Ob osmem domačem umetniškem filmu Kultuma dediščina, Id smo Jo pre-vzeli po stari Jugoslaviji, je bila enaka gospodarski. Kazala je veliko zaosta-lost. Saj tudi ni mogla biti drugačna, ker je bila odvisna od te. Družbena ureditev nove Jugoslavije zahteva od-pravo te zaostalosti. Nastopil je čas, ko z največjim elanom izvršujemo to, kar smo zamudili in dohitevamo druge narode. Znano je, kakšne uspehe smo dosegli in dosegamo na gospodarskem polju. Predvsem v industrializadji in clektrifikaciji smo že marsikoga prehi-teli. Ti uspehi niso mogli ostati brez vpliva na kuiturno in prosvetno stanje. Naša vlada nenehno kaže skrb za dvig kvdturno prosvetne ravni. Kjer je via-dala nepisinenost, so jo analfabetsld tečaji odpravili ali jo odpravljajo. Kjer n! bilo Sol, so sedaj sedemletke. Od-prto je veliko število novih srednjih in etrokovnih šol, manjkajoče fakultcte In odseki na obstoječih univerzah. Odprte eo nove univerze v Sarajevu in Skop-lju. Pripravlja se otvoritev dveh fakul-tet kot osnove novi črnogorski univer-xi v Titogradu. Odprte so razne visoke Sole; nekatere prvlč v zgodovinl Jugo-slavije. Primer: Visoka filmska Sola, Novinarska in dlplomatska visoka iola v Beogradu. Viden napredek je zabele-ten pri naših najvišjih kulturnih usta-novah — Akademijah znanosti in umet-nosti. To je čas kulturne preobrazbe in sociallstiffne prevzgoje človeka! Pri vzgojl novega socialističnega člo-veka imajo glavno vlogo tisk, radio, gledališče in — film. Pri nas so se ki-nematografi osvoboc1:li gospostva film-«ke plaže proizvodnje UFA in FOX Naša filmska platna 60 postala prosta 2a napredne filme in prvič so se na naših platnih pojavili domači filmi. V kratki dobi štirih let so bile prebrede-ne začetne težave. Posnetlh jc bilo na tisoče metrov dokumentamih fil-mov, mesečnih in tedenskih pregledov. Vse je bilo kronano s prvlm domačim ¦metniškim fiimom »Slavica« v proiz- vodnjl srbskega filmskega podjetja Avala-film. Od tedaj je naša kinemato-grafija napravila veliko pot. Do kon-ca 1949. L je bilo devet domačih film-skih premier. V začetku tega letabosta ie dve naslednji: Novi film iz sociali-slične graditve — o gradnji hidrocen-trale z naslovom »Jezero« in prvi do-mačd pravljični film »Cudodelni meč«. Pokazalo se je, da je film vzar umet-nosti, ki mnogo daprinaAa k razvoju nacionalne kulture. Zato se je v vseh republikah razvila republiška filmska proizvodnja. Zato ni čudno, da Bosna-film iz Sarajeva, bosansko filmsko pod-jetje, že 6nema svoj prvi umetnilki film »Major Bauk«. Scenarij zanj je napisal Branko Čopit. Njegova premie-ra bo v istem času kot premiera dru-gega slovenskega umetniškega tilma »Trst«, mogofie celo nekoliko prej. Bos-na-film pripravlja snemanje drugega bosanskega umetniškega .filina, Vardar-film iz Skoplja pa snemanje prvega ma-kedonskega umetniikega filma. Pred kratkim osnovano filmsko podjetje Crne gore Lovčen-film pripravlja ane-manje svojega umetnižkega filma. Hr-vatsko filmsko podjetje Jadran-film, ki je doelej ustvarilo dve vredni filmskl deli »To ljudstvo bo tivelo« in »Z&sta-vac, snema prvi jugoslovanski umet-nižki fllm s športno vsebino »Plavi Jtevilka 9«. . Ce resumiramo doeedanje napehc fa-goslovanskega filma, vidimo, da niso brezpomembni in da Je največja aktiv-nost zabeležena pri erbskem filnrakem podjetju. Teiko pa je in ni roogoče na tem mestu objasnlti, zakaj nam naie slovensko fllmsko podjetje Triulav-film \z Ljubljane ni moglo dati že lanl no-vega slovenakega lilma. Premiera filma »Na svoji zemlji« je bila ie leta 1948. Velik uspeh prvega slovenskega umet-niikega filma oas vendar ni mogel uspavatl. Ali so po sredi tako velike objektivne težave? Kakine ao te? Ali Triglav-filmu bolj »leži« dokttmsataroi film? Kot smo rekli, je tudl umetniški film velik delež k razvoju nacionalne kulture. Opravičila ni, da bi prav naS film v tem zaostajal Kmalu po premieri »Zastave«, dru-gega hrvatskega umetniškega filma, iz-delanega v zagrebškem filmskem pod~ jetju Jadran-film, ki je predstavljal prvo domačo filmsko premiero v minu-lem letu in je žel obilo uspeha, Je bil na sporedu v Beogradu že novembra minulega leta novi domači film »Barba 2vane« To je prvl umetniški film, ki ga je izdelalo naše centralno filmsko podjetje Zvezda-film Iz Beograda. V Uti produkciji Je bil izdelan tudi tretji jugoslovanski umetniški film v lanskem letu »Zgodba o tvornicl« (»Priča o fa-brici.«) »Zgodba o tvomiriU predstavlja drugi poizkus (poleg filma »Življenje Je naše«) oživitve dogodka iz naSe povoj-ne stvarnosti na platnu. Sega v neda-vno pretcklost Obdeluje problem na-cionalizirane tvornice NaS osmi umetniSkl film »Barba 2vane«, ki ga pravkar vrtijo v Ptuju, }e bil izdelan, kot smo ie zgoraj onve-nili. ˇ produkciji Zvezda-filma. Rečl moramo, da je »znamenit« po tem, ker je bil ustvarjen izključno po slušateljih Visoke filmske Sole iz Beograda. Razen scenari5ta in reiiserja filma, ki je nai najbolj znani filmski delavec Vjekoslav Afrič, direktor Vi«oke fllmske šole. so vsi igralci, asistenti režiserja, dekora-terji, scenografi itd., b samim direktor-iem filma študenti te Jole, kar pred-etavlja skoraj edinstven j>rkner v ago-dovioi niraa sploh. Da «mo na tak na-6\n ustvarili umetniSki fllm, je kriva naša skromna filmska tradicija, ki nas «li, da delamo z vsemi močmi, ki jih imamo. Drugič pa to lzraža socialisti-čen značaj naše filmske iole. Poleg teo-retičnega znanja, kl ga daje svojlm Studentom, jim oraogoča ves čas Stu-dija tx>di praktično delo. V tem se raz-likuje od podobnih šol v burfoaznih de-ielah. Tam so šele ab»skih iol, dočim jira prav vseh vlog sovjetski reiiserji niso zaupali. To pa zato, ker potem verjetno film ne bi bil dosegel tako visoke kvalitete in ne bi bil deleien tolikžnega uspeha kot ga je bil. »Barba 2vanee )e posnet po noveli »Voli prihajajo«, Jd jo je napisal Dra-go Gervais. Marsikateri, ki je čital to novelo, je ob njej pomislil: »Kako le-pa, preprosta zgodba, kot ustvarjena za film!« Zares, preprosta zgodba iz na-rodno-osvobodilne vojne. (»Barba« po-merii v istrskem narftčju striček.) Zgod-ba o zavednem stričku Zvanetu nam je dala našepa prvega fHm«;keg* janak«. (To je bila »Slavica«, vendar ie ne »pravi filmski junak«.) Vsebina filma Je takale: Barba 2va-ne iivi s svojo ženo v neki istrski vasi-d, v katero vdro Nemci. Partizani so se umaknill v Gorski kotar, kjer jim pretl lakota. V vasi se seetane ilegalni narodno-osvobodilni odbor, ki razprav-lja o tem, kako bi partizanom poslali deset volov, ki so jlh v ta namen dali vaščani. To nalogo hoče prevzeti barba Zvane; on bi bil najprimernejši za to, da prepelje vole preko Istre, prekorači močno zaatraženo železniško progo Re-ka—Trst, mimo mnogih straž, v Gorskl kotar. Končno barba 2vanetu uspe, da mu poverijo to nalogo, ki jo s silno iznajdljivostjo in z zvijačami tu.di uspcsno izpolni. Prcbije se mimo nem-5kih straž do Učke. toda v podnožju ga ujamejo Nemci. Barba Zvane se napravi gluhonemega. Nemška posto-janka je oficirski pavlljon, kjer fašlsti prirejajo pijanke. Barba Zvane izko-ri*ti tak ugoden trenutek, osvobodi vo-le in sebe in uide pijanim Nemcem. Prebije se do partizanske postajanke, kjer pa se ster^c znova »bori« s ko-mandirjem, katerega 2vane imenuje saboterja, ker mu ne dovoli, da bl sam z voli presel progo (»Preprečuje mu iz-vrSitev njegove frontovske naloge.«) Na koncu barba 2vane dobi dovoljenje za nadaljevanje potl in čeprav pride pri prehodu čez progo do borbe, barba 2vane pripelje vcde sestradanim parti-zanom. Film se konča z osvobojenjem letre. V partizanckih osvobodilnih vr- stah prihaja tudi stari Zvane, ki pride zadnji z zaplenjanim »Sarcem« v osvo-bojeno vas.. Zmučilo ga je težko orožje. V vasi mu vaščani kličejo: »Hi-treje, barba 2vane, pozen si!«, a barba 2vane se smehlja: »2e, ie, jaz nikoli ne zamudim. bom *e pravočasno pri-§el!« Takšna Je osnovna nit zgodbe, polne romantičnosti, življenjskega, Zvanetu prirojenega humorja. a vendar resnii-na. Toda prav ta »poetični realizem« je zmotil režiserja, da je zapadel nekate-rim vidnim napakam. Prihod Nemcev y va«. Nemci presenetijo partizane na mitingu. Mar ni«o postavlli straž? 2va-netova osvoboditev. Zakaj ga Nemd ne zasledujejo? Izgleda, da je Zvaneta osvobodila itallianska pevka, preh«! čsz progo ltd. Preveč posrečeno tudi nista prikazana »vedno lačna« italijan-ska borca. To so režiserjeve napake, prav tako pa tudi scenarij ni »Čist«. Scenari«t in režiser je ena oseba — Vjekoslav A f r i t. Kamera (Mihajlo Ivanjikov) je svojo nalogo dobro opravila. Tudi zvok, ki ga je posnel Božo Vukadinovlč, je dober. O glazbi, ki )o jc akomponiral Krešimir Baranovič, bo spregovoril kdo, ki je kompetentnejši. Igra 2vaneta (Dragomir F e 1 b a) Je brez napak in kaie velik igralčev ta-/snt. Ostale vloge precej zaostajajo. Predvsem je slab komandir (Rade Mladženovlč), kar je v neki meri kriv scenarij. Sicer se pa še precej pozna vpliv šole. Svojo vlogo je dobro odigrala 2vanetova žena (Gita Pre-dič-Nušič). Sovražniki so kollkor toliko prikazani brez karikiran.ia. Tu je vredno omeniti, da je v tem filmu, ˇ prvem od naših filinov, prikazana di-ferenciacija v sovražnem taboru. Ne-katere glavnejše vloge so še: Ninetta (De«a B e r i č), komisar (Kiro L a h -6 a n s k i), komandant (Branko V o j -novič) in Mara (Nada Mladženo-vič). Film »Barba 2vane« predstavlja s »Slavico«, ne oziraje se na opisane na-pake, ki jih imata oba filraa, naše naj-bolj simpatično filmsko delo in je kot tak eprejet po vsej domovini. D.D.