave ljubezni, niso mogl’ z obrekovanjem prenehati ^ trajno hujskali otroka iz‘prvega zakona s psovko: To je Tvoj3 mačeha! Ti hujskači so povzr°' čali staršem mnogo nadlege '-n skrbi, da so te nadlege mogi’ trajno odpravljati. Ta zadnj primer naj nas vse pouči, kak0 škodljiva in pohujšljiva je psov" ka “mačeha”. O, č. g. dr. Krajnik je skozi rožice dal materam zgleden opa' min, kadar se vprašamo po senčni strani vzgoje današnje nd3' dine. Bal se je govornik, da oe bi med slovensko mladino n(r ii disciplina in brezbožnost na^' svoje zavetišče. In oblast se da' nes sprašuje, odkod požigal01’ plenilci, lenuhi in drugi prevrat neži. Vse se ozira po! nesreči1^ starših;-zlasti; po materah, kak0’ da' bi ti ; bili krivi Hega; žalu®^ nega stanja, ko se mladina hitr° AMERIŠKA D0M07IHA H4NADSH4 DOMOVINA Ko rešuje Eelave doma, skuša Kanada tudi sodelovati pri reševanju mednarodnih OTTAWA. - Deželo S«a med narod,, pa tudi aa obsežno ^0™ega ‘^T po" katerem inflacija, ljudje so v skrbeh za pomoč pri gospodarskem razvo- naj bi se redilo gospodarsko svojo bodočnost, ko njihovi pn-, ju nerazvitih predelov sveta. Vs! delovanje države y smislu hranki izgubljajo svojo vred- člani ZN naj bi sprejeli načelo dernih dargkih gtruj že nost. To velja v prvi vrsti za sta- obveznosti odločitev rejši rod, ki je že v pokoju ali nega sodišča v Haagu, pa je na tem, da stopi vanj. In flacija skrbi tudi vse ostale, saj čutimo vsi vsak dan naraščanje cen. Nekateri skušajo inflacijo omejiti z nadzorom cen in plač, drugi mislijo, da bi bila uspešna že začasna zamrznitev, kot so jo v preteklosti nekajkrati proglasili v Veliki Britaniji. Pomanjkanje sredstev in padajoče povpraševanje po raznem blagu in izdatkih je zavrlo gospodarsko dejavnost. Brezposelnost je za sedaj še omejena, toda nihče ne ve, kako daleč lahko še seže. Tudi vprašanje bodočnosti kanadske federacije je še vedno sredi razglabljanja in negotovosti. Quebec je še vedno odločen hoditi svojo neodvisno pot, hoče imeti polno svobodo ne le v vprašanju kulture, ampak tudi v vseh drugih. Francoski Kanadčani gledajo še vedno v velikem številu proti Parizu kot svojemu duhovnemu središču. * Zvezna vlada se upira pritisku Združenih držav za enotno politiko uporabljanja energetskih virov v vsej Severni Ameriki. Kanada je voljna kriti potrebe ZDA, toda noče pozabiti na svoje koristi. ZDA je pripravljena dati v glavnem to, kar Sanaa ne potrebuje in misli, da v doglednem času ne bo potrebovala. ZDA bi seveda rade imele dogovor za dolgo dobo. Z omejitvijo uvoza olja iz Alberte v zahodni del ZDA hoče Washington p r i t i s kati k razpravljanju svojih želja in načrtov. Ko nastaja spor zaradi olja v Alberti, še ni nihče gotov, koliko olja in plina skriva pod svo- ngibljejo, bodo zadostovale za obsegu, dolgo dolgo dobo za vse potrebe ZDA kot tudi Kanade. , . i, ... , aermn gospodarskih struj, ze obveznosti odločitev Mednarod- ^ o(Jkar Ma v-\ r\ir* r\ i-i /—J i.f-i /"*«"» X T l—l o o /"ff 1 1 začeta reforma, pa se jugoslo- vansko gospodarstvo še vedno Vodnik opozicionalne konser- ni postavilo na svoje noge. Mno-' ^lastniki so pač isti) dela s trdnejšo podlago. Vsaj delno prepojena z realizmom skuša, v koli- partiji, ki so ene skušale pospe- vativne stranke Robert Stan- go je seveda k temu pripomoglo field je na konferenci mladine notranje trenje raznih struj v na Glendon Collegeu dejal: Gospodarsko, z g o d o v i nsko, kulturno in v neki meri celo politično smo tesno povezani s svojo neposredno sosedo. Ameriške odločitve nas često naravnost prizadenejo. Ne moremo se ogniti zemljepisu in ne pobegniti pred silo. In zaradi tega se moramo spominjati, da je konfederacija sama v glavnem odgovor na premogočno prisotnost Amerike na tem kontinentu ... Toda ne smemo dopustiti, da bi nas ta prisotnost hipnotizirala. Zmeraj jo moramo jemati v račun, da, pa vendar ne smemo dovoliti samim sebi, da bi bili potegnjeni v ameriški val, pa tudi ne bi to, da bi svojo lastno narodnost označevali v izrazih anti-amerikanizma. To bi bila najmočneja in najgotovejša pot v sterilnost... • Vodniki unije poštarjev so se odločili nadaljevati s krajevnimi štrajki od mesta do mesta, dokler ne bo vlada sprejela njihovih zahtev, oziroma dokler ne bo prišlo do sporazuma med u-nijo in zvezno vlado. Ta je imenovala za posrednika v sporu dr. A,. W. R. Carrothcrsa, predsednika Univerze v Calgaryju v Alberti. Zvezna vlada razmišlja o uporabi gospodarskega pritiska na Dansko, ker ta noče pristati na triletno prekinitev lova na losos (salmon) v severnem Atlantiku jo površino Aljaska, koliko pre- med Kanado in Grenlandijo ter heli Kanadskega Severa. Če so dalje proti jugu. Pristala je le hcli Kanadskega Severa. Če so dalje proti jugu. Pristala je le . T v , -I cesmu prometno omrez- te zaloge tolikšne, kot nekateri na omejitev lova v dosedanjem iazv°la- s u<;1.lu se nanaša z as i ^ je (oba danes predstavljata gla-u„j„ ,a ohcp.mi na ekonomsko-pohticno polje in vobol za normalen gospodarski zadeva ob razne bistvene točke razvoj). nister M. Sharp med svojim obi Volitve v Quebecu so pripra- skom v Jugoslaviji dejal, da je Vile zvezno vlado do razmišlja- Kanada pripravljena zopet so- T, , marsmoga p ese- vrucva povečan izvoz, izvoz raz-v,- F F Jv netilo, kako da so se spravili na novrstnega blaga naj bi dosegel nJa o novih potih in pogledih na delovati pri vojaškem nadzira- s b J i uoseger zvezno ustavo in potrebne spre-'nju miru na Srednjem vzhodu v ^aernbe v njej, je dejal pretekli okviru ZN, kot je delala to v leden pravosodni minister John'letih 1957-1967. Tito, s katerim Urner. se je M. Sharp razgovarjal blizu Zadnje volitve ne more srna- poldrugo uro, ni v tem pogledu lrati kot za končno rešitev... v imenu Jugoslavije rekel nič volitve so ustvarile le izbiro ... | točnega. V Belgradu so poskusi moramo to proučiti.” je dejal šali kanadskemu zunanjemu mi-^inister pred skupnim parla- nistru dopovedati, da je spora- Razvojna pefnajsfletka SR Slovenije Že dalj časa se vladni krogi v izdelavo tako dolgoročnega na-Jugoslaviji prizadevajo za pripravo in izpeljavo širšega dol črta. Znane so iz zgodovine povojne Slovenije zlasti jugoslovanske petletke, ki so druga za drugo žalostno propadle, dokler jih niso končno z velikimi častmi pokopali. Ni dvoma, da sedanji oblastniki, ali bolje rečeno sedanja režimska ekonomska ekipa (o- nih 15,000 ljudi — moških, žensk' InfldCIJd pTSpIdVljd SVCf in otrok v koncentracijska tabo-j WASHINGTON, D.C. — Boj rišča. Da je bilo med italijansko proti inflaciji je opozoril naše zasedbo — radi izzivanja, nasil-1 gospodarske kroge, da inflacija nosti in lažnih ovadb komuni-1 dejansko gospodari že po vsem stičnega repka — samo v Ljub-Uvetu. Ni je države, ki ne bi z Ijani 8,737 sodnih procesov. Da'zaskrbljenostjo gledala, kako ce-- čedne pro u ivnos i. je kdo po ^ — krutonasilni ne rastejo, zato se pa dvigajo ospesi a se ° 1 n te S^aclia| fronti — in po njenih ovad- plače. Država za državo zgublja srt nj p jetij. bab okupatorju — požganih in bitko za ravnovesje v gospodar-uničenih na stotine vasi, cerkva ševati, druge pa zavirati pot reforme. Jugoslavija se je znašla sredi struje. Njena ekonomija, ki ni urejena po smislu po vzorcu sovjetskih satelitov, pa tudi nikakor še ni ustrojena po smereh svobodnega trga. Zlasti so prizadeti interesi jugoslovanskih in slovenskih podjetij spričo posebnega položaja tržnosti držav Evropske gospodarske skupnosti. Poleg tega še ga je zamudila v primerjavi v ostalimi zahodnoevropskimi državami. Sloveniji se v tem okviru tudi ponuja prilika, da se do leta 1985 razmahne tako v jugoslo-venskem, kot v mednarodnem prostoru. Na prej omenjeni seji republiškega Izvršnega sveta so pripravili osnutek, ki naj bi bil nekaka deklaracija in podlaga za podrobno izdelavo “petnajstlet-vedno večina domačih izdelkov te”! V konceptu dolgoročnega ne more ne po kvaliteti ne po razvoja je bil vpoštevan zlasti ceni konkurirati na svetovnem tehnološki razvoj in preobrazba manjših in Predvidena je tudi večja organizacijska in tehnološka sprememba; tri četrtine sedanjih proizvodov bo opuščenih ter jih bodo nadomestili novi. Tretjina porastka družbenega proizvoda bo rezultat splošne in strokovne izobrazbe ter tehničnih nova-cij. Načrt predvideva tudi demo- in šol — in tisoče posameznih stanovanjskih hiš, hlevov in gospodarskih poslopij. Koliko žrtev je bilo po gozdovih do smrti mučenih, s krampi in bati pobitih ter postreljenih od “Osvobodilne fronte”, se pa ne bo nikdar moglo dognati. Gotovo je le, da gre to število v več tiso- grafski razvoj. Računajo, da bo -ev kor je mogoče, dohiteti čas, ki 1000 prebivalcev. Razmerje med hofa7otVo?aUJTabTlanr Jad^n" industrijo in kmetijstvom pa se skem mor;ju ^ po mučilnicah po trgu. Dalj časa se že pripravlja v Jugoslaviji velikopotezni načrt, ki naj državo končno uvrsti na svoje mesto v mednarodnem prostoru. Za to posamezne republike tudi pripravljajo svoje plane, ki bodo, povezani, tvorili načrt za bodočnost. Seveda je predvidevati, ko bodo posamezni načrti izdelani, močne spopade med interesi republik in zvezne vlade v Beogradu. Avtonomija in samoupravljanje sta v Titovini še vedno pojma, katerim meje določa izključno le partija. Da pripravi"1'osnutek izhodišč za resolucijo o dolgoročnem razvoju slovenske republike, se je 23. marca sestal na sejo Republiški izvršni svet. Pod predsedstvom Staneta Kavčiča so a-nalizirali doslej zbrano dokumentacijo, ki je rezultat poseb- proizvodnih sil v svetu ter “kon frontacija tega gibanja z dinamiko in značilnostmi naših proizvodnih sil”. V tem smislu naj bi se opirali na “lastne sposobnosti ter intelektualne in proizvajalne sile”, da se končno “vključimo v sodobne razvojne tokove”. Na konkretnem polju dolgoročni načrt predvideva, da bo Slovenija v letu 1985 dosegla o-krog 3,000 dolarjev družbenega proizvoda na prebivalca. Za to pa je potrebno, da bi povprečna letna rast družbenega proizvoda znašala okoli 7-8%.' ‘ Temelj gospodarskega razvoja bo kot doslej industrija, katere udeležba pri družbenem proizvodu bo znašala 50 odstotkov. Pospešeni bodo seveda tudi dru-ki sektorji, kot trgovina, transport, tuji in domači turizem itd. Vse to bo slonelo na infrastruk- bo spremenilo: prebivalstvo v zasebnem kmetijstvu naj bi se zmanjšalo za 100,000. Po teh številkah bi znašal delež kmetij.- Nemčiji in Italiji. Govorimo jim o Dachauu, Buchenwaldu in drugih uničevalnih taboriščih. tPa to jim povejmo, da kar se ti-skega prebivalstva predvidoma če SlovenceV) ki so bili poslani o oli 15/c. v ta nesrečna taborišča, obupa Kar se tiče izobraževanja, polna mestaj po krivdi komuni_ imajo v načrtu, da bi se osnov- stičnega repka ..Osvobodilne nosolski pouk začel že pri petih fronte». In to radi lažnih ovadb letih starosti. Preučujejo pa tu- ter zaradi različnega) spretnega di potrebo, da bi bilo v gimnazi-tizzivanja okupatorjeVi In le za_ je m strokovne srednje šole vpi- t0) da so se maščevali nad naj_ sanih 70%, mladine med 15 in bojj nedolžnim ljudstvom, ki so 19 let starosti. Kvalitetni razvoj mu šteli v grehi ker jim ni ^ gospodarstva in družbe pa bo dilo v host0; pač pa ogtajalo do_. za teval, da bo visoke šole obi- ma pid družinah, pa v strahu in ^ oval° 20% mladine med grozi upalo in pričakovalo kon- nih preučevanj in priprav za turi, kjer bo poudarjena energe-izdelavo koncepta dolgoročnega tika in cestno prometno omrež- „ . ... in področja delovanja Slovenije, Gospodarstvo se namenja v Pretekh teden je zunanji mi- ki naj pridejo v poštev pri na- prihodnjih 15 letih usmeriti v 1\ /T .0! 1~* «1 v»v-» ^ y~] V l cnu- zunanja tržišča, enako se pred- Gotovo bo marsikoga preše- videva povečan izvoz. Izvoz raz- 19. in 24. leti. Seveda ni v tem splošnem o-snutku petnajstletnega n a č r ta ekonomsko-političnega raz voj a |>osebne omembe kulturnega polja ali socialne dejavnosti. Socialno skrbstvo še vedno caplja v zadnjih vrstah režimskih prizadevanj. Ta načrt Slovenije do leta 1985 bodo seveda še dolgo proučevali. Z osnutkom se zaključuje le prva etapa. O možnostih uspeha in vseh okoliščin, v katerih se bo načrt razvijal, je potrebna posebna analiza. Elemente te analize bo pravzaprav dajal šele čas. Ni pa verjetno, da bi bil resničen gospodarski razmah mogoč, dokler bodo nad e-konomskimi odloki stali partijski interesi. Samoupravljanje, ki je v korenini okrnjeno, ne nudi možnejše podlage. Kot vedno, moramo dodati, da je vsak resnični razmah, tudi gospodarski, mogoč le v resnični svobodi. Te pa kljub nasprotno dokazujoči propagandi, v Jugoslaviji tudi v bodočih petnajstih letih ni v načrtu. skem razvoju. Takemu razvoju se niso mogle ubraniti niti tako solidne ekonomije, kot so za-hodno-evropske, nemška, švicarska itd. Povsod so javne uprave že tudi začele boj proti draginji, toda ne ravno z velikim uspehom. Še največ sreče imajo nekatere zaostale države; te so vsaj Zavrle pretirane inflacijske tokove. Boj proti inflaciji je povsod ravno tako težak kot v Ameriki. Tudi tam zahteva boj stalne žrtve, ki jih nihče ne mara. Zanimivo je, da se vpliva inflacije ne morejo popolnoma ogniti tudi nekatere komunistične države kot na primer Jugoslavija. Ker je inflacija mednaroden pojav, boj z njo ne bo tako hitro končan, kot smo mislili še pozimi. Bo trajal še v prihodnje leto. Seveda bo vplival tudi na politiko. Verjetno bodo srečne tiste države, ki imajo volitve sedaj poleti kot na primer Anglija. Pri zimskih volitvah bodo naraščajoči stroški zmeraj bolj vplivali na volivca. Jantarnim odborom za ustavo. zum med Arabci in Izraelom možen le, če Izrael sprejme in izpolni znano resolucijo ZN iz Skupina 19 mednarodnih strokovnjakov pod vodstvom bivše- novembra 1967. Sa predsednika kanadske vlade Nestorja B. Pearsona je pretekli teden izjavila v Združenih na-r°dih, da je težko biti optimist Slede bodočnosti sveta, če ne bo-do Združeni narodi okrepljeni v laki meri, da bodo sposobni re-^evati nevarnosti skupnemu ob-ri°ju. V pismu glavnemu tajni-u U Tantu so po treh dneh 5azPravljanja dejali, da so pri-| sli do zaključka, da je “človeški | Bivši prometni minister Paul obstoj na tem planetu v nevar- Hellyer je pozval zvezno vlado, Ko se je predsednik zvezne vlade Pierre Trudeau vrnil s svoje 19-dnevne poti po Pacifiku, ga je v Vancouverju pričakala skupina žensk in zahtevala, da podpre njihovo zahtevo po o d p r a vi prepovedi prekinitve nosečnosti. nosti”. ; naj uvede nadzor nad cenami Razpoloženje na konferenci je in plačami kot učinkovito sred p ° ‘resno, pa ne obupno’, ko je stv« v boju proti inflaciji. Seda-konferenca stavila glavnemu n.ie ukrepe v tem pogledu je o-Isjniku ZN predloge, ki jih je značil za nezadostne in neučin-*r!ba reševati “nujno” in z vso kovite. ez° °dgovornosti. j * Konferenca je prepričana, da Kanadska vlada je svoj dolar le potrebna sprememba usta- 'sprostila v pogledu njegoyega -- Rstine ZN v taki meri in'tečaja do drugih valut. Sodijo, ®egu, da bodo ti sposobni skr-| da bo njegova vrednost porastla e i za ohranitev miru na svetu,' in se morala ustaliti, predno bo-0 iebno je poskrbeti za gospo- do zopet sprejeli obveznost nje-arsko in kulturno sodelovanje govega tečaja. L. Ambrožič st.: OBLJUBA DELA DOLG Dejstvo je in mednarodno potrjeno, da je kriv edino komunizem in v Sloveniji njegov — repek — “Osvobodilna fronta”, da je ostalo zunaj slovenskih meja toliko pravih in zavednih Slovencev. In v tem je naša strašna tragika. Po krivdi tega — rep ka — “Osbovodilne fronte”, bolje — narodno-suženjske fronte — je ostala zunaj meje naša sončna Gorica, naš Trst, ki bi Slovencem ekonomsko mnogo ca in boljših dni. Povejte mladini o strašni naj-grši kupčiji v zgodovini našega naroda — o prodaji 12,000 domobrancev, za katere so komunisti zmešetarili z Angleži, da so jim jih vrnili v Slovenijo, da so jih potem tam strahotno mučili, sestradali in pobili, nato pa jih pometali — mnoge še na pol žive — v odprta zemeljska žrela in jih z bombadiranjem zasuli. Za teh 12,000 žrtev so prepustili koroške Slovence s Celovcem, Gospo Sveto in drugimi slovenskimi kraji in mesti v potujčenje nemški Avstriji. Povejte jim, da smo vso to tragedijo sami videli in skozi njo prehajali. Vse to in še druge strahote tistih dni naj bi imeli stalno v mislih oni, ki odhajajo na obisk Slovenije. To zato, da se ne bodo dali zapeljati kakim šušmar-jem, ki stalno brodarijo okrog in poskušajo ujeti v svoje mreže kakega kalina za “dialog” Na vse to jih moramo stalno o-pozarjati in jim v ljubezni in dobrohotnosti stalno obnavljati te strahote in sramote in jih zlasti pred odhodom na obisk domovine držati v teh mislih. Ne pa jih sovražiti in braniti odhajati tja. Posebno važno je, da za vse to zainteresiramo mladino. Najlažje in najbolj sigurno jo bomo pripravili v to, če gre obiskat svojce v domovino. Ob prihodu od tam bo za vse tako veliko bolj radovedna in dovzetna. Sama bo priganjala v to ter spraševala to in ono; ker bo vedela, da ji radio in televižen tega nik dar ne boste povedala ali pokazala. Kdor le ima možnost, naj posreduje svojim mlajšim pot domov v Slovenijo in ne bo se Peruvanska diktatura nadaljuje s socializacijo LIMA, Peru. — Vojaška diktatura generala Velasca Alvara-da se je zagrizla v svoj prog^arrl, kako socializirati deželo. Je že socializirala večino premoženja 15-20 velikih domačih družin, ki so doslej gospodarile v deželi. Veleposestva so postala velike zadruge, ki je pri njih udeležena javna uprava, pa tudi bivši uslužbenci. Vlada je pregnala veliko nespodobnih upraviteljev in najela v tujini nove sposobne strokovnjake. Ker je bila zadnja letina dobra, se je ta poskus lepo obnesel. Sedaj se vlada peča z načrti, kako bi dvignila proizvodnjo ribje moke in rudnih bogastev, ki sta glavna izvozna predmeta. Blagostanje se širi od zgoraj navzdol, da revni domači Indijanci še ne čutijo dobrot novega gospodarskega sistema. Da zamisel ne more biti preslaba, priča izjava sedanjega glavnega tajnika OAD Galo Plaze, ki je rekel, da je peruvanski sistem socializacije do sedaj še najbolj posrečen v Latinski Ameriki. Slaba plat sedanjega režima je velika brezposenost in naraščanje draginje. koristil, ostali so zunaj meje Ce- -------- -- lovec, Velikovec, Gospa Sveta kesal. Z ničemur drugim ne mo- NAJPREJ JE TREBA PREMERITI — Ruski inženirji pre-meravajo svet v Tadžikistanu v Aziji, kjer bodo gradili novo hidrocentralo. in z njimi vsa Koroška — zibelka Slovencev. To jim povejmo in še kaj. Vse na lep način — brez sovraštva in zavidanja. In to povejmo ob pripravnih prilikah in čim večkrat tudi našim mlajšim, da je v glavnem kriv komunizem in posebno še njihov — repek — v Sloveniji, da so samo na Gorenjskem postrelili Nemci blizu 1300 talcev, na Štajerskem pa blizu 1600. In to radi ovadb in izzivanja komunizma in naščuvanega njegovega repka. Da je bilo radi istih njihovih dejanj po raznih zaporih izstradannh. mučenih in po-dušenih po rpznih plinskih celicah nad 21,000 Slovencev. Da je bilo preko 30,000 Slovencev odpeljanih na Hrvatsko. in v Srbijo — nad 60,00 pa v Slezijo. Da je bil iz Štajerske odpelja- remo ali pa ne znamo pritegniti naših mlajših k narodni zavesti in brigi za rod, iz katerega izhajajo, kot s tem, da jih pošljemo domov, da si ogledajo lepoto krajev, kjer je stara ma'ma zibala njihove starše. Morda jih bo to pripravilo celo do tega, da bodo zapeli s pesnikom: Zdaj vem, “dežela, kje stojiš, ki jezik — mili — govoriš ...” (Dalje sledi) LEPO PROSIMO: Poravnajte zapadlo naročnine že ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in nepotrebne stroške. Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj. Hvala! Letalo Alitalia padlo v roke pirata RIM, It. — Letalo DC-9, lastnina italijanske letalske družbe Altalia, je letelo iz Genove v Rim. Med potjo je bilo 31 potnikov s posadko 4 oseb vred u-grabljeno in prisiljeno, da leti v Aitiko. Ustavilo se je najpreje v Napoliju, ker mu je zmanjkalo kuriva, potem pa v v Matruh, končno pa v Kairu. To je bilo prvo Altalia letalo, ki je bilo ugrabljeno v Italiji. CLEVELAND. O. MALI OGLASI Lot naprodaj V Rome Rock, Ashtabula, O., lep prostor za ribarstvo a 1 i čolnarstvo. Kličite 942-3161 vpra-kajte za Stanley, ali kličite HI 2~8551- —(108) Odda se dve opremljeni sobi. Zglasite se na 1114 E. 64 St. |______________ (HO) House for sale | By owner, bVz rooms, garage, 50 x 150 lot, full basement, five minutes to anything. $15,000. Call 531-2942 (HO) LUIS GOLOMA: 5 MALENKOSTI Začela je delati načrte za bližnjo bodočnost. Začetkom julija —tako je pravila — namerava odpotovati s Fernanditom v Belgijo, obiskati za mesec dni Marijana Osuno na gradu Beauring. Kje bo prebila čas do 15. oktobra, tega da še ne ve prav, mogoče da v Trouvillu, potem bo pa potovala s kraljico v Rim. Preteklo poletje da je bila v Trouvillu, stanovala je nasproti vili, ki je last Mr. Thiersa; Thiers da je zelo simpatičen starec, pravičen, četudi republikanec. Njegova žena je preprosta meščanka, hm, hm--, no, pa že gre. In Mile Dosne, njgova svakinja—? Ljub prizor da je bil, ko je šivala gumbe na obleki svojemu svaku ... Zdelo se je, da je hišna kakega uradnika .. . Sploh pa — velezani-mivi otroci to- CHICAGO, ILL. jih je poslušal in medtem polo-mil ušesa celi nesrečni družini ^ porcelanastih zajcev in potrl l|repe trem buldogom, umotvo-10m iz Bristola. Tudi Izabela Mazacan in Bu-tron sta končala svoj skrivnost-Mni razgovor. Mazacan se je opra-t^ivičila pri Curriti, da je ne more J||spremljati v sirotiščnico, češ da je že pozno, in je odšla, nekako slabe volje. Currita se je odločila, da se vrne domu, in tudi markiz de %? ^ ■v’CW .vVOSi' In z nedolžno preprostostjo institutke je pravila z vsemi po- , , u , . . . .... . Butron se ie poslavljal, drobnostmi prizor iz življenja | (iA1. .__ Thiersovih, pikantno brezstid- . v _ nost, objavljeno v časopisih, ka- Urn a’ tere je pa policija zaplenila. “Vojvoda Decazes mi je poslal ‘Ali imate svoj voz?” ga je ‘Ne!’ Butron je koj pograbil ugodno en izvod. Nisem se mogla pre- Priliko’. bi m°gel na Samem magati, poslala sem ga po pošti Sov“r^i s urnto. I *4 IJv-\1 iz}xT'hrr i v zavitku mademoiselli Dosne- “Popeljem Vaz jaz v svojem - - Rada bi bila videla obraz, vozu- kamor hofe;e!’’ 0 . v 1 V ulico Isabel la Catolica. ki ga je naredila — ljubko dekle je — snedla bi jo--------” In naenkrat, brez prehoda, je postala Currita globoko ginjena. llmam opraviti v nemškem poslaništvu.” ' “Le kar z menoj pojdite!” Butron ji je ponudil svojo Ganila jo je misel na brezmejno roko in j° sPremil P° stopnicah. V pritličju ju je čakal njen voz, razkošno opremljena kočija, prevlečena s svilo in baržunom. Izkušeni diplomat je prav radost, ki jo čaka v Rimu —Smela bo poljubiti sandale sv. Očetu-----------Kako orjaška po- stava je ta Pij IX., kak častitljiv starček! dobro vedel, da Izabela ni pre- FEMALE HELP WORKING MOTHERS Save on babysitting cost. Schedule your working hours between school hours — with Part Time Work as a Credit File Reporter. TRW CREDIT DATA CORP. Call 775-8500 Or Come To 6022 W. Touhy, Chicago (109) In vse so začele zatrjevati tiravala in tudi ne lagala v sv°' svojo vdanost do sv. Očeta. Pri- Jem Poročilu ° novicah’ kl Jlb ]e pravljene bi bile žrtvovati zanj Zvedela od lepega ministra Gar- življenje, premoženje, vse, vse |c’ie Gomeza. To a, a o naj si -. Le duš ne. Te so že namreč razloži’ zakaj Currita izpre-davno zapisane vragu. menila SV03e naziranje? Gotovo Carmen je pravila, da si pred- Ve dal° Povod tei™ Pism° kra' Ijičino: povabilo v Rim ji je bilo zadoščenja zadosti in Currita je lahko opustila svoje maščevalne nakane. HIGH SCHOOL GRADUATES Excellent opportunity to get in on the ground floor of the Nation’s largest Credit reporting firm as a credit file clerk. TRW CREDIT DATA CORP. Call 775-8500 or apply direct 6022 W. Touhy, Chicago (109) Te misli so pomirile diplomata. I Pa hotel je stranki še bolj zagotoviti dragoceno pomoč Curri- HOUSEHOLD HELP Settled lady stay or go in small North side apt. Room, bd. + sal. Interested in staying overnight with middle age lady. References. Call 275-9507 BUSINESS OPPORTUNITY BARBER SHOPS — BY OWNER Wood Dale — 3 cb.ai,rs, real money maker. Busy shop, also Bensenville __ Brentwood Commons shpg. center. 4 chairs, 3 working. Call 766-7648 (109) stavi j a sv. Očeta vedno kot svojega starega očeta --------- Se- nora de Lopez Moreno je omenila, da mu pošlje vsako leto 12 arrob (11 Vz kg.) težek sodec najdražjega vina iz svojih jere-ških vinogradov. In dukesa se. . je razvnemala z odkritosrčno hi00- ^,°Jd’ka ^rna Pac os 1 slj'a nevoljo nad divjaštvom poulične s^cer poštene cilje, pa si ven ar drhali, ki je pred, petimi dnevi ne more P°maSati omade: pobijala okna in onemogočila ževanih P01110^0^ ^a znotra;l razsvetljavo, s katero so madrid- Pometatb to ie bl a u roi^ova ski katoličani hoteli slaviti oblet- Politika. Kakor da bi smet in nico vladanja Pija IX. Samo na hesna8a ne okuzevala kraja, na palači Medinaceli so razbili, je katerem se zbira— — pravila, 22 kandelabrov in 37 Komaj se je premaknil voz, ze oken---------in v tistem času so |3e ie se ministri in zastopniki vlade I Naglašal je svoja leta, svoje veselili v palači pri koncertu — I sorodstvo z Villamelonom, in da Taka vlada------------! In načeluje damski brigadi zarote tako brezbožno, grdo ljudstvo—! J zoper Amadeja, ter je naravnost Seve so te dame prižigale sve- zahteval pojasnil, tilke v čast sv. Očetu, pa kame- I .Currita je široko o pr a oci, njale vsak trenutek postavo ti- . stega Boga, čigar namestnik je rn skoro jokala se je. acc a je sv oče_______ ponavljati svojo povest o tem Tega častitljive senore niso hmenovaniu’ zatrieva^a s^0i° rekle. Pa mislil si je to natihem nedolžnost in ugovarjala z o -Don Kazimir Pantojas. Pazno nemu sumničenju. Kaj drugega si misliti, je rekla, bi bilo na-I ravnost razžaljivo zanjo. Kaj pa pravzaprav mislijo o njej? Ali ni v svojem življenju že tolikokrat dokazala in pokazala svoje zvestobe do kraljeve rodbine? In ko bi tudi ona mislila na tako brezčastno dejanje, bi ga nikdar ne dovolil njen mož, Fernandito on, ki je svojo kri prelil za kraljico Izabelo H. v slavni bitki na [suhem in na morju ob Črnem [rtiču. Ravno on, Fernandito, goji tako sovraštvo do vsiljene rodbine Savojcev, da prileplja na pisma znamke ubogega Don Amadeja vedno z glavo navzdol -----. Da je tisto pripovedovala Izabela Mazacan, ki ima tako tesne zveze s tistim revolucijo- narnim ministrom--------? Ravno zato je zelo sumljiva-------! In vrhu vsega tega, saj ve celi svet, kakšna spletkarica je ta Izabela, ki hoče zato v Rim s kraljico, da bi zakrila pred Garcijo staro znanje, ki ga ima z nekim italijanskim knezom-----------. Tako dobro je govorila Currita in tako uspešno se je zagovarjala, da je stari in izkušeni Butron Z£Čel dvomiti. Le ena resnica mu je postala jasno in gotova ob teh nasprotujočih si trditvah obeh dam — sicer sta bili obe enako zvijačni — resnica, da se ženska zato boji kače, ker je tudi sama prekanjena ... Kočija je drdrala iz ene ulice v drugo, s tisto jezno naglico, ki jo zna dati ognjevitim konjem vešča roka kočijaževa. Sredi ulice del Turco udari Curriti in Butronu na uho čuden, daljen hrup, mogočno grozeč, da je preglasil ropot voza. Tako hrumijo peneči morski valovi, razburjene ljudske množice. Spogledala sta se. Ljudje so bežali po ulicah; vratar tehnične šole je naglo zapiral vrata palače. Taki poulični nemiri so bili pogosti v tistih burnih časih. Voz je hitel naprej do ulice Alcala, da bi odtam dospel v ulico del Barquillo. Dalje pa ni mogel. Nešteta MANUFAKTURNA POPUSTNA RAZPRODAJA od 60% do 75% z n i ž a n j a OBLEKE • JUMPERJI * BLUZE * KRILA 1300 VSAKDANJIH in PRILOŽNOSTNIH OBLEK — JUMPERJEV — ENODELNIH OBLEK (Mere 8 do 42 & IOV2 do 221/2) Razni kroji. Večinoma 8-10-12-14-20-40-10V2-12V2-141/2, REG. $7.98 do $12.98 .. $2.89 vsaka (Kupite 4 za $11) 400 BOLJŠIH OBLEK Mere 8-10-12-14 SAMO. Eno in dvodelne. 100% Orion & bombaž dvojno pletene. Enobarvne, križaste, kariraste. REG. $12.98 do $14.98 (Kupite 4 za $15) SAMO ........... $3.78 800 BLUZ IN JOPIC 18 krojev v nezaporednih merah in barvah. Orion in volna, 100% orlon pletene. Iz Serrano dvojno pletenega blaga. Povečinoma 22-24-26-28 mer. REG. $4.98 do $8.98 Kupite jih 6 za $11) SAMO $1.89 vsaka. 000 BLUZ Asortacija krojev iz bombažno-rejon blage. Povečinoma 28-30-32-34 mer. Zadostna zaloga v merah 36-46. REG. $4.98 do $6.98...... SAMO (>3< vsaka. (Kupite jih 8 za $5) 700 KRIL & HLAČNIH KRIL Običajnih dolžin iz za izredne velikosti. Orion & volna & 100% bombaž dvojno pleteno, rej on & bombaž Serrano blago. Povečini 22-24-26-28 mer. Večje mere omejene. REG. $5.98 do $8.98 (Kupite 6 za $11) .. SAMO $1.89 vsaka. TKE BRIM HER COMPANY (SESAJ 5. NADSTROPJE) 632 Sl. Clair N.W. (Nad državno prodajalno) Open 8:30 dop. DO 5. POP. Cleveland, O. 44113 (Vaši evropski sorodniki bodo veseli teh izva nrednih vrednosti.) množica, glava pri glavi, iz vseh našel konec sprevoda, pa se je slojev, je zapirala široko ulico Alcala, kakor daleč je segalo oko. Med glasnim krikom so korakale trume s svojimi zastavami in oborožene s palicami pred kraljevo palačo ter zahtevale vstop v ministrsko palačo Don Manuela Ruiz Zorrilla. Curritin kočijaž, Tom Sikles, orjak pristne britanske pasme, je vozil ob množici, da bi kje GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 moral ustaviti pred Velozklu-bom. (Kolesarski, vobče športni klub zbirališče madridske aristokracije.) Tam so se kopičili vozovi in so tudi zastonj poskušali, kako bi prišli na drugo stran ulice. Butron se je hotel vrniti in poiskati drugo pot. Ali Currita se je branila. “Saj je vendar tako zanimivo,” je klicala z otroškim veseljem in gledala skozi okno. (Dalje prihodnjič) BEAUTY SALON FOR SALE BY OWNER Or 775 ,sq. ft. of office space to lease. Oak Park loc. 848-1228 or 386-2221. REAL ESTATE FOR SALE LOMBARD — BY OWNER For country liv. on Rte. 53. New 3 bdrm. raised ranch. \xk ba. fin. fam. rm. Lot 50x267’. Fine, avail. $31,500 495-0398 (109) BELLWOOD 5 rm. brk. ranch, air cond., full bsmt., lg. closets, 1 car gar. Extras. LI 4-1176 (109) BARRINGTON Beaut. 5 M: acres, lg. Oak trees, may be subdivided, 2 to 3 bdrm. ranch. $48,000 392-1340 I (109) ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AM KRIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Moj stari naslov: Moj novi naslov: Cleveland, Ohio 44103 MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO K ŽIVI SVOJE ŽIVLJENJE — Fant se je ogrnil v nekako odejo, si nataknil slušalke na ušesa in se sprehaja po Central parku v New Yorku. Izgleda, da je pri tem kar zadovoljen. . STARO IN NOVO — V korejskem glavnem mestu so zgradili nov velik, moderen hotel s 504 sobami za goste “Chosum" skoraj neposredno ob stari pagodi, ki jo vidimo na sliki spredaj na levi. K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino. • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico Izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME NASLOV MESTO DR2AVA 1 ••»•••••••••»•* ,••••••••••••••••••••••••••• •***>*M .•••■•••••••••••••••••••a ■»••••••••••••••••••••••••e CODE NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM AMERIŠKO DOMOVINO KOT DARILO ZA Očetovski dan dne 21. junija 1970 Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov: Za to darilo pošiljam znesek $ Moje ime in naslov: .......... r