Stev. 183.	V	Ljubljani,	sobota	11.	avgusta	1939	Leto	IV
rpfinvm ptucofia ? goioviiti
Danes se začno vojni posveti v Moskvi
Moskva, 12. avgusta, o. Včeraj dopoldne 60
s® iz Leningrada pripeljali v Moskvo francoski in angleški vojaški strokovnjaki. Sovjetski oblastniki so jim v Moskvi priredili slovesen sprejem. Kmalu po prihodu so se gostje podali v vojni ko-misarijat, kjer jih je že Čakal sovjetski vojni minister maršal Vorošilov.
Angleško in francosko vojaško zastopstvo so k Vorošilovu spremljali oba veleposlanika in vojaški odposlanci v Moskvi, Vorošilov pa je bil obdan s številnimi višjimi častniki svojega štaba.
Prvi seetanek med Vorošilovom in njegovimi gosti je bil zelo prisrčen in je trajal tričetrt ure. Vodja francoskega zastopstva general Doumenc je Vorošilovu sporočil posebne pozdrave vrhovnega poveljnika francoske vojske Gamelina.
Vorošilov je nato sam predlagal, da naj se pogajanja pospešijo in namesto t ponedeljek začno že danes dopoldne ob 11 r palači Spirido-novka. Francoski in angleški generali so predlog sprejeli. Popoldne ob 17 pa je bila napovedana slavnostna avdienca pri predsedniku komisarju
in zunanjem ministru Molotovu. Tudi v Kremelj
sta vojaške zastopnike spremljala francoski in angleški veleposlanik in razgovor z Molotovom je trajal dvajset minut.
V	hotelu »Savoy« je bila zvečer izredno slovesna večerja. Začela se je ob 20 in so bili na njo poleg tujih diplomatov povabljeni vsi odlo-lični častniki sovjetske vojske. Na večerji je bilo tudi več članov vlade. Svečanost je potekla v okviru vseh določb ceremoniala in protokola in je bila silno bogata ter elegantna.
Madžarska hudo preganja narodne socialiste
Voditelju Szalaslju 'e kasacijsko sodišče povišalo kazen
Budimpešta, 12. avgusta, o. Vsa madžarska javnost je z veliko pozornostjo pričakovala razsodbe najvišjega madžarskega kasacijskega sodišča. Kasacijsko sodišče je moralo razpravljati o pritožbi voditelja narodnih socialistov Szalasija, ki se je pritožil, da ga je sodišče obsodilo na osem dni zapora zaradi protižidovske gonje. Sza-lazi je sedaj zaprt v trdnjavi v Segedinu, ker je bil obsojen na tri leta ječe. Pozneje pa je bila prot.i njemu razprava zaradi protižidovske gonje in je bil obsojen na osem dni zapora. Szalasi pa se je pritožil in je računal na to, da bo v tej
Pisma Iz najmanjše in najmlajše slovanske države:
„Brez poti smo, stojimo ob strani in molčimo"
»Moram priznati, prejšnje stranke, in posebno Cehi, so bili res materialisti, koristolovci, mešali so se v stvari, ki jih niso čisto oič brigale in bi brez škode za republiko lahko ostale nespremenjene. Toda sedaj ne smete izraziti svojega mišljenja, ki bi se križalo z vladajočo stranko. Volitve so ie tudi bile —*■ kakšne naj bodo, če je dovoljena samo ena kandidatura? Saj to^ poznate tudi iz minulih let v Jugoslaviji. In zraven žara so stali gardisti.
Nezadovoljstva • sedanjim stanjem je veliko, pokazati se ne sme. Saj sami ne vidimo izhoda iz tega — iz Pariza prihajajo dobre vesti, toda ali naj čakamo rešitve od tam, kjer je nismo dočakali ob največji sili? Strašno nervozno je tudi preganjanje boljševikov in komunistov, namreč takih, ki bi jih človek dal v narekovaje. Neprevidna beseda, da bi bilo bolje, če bi ostalo tako kot je bilo, da bi torej ostala bivša republika, se že smatra za pregreho proti zakonu o zaščiti države. Koncentračnih taborov ni po Slovaškem, a je ena jetnišnica Ilava v Považju, kjer sedi 300 do 400 ljudi, do 90% luteranov, največ inteligentov, bivših politikov in kulturnih delavcev. Pridržijo jih za nekaj tednov in nato izpustijo, a seveda potem ne smejo govoriti in ne nastopati v javnem življenju. In koliko so prav luterani pomenili vedno v zgodovini slovaškega naroda, posebno kot narodni politični voditelji in kulturni delavci v prejšnjem stoletju? Prav evangeliki so bili tisti steber našega na-ki £a je držal pred padcem in ga SlAti j*a-	ko	je prišla osvoboditev.
p ' vajset let so vodili realno politiko
Llirir!n! ‘3 T !° hoteli voditi tudi v fede-raliziran državi, Čeprav samo v okviru posebne Slovaške krajine. Poznan vam je ži-hnski dogovor. Tedaj je imela Hlinkova stranka za nekaj glasov večine in je potegnila vse nase Vse ostale stranke so se ji pridružile, z drugo besedo se vtopile v njej, a niso dobile za to niti malo odločilnega glasu v novi sestavi vlade in niso imele nobenega vpliva na formiranje novega državnega toka. Sodelujemo, toda pomislite, kakšna mešanica je nastala in je sploh vedno bila v Hlinkovi stranki. Konservativci so vedno po svoje počasni — mislite, da«tudi slovaški konservativni elementi v narodnostnem pogledu niso bili in niso sedaj malo počasni? In v sedanjem času, koliko se je v enotno stranko vrinilo najrazličnejših ljudi, ki bodo kmalu izdali svoje osebne poželjivosti in nagone!
Država se sedaj ureja — nu luterani in opozicionalci to vidimo, pa »e nam z l vse tako brezsmiselno. Stojimo ob strani, e se nam zdi škoda prijeti za delo. Ko 1 časa pa bo to trajalo? Ali se y>lača7 Brez poti smo, stojimo in molčimo. Čutimo samo velike nevarnosti, ki nas obdajajo od vsen strani. Nasprotno pa vlada pošilja med ljudstvo vesti, kako se bo v najkrajšem ^vrnilo k nam veliko ozemlja, ki so ga oktobra vzeli Madžari. Tako bodo bojda Madžari vrnili — na pritisk Nemcev — slovaški državi Košiče, ki jih že evakuirajo, nato Lučenec, Levice in Senec. Res, če bi to dosegli, bi njihova veljava izredno zrasla rned ljudstvom. Toda če bomo do-bili Košiče ^mi gardisti imamo ukaz biti vedno pripravljeni — bomo šli tja prelivat kri — za koga? Ce si lahko predstavljate v mislih zemljevid, boste znali zaslediti lepo pot, železnico, Bogumin—gornje Po-važje—Spiš—Košiče in potem? No, potem nach Ostenl Ce pridejo Košiče k nam, jih bodo znali kolonizirati tuji ljudje. Ali je za take izglede vredno biti navdušen? Za tuje ljudi smo Slovani že dostikrat prelivali
kri.«	Viktor Smolej.
to
zadevi oproščen. Najvišje madžarsko sodišče, je _ kasacija v Budimpešti, pa je Szalasiju kazen zvišala na en mesee zapora. Kasacija pravi v svoji utemeljitvi, da so Židi na Madžarskem res velik problem, vendar pa ni pravilna borba, ki jo je hotel začeti Szalasi.
Tuji opazovalci v Budimpešti poudarjajo, iia ta obsodba ni tako važna za madžarsko notranjo politiko, ampak ima svoj pomen tudi v mednarodnem oziru. Po sodbi madžarskih vladnih krogov je grof Czaky še zmeraj v Solnogradu, kjer se na vso moč trudi, da bi vplival v zmernejši smeri na odločitve nemške in italijanske politike.
V	Solnogradu bi naj bili zahtevali od Czakyja, da mora Madžarska pristopiti k vojaški zvezi med Italijo in Nemčijo. Madžarska vlada pa te vesti sama zelo odločno zanika.
Czaky ne gre v Italijo
Budimpešta, 12. avgusta, m. Tu zanikajo vse vesti, da bi madžarski zunanji minister Czaky v najkrajšem Sasu odpotoval v Italijo. Isti krogi zatrjujejo, da bo grof Szaky del svojega dopusta prebil r Nemčiji kot gost nemSkega ministra dr. Frieka.
Pogajanja med Poljsko in Gdansko se začno
Gdansk, 12. avgusta, o. Poljski visoki komisar v Gdansku Chodacki 6e je včeraj vrnil v Gdansk. Poročajo, da se bodo danes začela pogajanja med Chodaokim in predsednikom senata v Gdansku Greiserjem. Ta pogajanja pa bodo omejena.samo na delo poljskih carinikov v mestu.
Munchen, 12. avgusta. O Po svojem govoru v Gdansku je Forster takoj odpotoval nazaj v Nemčijo, in sicer v Nfirnberg. Nocoj bo govoril na ožji prireditvi nemške mladine, jutri pa bo šel na športne prireditve v Furth.
Izredna diplomatska delavnost v Londonu
Lord Halifax je včeraj ves dan sprejemal razne politike
London, 12. avgusta, o. Angleški vladni krogi pripisujejo izreden pomen sestankom med grofom Cianom in von Ribbentropom v Solnogradu. Sestanek je izrednega pomena še zaradi tega, ker bosta danes oba zunanja ministra osi Rim-Berlin odšla v Berchtesgaden k Hitlerju, kjer bi naj bili njuni razgovori zaključeni.
V	Londonu menijo, da se bo na tem sestanku skušal pretresati ves položaj v sedanji Srednji Evropi. Glavni del razgovorov bi se naj nanašal na Madžarsko. O Madžarski bi naj bili sprejeti že čisto točni sklepi.
Prvi j® opozoril na važnost posvetov v Solnogradu poljski veleposlanik grof Raczinski, ki je v enem dnevu dvakrat zahteval ra«govor z lordom Halifazom zaradi položaja v Gdansku. Poljski diplomat je prinesel poročila, da se položaj v svobodnem mestu zaostruje.
Pri lordu Halifaxu je bil včeraj tudi jugoslovanski poslanik v Londonu dr. Subotič. Za njim je prišel v zunanje ministrstvo turški veleposlanik Rustu Ara«, ki se je z voditeljem angleške zunanje politike pogovarjal o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na evropski jugovzhod.
„Hrvatski dnevnik1' obračunava z nasprotniki sporazuma
Zagreb, 12. avgusta, m. Današnji >Hrvatski dnevnik« se v svojem političnem uvodniku znova bavi z raznimi govoricami o sporazumu ter o stališču časopisja do razgovorov med predsednikom DragiSo Cvetkovičem in hrvatskim voditeljem dr. Vladkom Mačkom. Med drugim v svojem današnjem uvodniku pravi:
Dogodki se v zadnjem Sasu razvijajo tako, da bodo pravi in nesebični hrvatski rodoljubi znova imeli priliko pokazati svojo načelno in borbeno vrednost. Nastopil bo takšen položaj, da bodo odletele vse kobilice in vsa druga golazen, ostala pa bo velika večina poštenega hrvatskega naroda, ki ni nikdar svoje usode spustila iz rok. Hrvatski narod bo vse te dogodke sjvrejel tako, kakor se spodobi organiziranemu, politično zrelemu in od-
ločnemu narodu. Njega ne bo nobena stvar »pravila iz ravnotežja ter ga ne bo ovirala pri njegovih prizadevanjih in borbah za svobodo m pravičnost. Mi v svojem besednjaku ne poznamo besede »strah« ali >firnoglednostc. Izpolnila se bo zaobljuba našega naroda: Odstranjene bodo vse ovire za zmago pravice in hrvatski narod se bo spet prišteval med zadovoljne zarode.
Politični krogi zatrjujejo, da ta članek meri na tiste, ki jih je dr. Maček gostoljubno sprejel na svojo listo in pod svoje okrilje, zdaj pa, ko se pripravlja končnoveljavna rešitev hrvatskega vprašanja, so ravno ti krogi, ki so imeli največ koristi od hrvatskega vprašanja, najbolj odločno nastopili proti sporazumu.
Sestanek kralja Karola z Izmetom Inenijem v Carigradu
Carigrad, 12. avgusta, o. Včeraj sta se v Carigradu v palači Dolina Bakče sestala romunski kralj Karel in predsednik turške republike Izmet Ineni. Kralj Karel je dopotoval na svoji luksuzni jahti. Na sestanku so bili še turški zunanji minister Saradzoglu, turški veleposlanik v Bukarešti in romunski veleposlanik v Ankari.
Po sestanku se je kralj Karel vrnil na svojo jahto in se odpeljal nazaj v Romunijo. Poudarjajo, da se kralj Karel v Varni ne bo sestal * bolgarskim kraljem Borisom, kakor je bilo to napovedano.
Italijanska vlada je predlagala sestanek v Solnogradu
London, 12. avgusta, o. Poučeni krogi zelo pozorno spremljajo vse vesti, ki prihajajo iz Solno-grada. Poudarjajo, da je italijanska vlada zahtevala sestanek v Solnogradu, ker italijanska vlada
hoče vedeti, kako daleč misli iti Nemčija v sedanjem trenutku. Glavni predmet razprav v Solnogradu pa bi naj bila v prvi vrsti Madžarska.
Romunija bo imela pol miljona vojakov pod orožjem
Bukarešta, 12. avgusta, m. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da bo romunska vlada v najkrajšem času poklicala po;d orožje še novih 200.000 rezervistov. Na ta način bi imela Romunija pol milijona vojakov pod orožjem.
Veslaske tekme v Belgradu
Belgrad, 12. avgusta, m. V Belgradu bodo jutri državne veslaške tekme, za katere vlada v športni javnosti izredno živo zanimanje.
Drobne
Pariz, 12. avgusta. AA. Po transfuziji krvi, ki so jo izvršili včeraj nad obolelim francoskim ministrom za trgovino ChapedeUinoro, so zdravniki izjavili, da je bolnik še v veliki nevarnosti. _
Pariz, 12. avgusta. AA. (DNB). Po vrnitvi Da-ladiera v Pariz ce je zvedelo, da med svojim bivanjem na Ažurni obali ni imel nikakšnega sestanka z angleškim vojnim ministrom Hoarom-Belisho, temveč se bo 6rečal z njim najbrž v Parizu, ko se bo Hoare-Belisha vračaj v Anglijo.
Šanghaj, 12. avgusta. AA. (Reuter). Danes je kitajski dolar spet padel.
Madrid, 12. avgusta. AA. (Reuter). Predsednik angleške trgovske zbornice v Madridu Kay Clay-ton, ki so ga zaprli, je bil danes spet izpuščen na prosto. O vzroku njegove aretacije ni bilo izdano nikakšno obvestilo. Ray je živel v Madridu za časa republikanskega režima in }* verjetno, da so ga zaprli zaradi tega, ker niso upoštevali, da je bil ■kot tujec primoran ostati v Madridu.
Madrid, 12. avgusta. AA. (Reuter). Kakor poročajo listi, predstavlja sestava nove vlade splošno razpoloženje naroda. Nova španska politika bo takšna, kakršno bosta želeli vojska in falanga. Vodili jo bodo tisti, ki so se borili in ki so trpeli za narodno gibanje. Neki madridski katoliški list prinaša zanimiv komentar, v katerem pravi mežl drugim;	'
Španijo čakajo velike naloge, ki se pokažejo v vsaki državi po vojni. Malodušnost naj se razglasi za izdajalsko in nepatriotsko. Naš dolžnost je, da eno napredni, da verujemo generalu Francu in da se pokorimo njegovim ukazom prav tako v dobi miru, kakor smo se pokorili v dobi vojne.
Huston, 12. avgusta. AA. (Reuter). Po izsjavah zastopnikov teksaških petrolejskih podjetij se bo cena nafte od 11. avgusta dalje znižala od 5 na 3 cente pri barilu.
London, 12. avgusta. A A. (Havas) Mednarodni fond za pomoč beguncem, ki mu predseduje van Zeeland, je bil preurejen v redno ustanovo s sedežem v Londonu in bo razpolagal z
200.000	funti. Pri zbiranju tega kapitala bo sodelovalo več tujih bank in ameriška vlada. Namen te ustanove .je, da v poslovni zvezi z nemško vlado pomaga pri izseljevanju iz Nemčije.
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič v Trstu
Trst, 12. avgusta.
Včeraj dopoldne ob 9.45 je prispel v Trst na poti s Sušaka proti Ljubljani predsednik vlade Dragiša Cvetkovič v spremstvu osebnega tajnika Anastasijeviča, inšpektorja dela Petronija Josiča in odvetnika dr. Danila Gregoriča.
V	imenu italijanske vlade ga je v Trstu pozdravil državni podtajnik za korporacije Cianetti, dalje tržaški prefekt Rebra, državni svetnik in nadzornik fašistične stranke Pucetti in drugi odličniki italijanske vlade in tržaškega mesta.
Po kratkem odmoru si je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič v družbi z državnim podtajnikom Cianettijem ogledal celo vrsto ustanov delavskih in strokovnih organizacij v Trstu in okolici. Obiskal je veliki ladjedelnici San Andrea in San Marko. Zanimal se je za vse socialne ustanove v teh podjetjih. Dopoldanske obiske je predsednik vlade zaključil z obiskom v »Gaju otroških kolonij« v okolici Trsta.
Kjerkoli se je g. ministrski predsednik Cvetkovič pojavil, so ga ljudje toplo pozdravljali, posebno pa pred hotelom, kjer je Cvetkovič stanoval.
Opoldne je podtajnik Cianetti v hotelu »Savoia« priredil na čast predsedniku vlade intimno kosilo. Pri tej priliki je Dragiša Cvetkovič izročil Cianettiju visoko odlikovanje reda sv. Save l. stopnje. Cianetti se je zahvalil s posebnim govorom, v katerem je poudaril, da meni, da je njegova prva dolžnost delati z vsemi silami za prijateljstvo in za čim boljše odnošaje med Italijo in Jugoslavijo.
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je včeraj popoldne nadaljeval z obiski v raznih delavskih ustanovah. Ves tržaški in italijanski tisk objavlja lepe pozdravne članke s slikami na prvih straneh.
Vesti 12. avgusta
Madžarski konzulat v Bratislavi je bil povišan v poslaništvo. Poslaništvo vodi začasno odpravnik poslov.
Italija je sklenila vpoklicali dva letnika in sicer 1002 in 1910. Pod orožjem bosta ostala ort 21. avgusta do 31. oktobra. Letnika 1901 in 1912 pa* bodo poslali domov.
Ala sestanku med, Gobellsom in Alfierijem v Benetkah je bil dosežen sporazum o skupnem in enotnem načrtu za propagando.
Italijanski in nemški časnikarji so sklenili ustanoviti novo mednarodno organizacijo za tisk.
V	novi organizaciji bosta za enkrat italijanska in nemška časnikarska zveza.
V Benetkah so na filmski razstavi predvajali že več filmov. Po dosedanjih zaključkih je najboljši kulturni film belgijski in sicer o slavnem oltarju von Eyckavgentu.
Boosevelt je včeraj sprejel časnikarje in jim izjavil, da bo takoj sklical kongres, če bi v Evropi izbruhnila vojna. Od kongresa bo zahteval, da naj takoj spremeni zakon o ameriški nevtralnosti, to je določilo o nakupu orožja v Ameriki.
Potniki, ki prihajajo t Dunaja, izjavljajo, da so vse postaje polne vojaštva, ki ga odvažajo na poljsko mejo, predvsem na mejo na Češkem in Moravskem. Številni oddelki odhajajo tudi na Slovaško.
Slovaški, listi poročajo, da se bo načelnik štaba Hlinkove garde, Karel Murgas sestal te dni s Hitlerjem. Njun sestanek bi naj bil v Linzu
Načelnik madžarskega generalnega štaba se je včeraj vrnil v Budimpešto. Zelo dolgo je bil v Italiji, kjer se je udeležil tudi manevrov italijanske vojske.
Maršal de Bono je pregledal italijanske utrdbe 0b francoski meji in je poslal Mussoliniju pismo, v katerem pravi, da so utrdbe odlične ia da se nove pospešeno grade.
Včeraj ponoči so nad Gdanskom leteli v visoki višini številna neznana letala. Do sedaj še niso nogli ugototvii, kateri državi bi bila pripadala ta letala.
Bolgarski parlamentarci so prišli v Moskvo in jih je sprejel Molotov v daljšo avdienco. Bolgarski poslanci so prišli na poljedelsko razstavo.
Listi so pisali, da je švicarski zunanji minister hudo bolan. Švicarska vlada pa te vesti zanika in pravi, da se je bil Motta prehladil, sedaj pa je že popolnoma okrevaL
Današnji italijanski listi pišejo, da se Je vršil sestanek v Solnogradu v trenutku na j več je napetosti za Gdansk. Italija je na vse pripravljena in je nobena možnost ne more presenetiti.
Angleii so ustavili potniški promet samo na izven evropskih letalskih progah. Evropske letalsko proge še prevažajo angleške potnike.
Egiptski kralj Faruk je včeraj popoldne sprejel italijanskega veleposlanika, ki mu je predstavil odposlanca maršala Balba. Balbo je poslal egiptskemu kralju zelo lepo staro zbirko raznega orožja. Balbo je daroval to zbirko kralju zaradi tega, ker je egiptski kralj strasten zbiralec starega orožja.
Argentinske letalske oblasti so prepovedale, da bi italijanski piloti še nadalje vodili promet letal n.a Pf0?1 Buen°s Aires-Rossario. Pri argentinskih letalskih družbah je bilo 80 odstotkov Italijanov.
Mussolini je včeraj sprejel maršala Balba, ki mu
je poročal o gospodarskih in vojaških zadevah Libije.
Svetnik angleškega veleposlaništva v Tokiu je obiskal zunanje ministrstvo in ostro protestiral zaradi tega, ker so v nedeljo japonske bombe uničile dve angleški ladji pri Ičangu. Japonske oblasti so zavrnile angleškega cjiplomata. češ da naj se pritoži pri pokrajinski kitajski vladi v Honanu.
Prvi teden šahovskega turnirja v Zagrebu
Gabrovšek In Šorli v prvih petih kolih nista bila premagana
Zagreb, 12. avgusta.
Teden dni je že skoraj minulo, odkar se je tu
začel amaterski šahovski turnir. Kakor smo ob začetku tega turnirja poročali, se te šahovske tekme udeležuje tudi pet Slovencev. Našo šahovsko javnost bo gotovo zanimalo, kako se je teh pet Slovencev prvi teden turnirja v Zagrebu držalo. Lahko rečemo, da nas v tem prvem tednu vsekakor niso razočarali, pač pa so se držali izredno dobro, prav tako kot smo pričakovali. Gabrovšek in Šorli v prvih petih kolih ntsta izgubila nobene igre, kar priča, da sta poleg Wei6sa in morda še Šubariča in Šiške najmočnejša igralca rut tem turnirju. Z vso pravico lahko mislimo na to, da bosta tudi ob koncu turnirja na prvih mestih v tabeli. Gabrovšek je od prvih petih iger dobil štiri
točke (tri cele in dve po pol), Šorli pa je dve partiji dobil, tri pa remiziral. Med vsemi se ie v prvih treh kolih najbolje držal Šiška Dobil je namreč vse tri partije po vrsti, potem pa je nenadno odpovedal in dve izgubil. Predvsem ni nihče pričakoval, niti Šiška sam ne, da ga bo podrl Licul, ki je prve štiri igre vse izgubil in je dozdaj stal na tabeli čisto na koncu. Slokan in Mlinar še nista preveč znana igralca, pa sta si tudi že v prvih petih kolih nabrala nekaj točk, Slokan dve, Mlinar pa poldrugo. Tudi ta dva sta pokazala, da sta se z vso resnostjo vrgla v boj.
Z dosedanjim uspehom ljubljanskih šahistov, ki se udeležujejo zagrebškega turnirja, smo vsekakor zadovoljni, prepričani pa smo, da se bo razlika med njimi in ostalimi igralci v naslednjem tednu še bolj vidno pokazala, seveda če bo zadosti vztrajnosti.
Ljubljana od včeraj do danes
Pojasnjeni so roparski umori in vlomi
v Savinjski dolini
Razbojnik Grebenšek, ki je padel orožnikom nenadejano v roke*
priznava vse
Celje, 11. avgusta 1939.
Vsem nam je še v živem spominu letošnja pomlad, ko so nas časopisi skoro vsak dan presenetili s kakšno novo senzacionalno vestjo o roparskih napadih, vlomih in tatvinah ter umorih v celjskem okolišu, predvsem v predelu proti Savinjski dolini. Še danes ljudstvo živi pod vtisom groznih tragedij v šoščah pri št. Pavlu, ko sta bila na zverinski način umorjena 6tarček Janše in njegova žena Julijana, in poznejšega dvojnega roparskega umora zakoncev Ocvirk v Medlogu pri Celju. Ljudstvo je bilo tako prestrašeno, da je končno že videlo strahove celo tam, kjer jih ni bilo.
Poglavar tolpe Grebenšek aretiran
Velenjska orožnika, g. Bezjak Franc in Mur-šee Alojz sta že dalje časa zasledovala nekega moškega, ki se je potikal po Kozjaku. V noči od 9. na 10. avgusta je osumljenec popival v veseli družbi v planinski koči na Kozjaku. Kajpada ni računal s tem, da sta mu orožnika za petami, zato je bil razumljivo zelo presenečen, ko sta se nenadoma pojavila pred njim In ga aretirala. Bil je to Alojz Grebenšek, star 40 let in doma is Kavi pri Št. liju blizu Velenja.
Na celjski orožniški postaji je zasliševanje nevarnega osumljenca takoj prevzel poveljnik celjske orožniške čete g. major Vindakijevii. 'L njemu lastno spretnostjo je končno pripravil Grebenška do tega, da je pod težo dokazov priznal mnoge roparske napade, vlome, tatvine in tudi roparska umora v šeščah pri Št. Pavlu in v Medlogu pri Celju. Bil pa je seveda zelo trdovraten in zakrknjen in je dolgo časa vztrajno zanikal vsako krivdo in le veliki spretnosti g. majorja Vindakijeviča gre zahvala, da so vsi ti grozni zločini odkriti in da se je Savinjska dolina odahnila, ko se je posrečilo orožnikom prijeti zloglasno roparsko in vlomilsko tolpo z Grebenškom na čelu.
Ob tej priliki se je tudi pokazalo, kako važna je motorizacija orožništva in oblasti sploh. Major g. Vindakijevič je bil zadnja dva dni ponoči in podnevi v službi, da pa je razčistil številne vlome, ki jih je izvršila ta tolpa v tako kratkem času, je pomagal avtomobil, s katerim je vozil s sabo Grebenška in še tisto noč po aretaciji prijel tudi brate Zganka Ivana, Andreja in Avgusta iz Založ pri Polzeli. Pri natančnem zasliševanju Grebenška in Žgankovih se je g. majorju Vindakijeviču posrečilo, da Je spravil Grebenška v tako stanje, da je začel priznavati roparske napade, govoriti o svojem življenju in končno priznal dvojna roparska umora v šeščah in Medlogu.
Dvo|nl roparski umor v Seščah
Ko je Grebenšek priznal dvojna roparska umora v Medlogu pri Celju in v šeščah pri Št. Pavlu so odpeljali morilca najprej v šešče, kjer je na licu mesta pokazal in pripovedoval, kako je s svojimi tovariši ubil 70 letnega Franceta Janšeta in njegovo 78 letno ženo Julijano. Bil je prepričan, da imata, ker sta se vrnila iz Amerike, precej denarja. Mirno je pripovedoval, kako so prišli usodnega večera do hiše, skušali vlomiti v kuhinjo, nato pa je snel šipo na oknu kuhinje, se splazil skozi in presenetil starca v trdnem spanju. S sabo je imel težki kladivi, nož in samokres. Najprej je potegnil starko z vso posteljnino na tla, jo udaril nekajkrat po glavi, da so ji izstopili možgani, ji zasadil trikrat nož v vrat in polomil rebra. Njegov pomočnik se je s težkim kladivom lotil starca in mu zadal smrtne poškodbe. Grebenšek pa je bil presenečen, ko je našel v starkini postelji le okrog 4000 dinarjev.
Grebenšek je s svojimi tovariši razmetal omare, vendar pa ni ničesar več zašel. Po tem dogodku je šel čez mejo v Nemčijo in se potikal nekaj časa po Celovcu. Ko je zapravil denar, se je zopet vrnil v Jugoslavijo.
Roparski umor v Medlogu
Odtod so odpravili orožniki Grebenška v Medlog pri Celju na kraj groznega roparskega umora Ocvirkove Rozalije in njenega moža Ocvirka Antona. Tudi tu je Grebenšek pripovedoval, kako je prišel do tega, da ju spravi s sveta. Od gotove strani je namreč zvedel, da imata zakonca Ocvirk doma okrog 8000 din. Pozno ponoči se je priklatil do hiše, se priplazil do stanovanja ter streljal skozi okno tako, da so zadeli streli Ocvirka in njegovo ženo. Ocvirk je dobil 3 morilske krogle v glavo, njegova žena pa 3 v prša in trebuh. Morilci so odnesli Ocvirkovima 500—800 din gotovine in več dragocenosti.
Grebenšek je priznal tudi roparski napad v Gorenju pri Šmartnem ob Paki. 12. junija je Grebenšek napadel Zolnirjevo, BOJetno posestnico, in služkinjo. Na kraju roparskega napada je pokazal, kako se je priplazil v hišo skozi streho, raz katere je snel opeko, potegnil starko s postelje, jo zavil v rjuho, polomil ji dvoje reber, nato pa napadel še dekleti. Odtod je odnesel 4000 din.
Številni napadi, vlomi In tatvine
Poveljnik celjske orožniške čete major Vindakijevič je pri nadaljnjem zasliševanju izvlekel i® Grebenška priznanje številnih drugih vlomov, roparskih napadov in tatvin v Savinjski dolini. Tako je Grebenšek priznal roparski napad na posestnika Tavčarja Martina v Polzeli. Ponoči se je akril v njegovo spalnico, ga v spanju udaril s kolom po glavi, nakar sta se spoprijela. Grebenšek je petkrat streljal na posestnika in ga enkrat zadel v levo rebro. Nato je izginil. Bil pa je toliko, predrzen, da se je čez eno uro ponovno vrnil in napadel Tavčarja. Takrat pa ga je Tavčar pričakal s sekiro in ga tudi ranil in tako pregnal. V Go-tovljah je maskiran s Šofersko kapo in očalami napadel Onič Heleno in ji s samokresom izsilil najprej 120 din, nato še 900 din. Tudi to dejanje je priznal. V Založah pri Polzeli je vlomil skozi okno v hišo Vaši Frančiške ter s samokresom izsilil 3500 din. V Plešivcu pri Velenju je napadel 21. julija posestnika Zigreta Franca, ga ustrelil s’ puško v levo nogo in mu vzel denar. V Podkraju je napadel posestnika Blagotinški Jakoba, ga ustrelit s pištolo v nogo in mu vzel denar. Že včeraj smo poročali o priznanju vlomnih tatvin v Doberteši vasi, kjer je ukradel Razboršek Mariji 8800 din. Dvakrat je vlomil v isti vasi v trgovino Matka Blaža in odnesel za okrog 8000 din jestvin, manufakture in gotovine. Večje število vlomov je izvršil tudi v Polulah.
Grebenšek o svojem življenju
Grebenšek je pri zasliševanju pripovedoval prav zanimivo o svojem življenju. Ze v zgodnji mladosti ni bil kaj prida, tako je pripovedoval. Pohajkoval je in kradel. Najprej je bil pekovski vajenec, nato je šel k mornarici, kjer je služil do konca 1918. Udeležil se je bojev na Koroškem, po vojni pa je deloval pri narodni straži. Kmalu je prišel v slabo družbo, ki ga je popolnoma pokvarila. Začel je popivati, se pretepati, krasti in vlamljati, zaradi česar je bil obsojen na 10 let robije. Pred leti se je vrnil iz Stare Gradiške in pričel svoje staro pustolovsko življenje. Vsega skupaj je bil v zaporih 17 let. V jet-nišnicah se je, kakor pravi, nalezel precej bolezni tako, da ni bil sposoben za delo. Dobre
V Ljubljani so po raznih krajih radovednemu občinstvu v veselje postavljeni termometri, ki kažejo tudi, kakšno bo vreme. Marsikdaj se pred temi vremenskimi hišicami ustavi radoveden meščan, ki pogleda, kakšno bo vreme. Letos nam jo vremenske napovedi kaj rade lomijo. Napove ti, da bo dež, pa ga ni in ni. Včeraj zvečer je prav razločno kazalo, da se bo napravilo k dežju. Tudi davi je bilo nebo še precej oblačno, zato pa se je že kmalu nebo zjasnilo. Vroč dan bomo dobili. Takega poletja kakor je letošnje pa še zlepa ne.
Nesreča jih je obiskala
V bolnišnico so včeraj pripeljali naslednje ponesrečence:
Hodorovca Matijo, delavca pri Gregoriču v Litiji. Hodorovcu je pri delu padel v oko kamniten drobec ter mu ga poškodoval.
Tončko Prešernovo, posestnikovo hčerko iz Radovljice. Tončka je splezala na drevo, pa je padla ter si zlomila desno roko.
Mesarski pomočnik Cehner Franc iz Ljubljane, je rezal meso, pa mu je izpodletel nož. Prav hudo se je urezal v roko.
Žena čevljarja Iz Zvirč, Ovsenik Ana, je doma padla ter si poškodovala dvoje reber.
Grum Ivan, delavec v tovarni platna v Grosupljem je doživel nesrečo pri delu. Stroj za čiščenje konoplje mu je poškodoval prste na roki.
Nekaj so se ruvali mladi fantiči. Tam v Zalogu pri Komendi, pa je neki fante udaril bajtarjevega sina s tako 6ilo po roki, da mu jo je zlomil.
Nekdo je vrgel kamen v glavo sinu mizarskega mojstra iz Novih Jarš, Ferdinandu Vambergarju.
Francoski skavti v našem mestu
Davi 60 Ljubljančani na mestnih ulicah videli hitro stopajočo skupino skavtov, ki so bili mogočno natovorjeni z nahrbtniki, telečnjaki in paketi. Imeli so plave srajce, sicer pa so bili opravljeni tako kakor naši skavti. Marsikdo se je vprašal, kdo bi bili ti skavti in odkod. Izvedeli smo, da so nas prišli obiskat na povabilo sina bana dr. Marka Natlačena. Mimogrede so skočili pogledat v našo nrestolnico, v Belgrad. Zdaj pa so prišli v naše mesto. Vseh francoskih skavtov je dvajset.
Tatovi pri Rihardu Jakopiču
Naš znani zaslužni umetnik Rihard Jakopič, ki ga pozna v našem mestu prav gotovo staro in mlado, je zadnjič dobil presneto nevšečen obisk. V njegov slikarski atelje na Mirju st. 2 so vdrli nepovabljeni
gostje, ki so se izkazali za tatove. Kar šest slik so mu odnesli nepridipravi. Na slikah so bili upodobljeni motivi iz okolice Malega grabna, Gradaščice ter iz Mestnega loga. Pet slik je bilo slikanih na platno, ena pa na lepenko. Slike so bile brez okvirjev. Slikar Rihard Jakopič ima škode, kakor ceni, približno 9000 dinarjev.
Vsega hudimana ti pa tudi kradejo lopovi. Vendar pa se bolj redko 6liši, da bi se spravili na krajo slik. Tokrat pa so ee predrzneži spravili tudi nanje. Menimo, da jih bodo oblasti kmalu zgrabile.
Jubile|na razstava slovenske obrti v Ljubljani
se bo, kakor je danes že splošno znano, vršila v prvotno določenem obsegu in odrejenem terminu dne 7. in 16. oktobra t. 1. v prostorih ljubljanskega velesejma. Razstavni odbor je imel ta teden sejo in je vzel podana poročila o pripravah za razstavo na znanje. Razstavljale! Že pridno pripravljajo svoje izdelke za razstavo, prav tako pa se pridno nadaljujejo tudi ostale priprave.
Posebnost razstave bodo razne druge prireditve, ki se bodo vršile v okviru jubilejne razstave. Tako bo prirejena velika modna revija, ki je v Ljubljani že precej časa nismo imeli prilike videti, prav tako pa tudi velika kulinarična razstava, ki je v Ljubljani že tudi dolgo ni bilo.
Kongres slovenskega obrtništva se pripravlja za 1 dan izmed razstavnih dni, prav tako pa se bodo vršili tudi kongresi raznih obrtnih strok, n. pr. kongres frizerjev iz vse države ter bodo
stike je imel z Zgankovimi pri Polzeli. K njim se je zatekal v bolezni. Zgankovi so mu pomagali, zahtevali pa so od njega, ko bo zdrav, da jim bo pomagal. Grebenšek zatrjuje, da so vsega zla in njegove nesreče krivi Zgankovi.
Danes popoldne so orožniki odpeljali Grebenska še v Vojnik in druge kraje. Zdi se, da bodo jutri vsi roparski napadi in vlomi v Savinjski dolini in celjskem okraju pojasnjeni.
Vse priznanje celjski orožniški četi, ki je z g. majorjem Vindakijevičem na čelu in s pomočjo orožnikov Reharja Franja, Žitnika Jakoba in Marna Franca razjasnila umore v šeščah in Medlogu ter tudi druge številne roparske napade in vlome, ki so dva meseca vznemirjali prebivalstvo. Vsi zaslužijo za svoje požrtvovalno delo visoko priznanje in odlikovanje.
pri tej priliki frizerski mojstri priredili tudi veliko tekmovanje najboljših frizur. Podrobnosti o vsem tem bodo slovenski javnosti še pravočasno javljene. Opozarjamo že danes, da bo za kongrese pravočasno preskrbljna četrtinska vožnja za vse udeležence.
Ugodnosti razstavljalcev. Mnogi manjši in revnejši razstavljali se bojijo posebnih stroškov za spremljevalce svojega razstavnega blaga odnosno za zastopnike svojih izdelkov na razstavi. Razstavni odbor bo pravočasno našel primerni aranžman, da se bo za več skupin razstavljalcev našel potrebni zastopnik odnosno spremljevalec, tako da se bodo stroški občutno znižali. Poleg tega bo razstavni odbor za razstavljalce odnosno njih zastopnike, ki ne bi zmogli stroškov za vzdrževanje ob času razstave v Ljubljani, skušal pripraviti vse potrebno, da bodo tem na razpolago prav poceni prenočišča in poceni hrana. To naj dotičniki že danes vzamejo na znanje.
Dotični obrtniki, ki se dozdaj Še niso prijavili za razstavo, naj se k. temu prav hitro odločijo, ker čas hiti. Vsem razstavljacem so na razpolago strokovnjaki s tehničnimi nasveti glede izdelave razstavnih predmetov. Vsi zamudniki naj se nujno javijo z dopisnico, lahko pa tudi osebno, razstavni pisarni zaradi potrebnih informacij. Vse podatke in obvestila poda na zahtevo takoj Razstavni odbor Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ul. 10, pritličje levo, telefon 30—88.
Odkup zemljišč za cesto Maribor-Fram
Pred nekaj dnevi smo poročali, da se bodo še letos začela dela za modernizacijo državne ceste Maribor—Fram. Cesta bo dobila asfaltno površino ter bo urejena tako, da bo zadostovala zahtevam modernega avtomobilskega prometa. Veliko pa je zanimanje med prizadetimi interesenti, predvsem med posestniki, ki bodo morali odstopiti zemljo za preložitev in razširjenje ceste.
Sprva, ko se je sprožil načrt za modernizacijo te državne ceste, so bili predlogi, naj bi se cesta v skoraj vsej dolžini premestila na ugodnejše terene. Takšna ureditev bi bila pač najidealnejša in tudi lahko izvedljiva, naletela pa je na našo oviro — pomanjkanje denarja. Zaradi tega so se morali projektanti že iz začetka odločiti za najcenejšo varianto ter so se morali v
iJ/T™ ^r*ati sedanje trase.
Modernizacija ceste se bo pričela pred mestnim vodovodom na Teznem, tam kjer se bo v prihodnjosti priključila tako imenovana Jadranska cesta. Prva, dasi neznatna preložitev se bo izvršila še prej pred Betnavskim ribnikom; sedanji ovinek se bo nekoliko izravnal. Druga manjša korektura sledi za Betnavskim ribnikom, potem pa se drži sedanje trase v ravni črti skozi Bohovo. Nad Bohovo in Ročami so predvidene le manjše korekture na obeh straneh sedanje ceste tih pred Hočami se izravna sedanji ovinek, nato pa je izpeljanna cesta kakor sedanja skozi vas. Prve večje preložitve so predvidene med Hočami in Slivnico. Ves sedanji velik ovinek, ki ga dela cesta v obliki velikega S pred slivniškim ribnikom, bo odpadel, ker se bo cesta kmalu za Hočami preložila na novo 6mer ter bo potekala od Hoč popolnoma ravno na Slivnico čez sedanje njive in travnike. V tem sektorju bodo potrebni tudi največji odkupi zemljišč. V Slivnici sami so predvidene tudi večje korekture. Tako se preloži cesta tam, kjer gre v ovinku čez mostiček: ovinek se izravna ter se zgradi nov most. V sami vasi sledi še nekaj malih izravnav, večja korektura pa je predvidena spet nad Hotinjo vasjo, kjer se preloži cesta deloma na vzhodno stran hiš. Od tu naprej pa bo trasa izpeljana večinoma po sedanji cesti do Frama, kjer se bodo dela zaenkrat zaključila. V glavnem se je gledalo pač na to, da se nova cesta drži, kjer je mogoče, stare trase.
Odkup zemljišč bo izvršila posebna komisija banske uprave, ki bo skušala v glavnem doseči sporazum z lastniki, če pa do sporazuma ne bo prišlo, pa se bo uvedlo razlastitveno postopanje.
Prve televizijske predstave bo priredila na zagrebškem velesejmu znana tovarna radijskih aparatov Phillips iz Nizozemske. Prenašanje slik iz velikih daljav je pri nas še skoraj neznana stvar, čeprav se je cena aparatom že toliko znižala, da stane danes dober televizi(ski sprejemnik okrog 12.000 dinarjev. Uprava velese,ma bo priredila koncert na ločenem prostoru, gledalci v velesejmski dvorani pa bodo gledali nastopajoče m poslušali njihovo petje.
Kako obilno so letos rodile slive zlasti v Bosni m Sremu, dokazuje primer pri kmetu Kovačeviču iz okolice Našic. Samo eno drevo je dalo toliko sade-za, da je Kovačevič skuhal nič manj kakor 195 litrov zganja. Drevo je bilo tako bogato obloženo, da ga je moral kmet prav zaradi tega otresti in še nedozorel sadež porabiti za žganje.
36
Skrivnost smrtne megle
»Sedaj pripoveduj, otroče,« je dejal nekoliko veselo. »Kaj je namen tvojega nočnega obiska?« Šele sedaj mu je padi® v glavo, da sta se ves čas tikala. Toda sklenil je, da bo šel molče preko tega naprej in da se bo tudi v prihodnje natačno tako ravnal.
Celo pri motni svetlobi sveče se je jasno videlo, kako je Marion pri njegovem vprašanju čez in čez zardela.
»Jaz... jaz sem hotela... je začela obotavljaje in spet v zadregi obmolknila.
»Torej, kaj si hotela?« je izpraševal.
Marion je svojo zadrego hitro premagala.
»Tam spodaj je oče zmerom zraven,« je dejala odločno. »Tam te vendar ne morem vprašati...« Spet je obmolknila.
»Kaj pa vendar, otroče?« je vzkliknil začuden. »Torej govori no! Kaj si me hotela vprašati.?«
»Človek kar skoro ne ve, kako naj bi pri grofu začel,« je dejala negotovo. »Če bi bil ti eden izmed naših — navaden delavec... potem... bi jaz...«
Devorny je vzdihnil
»Kaj bi potem ti, Marion?« je vprašal in dvignil svoje oči proti stropu. »Ne morem z vso verjetnostjo trditi, da si ti danes posebno jasna.«
Nenadoma so se zasvetile oči Marion v polni bojaželjnosti.
»Kaj mora biti človek pri grofu še jasnejši?!« je zavpila tako hitro, kakor da bi čakala le na pripravno besedo, da bi izbrbljala ta stavek.
V detektivovih potezah se je veselo posvetilo.
»Marion!« je dejal smeje. »Ta stavek si ti brala v nekem romanu!«
»Sem ja,« je priznala. »Kje pa naj se sicer učim, da bi se mogla razumeti z vašo milostjo. Zaradi tebe sem prebrala štiri romane, ki pišejo o grofih, toda v vseh štirih je zmerom »on« govoril šele o svoji ljubezni. V enem je hotela neka druga pridobiti grofa. Ta mu je rekla .. • Počakaj malo... Da, takole; — Kar pijano me dela tvoj pogled, presunil me je tvoj glas in stresla sem se ob tihem koraku nog,.. Hm... To sem ti hotela v začetku reči...«
»Za božjo voljo, Marion!« je zavpil Devomy v narejenem presenečenju. »Nikar mi tega ne stori!«
»Jaz sem še nekaj drugega pretuhtala. Vidiš tisto s korakom namreč ni držalo. Tvoj pogled in tvoj glas, to še nekam gre. Toda Če prideš ti ponoči nakresan domov in ropotaš s tvojimi umazanimi debelimi čevlji po stopneah, potem ne moro biti nobenega govora o tem, da me presune. Kvečjemu bi se od jeze tresla, ker ti zapravljaš svoj denar, namesto da bi štedil! Ti si velik lahkoživček, grof!«
Devorny jo je smeje potegnil čisto blizu k sebi.
»Toda rada me imaš vendar, Marion?« je vprašal tiho in jo silno previdno poljubil na usta.
»Da,« je dejala preprosto in gledala sanjavo predse. Nenadoma pa se je kot vihar osvobodila njegovega objema. »Ti! Meni ne šine v glavo sedajle prav nobeno pr^nerno mesto iz romana. Zaradi tega moram že tako govoriti, kakor so mi usta navajena. Poslušaj točno: prvič ne bos dobil nobenega poljuba več, če mi rečeš, da me imaš tudi zares rad. Drugič... pa to ni bil noben pravi poljub!«
»Otroče, pridi no spet hitro semkaj!« jo je moledoval in sklenil roke v prošnjo. »Ti že vendar dolgo veš, da te imam rad, Marion! To ve ženska zmerom prej kot moški, za katerega gre.« Vzel jo je spet hitro v naročje in ji pritisnil nekoliko prisrčnejši poljub na ustne. »Resnično imam le eno
željo, da bi moji mali Marion storil vse na ljubo in da bi jo res, prav zares kmalu naredil za svojo srečno ženo.«
Marion se je začela nenadoma smejati.
>0 možitvi govori? Pri tem pa zasluži komaj toliko, da se sam more prehraniti! Ugajaš mi! Ne, ne, moj ljubi, z možitvijo hočeva še nekoliko počakati.«
>A tako, da!« Devorny se je moral šele znajti v svojem trenutnem položaju. Za vraga, saj res, da bi pri svojem skromnem tedenskem zaslužku vendar ne smel misliti na zakon.
Marion je vstala in stegnila roki.
»Jaz sem sedaj trudna. Lahko noč, grof!« je dejala obotavljaje. Nato je hitro pristavila: »in ti me imaš prav zagotovo rad?«
»Gotovo!« je potrdil. »Jaz te imam celo zelo rad, mala Marion. Dobro spi, moj ljubček!«
Peljal jo je do vrat. Še hiter poljub, nato pa je bil spet sam.
Premišljujoč si je nažgal spet novo cigareto in stopal potiho v nogavicah po sobi gor in dol. Sedaj je bil torej zaročen. No dobro, celo zelo dobro. Boljše žene bi tako in tako ne našel. In kar je Marion manjkalo izobrazbe, bi jo že znal izpopolniti. Na vsak način pa je bila sveža in živahna njena duša, a njeno srce ne zaskrbljeno od glasnih pravil olike in penzionatskih pravil In potem ter predvsem —: saj jo je ljubil! Da bi le bila končana njegova naloga v tovarni! Kako bi strmela, ko bi izvedela...
Ura je udarjala počasi tri. Oh, kako kasno! Po kratkih treh urah bo spet moral vstati. Torej hitro v posteljo! Hlastno je stisnil cigareto in stopil k svoji postelji. Prišel je mimo oto-mane, na kateri je sedel skupaj z Marion. Tam je ležala njena bela volnena ruta, — pozabila jo je. Dvignil jo je, da bi jo spravil. Oče Sam, ki ga je vsako jutm budil, končno ne bi smel takoj vedeti. Da! Kaj pa je to?
Od tu in tam
Seznam delničarjev belgrajskega tiskarskega društva »Vreme« d. (L prinašajo zagrebški listi. Seznam je prišel na dan po ukrepih, ki jih je izdala oblast. proti upraviteljem »Vremena« in jim postavila komisarja. Iz seznama 6e vidi, da so imeli delnice samo
Kakšne so današnfe potrebe gorenjskih prog
Celotni vlakovni promet, tovorni kakor tudi potniški, rapidno narašča iz leta v leto. Lansko leto je bil obremenjen en kilometer proge Ljub-
...	,	,	—■	-  ----- ------- ---------------- ljana-Jesenice že s približno 4,230.000 bruto-ton-
štey,"1. sor°fn,kl dr- Milana Stojadinoviča ter njegovi	skimi kilometri; s tem je bil dejansko že prese-
najblizp politični sodelavci, ki so bili podpisniki zna-	žen gospodarstveni propustni višek proge. Želez-
I1C lmernelaciie nrnti crtnrn Tumu c H rv ali NnKpna       ___________________ ;	k	I	noi*»/\rriKn!ti	vronlrJul.
ne interpelacije proti sporazumu s Hrvati. Nobena druga oseba, ki ni bila v najbliijern krogu Stojadino-vičeve družbe, ni imela niti dnlaice.
Gosli, menda izdelek slavnega italijanskega mojstra Stradivarija, so se spet pojavile. Pred nekaj tedni so časopisi poročali, da 60 Stradivorijeve gosli našli nekje v Šumadiji, sedaj pa sta se javila spet dva srečna najditelja oziroma lastnika, ki sta našla v svojih goslih zapisane iste besede, kakor jih je slavni mojster zapisoval v latinščini na vsak svoj izdelek. Prvi tak srečnik je bil neki Radojkovič iz Cuprije, ki je kupil pred desetimi leti gosli od nekega cigana. Drugi pa je učitelj Zec iz Dubrovnika. Tudi njegove gosli so stare in nosijo označbo po slavnem mojstru Stradivariju. Strokovnjaki obeh gosli še niso dobili v pregled, pa tudi sicer se je pmavil dvom d. bi bilo toliko dragocenih gosli v naši državi. Bržkone so le spretne in stare kopije. Pristne Stradivarijeve gosli predstavljajo danes velikanske vrednosti.
V	Dubrovnik je dopotoval bivši madžarski ministrski predsednik grof Bethlen s soprogo in hčerko. Ko se je pripeljal v pristanišče, je takoj zaprosil zastopnika oblasti, naj prepove časnikarjem, da bi ga slikali. Pa že preden je to izrekel, so radovedni časnikarji že izvršili svoje delo. Bethlen ni hotel dati nobene izjave, temveč se je takoj odpeljal v Trsteno, kjer bo ostal dalje časa na letovišču.
Afera s preparati plešastih glav v Belgradu je
vzbudila med oškodovanci veliko razburjenje. Policija je aretirala Antonijo Hegerjevo, katere mož je bu direktor zastopstva »Interkozme« iz Pariza, m jo 'počila sodišču. Preiskovalni sodnik j« šele na podlagi njenih izpovedi dognal, kako in v kakšnem obsegu so šli goljuf siri posli z zdravili za tiste, ki so hoteli na vsak način povzročiti ponovno rast svojih las. Vseh oškodovancev, ki so si nabavili za drag denar zdravilno vodo, bo okroglo 10.000. Sam Vilko Heger, ki je v glavnem vodil vso trgovino, pa se nahaja v Parizu, vendar bodo oblasti kmalu zahtevale njegovo izročitev. Obenem je sodišče dalo v preiskovalni zapor tudi lekamarico Ljubico Vojteh, ki je bila prav za prav zastopnica »Interkozme« iz Pariza. Ta ženska' pa trdi pred sodnikom, da za goljufije sploh ni vedela in da sta Hegerjeva ogoljufala tudi njo za težke denarje. Takoj je vložila tožbo za izplačilo 200.000 dinarjev Škode Preiskovalni sodnik pa zaenkrat še ni našel potrdila za resničnost njene navedbe in je tudi Vojtehov? dal zapreti. Tako so sedaj zaprti Hegerjeva, Vojtehova in Hegerjev oče, na čigar ime je bila vpisana »tvrdka«,
T0?*..5?® no^t*rje In strežniško osebje v gostinskih lokalih veljajo predpisi zakona o zaščiti delavcev, Tako je odločilo Kasacijsko sodišče v Belgradu na tožbo nekega natakarja, ki je moral po 13 ur delati sleherni dan in tudi v nedeljo. Natakar je pozneje tožil hotelirja za izplačilo vseh nadur, kar je bil delal več kakor 10 ur dnevno. Prvostopno in drugo-stopno sodišče sta odbili tožnem zahtevek z obrazložitvijo, da je natakarsko delo že po svojem značaju tako, da 6e ne more primerjati z delom ostalih delavcev. Kasacijsko sodišče pa je zavrglo tako tolmačenje in je razsodilo, da je treba tudi natakarju plačati kot nadurno delo vse ure. ki jih je v delu prebil drje kakor 10 ur. Zakon dovoljuje po vrsti dela zaposlitev od 8 do 10 ur, nikakor pa ne dovoljuje preobremenitve preko naznačene meje. Zaradi tega pripada natakarju nagrada za vse ure, ki jih je v delu prebil več kakor po deset ur dnevno. Kasacijsko sodišče je potem naložilo prvostopnemu sodišču, naj sedaj ugotovi, koliko takih nadur je dejansko bilo pri tožitelju. Razsodba kasacijskega sodišča bo dobrodošla tudi za natakarje v vseh gostinskih obratih, ker je znano, da se lastniki gostinskih obratov skoraj nikjer nič ne drže predpisov zakona o zaščiti delavcev.
Dve leti sta praznila skladišče svojega gospodarja dva pomočnika pri trgovcu Sudareviču v Veliki Kikindi. Pomočnika sta neopaženo odnašala iz trgovine obleke in perilo, ne da bi trgovec tatvino ®asle' dil. Šele slučaj je odkril tatvino. Ko sta se pomočnika odpravljala zvečer iz službe, sta si zavila večji zavoj. Trgovčevega sina pa je prijela radovednost in je skrivaj pogledal v zavoj. Našel je v njem zavito moško obleko. Pomočnika sta morala dati odgovor in priznala, da sta dve leti odnašala iz trgovine blago in Ca prodajala svojim stalnim odjemalcem.
..	J®	bil	zasačen	pri tatvini, se je obesil čev-
ljar Kade Vujičič iz Petrovega sela pri Novem Sadu.
Čevljarja |e nekaj prijelo in je sklenil ponoči okrasti stanovanje svojega znanca trgovca Petrovca. Res je ponoči vdrl v stanovanje, toda zapazila ga je trgovčeva zena. Poklicala je ljudi na pomoč. Čevljar pa je od strahu kar onemel. Stal je kot prikovan, da so se zbrali vsi domači m ga začudeno gledali. Ko se je zavedel, kaj je poskušal storiti, je skočil skozi okno in stekel v bližnje podstrešje. Tam se je obesil.
Da ne bo vojne v Evropi, trdi niški upokojenec Dragutin Gjorgjevič, ki se že dolga leta bavi z okultnimi znanostmi, zlasti pa z astrologijo. Mož je bog-zna kako prišel do svojih trditev, ki z njimi prepričuje svoje sosede, da se jim vojne letos ni treba bati. Pravi, da bo sicer trajala huda napetost, vendar pa se bodo nasprotstva poravnala na miren način. Pravi, da bo glavni »angel« miru tudi letos Anglija, ki bo najprej posredovala med sprtima Francijo in Italijo in ju pomirila. Skoraj vse večje evropske države da bodo doživele večje notranje potrese, ki pai ne bodo zahtevali velikih žrtev. Da bi verjetnost svojih napovedi podkrepil, pravi Gjorgjevič, da so » on izrazili tudi drugi slavn astrologi.^Ljudje rad. verujejo njegovim optimističnim napovedimpaczato, ker je vseh strah bodoče vojne in prinese ’maka po-mirljiva napoved od kogarkoli nekaj no g
cnizma.
Svojo ženo fe zaradi suma nezvestobe zvezal
*aprl kmet Dušan Komamori iz Stare Kaniže. 1 J si.no ljubosumen in j« vsako neboteno ženino kretnjo razlagal s tem, da mu je nezvesta. Nekega dne pa ji je dejal, da gre v mesto, toda v resnici se je sknl. v bližnji kozolec in gledal. Slučajno je prišel v hišo njegov brat. Dušan je brez vsakega premišljevanja stekel v hišo, zvezal ženo in jo zaklenil v sobo. Pustil jo je tako dva dni, ne da bi ji dal jesti in piti, pa čeprav ni videl ničesar, kar bi kazalo na ženino nezvestobo. Nazadnje se je pa le spametoval, izpustil ženo in jo prosil oproščenja.
Ker na tramvaju je neki zagrebški detektiv prijel nevarnega vlomilca Blaža Mikačeviča. Detektiv Franjo Blagovič je stikal po mestu in iskal priložnosti, da bo vlomilca slučajno zalotil. Peljal se je bil ravno s tramvajem, ko je opazil v vozu čudnega tipa, ki se je nenavadno vedel. Ko je neznanec hotel stopiti iz tramvaja, ga je detektiv prijel in odpeljal na stražnico. Preiskava je dala sijajen rezultat. Mikačevič je imel pri sebi mnogo nakradenih dragocenosti, ki so bile vredne nič mam kakor 60.000 dinarjev.
niška uprava izgubi radi neizogibnih vsakdanjih zamud veliko stvarno škodo, kar nam najlepše pojasnijo lahko naslednja dejstva:
a) V času najjačjega prometa, to je bilo oktobra 1968, smo imeli na dan 16. oktobra na vseh gorenjskih progah pri vseh vrstah vlakov v 24 urah cirka 40 ur zamud, in to samo zaradi enotirnega značaja proge Ljubljana - Jesenice. Kot celoletno povprečnico lahko vzamemo, da znašajo vsakodnevne zamude najmanj 20 ur. Računajoč s tem, da znaša izdatek za vsako uro zamude le 100 din, utrpi železniška uprava s tem letno izgubo 20X100X363 — 730.000 din.
b) Nadalje je samo zaradi enotirnega značaja proge potrebnih pri rednih in izrednih tovornih vlakih vsakodnevno cirka 20 križnih postankov, ki bi na dvotirni progi odpadli. Računajoč pri povprečni teži tovornega vlaka cirka 650 ton za vsako ponovno izpeljavo cirka 40 din ((premog, obraba vozil itd.), utrpi e tem železniška uprava letno izgubo 20X40X365 = 292.000 dinarjev.
c) Čas trajanja pod b) navedenih križnih postankov, ki bi na dvotirni progi odpadli, znaša vsak dan povprečno za redne tovorne vlake 225 oninut in za izredne cirka 56 minut ali skupno 281 minut, t. j. 4.68 ure. Ker znaša izdatek za vsako uro postanka oirka 100 din, izgubi železniška uprava s tem letno okoli 4.68X100X365 -
171.000	din.
Zaradi enotirnega značaja proge znaša vsako leto izguba železniške uprave okoli 730.0000+ 292.000-+171.000 - 1,193.000 din.
Železniška uprava se trudi, da bi odstranila nedostatke
Železniška uprava se dobro zaveda nedo-statkov na gorenjskih progah ter 'jih poskuša, kolikor je to le v njenem delokrogu, odstraniti; odločnega uspeha pa ne bo, dokler enotirna proga ne bo pregrajena v dvotirno ter prilagojena vsaj za povprečno dopustno brzino 70 km na uro ter dopustni osemnajstonski osovinski pritisk. Predlanskim in lani je izvedla na gorenjskih progah naslednje ukrepe:
1. V letu 1937. je bdi uveden na progi Ljub-ljana-Jesenice nočni promet. S tem je bila omogočena preložitev večjega števila tras tovornih vlakov v nočni čas, kar je ugodno vplivalo na razvoj potniškega in tovornega prometa v dnevnem času. Samo potniški promet je narasel v razdobju pičlih 12 let od 314.000 na 440.000 vlakovnih kilometrov, povečal se je tedaj za 40%. Uveden pa je bil tudi tako potrebni nočni vlak, ki odhaja iz Ljubljane od 23.40.
b) Leta 1938. sta bili preurejeni postajališči Žabnica dn Otoče v postajni izogibališči.
c) V gradnji odnosno v načrtu eta še dve novi postajni izogibališči in sicer Besnica (ki je v gradnji) med postajama Kranj-Podnart-Kropa, in Globoko (ki je v načrtu) med postajama Otoče-Lesce-Bled.
č) V načrtu je preureditev postajnega izogi-batišča Žirovnica v nekakšen razvrstilni predko-lodvor za Jesenice. Postajne razmere so na Jesenicah pri današnjem stanju prometa tako tesne, da onemogočajo pravilni dn redni razvoj prometa.
Železniška uprava se je trudila in si prizadevala, kar je le mogla, vendar pa je popolnoma jasno, da je brez radikalnih ukrepov (pregraditev enotirne proge na dvotirno, usposobitev vsaj za povprečno dopustno brzino 70 km na uro) vsak večji uspeh izključen.
K slednjemu bi pripomnili, da cirka 50 modernih lokomotiv v vrednosti cirka 118,000.000 z 18 tonskim osnim pritiskom počiva neizkoriščenih po raznih postajah in kurilnicah, ker jih zaradi prešibkega spodnjega ustroja naših prog nismo v stanu uporabljati. Usposobitev glavnih prog za 18 tonski osni pritisk je že iz tega vidika nujna gospodarska potreba.
Razlogi za zgraditev drugega tira
Razlogi, ki govore za zgraditev drugega tira na progi Ljubljana-Jesendce, so z nekaj besedami povedani, naslednji:
a) Visoka aktivnost gorenjskih prog, saj znaša čisti letni dobiček cirka 53,000.000 din.
b) Zaradi zmanjšanja števila postankov, časa njih trajanja in znižanja zamud, ki so posledica enotirnega značaja proge, na minimum bi železniška uprava letno prištedila cirka 1.2 milijona dinarjev.
c) Zvišane potovalne brzine bi omogočale za posamezne vrste vlakov skrajšanje potovalnega časa za 18 do 35%. Voznoredni potovalni časi bi bili tudi resnični, ker bi vsakodnevne vlakovne zamude bile le neznatne. Potovalni čas na progi Ljubljana-Bistrica-Boh. jezero bi ee na primer skrajšal od sedanjih 193 na 138 minut ali za 29%.
č) Dana bi bila možnost uvesti večje število potniških vlakov, ker zahteva sestava današnjega potniškega prometa manjše vlakovne edinice pri gostejšem obratu, kar je pa pri današnjem eno-Erome,u izvedljivo le v omejenem obsegu. ,	.1 Proge Ljubljana-Jesenice ne smemo sma-
• r,„'?amo kot sestavni del ožjega slovenskega in Ji^ Va*nske.ga železniškega omrežja, temveč
mednarodnega železniškega Predstavlja kot podaljšek transver-el8rad-Ljubi‘jana izredno važno prometno . fin, LleŽe ?alkan in Srednjo Evropo in tvori
* ,®m.T5la™i tranzitno os za naš izvoz proti severu in zapadu.
P°rast mednarodnega in domačega prometa bo na enotirni progi Ljabljana-Jesenice ustvaril »to nevzdržno situacijo kot je že danes na istotako enotirni progi Zagreb-Zadani most.
e) Ker se z zgradbo drugega tira propustnost proge najmanj potroji, bi tvotima proga Ljubljana-Jesenice v bodočnosti brez vsakega nedostatka zmogla še tako velik porast prometa in bi se njena, že sedaj visoka aktivnost, še znatno pove-čala.
Po ugotovitvi železniškega strokovnjaka dr. inž. Bluma znaša propustnost normalne enotirne
proge z velikimi vzponi 15.000 ton dnevno, normalne dvotirne pa 60.000 ton dnevno.
Z ozirom na te razloge je investicija 60 do 100 miljonov dinarjev, kolikor bi predvidoma znašali stroški pregraditve sedanje enotirne proge v moderno dvotirno v&ARtranaVo upravičena in denarno utemeljena.
Lokalne razmere nam pričajo, da je na gorenjskih progah j>otreba po novih postajališčih akutna. Najbolj pereči pa bi vsekakor bili postajališči Dravlje (približno 2.7 km od Ljubljane) in prav tako postajališče Ladja (približno 2 km od Medvod) Odsek Ljubljana-Št. Vid-Vižmarje moramo smatrati kot bližnjo, gosto in skoraj nepretrgano naseljeno okolico Ljubljane; gospodarske potrebe tedaj narekujejo postavitev postajališča Dravlje. Podobni razlogi, katerim se pridružujejo še drugi (kopanje, bližina mesta, turistično-kli-matični momenti itd.) pledirajo in narekujejo tudi postajališče Ladjo.
Pravtako bi bila nujno potrebna uvedba novih potniških vlakov n<f gorenjskih progah. To potrebo potovalci na tej progi 6anii čutijo tako neprijetno, da se nam ne zdi niti vredno, da bi jo še posebej podrobno utemeljevali.
Podnart-Kropa- Bled-Bohinjska Bela
Za gorenjski del Slovenije predvideva načrt zgraditev naslednjih prog: Podnart—Kropa—Bled —Bohinjska Bela (20 km), Kamnik—Kranj (25 km), Škofja Loka—Železniki^ (25 km) in Kranj— Kokra (20 km); skupna dolžina tedaj znaša približno 90 km ter bi predstavljala okrog 62% prirastek k dosedanjemu omrežju.
Najvažnejša od teh nameravanih prog je prav gotovo proga Podnart—Kropa—Bled—Bohinjska Bela, katere zgraditev bi veljala 40 do 43 milijonov dinarjev. Razlogi, ki utemeljujejo prvenstveno važnost te proge, bi bili v glavnem naslednji:
a) Z novo progo ustvarjena direktna zveza Ljubljane z bohinjskim kotom in Bledom bi omogočala veliko skrajšanje sedanjih predolgih potovalnih časov.
Predpostavljajoč tudi na progi Ljubljana — Podnart—Kropa dvotirni promet bi se sedanji potovalni čas potniškega vlaka na progi Ljublja-na-Bistrica Bohinjsko jezero skrajšal od 195 na cirka 110 minut, t. j. za 1 uro 23 minut, ali pa 48%; na progi Ljubljana-Bled-jezero od sedanjih 155 na 90 minut, t. j za 1 uro 5 minut, ali za 42%, bi bil tedaj prilično enak današnjemu potovalnemu času na progi Ljubljana—Lesce-Bled (92 minut), toda z odbitkom cirka 5 km ceste Lesce-Bled, ki.jo mora danes jx>tnik prehoditi peš ali pa uporabiti avto. V prilično istem razmerju bi se seveda znižali tudi potovalni časi brzih vlakov.
Nova proga bi tedaj približala Bistrieo-Boh. jezero in Bled Ljubljani za 1 uro 23 minut in 1 uro 5 minut, kar bi imelo pri istočasnem znižanju prevozne cene (20 km manj) za posledico mnogo večji obisk Bohinja in Bleda s strani letoviščarjev in turistov.	.	.
b) Gospodarski vplivi. Ogromni gozdni kompleksi Jelovce (okoli 50.000 kub. metrov lesa letno) leže skoro docela neizkoriščeni, in to v glavnem zaradi odročnosti železnice Ako smatramo vas Lipnico kot izvozno središče za les in oglje Jelovce, znaša pot do železniške postaje Podnart-Kropa cirka 10 km in do postaje Radovljica cirka
4	km, toda z dvema hudima klancema zaradi višinskih razlik 111 in 54 m. Odročnost železniških postaj prevozne 6troške tako dvigne, da se pri današnjih nizkih tržnih cenah lesa izvoz ne iz-
Ž zgraditvijo nove proge bi se ne omogočil samo dnevni izvoz 10 do 20 vagonov lesa in oglja iz Jelovec, temveč bi prišla do novega razmaha tudi železarska industrija Krope in Kamne gorice in splošno gospodarstvo vseh krajev, ki so usmerjeni na novo progo (planinstvo, živinoreja, mlekarstvo itd.), bi se močno dvignilo.
c) Zmanjšanje izdatka za železniško upravo. Ker ee z zgraditvijo nove proge skrajša pot Pob' nart-Kropa—Bohinjska Bela za 20 km m prihrani 88 m na višini, se s tem znatno zmanjša število vlakovnih 1000 brtkm in zaradi manjšega dvigalnega dela zniža izdatek za ostale iuw brtkm. Manjši izdatek za železniško upravo cenimo zaradi tega lahko najmanj na 700.UU0 din
č) Izredna važnost nove proge i® strategič-nega vidika. Vpostavljena bi bila s tem PT®§°-trebna trikotna zveza Podnart—Boh. Bela Jesenice—Podnart
Iz športne krošnje
Mladinski in reševalni tečaj L jugoslovanske plavalne šole sta uspela nad vse pričakovanje lepo. Na Iliriji je I. jugoslovanska šola zaključila svoj letošnji mladinski in reševalni tečaj, ki je trajal
dobre tri tedne. Velika zasluga za uspeh gre dr. Broniju Skabernetu. Šolska mladina ie pod vodstvom 6votjih učiteljev pokazala gimnastične vaje, igre na vodi, končno pa plavanje na 50 m v prsnem slogu ter v craivlu. Nato so udeleženci reševalnega tečaja podrobnosti najprej prikazali na kopnem, pozneje pa v vodi, praktično. Poučno je bilo demonstriranje, kako se krča v mečih, v pesti, v stegnih lahko iznebimo najhitrejše in najpreprostejše, občinstvo je videlo, kako je treba pomagati onemoglemu plavalcu, kako je treba reševati utopljenca. Reševalci so pokazali prijeme, s katerimi se reševalec osvobodi nevarnih oklepanj tistega, ki se utaplja. Prikazali so posamezne odstavke reševanja in 6icer od osvobodilnega prijema ter prenosa do obujanja z raznimi načini umetnega dihanja. V polni opremi so predvedli skoke
•	5 meterske in 10 meterske deske po en orožnik, stražnik in gasilec. Mladinskega plavalnega tečaja se je udeleževala mladina osnovne šole, reševalnega 30 orožnikov, stražniki, gasilci, absolventi šole za telesno vzgojo ter 1 kopalni mojster.^ Z uspehom je reševalni tečaj opravilo 17 tečajnikov.
Avstralija J Kuba 2 ; 0, Kuba, ki je presenetljivo lepo premagala Kanado, je izgubila v boju z Avstralijo (Davisov pokal v ameriški zoni) prvi dve posamični partiji. Avstralci sa svoje nasprotnike odpravili z veliko lahkoto v treh 6etih. Edino Bromwichu je odlični Kubanec Aguero nudil oster odpor. Bromvich je premagal Aguero z 8 : 6, 6 : 0, 6 : 2. Ouisl pa je premagal Moraleza s 6 : 0, 6 : 2, 6 : 2. Boj poteka v Seabrightu. Avstralija po prvem dnevu vodi z 2 : 0.
Danes popoldne s« bodo v Zagrebu sestali delegati HSS odnosno HNS z delegati Ljubljanske nogometne podzveze. Pri tej priliki se bodo pomenili o nadaljnih korakih, ki jih bodo hrvaški in slovenski športniki podvzeli na merodajnih mestih, da bi prisilili današnjo upravo JNZ. Danes bo tudi dogovorjeno, kdaj in kako bodo pričele tekme za hrvaškcj-6lovcnsko ligo. če bo le mogoče, bodo tekme pričele natančno po določenih terminih ter Po razporedu, ki je bil že napravljen, in 6icer tako, da bo deveti klub, ki je bil prvi dan tekem prost, igral z Ljubljano. Če bodo Slovenci zahtevali kakšna spremembo, jim bo ugodeno, kajti prvo žrebanje ie bilo opravljeno brez njih in brez ozirov
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Kraj	Barometer-1 sko stanjel	Tempe- ratura v C°		I- * = i-r-M -	te O a OC 83- p	Veter (-mer. jakost)	Pada- vine	
		i ® •3* a ® 3 ►	a , « "“S °E				in/iH	2 to fe
Ljubljana	764 1	28-0	16-0	80	4	0	—	—
Maribor	7639	270	14-0	80	5	0	—	—
Zagreb	7650	28 0	110	90	0	n	—	—
Belgrad	764-0	27-0	150	70	b	Ws	—	—
Sarajevo	766 8	26-0	8-0	80	7	0	—	—
Vis	764-3	34 0	17-0	60	0	ENE,		—
Split	764 4	320	210	40	0	NE,	—	—
Kumbor	7618	300	250	30	0	NEs	—	—
Rab	764-9	289	200	40	0	Na	—	—
Oubrovnilt	7619	31 0	21-0	50	0	NE,	—	—
Vremenska napoved: Nekoliko oblačno vročo vreme. Krajevne nevihte s krajevnimi nalivi.
Koledar
Danes, eobota, 12. avgusta: Klara.
Nedelja, 13. avgusta: Janez.
Obvestila
Nončno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Jutri in v torek na praznik 15. ar-gusta bo ob 4.15 sv. maša v kapeli Vzajemne zavarovalnice pred odhodom izletniških vlakov.
Mestno dežurno službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Franta Mis, Poljanska cesta 15, II. nadst., tel. 32-84.
Popis konj. Ljubljanski posestniki takih konj, ki jih vojaška komisija še ni pregledala, se pozivajo, da te konje najkasneje do petka 18. t. m. prijavijo v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7, I. nadstr., soba 3. Kdor bi prijavo opustil, bo najstrožje kaznovan.
Podružnica sad. in vrt. društva za šiško priredi prvo nedeljo v septembru t. 1. razstavo sadja, cvetic in zelenjadi v telovadnici ljudske šole v Sp. šiški. Pripravljalni odbor prosi lastnike vrtov v Sp. in Zg. šiški, naj se oglasijo pri naših odbornikih za natančnejša navodila, v kolikor že.ni objavljeno v naših razglasnih omaricah.
Nočni promet električne cestne železnice bo zaradi gasilskega kongresa pomnožen tako, da bodo vozovi na vseh progah vozili v ponedeljek 14. in na praznik 15. t. m. do polnoči vsakih 6 minut, a na šentviški progi bodo v ponedeljek in v torek, na praznik, ves dan in do polnoči vsi vozovi vozili samo do Ajdovščine.
Okrasite okna in balkone s cvetlicami! Ljubljana se od drugih večjih mest razlikuje posebno v tem, da je poleti okrašena s cvetjem kakor nevesta, in zlasti tujci hvalijo ljubezen Ljubljančanov do cvetlic, Ker je pa sedaj o počitnicah mnogo stanovanj skoraj praznih, se je moralo tudi mnogo cvetlic umakniti z oken in balkonov na dvorišča, da je naše mesto zgubilo zato precej svoje pisane lepote. Te dni bomo ob gasilskem kongresu imeli v Ljubljani spet polno dragih in odličnih gostov iz naših krajev in iz vse Jugoslavije ter tudi iz raznih držav Evrope. Prijatelji cvetlic naj torej okrase, razen z zastavami, svoje domove tudi s cvetjem, ki je pač najprikupnejši in najlepši okras pustega zidovja.
V	čast udeležencem gasilskega kongresa bo mestna občina ljubljanska z reflektorji razsvetlila več najlepših ljubljanskih spomenikov in zgradb, zlasti bogato bo pa okrašen rotovž in tudi ves razsvetljen.	Zvečer v	luči reflektorjev	se predvsem
dvorišče	častitljive	mestne hiše in	stopnišče	po-
kaže v vsej svoji lepoti, saj je vsa notranjost rotovža bogato okrašena z redkimi rastlinami. Sicer je rotovško dvorišče poleti odprto vsak dan splošnemu ogledu, ob kongresu bodo pa spet množice obiskovalcev zlasti zvečer občudovale ta najžlahtnejši dragulj stare baročne Ljubljane.
Lovci občine št Vid pri Stični prirede vsakoletno prireditev na gričku pri cerkvici sv. Roka pri Št.	Vidu na	Dolenjskem v	nedeljo,	dno
13. avgusta. Na bogatem sporedu	je prosta	za-
bava, nagradno streljanje, srečolov itd. Preskrbljeno pa je tudi za prvovrstno postrežbo gostov. Prireditev se bo vršila ves dan in so zveze z vlaki zelo ugodne.
Akademski pevski zbor bo zapel danes na Bledu
Noooj bo zbor naše univerze zapel podoknico svoji pokroviteljici Nj. Vel. kraljici Mariji v dvorcu »Suvoboruc. Ob 21 bo pa priredil slavnostni koncert, na katerem bodo izvajane naše najlepše umetne in narodne pesmi. Prepričani smo, da bo tudi ta koncert izpadel v stilu vseh dosedanjih koncertov APZ. Za današnji nastop vlada po vsem Bledu in njegovi bližnji ter daljnji okolici veliko zanimanje. Predprodaja vstopnic je v trafiki »Park-hotela«. Pohitite z nakupom vstopnici Cena od 15 do 4 din.
Mariborski teden In šport
Nedelja, dne 13. avgusta, bo v okvirju MT
prinesla izredno bogat in pester športni spored. Poleg letalskega meetinga, finalnih iger za teniško prvenstvo Slovenije bo Mariborski plavalni klub dopoldne ob 10 izvedel tekmo na Dravi od Mariborskega otoka do kopališča Kristijan (3 kilometre), za katero se je prijavila poleg cele vrste mariborskih plavačev tudi močna skupina iz Celja, Ljubljane, Zagreba, Ptuja itd.
Popoldne pa bo na Mariborskem otoku medmestni dvoboj reprezentanc Zagreba in Maribora. Zagrebčani nastopijo v najmočnejši postavi z znanimi rekorderji inž. Gazzari in Strmac nn čelu. Domačini pa bodo ojačeni z nekaterimi odličnimi člani SK Ilirije iz Ljubljane (PestevŠek in Ziherl). Odigrala se bo tudi medmestna water' polo tekma. Senzacija prireditve pa bodo ne-dvomno ekshibicijski skoki, pri katerih ho polog domače garde nastopil eden najboljših skakačev Evrope, dolgoletni državni prvak in olimpijec, simpatični Branko Ziherl, ki bo tudi nekaj, časa vodil trening mariborskih talentiranih skn kačev. Občinstvu se bo s to prireditvijo nudila prilika, prisostvovati nadvse zanimivim plavalnim tekmam, ki naj pokažejo, da je mladi Mariborski plavalni klub v dosedanjem marljivem delovanju dosegel že lepe tehnične in organizatorne uspehe.
na njihove lokalne razmere. Konferenca sama bo v prostorih Hrvateike športne sloge. To nedeljo bo v Zagrebu gostoval trboveljski Amater, ki bo na igrišču SK Gradjanskega odigral tekmo s 'SK Borcem. Zagrebški listi njetfov oastoo pozdravljajo s prav toplimi besedami.
■ ,. ...
vSloTPnski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din ta Inozemstvo 25 din. flredništvo: Kopitarjeva alica 6/II1 Teleton 4001 d* nflOR Otirava: Kooitarleva n lira &
Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: .loit- krumaril Izdajatelj ini lote Sodja Urednik! Mirko lavornik.
Preden mo vso to popolnost dosegli, smo se dosti potili «* marsikateri vzdihljaj je veljal sodobnemu^ civilnemu življenju. Obleka je morala biti zložena do milimetra natančno ena vrh druge, kar je pri togem vojaškem blagu bilo žejo težko, vrh tega pa smo imeli kar pet uniform. Mnogokrat 6e je zgodilo, da. je vse tisto, kar smo z veliko muko postavili, naslednji trenutek podrl seržant ali ka-poral, češ, da ni dobro in muka 6e je začela znova. Kdor je služil vojake, naj *i misli, da so te običajne kasarniške prijetnosti v Legiji podeeterjene ...
Prve dni mi je bilo zelo težko, ker nisem znal prav nič francoski. Vsa povelja, katera sem dobil od kaporala, ki je bil Francoz, so mi morali tovariši povedati v nemščini ali poljščini, kar bi bilo zelo smešno, če ne bi bili v Legiji. Vse sem razumel samo napol, Slovenca sta bila v Sajdi dva, a v drugem delu kasarne, v drugi kompaniji, zato mi nista mogla nič pomagati.
Zaradi skromnosti v znanju jezikov sem iimel same neprijetnosti. Nekoč nisem izpolnil povelja, naj bi očistil stopnice. Nisem razumel. .. Zato sem dobil kazen, da moram štiri dni, vsak večer stati ob apelu v popolni vojaški opravi pr postelji — seveda nisem stal samo jaz, ampak nas je bilo vedno nekaj — in čakati dežurnega podčastnika, ki je pregledoval sobe, če nihče ne manjka. Pa pregledu 6mo se kaznovanci šele lahko spravili spat, vendar 6mo morali prej zložiti obleko na svoje mesta
V znamenja priprav za olimpijske tekme v Helsinkih, ki bodo prihodnje leto. Na sliki vidim#, kako pri delu za ureditev olimpijskega Stadiona pomagajo tudi ženske
V tej službeni oceni se nadalje poudarja tudi dejstvo, da sta brzina in natančnost, s katerima je bila izvršena popolna zatemnitev mest in večjih naselij, znatno pomagali k uspehu aktivne letalske obrambe.
Filmana oporoka
Neko londonsko sodišče je pred krajtkim potrdilo zanimivo oporoko, kakršne gotovo clozdaj še ni napisal nihče. Umrla je v Londonu neka filmska igralka, ki ji je nastopanje v raznih filmih prineslo lepe denarce. S seboj jih seveda ni mogla vzeti, ko ji je smrt pretrgala film njenega življenja. Vse premoženje, ki ga je bilo ogromno, je zapustila sorodnikom, nekaterim med njimi pa tudi nič, ker -so se ji preveč zamerili. Vsi njeni sorodniki pa so se na vso moč zanimali, kako je to premoženje v oporoki razdeljeno. Zato ee jih je teda,. ko so oporoko pokojne filmske igralke odpirali, nabralo vse polno, kajti vsak je upal, da bo kaj dobjl, celo tisti, ki so igralko sovražili zaradi tega, ker je šla k filmu. Ob oporoki je bilo to sovraštvo v trenutku pozabljeno. Zdaj pokojna filmska igralka pa je hotela svojim dedičem pripraviti posebno presenečenje, in sicer s tem, da bi proti pričakovanju sorodnikov razdelila denar med nje, pač pa z načinom, kako jim bo sporočila svojo poslednjo voljo. Igralka ni napisala svoje oporoke na papir, kakor to delajo navadno ljudje pred svojo smrtjo, pač pa je oporoko svojim dedičem sporočila po zvočnem filmu. Niso se malo začudili, ko se je pred njimi na platnu prikazala pokojna filmska igralka in jim vsakemu posebej sporočila, koliko je komu zapustila. Proti nekaterim je bila zelo velikodušna in ljubezniva, z drugimi pa je na hitro odpravila.
Gotovo ima tudi takšna filmana oporoka svoje dobre in tudi slabe strani. Dediče postavi pred gotovo dejstvo, in jim ne nudi več prililke, da bi jo po svoje spreminjali in e tem jemali tistemu, ki jo piše, svobodno voljo.
Danska plavalka Jenny Kamersgard, ki je 25, julija preplavala morsko ožino med južnim danskim otokom tn nemško obalo, med mestoma Gjedser in Warne-miinde, je pred dvema dnevoma preplavala to pot ie v obratni smeri.
Zakaj Alfonz XIII. noče biti španski kralj
Pariški list »Excelsior« je te dni objavil daljše poročilo o razlogih, zakaj je bivši španski kralj Alfonz XIII. odklonil ponudbo, ki mu jo je poslal general Franco, da bi se vrnil na španski prestoj. po obvestilih »Excelsiorja« je svoječasno general Franco ponudil bivšemu španskemu kralju vrnitev na španski prestol pod pogojem, da mora Alfonz XIII. priznati nacionalni svet falange kot najvišjo politično ustanovo v državi. Alfonz XIII. je to ponudbo odklonil z utemeljitvijo, da ne more sprejeti španske krone, če se od njega zahteva kakršnakoli omejitev njegovih suverenih pravic. Za tem je zunanji minister general Jordana predlagal, naj se španska krona ponudi Alfonzovemu sinu Don Juanu. Vojvoda Maura, ki je ponudbo generala Franca prinesel bivšemu kralju Alfonzu, je takoj izjavil, da bo tudi Don Juan postavil iste pogoje kot njegov oče. Za tem so se pogajanja med generalom Francom in bivšim kraljem Alfonzom XIII prekinila ter je general Franco objavil svoje reforme pravilnika falange, s katerimi je le še okrepil svoj položaj kot voditelj države.
Programi Radio Ljubljana
13. avgusta: 8 Kvartet mandolin - 9 Si-povem, poročila — g.is Prenos cerkvene rias.be iz franč, cerkve _ 9.45 Verski govor (g. dr. Gvido Rant) -iV	Promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine.
, A.nton Nefat — U Otvoritev gasilske raa-Godbe na pihala (plošče) — 12.10 Milan ri!? tjISi? karaoniko — 13 Napovedi — 18.20 Kon-or^ketra - 17	Kmetijska	uxa: O
t	Rzavarovanju — 17.80 Popoldanski
koncert Radijskega orkestra — 19 Napovedi, poročila T	Na£;	Predavanje	Inšpekcije	državne
obrambe	20	Vse mogofie, kar	kdo hoSe (plošče po
*<^)cbT*w TMriSSll ponižnega koncerta iz Rogaške Slatine Dmgen.t: Anton Neffat - 21.30 Pesmi iz Koroške (pl<*8e) — 22 Napredi, poročila - 22.15 Šramel «6tirje fantje«.
Ponedeljek, 14. avgusta:	Zvoki	ji Bolgarske
(plošče) — 12.30 Začetek ga«h*.keg« kongresa (posnetki	pozdravnih	govorov) — 12.45	Poro*ua —	33 Napo.
vedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 19 Napovedi, porodila — isjjo Zanimivosti — 19.40 Nac, ura: Sveta Gora to samostan Hilendar (Branko Mašič, knjiž.) — 20 Kino orgle (plo-iče) — 20.10 .Zastrupljenih pri Obrt/ih in po obratih (J}. dr. Joža' Herforfl — 20.3) Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. rBi'Fijpnt: Anton Nefat — 21.30 Slavne pevke (plošče — 22 Napovedi, poročila — 32.15 Koncert Radijskega orkestra.
Torek, 16. avgusta: 8.30 Roportaža gasilskega sprevoda — 9.30 Napovedi, poročila — 10 Prenos službe
božje s Kongresnega trga. Začetek slavnostnega zbo rovanja gasilskega kongresa — 13 Naipovedi — 13.2* Trboveljski pevski jaz-kvartet — 15 Prenoe e stadiona
Nastop ob gasilskem kongresu — 17 Kmet. ura: Važnost in pomen kmetijskega knjigovodstva (inž. Suhadolec Jože) — 17.30 Koncert godbe «Sora«, Medvode — 19 Napovedi, poročila — 19.40 Nac. ura: Hamletova tragika vladike Danila v ^Gorskem vijenou« (dr. V. Vitezlca) — 20 Operetni večer. Sodelujejo: gdč. Jelka Igličeva, g. Ado Darian in Radijski orkester — 28 Napovedi, poročila — 22.15 Duet harmonik (Podobnikar Ivo in Jenko Vilibald).
Drugi programi
Sobota, 12- avgusta: Bel g rad: 20 Nar. pos.iui — 21.10 Ork. konc- — Zagreb; 20 Španska gl. — 21 Do-rtiača gl. — Praga: 20.35 Nar. kome. — Sofija: 18.30 Ork konc. — Varšava: 20 Poljski napevi. — 21 Pisan konč — Budimpešta: 20.10 Ve*~'» gl. — 22 Plesna gl. 23 ork konc. — frst-Milan: 21 Opera. — Rim-Bari: 21 Itrra — 22 30 Vok. kono. — Florenca: 20.30 Operetna.
ei   Dunaj: 20.15 Opereta. — Berlin: 20.15 Vojaški
večer. — Konigsberg: 20.35 Večer vojaških anekdot.. Lipsko: 20-15 Plesni večer. — Monakovo: 19 Operna gl. _ Beromunfter: 20.12 Veesl konc. — Strassbourg: 20 Vesela glasba.
Poizvedovanja
Gospa, ki je pozabila 2 ključka na obrotju v ponedeljek dopoldne na Vodnikovem trgu, jih dobi nazaj na Opekarski cesti 22.
Kardinal Hlond in njegova zamuda
Ko se je peljal v Ljubljano, na pa je moral med
Tedaj, ko smo v Ljubljani pričakovali poljskega kardinala Hlonda, ki je bil določen za papeževega legata na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani, ©o se seveda takoj razširile najrazličnejše govorice, ki so skušale razložiti, zakaj se je kardinal pripeljal v Ljubljano z enourno zamudo. Ljudje so že taki, da hočejo za vsako stvar imeti razlago, pa magari če si jo morajo sami izmisliti. Tako so tedaj brž rekli, da je imel kardinal Hlond sitnosti na meji in da je zato prišel z zamudo v Ljubljano, kjer ga je v največji nestrpnosti pričakovala na kolodvoru in po vsem mestu ogromna množica ljudstva. In nekateri 60 seveda še zdaj prepričani, da so nemške oblasti na meji kardinala za nekaj časa zadržale. To se je po njihovem mnenju zgodilo »iz neznanega razloga«. Razlog je res bil za to zamudo, loda ne tak, s kakršnim se je Ljubljana v velikem pričakovanju takoj zadovoljila.
Kardinal Hlond se je iz Ljubljane odpeljal naravnost v Francijo, kjer so ga takoj obkolili številni časnikarji, da bi jim kaj povedai o svojih vtisih s kongresa v Ljubljani in o namenu njegovega prihoda v Francijo. Povedal jim je res razne stvari. Pravil jim je o veličastnem kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani in ee o njem izrazil nadvse pohvalno. Razložil pa jim je med drugim tudi svojo zanimivo prigodo, ki jo je doživel na svoji poti v Ljubljano. Iz nje se tudi vidi, zakaj se je moral na tej svoji poti zamuditi za eno uro.
'»Odpeljal sem se z vlakom iz Poljske proti Dunaju«, pripoveduje kardinal Hlond. »Tu naj bi vjel vlak, s katerim bi potoval naprej v Ljub-
nemški meji ni imel sitnosti, pač potjo na drug vlak
ljano. Toda že tedaj, ko 6em se vozil po Slovaškem, je imel vlak poldrugo uro zamude. Bal sem se. da bom na ta način zamudil še dunajski vlak, ki odpelje proti Ljubljani. Treba je bilo nekaj ukreniti, da bi prispel v Ljubljano pravočasno ali vsaj ne s preveliko zamudo. Na neki večji postaji na Slovaškem sem izstopil in najel hiter avtomobil, s katerim sem se z največjo brzino odpeljal na Dunaj, da vjamem brzovlak.«
.lil po nekaj urah te divjo vožnje ae je kardinal Hlond res pripeljal pravočasno na Dunaj in tako za lep čas prehitel vlak, s katerim se je prej vozil. Tu se je v»edel na »brzea« in se odpeljal v Ljubljano, ne da. bi imel pozneje na vlaku še kakršnekoli sitnosti, o katerih so pri nas v kongresnih dneh vedeli toliko povedati. Prispel pa je v Ljubljano z zamudo zato, ker pač ni mislil, da bo moral med potjo prestopiti.
V zvezi s tem pišejo francoski časopisi o kardinalu Hlondu kot o človeku, ki je tudi navdušen športnik. Pravijo, da skoro vedno potuje na večje razdalj« z letalom. Poleg tega pa je tudi vnet glasbenik in celo skladatelj. Njegova velika zasluga je dalje v tem, da je ustanovil in organiziral na Poljskem »Katoliško akcijo«, ki iima danes že nekaj tisoč členov. Uspehi te akcije niso vplivali samo na notranje življenje na Poljskem, pač pa se je ta vpliv raztegnil tudi na ljudsko življenje v tujih državah.
Francoskim časnikarjem je kardinal Hlond J med drugim povedal še to, da namerava ostati v i Franciji nekaj tednov, nakar se bo vrnil na * Pol jsko.
„London se ie nocoj obvaroval pred
uničenjem..."
Angleško letalsko ministrstvo je izdalo včeraj poročilo o poteku velikih letalskih manevrov. »Danes ponoči je bil London obrarovan pred uničenjem« stoji v poročilu, v katerem se opisujejo operacije, ki so se odigrale od 8 zvečer predsinočnjim pa do včeraj ob 8 zjutraj. Najvažnejša momenta nočnih vaj sta bila dva nočna napada bombnikov, od katerih je bil prvi napad namenjen prestolnici, drugi pa mestom in gosteje zasedenim krajem v srednji Angliji. Takoj po polnoči so opazovalci javili, da prihajajo močne »sovražne« bombarderske sile proti severnemu delu izliva Teruse. Razgled je bil zelo slab. Nad večjim delom jugovzhodne Anglije se je razprostrla precej gosta megla, s katero so se skušali okoristiti tako napadalci, kakor tudi branilci. Na dano znamenje »o v hipu utonila v temi vsa mesta in kraji jugovzhodne in vzhodne Anglije. »Sovražnik« je napadel iz dveh smeri z namenom, da se združi na srednjo Anglijo zaradi skupnega napada na te kraje. Vse obrambne sile od lovcev pa do reflektorskih oddelkov so takoj neumorno delovale. Kmalu so se »napadalci« spopadli s prvimi obrambnimi patrolami, ki so otvorile ogenj na bombnike, od katerih so po mnenju časnikarskega sodišča mnogokateri padli kot žrtev patrol še prej, preden je protiletalsko topništvo
začelo polno delovati. Pri vsem tem je treba reči, da so »napadalci« operirali zelo odločno in zelo korajžno in vešče. Tisti del »sovražnik« enot, ki so se prebili skozi prvo obrambno črto, so poskušali s hudim napadom na London, vendar pa se lahko reče, da so bili zaustavljeni že v zunanjem reflektorskem zaščitnem pasu. Posamezna letala, ki se jim je posrečilo prebiti tudi ta pas, pa so bila »zbita« pred drugo obrambno črto, to je pred balonskim pasom. Ugotovilo se je, da je popolna zatemnitev, Londona odlično uspela in da posamezni bombniki niso mogli najti niti točne smeri niti svojih ciljev, katere so nameravali napasti.
Ko so bili nad Londonom odbiti, so poskušali z nenadnim napadom na južno Anglijo, vendar pa so bili tudi tu na vsej črti odbiti. Na koncu pravi poročilo: Na merodajnem mestu ocenjujejo z največjo pohvalo delo vseh enot, ki so se udeležile nočnih vaj. Posebno pohvalo pa zaslužijo eskadrile, ki so operirale v vzhodni Angliji, vsa posamezna letala vseh tipov v sestavu teh sil, ker so pokazala izredno izurjenost pri izkoriščanju oblakov in pri svojih točnih opazovanjih. Enote, ki so bile v sestavu »sovražnih« sil, so pokazale v mnogih primerih izredno izurjenost in gibčnost pri umikanju pred reflektorskimi žarki.
Naslednji teden sp nas začeli učiti, kako moraš gledati na čistoto in red. Postelja je morala biti tako poravnana, da so se videli samo robovi, obleka je morala biti zložena natančno, da se je zdela zlikana,
»Ušel mi Je!« mi je švignilo po glavi. Začel sem se obračati na vse strani, toda zmedena svetloba me je mešala, da nisem videl ničesar drugega, kakor okostje. Zdaj pa zdaj ee mi je zazdelo, da se kosti premikajo, kakor da hočejo vstati...
»Izgubljen sem, Izigubljen sem,« je kljuvalo po meni. Skoraj bi bil znorel pred tistimi kameljimi kostmi, da ni k sreči vlak veselo zažvižgal ter v trenutka razbil zakleto čarovnijo vročine in puščave, ki me je bila dobila v svojo oblast.
Ves onemogel in moker ko cunja, sem stekel do vagonov. Pot do tja se mi le zdela neskončna, vsak hip mi je bilo, ko da bom padel in da ne bocn nikdar pritekel tja..,
Opomogel sem si šele, ko je vlak potegnil in nas odvedel v veselejše kraje.
Toda dokler nismo zapustili puste planote, si nisem upal pogledati proti kra-iu, kjer sem bil zadel ob okostije.
In spet sem vedel nekaj več, kaj me čaka v Legiji • • ■
Tistih sedemdeset kilometrov od Bel-Abesa do Saide smo 6e cijazili ves dan. Sele pod večer, ko je obzorje na jugu,
nad puščavo gorelo v krvavi luči, smo dospeli tja.
Tudi v Saidi nas je čakala na postaji godba. Z njo na čelu smo veselo odkorakali do vojašnice, med radovednimi pogledi arabskega prebivalstva, ki nas je spremljalo.
Bila je to mislim zadnja kolikor to-Eko vesela moja pot v Legiji. ..
V	Saidi se je začela legionarska šola, huda in trda.
Ko nas je prvo jutro zbudila trobenta, so nas 6eržanti naiglo zgnali na osrednje dvorišče kasarne. Tam smo molili jutranjo molitev — to se pravi, pozdravili smo zastavo, ki je med grmečim bobnanjem počasi lezla na drog. To je bilo najsvetejše opravilo v Legiji — vsak dan enako, vsak dan neizogibno kakor jutranja zarja.
S	pozdravom zastavi so se začenjali naši dnevi, naj smo bili v kasarni, pod šotori v puščavi, v vojnem taboru, kjerkoli. —
Tudi v Saidi nismo začeli življenja s pravimi vojaškimi rečmi, kakor 6em si domišljal, da bo.
Po dospetku v kasarno, smo morali vzeti kramp in lopato v roke dolgo prej,
Pozdrav zastavi — prvo in najsvetejše opravilo vsakega dne v Legiji.
Angleški novinci, ki so jih zadnje čase vpoklicali, so nastanjeni deloma kar pod šotori, ker baje še nimajo primernih vojašnic — vsaj Nemci tako trdijo. Slika kaže vojaka, ki stoji na straži pred vojaškimi šotoru
preden smo dobili puške.
Čez teden dni so nam razdelili v6o potrebno opravo. Dobili smo pet različnih oblek, čutaro, dva para čevljev, malho in druge stvari, neobhodno potrebne legijonarju v Afriki,
Lojz« Pajtler: