Siev. 35. H 8 iiitiii c* g« i*u uprti Olu a« (M»i »u • •• • ts'— ■i i*«r «ta a <. a tvoo U h» 11 • BBC . m |g| M inotftmutTOi Mloitiao ... Uta. lSC— mei>«6ao . • • « n <2-50 E3 Sobotna izdala: s • la«u«tavl|l . . Uln 10 — viao*«mfi«a . . „ 10 — Posumim srev 50 par. V LMoni, v nedelje M l Jebroarla 1922. Leto L. s Cep« Inseratom !3se E.istoipna pullia« ir»ta mal) oglasi po K I« • k —» toliki oglasi o«d *5 o m ri-IU« po K 8 poslan« itd. po K 12 —. Pri »ilem naročilo poput tzbnjn raak lan iznemll ponedeljka In Imva po pi«s> alko ib 5. ari cjatra). ■esečo« prilog«. K«stnil> >UZ. Poštnina olačana v aoiovtnL MT UrMalitTO |« v Kopttarlavl alloi it«* 6/tIL HoKoplal «• at vračajo, oelranklran« planin s« M ■pr«iem«|» Uraon leleL itv. SO, uprava, Itv. d38. Političen list za slovenski naroi Oprava '« v Kopllarisrl al 6. — Račun poštne bran. lla&Pamke it OSO en laročatno In it. H" ta iglasa, lairab jS.ail, sat aiei. ?563, praJia I« donai H.M Db Rronaofu Pija XI. Danes se vrši v Rimu slovesno kronanje novega papeža Pija XI. Lahko rečemo, da se v duhu udeležuje tega slavja ves kulturni svet, ki s spoštovanjem in začudenjem doživlja resnico besed: >... in peklenska vrata je ne bodo premagala!« Zastonj je bila vsa bohotna rast matcriali-zma, goljufiva vsa zunanja znamenja, ki so napovedovala njegovo zmago nad kraljestvom božjim na zemlji in njegovim vidnim vladarjem — rimskim papežem. Oropana ali bolje osvobojena vsake materialne moči je zmagala katoliška cerkev in zgolj z moralno močjo svojega vzvišenega, večnega poslanstva prisilila na kolena vesoljni civilizirani svet Seveda pa ne manjka majhnih duš, ki skušajo zatemniti to dejstvo in iščejo v novem papežu malenkostnih idej, v katerih se giblje njihov lastni duh. Kakor so začasa vojne italijanski liberalci neprestano napadali papeža, češ da simpatizira s sovražniki Italije in izdaja njene interese, tako so mu avstrijski in posebej slovenski liberalci očitali, da drži z Italijani. Nič drugače ni sedaj ob izvolitvi novega papeža. Italijanski liberalci — vsekakor zadnje vrste — hrume zaradi izjave konklavskega maršala pred množico na sv. Petra trgu, da cerkev vztraja na svojih neodtujljivih pravicah, naši liberalci pa vedo povedati, da bo novi papež vodil »italijansko politiko: in skušajo s tem kaliti razpoloženje med jugoslovanskimi katoličani. Pij XI. je po enoglasni sodbi svetovne Javnosti, ki ga pozna, mož visokega duha, širokega znanja in globoke pobožnosti, duhovnik, ki je vedno z največjo ljubeznijo in zvestobo služil sv. cerkvi. Izvoljen za papeža, si je izvolil ime Pija, ime za versko obnovo gorečega, »nepolitičnega« Sarta — Pija X. Svoj prvi blagoslov je dal izrecno »ne samo Rimu, marveč vsem narodom in vsem ljudem z željo in oznanilom tistega vesoljnega pomirjenja, po katerem vsi tako goreče hrepenimo.« Ko mu je okolica ča-stitala na izvolitvi, je Pij XI. rekel: »BiH hočem papež vseh. To je moj program, ki mi ga nalaga vera in plemenita dedščina, ki mi jo je poveril ustanovitelj naše svete matere cerkve.« V zadnjem pogovoru, ki ga je še kot kardinal dovolil poročevalcu »Corriera della Sera«, je rekel Ratti s pogledom na vesti v raznih listih o politiki pomirjenja med Italijo in Vatikanom: ?Ne sme se položaja poniževati. Kar je predvsem treba, je pomirjenje Evrope in sveta. Nadaljevati se mora delo Benedikta XV., papeža mini.« Pij XI. pozna svojo nalogo in le samega sebe sodi, kdor mu podtika, da bo svoje zvanje vdinjal omejeni nacionalistični politiki. Res se je pa v zadnjih letih razmerje med Italijo in Vatikanom začelo boljšati in Pij XI. je dal temu vidnega izraza s tem, da je podelil svoj prvi blagoslov z odprte sprednje lodže vatikana, kar se že od 70 let sem ni zgodilo. Toda poglejmo, kako o tem dejstvu sodijo Italijani sami. »Corri-ere della Sera« z dne 7. t. m. piše: Ta izprememba je gotovo politična, toda predvsem duhovna. Italijani so sedaj prosti vzgoje nezaupanja nasproti pape-štvu, ki se je začelo tekom prebujenja in se ob proglasitvi Rima kot prestolice Italije -/gostilo v neodoljivo nasprotje... Po te&ktt) izkušnjah in po krizi, ki ni samo ita-lijfl»>ska, temveč 3vetovna in ki se dotika t«m«»ljev našega življenja, se je v Italiji bolj ne#o kdnj prej razširila želja, da sma-tr«mo papošlvo za moralno moč, iz katere poteka blagoslov z«, zapadno civilizacijo.. Pojasnilo konklavskega maršala po pape-iovem blgoslovu ne more razočarati nikogar, ki je dobre volje. Da, sv. oče je hotel blagosloviti ne samo Rim in Italijo, marveč ves katoliški svet, ni hotel izprositi v tem trenotku globokega ganotja ljubega miru samo za Italijo, ampak za vse ljudi, ki ga žele in pričakujejo. Nespametni so inozemski politikastri, ki bi hoteli v tej novosti, ki je v duhu evangelija, zreti nevarnost za nevtralnost cerkve. Kajti niti ni papež pripravljen, da bi postal, kakor se je enkrat reklo, kaplan itnlijnnskega kralja, niti ni italijanski kralj ali katerakoli italijanska vlada pripravljena, da bi dala skaliti misel narodne neodvisnosti s kompro- misi, ki bi postali ognjišče za vsakovrstna sumničenja in zadrege.« V podobnem smislu pišejo tudi ostali resni italijanski listi. Vsekakor je Italija premajhna, da bi objela stremljenja in naloge papeštva, in to zlasti danes, ko stoji Rusija na razpotju, ko vstaja katoliška Poljska, ko vzhaja katoliško solnce v Južni in Severni Ameriki, ko se odpirajo katolištvu najširši vidiki. Pogled Pija XI. je uprt v ves svet in v nad-zemske višave. Razprava o tfraajstinah. Belgrad, 11. febr. (Izv.) Finančni odbor je danes nadal,eval razpravo o dva-najstinah v podrobnostih. Najprej pridejo na vrsto nabave države na račun vojne odškodnine. Vprašanje je, ali jc treba ono, kar dobi država, zaračunati pri dohodkih v celoti, ali le delno. Nekateri člani odbora menijo, da se imajo v prvi vrsti plačati iz fonda z zakonom določeni zneski za invalide in privatne poškodovance, drugi pa so naziran.a, da se imajo te po zakonu določene postavke deliti na tri skupine, in sicer na invalide, privatne poškodovance in na državo. — Finančni minister dr. Ku-manudi zastopa isto stališče, ker ima tudi država nepredvidene izdatke. — Debata ni dovcdla do nobenega rezultata. Pri členu 18, ki govori o zakonu o na-bavljalnih zadrugah državnih nameščencev, v prid katerih gresta dva odstotka od vsakega izplačila iz državne blagajnice na račun državnih dobav, in ki se nanaša na reorganizacijo in na kontrolo teh zadrug, se razvije živahna debata. Finančni minister govori o tem členu in izjavlja, da bo novo stališče finančnega odbora proučil in potem označil svoje mišljenje. Odbor preide na to na dnevni red: zahtevo ministrstva za notranje stvari, da se odobrijo že napravl,eni izdatki za policijsko ravnateljstvo za Bosno in Hercegovino, ki znašajo skupaj 6,084.971 kron. Od te vsote se jc potrošilo samo za obleke stražnikom povodom prihoda takratnega regenta Aleksandra v Sarajevo 2 832.000 kron. V debati, ki se jc nato razvila, smatrajo nekateri člani odbora, naj se ta zahteva ministrstva za notranje stvari krat-komalo odkloni; drugi pa stoje na stališču, naj se vsota izplača, da pa se pozovejo na odgovor vsi oni, ki so napravili te izdatke brez potrebnega odobrenja. Minister za DELOVNI ČAS ZA DRŽAVNE USLUŽBENCE, Belgrad, 11. febr. (Izv.) Na današnji sej: finančnega odbora so razpravljali o delovnem času državnih uradnikov. Sklenilo se je, da traja delovni čas 7 ur na dan nepretrgoma, ali pa 6 Vn ure> če je delovni čas prekinjen. Ob nedeljah se nc dela. RAZPRAVA O VOLIVNEM REDU. Belgrad, 11. febr. (Izv.) Danes ob 4. popoldne je imel ministrski svet sejo, na kateri je razpravljal o novem volivnem redu, SEJA NARODNE SKUPŠČINE. Belgrad, 11. febr. (Izv.) Prva prihodnja plenarna seja narodne skupščine se bo vršila 15. februarja. NEMŠKA ODŠKODNINA NAŠI DRŽAVI. Belgrad, 11, febr. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi jc izjavil, da bo naša država dobila od Nemčije 27 miljard zlatih mark kot odškodnino. Od tega je namenjenih 18 miljard za invalide, 6 za povračilo škode posameznikom, 3 pa za povračilo škode državi, POVODOM IZVOLITVE NOVEGA PAPEŽA. Danaj. 11. febr. (Izv.) Povodom izvo-litvo novega papeža je dunajski škof Klii-gel opravil svečano službo božjo v cerkvi sv. Štefana. Službi božji jo prisostvoval predcednik republike dr. Hainisch, predsednik vlade dr. Schober, vsi člani vlade in ves diplomatski zbor. Dr. BENES ODPOTOVAL V PARTZ. Praga, 11. febr. (Izv.) Ceškoslovnrki ministrski predsednik dr. Beneš je danes predpoldno odpotoval v Pariz. RAZMEJITEV NAPRAM MAŽARSKI. Budimpešta, 11. febr. (Izv.) Uradno «e poroča: Vsled natančne določitve moje v smislu trianonske mirovne pogodbe so Jugoslovani izpraznili x času od 1. da 10. te- notranje stvari sc izjavlja v istem zmislu in pravi, da nima ničesar proti temu, da se pokličejo na odgovor one osebe, ki so naredile te izdatke. Nato razpravlja odbor o členu načrta, ki govori o najvišji stopnji obdavčena privatnih uradnikov. Odbor se strinja s tem, da veljaj za privatne uradnike ista stopnja kakor za državne. Socialni demokrat dr, Korun zahteva, naj ta davčna stopnja velja tudi za občinske doklade, kar finančni odbor sprejme. — Pri členu 21, ki se nanaša na poblastilo finančnemu ministru, da more v sporazumu zministrom za zgradbe sklepati dogovore s privatniki v tu- in inozemstvu glede gradbe poslopij za državne urade in na uvrstitev anuitet dotičnih vsot v proračun, je odbor sklenil, da ima o tem sklepati narodna skupščina. Po čl. 22, nanašajočem se na zmanjšanje števila državnih nameščencev, se državni uradniki v Srbiji in Čmi gori, ki so do 1. januarja 1922 dokončali 20 službenih let, ne morejo odpustiti iz službe, dokler se ne sprejme poseben zakon o reguliranju prejemkov državnih nameščencev. Finančni odbor izpremeni ta člen v toliko, da se namesto 20 let določi 15 letna službena dobn. — Finančni odbor preide nato na nadaljnje člene, ki se bavijo z neposrednimi davki v Bosni in Hercegovini in o zakonu glede davkov na vojne dobičke. Po živahni debati so vse te točke sprejete. Izpremenilo se je le v toliko, da se stopnja do 10.000 dinarjev poviša na 25.000 dinarjev. — Finančni odbor je s tem v glavnem končal svoje delo. Nerešen ostane še predlog ministrstva za nar. zdravje in izpremembe glede povišanja nekaterih postavk tega ministrstva, ki so se pojavile kot neobhodno potrebne. bruarja ozemlje, ki leži med točko, kjer se stekajo avstrijska, mažarska in jugoslovanska meja pa do izliva Lendave v Muro. Ta pas so Jugoslovani imeli doslej zasede-denega preko meje, določene v trianonski mirovni pogodbi. Zaradi te evakuacije sta Szomorod in Szent Istvanfalva zopet prišli pod Mažarsko skupaj z nadaljnjimi sedmimi mažarskimi občinami, ki so bile doslej pod jugoslovansko zasedbo. Te občine so v župnijah Vas in Zara, imajo okrog 80C0 katastralnih oralov in nekaj nad (500 duš. KONFERENCA V GENOVI IN MEDNARODNA ZVEZA STROKOVNin ORGANIZACIJ. Berlin, 11. febr. (Izv.) : Vorvviirls objavlja sklep, ki ga je sklenil biro mednarodne zveze strokovnih organizacij na zadnji seji dne 3. in 4. t. m. glede konference v Genovi. V sklepu se veli: Z ozirom na to, da ima mednarodno organizirani delavski razred dolžnost poskrbeti, da se bo uvaževal njegov glas v času, ko bo zborovala konferenca v Genovi, bo mednarodna zveza strokovnih organizacij sklicala posebno konferenco v istem kraju in istem času. POSLEDICE ŽELEZNIČARSKE STAVKE V NEMČIJI. Berlin. 11. febr. (Izv.) Vsled železničarske stavke je trpela po dosedanjih še nepopolnih podatkih država veliko škodo, ki prekaša dve milijardi kron. Do danes še ni popolnoma upostavljen promet. Tako se še ne dela v Ehrfurtu; v Lipskem promet tudi še ne funkcionira, ker je voda v strojnih kotlih zamrznila. IZGUBLJENE FRANCOSKE MILIJARDE. Pariz, 11. febr. (Izv.) Francoska vlada je glede ruskih predvojnih posojil poslala vsem ruskim obmejnim državam poziv, da naj prevzamejo del tega dolga in sicer v višini, ki odgovarja velikosti in števUu prebivalcev teh držav. Triglavski (Sarajevo): .0 slovenstvu. ii. Rad priznavam urednikom naših demokratskih listov bonam fidem, kakor ne dvomim o njihovem patriotizmu. Oni pač mislijo, da na svoj način služijo državni in narodni stvari; toda objektivnemu presojevalcu ni težko dokazati, da jej slabo služijo. Predvsem je za vsakega poznavalca ljudske psihe jasno, da so moralični učinki od demokratskih listov prakticiranc na-rodno-vzgojevalno metode njeni intenciji ravno nasprotni, ker je ta metoda psihološki absurdna: kako moreš narod za nekaj navdušiti, ako ga v isti sapi žališ v njegovi lastni nravni samozavesti? Le z naj-opreznejšo taktiko okoli te najobčutljivejše točke narodove duše in le potom nje, nikdar pa preko nje, moreš polagoma napeljati v zaželjeno smer. In zato ni dvoma, da deluja »Jutrova« propaganda na slovensko dušo v negativni smeri, da ne vzbuja odziva, nego odpor, da ne ogreva temveč ohlaja, in tako samo škoduje razvoju našo jugoslovanske vzajemnosti. Na drugi strani pa izzivlje pri Hrvatih nerazpoloženj«* in nezaupanje proti Slovencem. Ako bi bili tudi naši demokraški časopisi od svojega stoodstotnega navdušenja za Srbe. poklanjali doslej vsaj 10 odstotkov tudi Hrvatom, bi naše medsebojno razmerje danes vse drugače izgledalo in bi bila pozicija Slovencev vse lažja nego ie. Hudo je, a zasluženo, kar očita Slovencem hrvaški list (na adreso : Slov. Naroda?-): "Jugoslavija je Vam Slovencem namenila vodilno vlogo, a zadovoljili ste se z vlogo statista.^ Evo, treba je bilo dolgih treh let poli-tičn. slepomišenja, šušmarstva in zapravljanja ogromnega moraličnega kapitala, katerim smo Slovenci razpolagali, da se jo pričelo po malem svitati tudi pri »Slov. Narodu« in je našel prostora v njegovih predalih članek, kakor oni Govekarjev Ali-Ali«, ki moško pove resnico in glede na Hrvate pribije to, kar je imelo biti zvezda-vodnica slovenski politiki od prvega po-četka našega združenja v eno državo. Seveda bo zdaj težko popravljati, kar se je zamudilo in zagrešilo. Kakor smo torej videli, so politični efekti pisave našega demokratskega časopisja na znotraj države vse prej nego blagodejni; naravnost nevarno-škodljivi pa so na zunaj države. To posebno, kar zadene drugo priljubljeno taktiko teh listov: sum-ničenje Slovencev v takozvanem s državotvornem zmislu. Cital sem nekoč v švicarskem časopisju poročilo o položaju v Jugoslaviji, ki je začenjalo takole: »Kakor posnemamo iz »Slov. Naroda«, je opažati med slovenskim prebivalstvom v zadnjem času raznih pojavov protidržavnega razpoloženja (staatsfeindlicher Stimmung), ki ga imenovani list pripisuje rovarenju (Quer-treibereien) klerikalcev« itd. Kdo, vprašam, je tu kriv, da je šla taka, kakor mi vsi vemo, popolnoma neresnična vest v svet? Da ni »Slov. Narod« — seveda zgol| iz strankarskih motivov — tega pisal, ne bi bil inozemski list mogel tega »posneti« in našim zunanjim sovražnikom napeljati vodice na mlin. A to ni edini slučaj; človek, prebirajoč inozemsko časopisje, se lahko neštetokrat prepriča, kako pobira isto za nas neugodne in mednarodni kredit naše državo izpodkopavajoče vesti ponajveč iz demokratskega tiska. Če si naši demokratski listi že arogi-rajo »državotvorni" značaj, potem bi morali biti v svoji pisavi vsaj z ozirom na zui nanje sosede, ki nas opazujejo z Argus* vimi očmi, malo bolj previdni. In gospodje vladni politiki v svojih govorih tudi. Tako n. pr. jo svet na svoje gotovo nemalo začudenje izvedel oficielno šele iz novoletnega govora ljubljanskega pokrajinskega namestnika, da se nahajajo na Slovenskem tudi nelojalni, to so pravi antidinastičnt elementi (jaz za svojo osebo jih pri naj-pridnejšem i" kan ju nisem mogel nikjer zaslediti) — torej iz ust, ki so poklicane, take stvari, tudi če hi obstojale, zamolčati —» iz razlogov državnega rezona. A še enega momenta ne sinemo prezreti, če že kritično o svetlji' -nio naše de-krutsko časopisje, morda najvažnejši mo- mcnt: ufinek na srbski narod. Jasno je ko beli dan, da mora to permanentno v nič devanje Slovencev po eni strani, po drugi pa sumničenje alias denunclronje nas kot arbosovražnih, nelojalnih, protidržavnih In enakih ljudi delovati na srbsko javnost moralično in politično jako slabo, da to z eno besedo ni nič drugegega nego prosto zastrupljevanje našega medsebojnega razmerja; in da bi zle posledice že danes občutili, da bi nas Srbi gotovo žo začeli mrzi-ti in zaničevati — ako bi tu k sreči ne bilo okolnosti, ki paralizira, in to jo: da širša srbska publika ne čita slovenskih časopisov. Danes je pač stvar še taka, da na sto Slovencev, ki čitajo srbske časopise, pride komaj en Srb, ki bi bral slovenski časopis. To je v splošnem seveda obžalovati, ker bi se drugače jako po-peševalo naše medsebojno spoznavanje, ali v tem slučaju se ne sme reči: hvala Bogu! Tako se Srbi vsaj ne morejo iz naših demokratskih organov navzemati predsodkov in averzlje proti nam, ampak nos neposredno iz medsebojnega občevanja spoznavajo take, ka-koršni smo v resnici, in fakt je, da nas imajo radi in do imajo o nas vse boljše mnenje nego bi jim ga hotelo sugerirati kakšno >Jutroc. Nedavno mi je priznal ugioden srbski žurnalist to-le: Da ste Vi Slovenci ko mi Srbi trideset let uživali svojo svobodno državo ob polnem svetskem mini in pod protektoratom mogočne in bogate Rusije, na kako v!--ko kulturno in ekonomsko stopinjo bi bili Vi to državo dvignili! A kaj emo napravili mi iz nje? Torišče najdiv-je'5ih strankarskih bojev in političnih intrig. Tako sodijo Srbi o nas Slovencih. In nlr^m napisal gornjih vrstic morda iz naivne domišljavosti, da bom količkaj doccgel tam, kamor so naslovljene. Vem, da zato naši demokrati in njihovi organi svoje metode niti za las ne bodo izpreme-nili. Hotel sem samo pokazati, kako napačna in kvarna je ta metoda za našo državre in narodne interese. A eno je, kar človeka pri takih in enakih povodih tolaži: da je vse na svetu samo prehod in da si bo slovenski narod, ki je preživel ti°oč let sovražne mu zgodovine, zdaj gospod na svoii zemlji, znal prav urediti tako svoj dom kakor svoje skupno živi jetra s Hrvati tn Srbi pod enim krovom, in da bo ta narod slovenski stal in ras tel, ko od onih, ki ga danes pokopavajo, že davno ne bo več prahu. NAMEN DR. BENEŠEVEGA POTOVANJA V PARIZ. Praga, 11. februarja. (Izv.) Ministrski predsednik dr. Beneš je danes odpotoval v Pariz. Pred svojim odhodom js sinoči sklical sejo predstavnikov v vladni koaliciji zastopanih strank in jim objasnil namen svojega potovanja. Dr. Beneš potujo predvsem zato, da informira francosko vlado o sklepih male antante, ki se tičejo genovske konference in da so udeleži predposvetovanj in pogajanj za genovsko konferenco. Njegovo potovanja bo trajalo najmanj 14 dni. ČEŠKO POSOJILO V AMERIKI. Praga, 11. februarja. (Izv.) >Narodni Politikam poroča, da potekajo pogajanja glede najetja 25 milijonov dolarjev težkega posojila v Ameriki zelo ugodno. LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE NA ČEŠKEM. Praga, 11. februarja. (Izv.) Odbor za zakon o ločitvi cerkve od države je spre- Iel dodatni predlog, da mora vlada izvesti ocitev tako, da suvereniteta države ne bo niti najmanj trpela, dalje, da mora sistematizirati po potrebi učiteljske mesta za pouk >naukov« češkoslovaške narodne cerkve in da se mora v proračunu določiti postavka za »narodno* cerkev. RUDARSKI IZGREDI NA SLOVASKEM. Bratislava, 11. februarja. (Izv.) Med stavkuiočimi rudarji v okružju Poprada le prišlo do nesoglasja. Del rudarjev je hotel oditi na delo, vsled česar je priSlo do malih izgredov. SIcer poteka stavka na Slovaškem popolnoma mirno. KONGRES UPNIKOV RUSIJE. Pariš, 11. febr. (Izv.) Pod predsedstvom Noulcnsa se je tu o tvoril kongres zastopnikov inozemskih udruženj upnikov Rusije. Noulens je v svojem govoru poudarjal, da je dejansko učinkovanje vseh dogovorov, ki bi se utegnili skleniti v Genovi, odvisno od vzpostavitve svobodnega dela in svobodno privatne lastnine ter vzpostavitve neodvisnih sodišč v Rusiji, ki bi varovala pravice vseh. GRŠKO-R UMUNSKI SPORAZUM. Pariz, 11. februarja. Atenski listi pišejo: Načelnik grškega generalnega štaba general Dusmanis je uspel v svoji misiji glede grško-rurounskega sporazuma. VLADNA KRIZA V ITALIJI. Pariz, 11. februarja. Iz Rima javljajo: Parlamentarni položaj se nekoliko jasni. Med demokrati in ljudsko stranko se je poslednje dni dosegel sporazum. KONFERENCA V GENOVI. London, 11. febr. Ministrski predsednik Lloyd George je izjavil v parlamentu, da so se doslej odzvale pozivu na udeležbo na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi sledeče države: Japonska, Belgija, Nemčija, sovjetska Rusija, Španija, Portugalska, Švedska, Danska, Finska, Estonija, Litvanija, Poljska, Češkoslovaška, Avstrija, Mažarska, Rumu-nija, Grška, Bolgarska, Holandija, Albanija in Luksemburg. Francoska vlada smatra, da mora biti zastopana v Genovi, ker je prisostvovala konferenci v Cannesu, kjer je bila sprejeta odločitev za sklicanje mednarodne gospodarske konference v Genovi. Od angleških dominijev sta se prijavili Avstralija in Južna Afrika, da bosta zastopani v Genovi. Amerika še ni poslala svojega pristanka. RUSIJA IN NEMČIJA. Moskva, 11. febr. (Izv.) Te dni so se v Moskvi sestali člani rusko-nemške družbe in razpravljali o tem, kako bi se gospodarski, znanstveni in politični stiki med Nemčijo in Rusijo čim bolj utrdili. Moment vzajemnosil. Podružnica Slomškove zve:'.e za ljubljansko okolico je formulacijo dr. Ozvalda o namenu ljudske Šole, kakor smo poročali včeraj, izpopolnila tako-le: >Vzgojiti otroka potom versko-nravne vzgoje tako, da bode takrat, ko doraste, v stanu samostojno in vzajemno udeleževati se gospodarskega in duševnega življenja narodovega.* To pa iz sledečih razlogov: Samostojnost prehaja namreč pri mla-| »lini zelo rada v svojeglnvnost, v zanikrn egoizem in brezmejno svobodo, kjer ni čuta za dolžnosti do bližnjega in za dober značaj. Pomislimo, koliko nesporozumlje-nja je dandanes v družinah med starimi in mladimi. Kolikrat tožijo mojstri o svojih pomočnikih, ko postanejo samostojni, kako malo jih poznajo in spoštujejo. Tudi kapitalizem ne bi bil tako slab, ker zelo odgovarja človeški naravi, da zbira Imetje, a njegova slino Risba stran je brezsrčen egoizem, ki povzroča, da ga od te strani zaničuje toliko človeštva. Zato je treba, da vodi vzgoja k neki vzajemnosti ali solidarno- sti in socialnemu pojmovanju. Nikdir ne bo na svetu trajno veljalo, da bi eni preveč samostojno uživali, drugi pa samo zanje delali in skrbeli. Korist gospodarstva imej pomen tudi za eplošnost. Stare Grke je treba glede harmonične vzgoje nekoliko drugače presojati. Likurgov strogi vzgojni zakon je dovoljeval malo samostojnosti mladini. Prvo je bila disciplina in dokler eo Grki to ohranili, so se vzdržali v zgodovini. Samostojnost so morali žrtvovati v korist celote — države. Dandanes vomo, kako pomenljiva je pri skupnem gospodarstvu, pri velevažnem zadružništvu solidarnost članov, In sicer v zvezi z njihovimi samostojnimi gospodar, zmožnostmi. Zaradi ne-vzajemnega zmisla in delovanja je propadlo mnogo zadružnih naprav, v občinah pa je postal nemogoč vsak napredek. Izraz >vzajemno*t« ima svojo etično vsebino, brez morale se vzajemnost sploh ne vzdržuje in ne nivelira. »TS2io, tiho te počasi...« Vlada nas je včeraj iznenadila z neko novo ustanovo: poslala nam je listek, ki nosi zgoraj štampiljo »Dopisni urad deželne vlade za Slovenijo«, takoj pod tem napisom pa beremo drugi naslov »Tiskovni o^del^k predsed-ništva pokrajinske uprave«. Nato slede politična poročila in verti iz inozemstva, v oklepajih pa je pri vseh vesteh takoj za mestom izvora in datumom pristavljeno v oklepajih: (Presbiro). Neznaten listek je to In vsled častitljive starosti poročil in vesli, ki jih prinaša, komaj pogleda vreden. Zanimivi pa so naslovi, ki nam odkrivajo neko čudno mahinacijo. Kakor znano, je centralna vlada sklen'la v cilju varčevanja s 1. januarjem t. 1. ukiniti ta-kozvane »Dopisne urade« pri posameznih pokrajinskih upravah. Ko je javnost proti temu brezmiselnemu ukinjenju protestirala in ko so so se v Belgradu v ministrskem predsedstvu ustrašili, da bi utegnili demokrate dobiti v svojo roke vso poročevalsko službo in tako obvladovati ves tisk s svojimi, po demokratsko prikrojenimi poročili, je centralna vlada dovolila »dopisnim uradom« ie nekak »Gal-genfrist« za dobo enega meseca. S 1 februarjem t. 1. je bil vsaj »Dopisni uradr v Ljubljani ukinjen, osobje pa se je razbegnilo na vse Štiri vetrove Danes pa se je kar naenkrat pojavil na uredniških mizah »Tiskovni oddelek pokrajinske uprave* in staroznani »Presbiro«! Zveza med ukinjenjem »Dopisnega urada« in med novim »Tiskovnim oddelkom« oziroma »Presbirojem« je jasna: »Dopisni urad« je bil preveč »pokrajinski«, »Presbiro« pa |e centralistična ustanova. Odprava »Dopisnega urada« in njega nadomestitev s »Presbirojem« oziroma s »Tiskovnim oddelkom« ce pomenja v praksi nič drugega kakor poskus dejanjske centralizacije poročevalske službe za vso državo* Mi proti centralizaciji poročevalske službe ne bi načelno ugovarjali, če bi obstojala tehnična možnost take centralizacije. Tehniška možnost take centralizacije v Belgralu pa ne obstoji, ker v Belgradu poročevalske službe sploh nimajo organizirane niti v osnovnih po-četkih. »Presbiro« je namreč bistveno vse kaj druzega, kakor »Dopisni urade, ravno tako kakor je »Tiskovni oddelek Pokrajinske uprave« vse kaj drugega. Tiskovni oddelki (pokrajinski in centralni) imajo poleg drugega nal"go čitati tuje liste, iz njih izčrpati vse, kar utegne biti važno za našo vlado in te izvlečke predložiti pristojnim mestom. Naloga dopisnih uradov pa je ,prejemati iz tujine brzojavne in telefonske vesli in domače vesti oddajati istim potom v tujino. To sta dve popolnoma različni stvari, za katere pa obstoji do danes v Be'grao'u še vedno le en sam urad, namreč »Presbiro«, ki meSa oboje vsevprek. Dopisni uradi morajo imeti dalje ali svoje lastne poročevalce v tujih važnih mestih ali pa morajo stati v stalni zvezi s sorodnimi ustanovami tujih držav, do- O. S.: Nova »čednost«. V davnini je bila kraljica med vsemi čednostmi telesna jakost; »Krpane,r ie opo vala pesem, njih junaštva so proslavljala narod pred svetom. Danes je fizična moč predmet vsakdanje rabe; proizvaja .jo para, stlačena v kotel, ustvarja jo elektrika, napeljana po žici. Šibka moč krčnih in tržnih mišic je ob slavo. Oglej si parno kladivo pri delu in ne boš se več divll »homersklm udrihonu! Prekolji Turka od vrha do tal in komaj se bo kdo ozrl! Neznaten dinamo k primerno pripravo to danes opravi, kot bi trenil. Pri športnih tekmah, v cirkusu občuduješ moč Človeškega telesa zgolj zato, ker je redka. Vobče pa preneha nje pomen sodobnikom s poslednjim razredom ljudske šole. Pastirji na paši jo še nekaj cenijo... V kraljestvu človeških čednosti vladata danes dva kralja. Duševne zmožnosti, stopnja izobrazbe, kultura — vladajo na videz. Pravi vladar je — denar. In po pravici. Denar vrši težke dolžnosti človeške čednosti, tovori nje bridka bremena. Gospodarja obvaruje neprijetnih položajev, njegovim pripadnikom krepi samozavest in utrjuje veljo. Denar je čista oblast, oblast za vsakdanje potrebo. Kar m> v davnini po- menile mišice, to danes pomeni denar. Denimo, da mu funkcija čednosti javno še ni poverjena, priznajmo, da je nazovičednost brez moralnega dohodka! Poklanjamo se mu, ker smo prisiljeni, spoštujemo ga s pridržki. V škrlat legitimnega veličanstva, v navdušenost mladine, v češčenje pesniških src, še nI ogrnjen. Vendar se bližajo časi.. Kako je ustrejen duh časo, je naposled vprašanje kulturne konstelacije. Ce si je denar priboril dobrine moči, zakaj bi se ne polastil tudi njenih pravic? Že omenjeni naziv: Čednost — je taka pravica. Denarju treba samo, da navduši mladino, užge nje srca, in ko tudi pevcem vdihne sladki glas, bo poplačan poslednji tribut sodobnega sveta praktičnemu učinku: zaščiti, ki jo uživajo, dobičku, ki re ga vesele. Po mladini in po pevcih nas bo denar prisilil, da ga cenimo moralno. Najbližja bodočnost nas bo prisilila, da ga poveličamo. Kako se hočemo upirati temu razvoju? Pridelan, prislužen, prirobotan denar je inteligenca, pretvorjena, kinetična inteligenca. Pridedovan, prigrabljen, prislepar-jen denar pa je naključje, kot ie naključje slovita telesna jakost Ahilova In svet pre-prezajoča oblast dedičev Vanderbillovih milijonov. Ne varnimo se! Petičnost bo za-neeljlva čednost; dokler čuva ojj&i držav j Ijansko pravo ne le pridobivanje, temveč tudi dedovanje, ji ne moreš do živega. Neopazno leze denar iz uloge moči v ulogo moralne instance že danes. Že na fraze, drobiž vsakdanjega prometa, je udarjena podoba pravega vladarja nad človeškimi mislimi in željami. Počen groš — toliko kot nič, zlato — vse, kar velja: solnce, zvezde, vino, srček. Poslej bo »zlak denar sploh. In denarni mogotci bodo mogotci sploh. Ne le, da jih bodo hvalile matere, kar delajo že zdaj, tudi hčerke bodo po njih koprnele. Meden bo poslej — denar. Že vrši, če se ne motim, čestit meščanski poklic. kdor deduje, in >zaman razbira, kar mu razodeva čas,< prorok, kdor sluti volilo ... Tako cena človeškim krepostim narašča in pada. Tudi čednosti Imajo kurz. Javno mnenje, kurznl list, jih notira, kakor jih trg ponuja in potrebuje. Celo iz prometa jih pahne, če mu drago. Pot pa, ki jo je prehodila najdražja čednost, je dolga. Od fizične moči preko duševnih vrlin do denarja — štirinajst postaj in še ena! Kri-žev pot, kakršen vodi od osebnosti do nje — neorganske posesti. Hosjana! Nova čednost Je na pohodu! Prepnšimo ledja, oiovorimo glave, da se ji do*tojno poklonimo 1 mi! čim »Presbiro«-ji in »Tiskovni oddelki« ne potrebujejo druzega, kakor tuje časopise in dobre in vestne prevajalce. Vzdržavanj« zvez t tujimi časnikarji pa tvori posebno poglavji zase. Belgrad nima do danes takorekoč nikakih telefonskih in brzojavnih zvez s svetom in vsled tega prejema vse vesti iz tujine »ilno pozno. Ljubljana n. pr. pa leži ob eni izmed glavnih svetovnih prog (Trst—Dunaj—Praga) in lahko dobiva vse vesti iz tujine mnogo prej ko Belgrad in ni ga pametnega razloga, zakaj ne bi Ljubljana vedela prej, kaj se v svetu godi, kot pa Belgrad? Če pojde po belgrajtkih željah, bo Belgrad prejemal svoje vesti ravna tako preko Ljubljane in Zagreba kot doslej, potem jih bo pa on pošiljal nazaj v Ljubljano in Zagreb. Ali je to »zatucanost« ali ni?! Poglejmo na danem primeru, kakšne novice nam Belgrad preko »Presbiroja« in »Tiskovnega oddelka« p.šilja dne 11. t. m.: Berin, 10. febr. (Presbiro). Ker je uradniška stavka ponehala, se je razveljavila tudi izredna naredba predsednika nemike republike. Železniški promet je obnovljen v vsej državi razen v Braunschweigu, kjer se stavka nadaljuje. Objavljeno v »Slovencu« že dne 9. t. m. Ali pa: Hannover, 10. februarja (Presbiro). V smislu sporazuma o tonaži ladjevja je predsednik Harding odredil, da se ustavi graditev 10 ameriških vojnih ladij. Objavljeno v »Slovencu« že 10, t. m. Takih primerov bi lahko navedli Se nekaj. Toda naj ta dva zadostujeta. Take častitljive starožitnosti potrebuje mogoče ljubljanski muzej, ampak za uredništva niso. Mi se s tako robo ne bomo zadovoljili, ampak »i bomo znali prer.krbeti že kaj drugega. »Tiskovnemu oddelku« in »Presbiroju« pa svetujemo, naj sa take bedarije ne trošijo denarja. -I- Ministri na razpoloženju. Prva sekcija finačnega odbora je zahtevala podatke o stroških za »ministre na razpoloženju.« Po poročilu vlade je takih ministrov 20, ki prejemajo do 10 tisoč dinarjev letno, potem dnevno draginjsko doklado v znesku 72 in pol dinarja in za vsakega otroka po 5 dinar ev. Oseb, ki prejemajo plačo iz državne blagajne pod naslovom »za zasluge za narod«, je 48. Pre/emajo pa od 300—1800 dinarjev mesečno. Osem udov prejema trojno pokojnino, dve pa prejemajo mesečno po 1125 dinarjev. Med ministri na razpoloženj jih je devet, ki ne pre/emajo ve< plače, pač pa draginjsko doklado. + Naslednik pok. ira Didak-Buntič* v poslanski zbornici postane g. Juraj Pu-ljič, profesor na trgovski akademiji v Sara. jevu. + Državna meja v Prekmnrju. Državna meja v Prekmur/u je končnoveljavno določena, kakor javlja belgrajska »Epo-ha«, in sedaj že postavljajo mejnike. V glav-nem je meja ostala neizpremenjena. Samo ena vas, Jošcc, ie pripadla Mažarom, na več mestih pa je bila meja popravljena na našo korist. Dolena Lendava z okolico ostane naša. Vesti mažarskih listov, da je meja določena v našo škodo, niso točne. -f- Govor posl. Sušnika za avtonomijo Macedonije. Govor posl. Sušnika za avtonomijo Macedonije je napravil globok vtis v Eolgariji. Vsi sofijski dnevniki so prinesli debelo tiskana poročila, da se je vendar našel v Belgradu človek, ki je zahteval za Macedonijo avtonomijo kljub viharnim protestom radikalov in demokratov. -f Hrvatsko vprašanje zanima čim dalje bolj tudi odlične srbske kroge, kljub uradnemu zatrjevanju g. PribiČevica, da tega vprašanja ni. Kakor javljajo belgraj-ski listi, je že otvorila ugledna srbska ro-vija >Srpski Književni Glasnik«, posebno anketo o hrvatskem vprašanju. -f Spomcnic? Hrvatskega bloka je objavila v celoti belgrajska >Politika«. Pričakovati je, da se bodo sedaj blokovi listi izjasnili, kaj je na stvari. + Srbski list o makedonskih razmerah. Kakšen vik so zagnali belgraski šo-vžni, ko se je poslancc Sušnik zavzel za avtonomijo Macedonije! 8. februarja pi beremo v belgrajski »Epohi« članek o Ma-cedoniji, ki nam odkriva metode, katere je uvedel tam doli veliki »državotvorec« Pribičcvič. »Državni aparat v Macedoniji se odlikuje po cinizmu, brezvestnosti in korupciji, ker je po večini brez cenzusa, došel do svo/ega položa a potom protekci-je.« Vlada, »kakor je vladal ruski absolutizem v Sibiriji.« Kdor hoče zaščititi svoja ustavna prava, se kaznuje radi »nepokorščine oblasti«. Macedonija je pravo peklol — vzklika člankar. »Kot protidržavni element pa se more smatrati samo državni aparati« — Kmalu v celi Jugoslaviji ne bo nobenega državtvornega lista več razua — »Naroda« in »Jutra«. + Uradna tajnost. V belgrajski »Prav-di« z dne 8. t. m. čitamo sledečo brzojavko iz Varšave: »Poljska vlada je predložil« Mali antanti, da nastopa o vse te države v Genovi skupno.« Uredništvo list* pa je pristavilo: »Naša vlada e to noto že prejela.« — Vprašamo: Kda j« to povedal uredništvu »Pravde«?, + Demokrati in snomcnica Hrvatskega bloka. Belgrad, 11. Jebr. (Izv.) Demokratski klub se bo na svoji prihodnji seji bavil s spomenico, ki o nameravajo Radi-čevci predložiti konferenci v Genovi in ki jo klub smotra kot veleizdajo. Demokratski klub bo zahteval, da se pozovejo na odgovor vsi oni, ki so podpisali to spomenico. + Lep članek o papežu z negovo sliko na uvodnem mestu objavl)a belgraj-ska »E p o h a«. Srbski list piše: »Danes, ko ima katoliška cerkev svojega poglavarja, ga »Epoha« pozdravlja z izrazi največjega spoštovanja in najlepših želja za n egov pontifikat. Ona želi, da bi Pi)f XI. in njegov tajnik vodila v stiku z našo domovino politiko, ki naj bo v veliko korist tako katoliški cerkvi kakor naši državi. Spričo dejstva, da je naša država najmanj po polovici svojega prebivalstva katoliške vere, morajo sliki med Jugoslavijo in Vatikanom biti zelo tesni in stalni. Želeti je, tudi v interesu naših bratov katoliške veroizpovedi in v interesu države same ter Vatikana, da bi ti medseboni odnošaji bili take narave, da bi ne nastajale umetne težkoče, kjer jih v resnici ni. Verska vpra-šanja morajo — po vsem tem, kar je človeštvo do danes doživelo — postati bistveni del elementarnih pravic, o katerih se ne diskutira, za katere se nima voditi borba. Vse ono, kar predstavlja verski fond po-edincev in mas, se mora zajamčiti do skrajnih meja svobode v vseh panogah materialne in duhovne kulture. Pravo verske svobode je eno iz teh prav. Mi pričaku.cmo, da bo naša država v tem pogledu popolnoma liberalna. Spričo tega nas navdaja upanje, da novi papež v stikih z našo državo ne bo prisiljen biti kaj drugega kakor duhovni oče svojih otrok.« — Naj se s to pisavo pravoslavnega lista primerja ne-umno-zlobno pisarjenje slovenskega demokratskega časopisja! + Nova izjava sv. očeta. Kardinalu 0'Connelu je sv. oče Pi, XI. naročil, naj v njegovem imenu prisrčno pozdravi ameriško ljudstvo, ki ga je vedno občudoval za njegovo bodrost in energijo. Nato je de,'al: »Washingtonska konferenca je storila veliko za pomirjen e sveta in moja velika želja je, da doprinesem k vzpostavitvi miru in soglasja med narodi... Na/ Bog blagoslovi veliko ameriško ljudstvo!« + Jugoslavija in konferenca v Genovi. Belgrajski listi javljajo, da je naša vlada ie imenovala komisijo, ki bo zastopala Jugoslavijo na konferenci v Genovi. Komisija se ,o razdelila v sekcije in že določila posamezne referente, + Izjava Kameneva. Ob priliki svoje izvolitve za predsednika moskovskega sovjeta je Kamenev izjavil: »Genovska konferenca bo arena najrazličnejših pre-tenzij, toda mi bomo svoje zahteve nasla-nali na voljo ruskega delavskega in kmet-skega ljudstva. Upamo, da bo konferenca naše predloge sprejela. Svoje svobode, ki je bila priborjena s trdim delom tekom štirih let, pa na diplomatičnem sestanku v Genovi ne bomo prodali. Predsednik naše delegacije bo v Genovi povedal, da nam gre primerno mesto pri gospodarski obnovi sveta. Ne bomo pa trpeli, da bi se uresničil načrt naših sovražnikov, ki žele iz sovjetske Rusije napraviti deželo kolonijalne eksploatacije. Mi se bomo proti tej nameri borili z isto vztrajnost o in trdnostjo, s katero smo dozdaj zavrnili vse reakcionarne atentate proti Rusiji delavcev in kmetov.« -j- Razcepitev agrarne stranke na kostem. Slovaški poljedelci, ki so dosedaj pripadali skupni agrarni stranki, so se od iste odcepili in na zborovanju, ki se je te dni vršilo v Hromnicah na Slovaškem, sklenili ustanovitev stranke slovaških malih posetnikov. Stranka se bo imenovala: Slovaška domovina in se bo borila za popolno avtonomijo Slovaške. -{- Občinske volitve na Češkem. Letos bi 6e morale na Češkem vršiti občinske volitve. Kakor poročajo nekateri listi, so se 6tranke vladne večine sporazumele, da se volitve odgodijo za eno leto. -f 0 priključitvi Avstrije k Nemčiji piše belgrajsko * Vreme« z dne 7. febr. in dokazuje, da bi nameravana priključitev pomenila za Jugoslavijo veliko nevarnost, ker pcmenjata berlin in Dunaj golo vtelešenje revanžne misli proti Franciji. Za Jugoslavijo in za Francijo je Berlin tudi za bodočnost jako nevarno mesto. D tega razloga mora Jugoslavija podpirati v tem pogledu politiko Francije, to pa tem bolj, ker mora avstrijsko vprašanje priti kmalu na dnevni red evropske politike. — Ta izvajanja so zanimiva z ozirora na izjavo našega novega poslanika na Dunaju, g. Tihomirja Popoviča, ki je v svojem nastopnem govoru predsedniku avstrijske republike zatrjeval, da bo Jugoslavija Avstrijo po možnosti podpirala in ji pomagala. Če ima »Vreme* prav, bi bila naša politična smer napram Avstriji diktirana bolj od francoskih kakor od naših interesov. -j- Definitivni razkol r carigrajski pa-trinrhiji. Dočim so v Carigradu ustoličili »•davno od oarigrajskega fanarja »volje- nega patriarha vzhodne pravoslavne cerkve, je atenski sveti sinod sklenil izvoliti protipatriarha, ker je carigraj ki patriarh Melety Metaksaksis venizelist. S tem bi bil razkol v carigrai°ki, oziromr. vzhodni pravoslavni cerkvi, definitiven. Pa so ljudje v Sloveniji, ki priporočajo slovanskim k '.o-llčanom orientacijo napram vzhodul — Z vso rezervo. »Giornnle d'Italia«, ki ima zveze s popolari, trdi, da se ie glasovanji v konklavu vršilo sledeče: Pri prvem skrutiniju je »konservativna* skupina kardinala Merrv del Vala oddala svoje glasove kardinaloma Lafontainu in Merry del Valu, »moderna« pa kardinaloma Maf-fiju in Gasparriu. Pri sledečih skrutinijih je prva skupina združila svoje glasove na kardinala Lafontaina druga pa se ie še vedno cepila na Maffi/a in Gasparrija, ki sta skupaj dobila dve tretjini vseh glasov. Nato je kardinal Maffi v sija nem govoru prosil sveti kolegij, da združi vse svoje glarove na kardinala Rattija Tako ie ta dobil dve tretjini vseh glasov. Bila sta kardinala Vanutelli in Maffi, ki sta svetovala sv. očetu, da podeli blagoslov »urbi et orbi« z zunanjfega balkona sv. Petra. lj Požar. Včera, ob pol 12. uri ponoči je nastal požar v dimniku belgijske vojašnice. Požarna bramba se fe takoj po 5 minutah odpeljala na lice mesta in pravočasno omejila večjo nesrečo. — Umrl je na Dunaju dr>e 9. t. m. sekcijski načelnik v p. grof Rudolf Chorinsky, bivši dvorni svetnik pri deželni vladi v Ljubljani. Pokojni je bil skozi celo življenje vzoren sin katoliške cerkve in je kazal svoje prepričanje tudi na zunaj, četudi često ne brez žrtev. Svetila mu večna luč! Globoko prizadeti rodbini naše sožalje. — Brezglavo postopanje vojaške oblasti. Pred enim mesecem smo dobili pori v tisti, ki smo bili potrjeni b kraljevi mornarici. Čas zglasitve jo bil določen na 10. svečana ob 8. uri v belgijski vojašnici. Vsi imo se pripravili, pokorni pozivu, od-povednli službe, kjer smo bili doslej zaposleni, uredili vso posebno ter se poslovili od svojih dragih. Sli »mo popolnoma dostojno in trezui k zglasitvi, tam pa so nam gospodje od vojaške komande milostno povedali, da je vpoklicanje /a nedoločen čas odloženo. Kam naj se za ta nedolečen čas obrnemo, imin pa niso povedali. V službo, kjer smo bili doslej, nas za la nedoločen čas ne sprejmejo nazaj. Od česa pa naj tedaj ta nedoločen čas živimo? Mar naj gremo kidat sneg? Prosimo vojaško oblast, da nam preskrbi za ta nedoločen čas službe, ali pa naj nam plača stroške, ki jih bomo imoli v tem nedoločenem časul — Prizadeti. — Požar v ccrkvi v Smartuem pri Kranju. V noči ed 9. na 10. t. m. je nastal na podstrešju cerkve v Smartnem pri Kranju ogenj, ki se je hitro razširil. Na lice mesta je lakoj prihitelo ljudstvo iz Stražišča kakor tudi požurne hrambe iz bližnjih vasi ter iz Kranja. Nesreče pa niso mogli preprečiti, ker ni bilo nič vode na razpolago. Ujia-mo, da bo obok cerkve vzdržal, da nam ne pogori vsa cerkev. Najsvetejše no prenesli v podružno cerkev v Stražišču. Kako je ogenj nastal, se še ne ve. Ko to poročam cerkev še gori. — Velikanski Kameli na Krasn. 1z Zagorja na Krasu se nam piše: Zainje dni so tukaj taki sneženi zameti in viharji, da tega nihče ne pomni. Nekatere hiše so s snegom prav zazidane, da ljudje ne morejo, ven. V šoli ni nobenega otreka, mrliča — 211etnega fanla — niso mogli niti r cerkev prinesti. Ubogi ljudje, ki nimajo drv. Vsled tolikega snega bo gotovo nastala povodenj. — Zahvala. Odbor Slov. dijaške zadruge na Dunaju se v imenu svo;lh članov vsem onim dobrotnikom, ki so a svojimi darovi prispevali božični nabiralni akciji, najprisrčneje zahvaljuje. — Razpisuje se služba okrožnih zdravnikov za zdravstvena okrožja: Križevcl — Prekmurle. Breg pri Ptuju In Dravograd ter mesto asisteiita na kirurgičnom oddelku splošne bolnice v Mariboru. Interesent je se opozarjajo na razpis v Uradnem listu. — Beda železničarjev. Prejeli smo: Pišete, da je šlo 25 Železničarjev od železnic proč in da jih pojde še več. Prav imajo, da si poiščejo drugod zaslužka, da jim ne bo treba stradati in prezebo-vati, kljub temu, da delajo. A to so sami mladi, ki svoje še ne izrabljene meči postavijo kakemu privatnemu podjetju na razpolago. Kaj pa naj narode oni, ki so vso svojo mladost in moč pustili pri železnici in si danes po 30 letih drž. službe ne morejo kujdti niti pora čevljev zase, kaj šele za družino. Službe opravljati v lahki obleki in razdrapanih čevljih ob pičli hrani v tej hudi zinil no more nihče brez nevarnosti za svoje zdravje. Kam naj gredo ti? Kam naj se obrnejo? Če se tej ogromni bedi kmalu ne opomore, ne bo treba štrnjka, ne pasivne rezistence, ker bomo eden za drugim izginili tja, kjer ni ne mraza, ne pomanjkanja. — — Obvozni polletni tečaj na driavnl podkov- ski šoli v Ljubljani se prične due 1. aprila 1922. Za vstop v tečaj je vložiti pri vodstvu državne podkovske šole v Ljubljani do dne 10 marca t I. prošnjo ter ji priložiti: L rojstni in krstni list, 2. domoviusld list, 8. zadnje iolsko izjiričevalo. 4. učno zpričevalo, 5. ubožni Ust, 6. nravstveno Izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državno podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu. Skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovslva se poučuje ogledovanje klavne Živine m mesa. — Državna podkovska šola v Ljubljani, dne 10. februarja 1022. — Sora. Dramatični odsek prost, gasilnega druživa v Sori priredi v nedeljo, due 12. februarja v gasilnem domu 2 burki. Vspored: 1. Pelje. Planinr.r: Vso noč sem čakala. Zaostali ptič. 2. Zdravnikov strežnik. V ječi. — Cisti dobiček js namenjen za j>opravo gasilnega orodja. — Zanimiv sklep. Na zadnji seji čeSke akademije za znanost in ur 'no«t J« bil z ve.lko votlo« odklonjen pradlog, oa Mj M akademija ime- nuje odslej »češkoslovaška«. Odklonitev tega imena od najvišjega znanstvenega foruma Je zelo značilna. Listi smatrajo, da Je akademija mnenja, da je ime »češkoslovaški« samo politična skovanka, ki nima z znanostjo ničesar skupnega, kakor slovuški jezik in težki jezik, slovaška in češka umetnost, niso enoinlsto. — Prepoved ma»karud t Berlinu. Policijsko ravnateljstvo v Berlinu je izdalo nuredbo, s katero se zelo omejujejo vse predpustne prireditve In plesi, posebno maskirno«. Za kršitev odredbe so določene velike kazni. — Plačevanje takse ta švicarski vizum, švicarski konzulat v Zagrebu opozarja vse Interesente, da se odsedaj naprej računajo lalcse za vizum za potovanje v švico ali preko Švice po dnevnem kurzu švicarskega franka in ne več po uradnem kurzu, ki je bil do sedaj v veljavi. — Okraden od iepnih tatov. Fridrih Kalb, usnjar iz Brežic, se je te dni peljal v Zagreb, da nakupi aotove stvari. Ko »e je hotel odpeljati domov, je oj>azil, da mu je neznani žepni tal ukradel iz notranjega žepa listnico z 10.000 kronami. Ta'vino je prijavil policiji. — Detektivi pred sodiščem. V Sarajevu je pričela te dni razprava proU trem detektivom radi zlorabe uradne meči. Dva sta obložena velikih tntvin, eden pa malomarnosti, ker mu je na precej nepojasnjen način ušel velik zločinec, katerega bi moral prepeljali v Belgrad. £ Konjice. V nedeljo, 12. t. m. se vr8i ob pol 12. uri v obfinski p.svelovalnici v Konjicah občni zbor Jugoslovenske Matice, podružnice Konjice. Vabljeni vsi člani in zaupniki ter društveni prijatelji celega konjiškega okraja, i Občni zbor »Zdravnišl ega društva« v Maribor« se vrši • četrtek 16. februarja 1922 ob 6. uri zvečer v gostilni »Maribor« na Graj-sl'em trgu v Mariboru. Zdravniki, ki nameravajo prenočiti v Mariboru, naj se dva dni pred občnim zborom javijo pismeno pri društvenem tajniku. »jonr"^)! BORZA. Curih 11. februarja. (Izv.) Berlin 2.58, New-vork 514, London 22.ro, Pariz 13.05. Milan 24.C0, IJruscI 42, Budimpešta 0.P0, Zagreb 1.65, Varšava 0.16, Dunaj 0.19, avstrijske krone O.Oa Bcrliu, 11. februarja. (Izv.) Devize: Berlin 6.S3, Budimpešta 30.41. Milan 909.l0, Praga 375.10, Parfe 1703.95, London 8C9.10, Newyork 199.80, Cu rih 3901.05. g Konkarz francoske banke. Banka Claude de Lafontaine v Parizu je ustavila izplačila. Deficit znaša 15 milijonov frankov. Banka obstoji 90 let. Glavnica znaša 25 milijonov frankov. a Češkoslovaška trgovina preko Trsta. Češkoslovaška je v preteklem letu izvozila v Trst 4947 vagonov blaga (leta 1920 4244 vagonov), a uvozila lz Trsta 21(50 vagonov (leta 1920 4119 vagonov). g Novo rumunsko posojila v inozemstvu. Ru-munska vlada bo najela v Ameriki posojilo v svrho sanacije svoje valute. g Svetovni Sitni trg. Promet na svetovnem žitnem trgu je zelo živahen. Kljub visokim cenam se ie mnogo kupovalo. Isto velja za Ameriko in za konsumne evropejske pokrajine, kjer je bilo več kupcev, kakor blaga. Največ zalog ima Severna Amerika, in «lcer okrog llO.OOfl.COO bušlov. Stanje setev v Argentini. Avstraliji in Indiji se smatra za povoljno in pričakuje se zelo ugodni žetev. Zaloge krompirja so izčrpa.iv. g Za ureditev predvomih dolgov. Te dni se pričnejo v Belgradu pogajanja med našo državo in med Avstrijo, katero zastopa več jiolitikov. njim na čelu dr. Bartseh. Gre za finančna vprašanja in ureditev predvojnih dolgov. g Promet naših čekovnih uradov. Poiln.i hranilnica v Sarajevu ter čekovna urada v Ljubljani in v Zagrebu izkazujejo za mesec december 1921 sledeč promet: Vlog in izplačil je bilo skupaj 347.8G2 * prometom od 4218 milijonov kron. Stanje vlog je znašalo koncem decembra 836 mili. kron, a imejiteljev ček. urada skupno 7038. V letu 1021. so imeli vsi Irije zavodi 3.449.823 manipulacij s skupnim prometom 31 milliard 604 milijonov kron, in sicer Ljubliana 11.844 milronov K. Zagreb 12.444 milijonov kron. Sarajevo 7310 milijonov kron. »Jugoslovanski LIoyd« poroča, da bo od Čekovnih uradov edino Zagreb izkazal za preteklo leto aktivno bilanco 3 milijone kron. g Veliki semenj v Parizu Prihodnji veliki somenj v Parizu se bo vršil od 10. do 25. maja 1922. Interesentom so nekatere nanj se nanašajoče tiskovine na razpolago v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. pr «Zikov kvartet* je ponovil svoj koncert 6. febr. v dvorani Filliarnionične družbe. Na vzpo-redu so bili klasični Beethoven (g-dur), čuv-stveni, formalno do skrajnosti jasni Smetana (e-mol »Iz mojega življenja*) in ognjeviti, globoki D v o F A k (klavirski kvintet v A-duru). Dvorana sama je kot nakšč za tako intimnejšo glasbo, da se tudi najrahlejSl drobec v njej uveljavi z vsem svojim pomenom. Igrali so izvrstno, marsikaj je bilo naravnost sijajno, vsi štirje igravci so nedeljiva enota. Kot iz enega središča se razlivajo motivi v štiri različne organe, katerih vsak vrši svojo nalogo samostojno, tako da se vsaka pomembna misel kateregakoli inštrumenta jasno svetli iz skupne glasovne mase, zlati ker se vsi Instrumenti z rahločutno dvorljivostjo umikajo temu, ki ima kaj važnega povedati. Seveda Je za tako igro treba ludi umetnikov, ki nimajo samo velike tehnične usovrSenosti, marveč tudi tenek čut za umetniške lepote. Brez lega čuta, ki mora v veliki meri bili lasten vsaj glavi te umetniške zveze, bi bila ta Jasnost, pred vsem pa ta toplota in > čna tvočnost nemogoča; nemogoče bi bilo zlasti pri novejših skladbah tako globoko najeti v mehko čuvslvenost, ki se Je stopnjevala do slrnstvenosti, se daU užgati tilnemn ognju, ki n. pr. gori v Dvoraku. Ce bi hoteli umetnike posamič presojati, bi morali pač priznali, da smo v prvih sroslih (v R. Ziki) Čutili glavo in misel, voljo in srce, dasi smo veliko gorkega Čuvstva zasledili tudi v ostalih Inštrumentih, tnorda še največ v violi. Celo se nam pa Se dane« zdi. da nima prav prvovrstnega inštrumenta, zakaj čeprav se z gotovostjo iu i ima igravee varen in gibek lok, c umetniškim čutom vojenega, se mu vendar glas celo v naj-silnejSem zagonu ne more IznebitT vsaj rahle m-f>lrlosoldne se vrši na demntolo-gičnem oddelku splošne bolnice Bcstanek Slovenskega zdravniškega druš'va v LjubPant t dnevnim redom: 1. Poročilo o na-ei'bi min. nar. zdravja glede izpolnjevanja tiskovin za sla istiko spolno bolnih. 2. Poročilo o poteku pogajanj z zavarovalnicami. Prosijo se g. kolegi, da se ga radi važnosti jiosvotovalnih predmetov sigurno mieleže. (K) lj Najstarejši postrešček t LJubljani Je 801et-ni Eppich Matija, št. 25, kateri je že od 1. 1872. član društva Prvih ljubljanskih poslreščkov Mol oj>ravlja ia nad 50 let v Ljubljani postrežniško službo, bil je vedno pošten in delaven In je z veseljem prevzel vsako delo. Visoka slabost mu on»-mogečuje zasl- ?ek, spominjajo pa se ga njegovi tovariši postreKČki-Člani omenjenega društva in mu potrajnjo po svojih močeh. Mogočo se spomni nanj tudi kdo Izmed njegovih številnih nekdanjih »klijentov«, kar starček gotovo zasluži. lj LJuhl anska kreditna banka j* nfttanovlla v Novem Sadu podružnico, ki je pričela poslovati dne 1. februarja 1922. IJ Drsnnjo na »amrili Ljubljanici, Na Prulah je Ljubljanica zamrznila. Na tistem mestu je Ljub-ljani-a globoka 3—4 metre. Zamrznjena Ljubljanica je privabila na stotine dečkov In deklic, ki so ik«» Številu — Odbor. (k) Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljalo že 25 let pr.jetno diSeCi u jj kot kosmatikum za negovanje zob, zobnega meša, glave, kot do mtek k vodi za umivanle, ker je radi svojega antiseptično Čistega, osvežujočega delovanja najboljšega učinka Ravnotako je prd ubljen kot krepko, blago delujoče ln vrlo prijetito sreči« stvo : a drgnenje hrbta, rok. nog in celega telesa. Je mnogo moCneiSt in delujoči kot Francosko žganje iu naiboljesredstvo te vrste. Tisoče priznanj! 2 zamotom ln poštnino za vsacega: 3 dvo nate ali 1 Specljalna steklenica ... 48 K. Za prodajalce] 12 dvojn ali 4 špec. steklenice 158 K 24 . . S . . 260 . 36 . . 12 » » d94 , poštnine prosto na VnSo pošto. Kdor pošlje denur naprej, dODi šc popust v naravi. Dool se tudi: Elza cbllt zn kurja oCesa 5 ln 7-S' K; Euo menlolni CrtniU 12 K; Eita posipaini praSek II K pristno Elsa ribje olje b5 K; El3s vodo za usta 36 K; EIbii kolenska votla 41 K. Elj., Sumski mlris 11 K: Uliiccrln 6 la 30 K. Lijr,oi| Liisolorra 30 K; kineSkl Ca| 3 K; El»a mrCesm prašek 15 K: strup ta pod!;""® In mlSI po ^ In 12 K EUGEN V. FELLEK, lekarnar Stnbica donja, Eliatrg 134, Hrvatsko. Kdor \i\ kaj vedel CR Albinu REN K O, bivšem vojaku 17. pp., 14. stotn., nazadnje stanujočeni v Dornoirnu na Predarlskem, ki je bil v letu 1914. nevarno ranjen v bitki pri Grodeku v Galiciji, naj sporoči svoj naslov na upravo »SLOVENCA« pod imenom: »RENKO<. — Posebno velja ta prošnja njegovemu vojnemu tovarišu, ki ga je videl ranjenega na bojišču in o tem pravil v neki brivnici. Vspka zanesljiva vest se bo dobro nagradila. 513 Grajščina Loka pri Zidanem mostu potrebuje neoženjenega Prosta hrana in stanovanje. Plača po dogovoru. Oglasiti se je zadnji čas do dne 28. lobruarja 1922. 525 iščem delavno, snažno ženo cd 30 do 40 let, ki zna samostojno gospodinjiti. Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo SLOVENCA pod štev. 494. Restavracija A (opremljena) na Blejskem ?radn s 16 sobami za tujce, se ooda r najem. Ustne ponudbe sprejema: KENDOVA GRAJ ŠKA UPRAVA NA BLEDU. 503 Županstvo občine Raka pri Krškem išče Izurjenega občinskega tajnika ki bi bil obenem tudi J«*- ORtJANIST. Letna plača v denarju 20.000 K in v biri 15.000 K ter prosto stanovanje. Vzame se tudi samo obč. tajnika z mesečno plačo 1650 K, s postranskimi zaslužki in prostim stanovanjem v občinski hiši. Nastop službo s 1. event. 13. marcem. Ponudbe je vlagati pri iupunttvu Raka de 23. februarja 1922. PRODA SE Y0Č mošk|h oiM in površnikov ter žrovlji St. 10, 41. "TBt Vpraša se dopoldne: Dvorni trg Št. 1. II. nadstropje na lovit, Ljubljana. 497 nCtffof nhip (dolg), podložen, se Uoitjdl JJkSDt <•„„,, prnda. Poizve se pri krojaškem mojstru J. KttF/', Dunajska cesta št 9, Ljubljana. 490V1Č£VA 2 Nova podružnica bo izvrševala vse v bančno stroko spadajoče posle, sprejemala vloge na knjižice in v tekočem računu proti ugodnemu obreslovanjn dajala vsakovrstne kredite, izvrševala nakazila v hi-in inozemstvo, prodajala in kupovala vrednostne papirje, valute in novce, sprejemala borzna naročila i. t. d. poučuje te- _ _____________meljito izven doma diplom, učiteljica. Prijave se sprejemajo v ponedeljek, *redo in petek od 14. do 16. tire na Poljanski cesti štev. 23 (Miklavčič roj. BouTard). 516 vseh vrst, od preprostih do najfinejših, radi vedno lovartia klobukov in slamnikov J sarji! Pošljite rabljena dvokoJosa v popolno prenovo, emnjliranje z ognjem in poniklianje. Na željo se kolesa tudi ohranijo čez zimo FE5«|5q0 Ljubljana, Karlov*ka , DCUjCI- cesta št. 4. 4-134 Franc Cerar Domžale (Stob). V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna lela ter preoblikuje po najnovejši modi. 'opravila se sprejemajo v Ljubljani vsa-. — Talafon štavitka 213 Nova, moderno urejena tvornica izdeluje zrcala raznih oblk in velikosti od najpreprostejših do najfinejših; ima na izbero kristalno steklo (brušeno) v poljubnih vzorcih za opremo pohištva, za napise tvrdk in varnostno steklo za vrata; prevzema izdelavo vlag?inja brušenega stekla po različnih vzorcih v medenino (mesing) za vrata itd. Poškodovana zrcala se sprejemajo v popravo, tmmm Točna postrežba! (2)©® Zmerne cene! Izdaja konzorcij »Slovana««. Odgovorni uradnik Uiha«! Mo4k«r« v Ljubljani Juguslovaajktt U&fcuiua v ^.juoljuoL