stališča strokovnih delavcev do folklorne 
dejavnosti v osnovnih šolah s posebnim programom 
vzgoje in izobraževanja
bojan kovačič
Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru
bojan.kovacic@um.si
nejc černela
Vrtci občine Moravske Toplice
nejc.cernela@gmail.com
Izvleček: Prispevek preučuje stališča strokovnih delavcev v osnovnih šolah s posebnim 
programom vzgoje in izobraževanja, povezanim s folklorno dejavnostjo. V raziskavi je 
sodelovalo 240 strokovnih delavcev iz vseh 28 slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavo-
dov, ki izvajajo omenjeni program. Anketiranci so na podlagi 5-stopenjske lestvice ozna-
čili svoje strinjanje s trditvami, ki se nanašajo na formalno izobrazbo in folklorne dejav-
nosti, vključevanje folklornih vsebin in dejavnosti, odnos do folklore in delo v razredu ter 
uporabo folklornih vsebin v terapevtske namene. Glavne ugotovitve se nanašajo na dej-
stvo, da strokovni delavci tekom institucionalnega izobraževanja niso pridobili dovolj 
znanja za posredovanje folklornih vsebin pri delu z učenci s posebnimi potrebami, kar 
kaže na to, da je v zavodih, ki izvajajo posebni program vzgoje in izobraževanja, na tem 
področju še veliko možnosti napredka glede vključevanja folklornih vsebin in dejavno-
sti, s poudarkom na ljudskih plesih, ljudskih pesmih, ljudskih rajalnih igrah ter šegah in 
navadah. Temu pritrjuje ugotovljeno dejstvo, da imajo strokovni delavci zelo pozitiven 
odnos do folklore nasploh. Ugotovitve lahko predstavljajo izhodišče za prihodnje razi-
skave, ki bi potrdile nujnost interdisciplinarnega pristopa različnih znanstvenih podro-
čij (specialne in rehabilitacijske pedagogike, glasbene didaktike, folkloristike, etnokore-
ologije, glasbene terapije, psihologije in kineziologije).
Ključne besede: folklorna dejavnost, folklorne vsebine, otroci s posebnimi potrebami, 
osnovne šole s posebnim programom vzgoje in izobraževanja, stališča strokovnih delav-
cev
views of professionals regarding folklore activities in primary 
schools with a special education program 
Abstract: The paper examines the views of professionals in primary schools with a spe-
cial education program in relation to folkloric activities and content. The research in-
volved 240 professionals from all 28 Slovenian educational institutions implementing 
the program. Respondents rated their agreement on statements related to formal educa-
tion and folklore activities, inclusion of folklore content and activities, attitudes towards 
folklore and classroom work, and use of folklore content for therapeutic purposes on a 
Izvirni znanstveni članek ◆ Original Research Paper
https://doi.org/10.26493/2712-3987.17(34)91-113
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
17
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
34
92
5-point scale. The main findings relate to the fact that during institutional training, pro-
fessionals did not acquire sufficient knowledge to teach folkloric content when working 
with students with special needs, suggesting that there are still many opportunities for 
progress in the integration of folkloric content and activities, with a focus on folk danc-
es, folk songs, folk games and customs and habits, in institutions that implement the spe-
cial education program of education. This is confirmed by the fact that the professionals 
have a very positive attitude towards folklore in general. The results can represent a start-
ing point for future research, which would confirm the need for an interdisciplinary ap-
proach in different scientific fields (special and rehabilitation education, music didactics, 
folklore, ethnochoreology, music therapy, psychology and kinesiology). 
Keywords: folklore activity, folklore content, children with special needs, primary 
schools with special education program, views of professionals
V tem prispevku se osredotočamo na folklorno dejavnost in ožamo fokus na področje folklore ter folklornih dejavnosti in vsebin pri delu z otroki s posebnimi potrebami. Prispevati želimo k zavedanju izobra-
ževalnega potenciala, ki ga ima folklorna dejavnost v vzgojno-izobraževalnih 
zavodih, ki izvajajo posebni program vzgoje in izobraževanja, in tudi širše. Za-
vedanje pomena ljudskega glasbenega izročila v vzgojno-izobraževalnem pro-
cesu nasploh je pomembno. Vendar, kot navaja Knific (2007), brez ustreznega 
poučevanja elementov plesa od učenca ne moremo pričakovati, da bo pokazal 
pristen odnos do tega, kar mu slovensko ljudsko plesno izročilo ponuja. Koban 
Dobnikova (2005, str. 64) izpostavi, da je »ljudski ples bogat vir vzgojnih in iz-
obraževalnih vsebin«. 
V skrbi za razvoj glasbenega talenta učencev s posebnimi potrebami, ka-
mor se implicitno ali eksplicitno umešča plesni talent, se lahko opiramo na 
kriterije potencialnega plesnega talenta (Baum idr., 2004). Nabor na področju 
sposobnosti vključuje: telesni nadzor (nadzira po občutku, se lahko prilagaja, 
ohranja ravnotežje na eni nogi, ima moč v nogah, rokah in trupu, vzdržuje ko-
rekcije), koordinacijo in gibčnost (lahko kombinira gibe, izvaja kompleksne lo-
komotorne/gibalne vzorce, ločeno giba posamezne dele telesa, se prosto giblje 
v prostoru, se hitro giblje), prostorsko zavedanje (zaveda se drugih ljudi, prila-
gaja se drugim plesalcem in prostoru, poravnava se po krogu ali liniji, je točen v 
času in prostoru), spomin in priklic (zapomni si podatke, izvaja brez posnema-
nja, natančno opazuje in ponovi gibe, je zmožen graditi sekvence), ritem (s te-
lesom izraža ritem, natančno ponavlja ritmične vzorce, anticipira/predvideva, 
čaka na pravi trenutek za začetek, najde osnovni pulz ali ritem). Področje moti-
vacije vključuje: sposobnost osredotočanja (usmerja pozornost, popolno se po-
sveča gibanju, je zainteresiran in vključen v razredne aktivnosti), vztrajnost (ne 
preda se zlahka, vadi, napreduje, vzame si čas za premislek, poskuša do pravil-
ne izvedbe). Ustvarjalnost vključuje: ekspresivnost (kaže zadovoljstvo v giba-
nju, izvedba je intenzivna in energična, je popolnoma vključen, izraža občut-
ke), gibalne kvalitete (prikazuje različne dinamike, gibanje v ravneh, smereh, 
b. ko
vač
ič
, n
. č
ern
ela ◆ sta
lišč
a stro
ko
v
n
ih
 d
elavc
ev d
o
 fo
lk
lo
rn
e d
ejav
n
o
sti v o
sn
o
v
n
ih
 šo
la
h
 s po
sebn
im
 pro
g
ra
m
o
m
93
stilih, subtilno komunicira, gibanje je popolno, povezuje dele telesa), improvi-
zacijo (odziva se spontano, osredotočeno ustvarja realnost, prikazuje podrob-
nosti, odgovori so presenetljivi ali nenavadni). Opažamo manko raziskav, ki bi 
prenašale kriterije plesne izvedbe na populacijo otrok s posebnimi potrebami. 
Verjamemo pa, da celotna glasbenopedagoška stroka v vzgojno-izobraževalnih 
zavodih nasploh sprejema pozitivne učinke gibanja in plesa ter skrbi za pogosto 
vključevanje različnih oblik gibalno-plesnih aktivnosti v pouk glasbe. Koban 
Dobnikova (2005) poudarja zagotavljanje glasbenih spodbud za gibanje in ples, 
zavedanja pomena pesmi, uporabo gibalnih in rajalnih iger, pantomime, spon-
tane in usmerjene gibalne igre z vlogami, gibno plesno in govorno dramatizira-
nje, gibalne didaktične igre in ples, kar je na tem področju del sodobne prakse. 
Avtorica izpostavi tudi pomembne vsebinske vidike gibalno-plesne aktivnosti 
v vzgojno-izobraževalni praksi: oblikovanje celostne podobe učenca, preven-
tivno in terapevtsko delovanje pri različnih motnjah, spodbujanje doživljanja 
in razmišljanja, aktivacijo telesne, čustvene, razumske in duhovne zmožnos-
ti učenca, kompleksnost gibalno-plesnih aktivnosti. Gibalno-plesne aktivno-
sti imajo v vzgojno-izobraževalni praksi pomembno mesto in prinašajo koristi. 
Koban Dobnikova (2005) navaja tudi razsežnosti ciljev gibalno-plesnih aktiv-
nosti: kognitivni, telesno-gibalni, socialni, čustveni, motivacijski, estetski in 
moralno-etični cilji.
Uvodoma izpostavimo še raziskavo Deansa (2016), ki priča o tem, da je 
učenje plesa preko igre dobra izbira pri učencih prvega triletja. Učenci namreč 
pridejo iz različnih okolij, toda vsem je skupno področje igra, iz katere je pot-
rebno izhajati. Raziskava je pokazala, da je ples povezovalec gibalno-ritmične 
dejavnosti in usvajanja socialnih spretnosti. Učenci torej preko plesa dosežejo 
določeno stopnjo zavedanja samih sebe in kolektiva, v katerem delujejo. To jim 
nudi odlična izhodišča za nadaljnji razvoj in s tem spoznavanje šole kot živega 
sistema, v katerem veljajo določena pravila, sicer sam po sebi ne more funkcio-
nirati. Tudi raziskava, ki je po osemtedenskem izobraževalnem programu pre-
učevala učinke plesa (Lobo in Winsler, 2006), je pokazala, da ima ples zelo ve-
liko vlogo pri pridobivanju socialnih spretnosti. Izvedena je bila na primeru 
štiridesetih otrok, ki so prihajali iz socialno ogroženih družin in bili naključno 
razdeljeni v dve skupini – eksperimentalno in kontrolno. Pri tistih, ki so dvak-
rat tedensko obiskovali plesni program, je bil opažen napredek na področju po-
zornosti, vedenja, povezovanja uma s telesom, komunikacije, varnosti in stikov.
Na predpostavki o pozitivnih učinkih plesa ter obravnave folklorne de-
javnosti in vsebin ter ob vpogledu v možnosti izvajanja folklorne dejavnosti v 
posebnem programu vzgoje in izobraževanja v prispevku preučujemo stališča 
strokovnih delavcev slovenskih šol s posebnim programom vzgoje in izobra-
ževanja do formalne izobrazbe in folklorne dejavnosti, vključevanja folklor-
nih vsebin in dejavnosti ter njihov odnos do folklore, dela v razredu in uporabe 
folklornih vsebin v terapevtske namene. Implicitno želimo poudariti pomen 
interdisciplinarnega povezovanja, ki bi lahko privedlo do oblikovanja didak-
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
17
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
34
94
tičnih načel in priporočil ter specifične metodike poučevanja ljudskih plesov in 
ostalih folklornih vsebin pri delu z otroki s posebnimi potrebami.
folklora
Besedo folklora je prvič uporabil John Thoms leta 1846 v Angliji kot skovanko 
besed folk (ljudstvo) in lore (poznavanje) (Stanonik idr., 2004). Slovar sloven-
skega knjižnega jezika (Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znan-
stvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut 
za slovenski jezik Frana Ramovša, 2015) geslo folklora opredeljuje kot: »ljud-
ska duhovna kultura«. »Folklora – etnol. ljudska duhovna kultura; spontana, 
v glavnem nešolana, na ustni tradiciji temelječa ustvarjalnost širšega sloja pre-
bivalstva. Zajema ljudsko pesništvo, prozo, glasbo, ples; vključuje etnološka, re-
gionalna, tradicijska in religijska izročila.« (Bučar idr., 2006, str. 296)
Folklorna skupina je navadno skupina enakomislečih ljudi, ki predsta-
vlja zametke plesnega dogajanja posameznih pokrajin. V svoje nastope vnaša-
jo plese, šege in navade, ki se smiselno dopolnjujejo in povezujejo. Navadno 
jih spremljajo godci, ki poskrbijo za poustvarjanje vzdušja, kakršno je bilo ne-
koč (Knific, 2005). Folklorna skupina preko druženja z glasbo in s plesom nudi 
odlično priložnost za zbliževanje na družinski, prijateljski ali kolektivni rav-
ni. Folklorna skupina seznanja občinstvo z »ljudsko plesno in pevsko tradi-
cijo predvsem na svojih nastopih, na raznih prireditvah, na festivalih ali pa na 
celovečernih koncertih. Z gostovanj v tujini pa predstavlja slovensko raznoli-
kost širokemu občinstvu.« (Janžič, 2007, str. 11–12) Danes imamo v Sloveni-
ji približno 500 folklornih skupin, bodisi odraslih bodisi otroških. Otroške so 
navadno oblikovane znotraj interesnih dejavnosti na šoli, odrasle pa v okviru 
društev (Ferenc Trampuš, 2016). Dejstvo kaže na bogato ljubiteljstko kultu-
ro. Po drugi strani se kaže, da zanimanje za folkloro upada. Pogosto se jo poj-
muje kot zastarelo, podeželsko in nazadnjaško (Ramovš, 1999), čeprav ponuja 
pregled nad kulturno-zgodovinskim dogajanjem. Za to so po mnenju Glatzo-
ve (2006) deloma krive folklorne skupine same, saj jo ponujajo kot nekaj, kar 
je bilo nekoč in nima nič opraviti s sedanjostjo. V resnici bi to morala biti pov-
sem sodobna umetniška praksa, ki bi s sodobnimi modeli prišla naproti širšim 
množicam in soustvarjala kulturno dediščino. Folklora ni samo preoblačenje v 
obleke naših prednikov, ampak je tudi vživljanje v njihovo čustvovanje ter do-
življanje praznovanj, ki počasi izumirajo (Delavsko prosvetno društvo Svobo-
da in in Folklorna skupina Bolnišnica (Ptuj), 2006). Zato so za ohranjanje ljud-
skega izročila pomembne odrske postavitve, pri katerih poleg ljudskih pesmi, 
ljudskih iger, ljudskih glasbil, instrumentalne glasbe, dramske igre, rekvizitov, 
folklornih kostumov, narečnega govora osrednje mesto zavzema ljudski ples.
Folklorna dejavnost kot ljubiteljsko udejstvovanje predvsem folklornikov 
je izrednega pomena za ohranjanje in poustvarjanje ljudskega izročila. Promo-
b. ko
vač
ič
, n
. č
ern
ela ◆ sta
lišč
a stro
ko
v
n
ih
 d
elavc
ev d
o
 fo
lk
lo
rn
e d
ejav
n
o
sti v o
sn
o
v
n
ih
 šo
la
h
 s po
sebn
im
 pro
g
ra
m
o
m
95
cija dejavnosti med učitelji oz. različnimi profili strokovnih delavcev bi lah-
ko pripomogla k izgradnji zavedanja o izobraževalnem potencialu na različnih 
ravneh izobraževanja, ki ga ta dejavnost ima.
folklorne vsebine
Na Slovenskem je ljudski ples človeka spremljal po končanem spoprijemanju z 
vsakodnevnimi opravili, kot so bile trgatve, košnje, žetve, ličkanje koruze ipd. 
Tudi otroci so se sproščali na podoben način, s to razliko, da je njihovo pople-
sovanje mejilo na mešanico igre in plesa (Fuchs in Rački, 2004). »Dandanes se 
z ljudskim plesom dosti srečujemo, gledamo ga na raznih prireditvah, resnih in 
zabavnih, na proslavah, veselicah, kot okras pa služi mnogim televizijskim od-
dajam. Le redko pa se upravičeno vprašamo, kaj ljudski ples pravzaprav je in ali 
to ime upravičeno uporabljamo. O njem navadno govorimo, da je del duhov-
nega ljudskega izročila, da je ljudska umetnost, a ljudje ga največkrat na kratko 
imenujejo ’folklora’, ker ga pač vidijo v izvedbi folklornih skupin.« (Ramovš, 
1980, str. 13)
Tipične folklorne vsebine so poleg ljudskih plesov tudi ljudska glasba, 
ljudske pesmi, rajalne igre, šege in navade. Za ljudsko glasbo velja, da so njeni 
ustvarjalci ljudski godci. Ti skorajda ne vključujejo solističnih glasbil. Sicer pa 
med ljudske inštrumente uvrščamo vsakršen predmet, iz katerega je moč izva-
biti zvoke in spada na področje glasbenega izročila. Med vsemi inštrumenti iz-
stopa harmonika, ki je bila na sredini 19. stoletja nepogrešljiv člen ljudskega in-
štrumentarija. Razlog tiči v njeni kompleksnosti, relativno lahki prenosljivosti 
in prilagodljivosti (Cvetko, 2008). 
Prvenstvo slovenske, še danes zanesljive in sprejemljive definicije narodne/
ljudske/folklorne pesmi pripada Alojziju Resu in se glasi: »Vsaka pesem je na-
rodna, kakor hitro jo narod sprejme in (svobodno) poje, ne glede na njeno vse-
bino ali izvor, ne glede na to, ali je stvaritelj izšel iz ljudskih krogov ali ne, ali 
je znan ali ni. Nasprotno ni in ne more biti nobena pesem ’narodna’, ki v na-
rodnem petju ne živi ali ni živela, najsi v napevu, metriki, občutku in vsebini 
še tako nalikuje temi, kar smatramo sicer za poseben značaj narodne pesmi.« 
(Glušič, 2007, str. 85) 
Rajalne igre »zajemajo lastnosti otroške igre, psiho-fizično sprostitev ter 
tudi zasnove plesne tehnike in plesnega ustvarjanja« (Zagorc, 2006, str. 37). 
Otroci se igrajo že kot dojenčki in pravila iger prilagajo po svoje. Vanje vnaša-
jo novitete v koraku s časom, uporabljajo moderne pripomočke in se jih igra-
jo zgolj zaradi tega, da se zabavajo (Arh, 2009). Ramovš (1992) je ugotavljal, da 
pravzaprav pravih otroških plesov niti ne poznamo oz. da gre pri otroških ple-
sih pravzaprav za otroške igre, ki šele ob ritmičnem gibanju dobijo svoj pravi 
pomen. Primeri takšnih rajalnih iger so: »Ringa, ringa raja«; »Al’ je kej trden 
most«; »Bela, bela lilija«. Rajalne igre so lahko ljudske ali umetne. Učence 
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
17
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
34
96
lahko seznanimo z otroško ljudsko glasbo in s številnimi gibalnimi igrami. 
Obstaja tudi možnost, da jih (ob upoštevanju pravilnih postavitev) ustvarimo 
tudi sami. Gibalni motiv in ritmični motiv, ki mu sledi, skupaj tvorita ključ-
no komponento rajalnih iger. Slednje prepoznamo po gibanju posameznika ali 
skupine v prostoru ob govorjenem besedilu (Kroflič in Gobec, 1989). 
Šege in navade lahko v grobem razdelimo v tri skupine: šege in navade ži-
vljenjskega kroga, šege in navade ob delu in šege ob praznikih (Poljak Istenič, 
2013).
otroci s posebnimi potrebami
Izraz posebne potrebe označuje posameznika, ki se težje prilagaja pričakova-
njem in potrebam okolja (Kobolt, 2011). »Zakon o usmerjanju otrok s posebni-
mi potrebami (ZUOPP-1)« (2011) otroke s posebnimi potrebami deli v nasled-
nje skupine: otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci 
oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z go-
vorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otro-
ci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otroci z avtističnimi 
motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (»Zakon o usmer-
janju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1)«, 2011, 2. člen). V Kriterijih za 
opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi po-
trebami (Zavod RS za šolstvo, 2015) najdemo pomembnejše značilnosti vseh 
obstoječih skupin otrok s posebnimi potrebami po posameznih stopnjah. Med 
prilogami tega dokumenta lahko zasledimo tudi kriterije za določitev začasne-
ga spremljevalca za fizično pomoč, v primerih, ko je le-ta potreben za optimal-
ni razvoj otroka. 12. člen »Zakona o osnovni šoli (Zosn-UPB3)« (2006) pravi: 
»Učenci s posebnimi potrebami potrebujejo prilagojeno izvajanje programov 
vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe 
vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja. Ti 
učenci so glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje opre-
deljeni v zakonu, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.« Vzgoja in 
izobraževanje otrok s posebnimi potrebami lahko med drugim poteka po po-
sebnem programu vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, s težjo in težko 
motnjo v duševnem razvoju in drugih posebnih programih (v nadaljevanju Po-
sebni program vzgoje in izobraževanja) (»Zakon o usmerjanju otrok s posebni-
mi potrebami (ZUOPP-1)«, 2011, 5. člen). Izhodišče Posebnega programa vzgo-
je in izobraževanja (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Zavod 
RS za šolstvo, 2014) je proces vzgoje in izobraževanja učencev z zmerno, težjo 
in težko motnjo v duševnem razvoju, strukturiran na specialni pedagoško-an-
dragoški bazi. Učenci z zmerno, s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju za-
radi posebnosti potrebujejo veliko spodbud za svoj osebni razvoj. Poseben pro-
gram vzgoje in izobraževanja delimo na več delov, in sicer na: 
b. ko
vač
ič
, n
. č
ern
ela ◆ sta
lišč
a stro
ko
v
n
ih
 d
elavc
ev d
o
 fo
lk
lo
rn
e d
ejav
n
o
sti v o
sn
o
v
n
ih
 šo
la
h
 s po
sebn
im
 pro
g
ra
m
o
m
97
– obvezni del, ki traja devet let in vključuje tri stopnje: prvo (I.), drugo (II.) 
in tretjo (III.),
– nadaljevalni del, ki traja tri leta in vključuje četrto (IV.) stopnjo,
– nadaljevalni del, ki traja osem let – raven Učenje za življenje in delo – in 
vključuje peto (V.) in šesto (VI.) stopnjo.
Prva dva dela trajata do 18. leta, tretji del programa traja od 18. do 26. leta.
Oddelki posebnega programa so lahko nameščeni v istih stavbah kot re-
dne osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom ali posebni zavodi 
(Jurišid, 2020). »Različni ali, kot jih pogosto označimo, drugačni otroci, so 
del socialnega tkiva. Stvarnost in duhovni prostor skupnosti soustvarjamo in 
bogatimo vsi, ki živimo v skupnosti. Človeška različnost je gibalo odnosov in 
razvoja.« (Mikuš Kos, 1999; Petovič, 2014, str. 10)
Zgodnja obravnava (Globačnik idr., 2012) stremi k temu, da izbrana poi-
menovanja skupin s posebnimi potrebami posameznih držav sovpadajo s šol-
skimi sistemi le-teh. Slovenija je na tem področju usmerjena v smeri inkluzije 
(vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne šole in vrtce) in sistema se-
gregacije (vključevanje otrok s posebnimi potrebami v specializirane ustanove). 
Strokovnjakom, staršem in učencem pri usmerjanju znatno pomaga »Za-
kon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1)« (2011). Negativna 
diskriminacija se ne odobrava, pozitivna pa je dobrodošla, saj odpravlja razlike, 
ki nepravično delijo učeče se. Za čim boljšo umestitev otroka v najprimernejšo 
vzgojno-izobraževalno ustanovo in zagotavljanje optimalnih pogojev za učenje 
je nujno kvalitetno odkrivanje posameznih primanjkljajev, ovir in motenj ter 
sposobnosti in funkcioniranja v procesu usmerjanja. V skladu s tem se nato na-
črtujejo ustrezne prilagoditve ter dodatna strokovna pomoč (Krek idr., 2011). 
folklorna dejavnost v posebnem programu 
vzgoje in izobraževanja
Poučevanje otrok s posebnimi potrebami je oteženo, saj tekom procesa vzgo-
je in izobraževanja pride do prepletov zunanjih in notranjih dejavnikov, ki z 
medsebojnimi vplivi zameglijo mejo med vzročno-posledičnimi povezavami. 
Osebe lahko slabše zaznavajo stvari, so motorično nekonkurenčne vsakdanjim 
situacijam in niso sposobne tvoriti zapletenih miselnih procesov (Pečavar, 
2004). Folklora v tem primeru ponuja možnosti za napredek, saj, kot navaja 
Krofličeva (1999, str. 24), »v plesnih aktivnosti deluje telo kot sprejemnik, pos-
redovalec in izvajalec, ko sprejema kinestetične, ritmične in socialne dražljaje 
ter se odziva nanje. Otrok se pričenja zavedati telesa in njegovih delov, števil-
nih možnosti gibanja v času in prostoru ob različni količini porabljene energi-
je in ob lastnih svojstvenih vzorcih gibanja.« Bucikova (2003) v zvezi z gibalno 
oviranimi otroki navaja, da že, denimo, telesni in očesni stik pri gibalno ovira-
nih otrocih in njihovih soplesalcih pomembno prispevata k temu, da se spro-
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
17
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
34
98
stijo kanali komunikacije. Zainteresiranost za dejavnost kar naenkrat naras-
te, z njo pa se veča tudi želja po raziskovanju sposobnosti svojega telesa in uma. 
Otroci po tem hrepenijo. Ples jim ponuja ogromno paleto izzivov in možnos-
ti, da uporabijo vsa čutila. Pazljivo je potrebno izbrati vsebine, saj lahko ob pre-
tiranem vsiljevanju pride do neželenega učinka, ki ga je zelo težko popraviti. 
V posebnem programu vzgoje in izobraževanja je folklora ena izmed mo-
žnih interesnih dejavnosti (Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šol-
stvo, 2004a). Posebni program vzgoje in izobraževanja (Ministrstvo za izobra-
ževanje, znanost in šport in Zavod RS za šolstvo, 2014) omogoča vključevanje 
učencev v izbirne vsebine na IV. in V. stopnji (2 uri na teden). V okviru intere-
sih dejavnosti je opredeljena tudi plesna dejavnost, ki se lahko izvaja kot ples, 
ljudski ples ali družabni ples. Izvajajo jo lahko vsi učitelji, ki imajo pogoje za 
delo na osnovni šoli in so si že oz. si morajo pridobiti ustrezna znanja s pod-
ročja plesa na najmanj treh seminarjih v trajanju najmanj 16 ur za vsak posa-
mezni sklop. 
Za poučevanje v posebnem programu vzgoje in izobraževanja morajo uči-
telji in drugi strokovni delavci zadostiti kriterijem, ki so bili sprejeti s »Pra-
vilnikom o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v prilagojenih 
izobraževalnih programih osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim stan-
dardom« (2015). Poučuje lahko posameznik, ki je dokončal univerzitetni štu-
dijski program defektologije, specialne in rehabilitacijske pedagogike ali magi-
strski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika. 
Svetovalni delavec je lahko, kdor je končal: univerzitetni študijski program de-
fektologije, pedagogike (smer pedagogika), psihologije, socialnega dela, social-
ne pedagogike ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ali magistrski štu-
dijski program druge stopnje psihologija, pedagogika, socialno delo z družino, 
socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spo-
la, duševno zdravje v skupnosti, socialna pedagogika, specialna in rehabilita-
cijska pedagogika, supervizija, osebno in organizacijsko svetovanje, inkluzivna 
pedagogika ali inkluzija v vzgoji in izobraževanju. Vsebine s področja športa 
lahko v posebnem programu posreduje posameznik, ki je dokončal univerzi-
tetni študijski program športne vzgoje ali magistrski študijski program dru-
ge stopnje športna vzgoja. Učitelj za področje glasbene vzgoje je lahko tudi, 
kdor je dokončal univerzitetni študijski program glasbene pedagogike ali ma-
gistrski študijski program druge stopnje glasbena pedagogika. Mednarodne 
raziskave (Bamford, 2006), ki so bile izvedene pod okriljem organizacij IFA-
CCA, UNESCO in Australia Council for the Arts, kažejo, da se predmeti, 
pri katerih je vključena folklorna dejavnost, pojavljajo v učnih načrtih skoraj 
vseh držav sveta, ugotovili pa so tudi, da v petintridesetih državah po svetu pri-
manjkuje ustrezno izobraženega kadra na področju umetnosti, ki bi lahko pos-
redoval dotične vsebine učencem.
Učni načrt za glasbeno vzgojo v posebnem programu vzgoje in izobraževa-
nja (Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo, 2004b) vsebuje 
b. ko
vač
ič
, n
. č
ern
ela ◆ sta
lišč
a stro
ko
v
n
ih
 d
elavc
ev d
o
 fo
lk
lo
rn
e d
ejav
n
o
sti v o
sn
o
v
n
ih
 šo
la
h
 s po
sebn
im
 pro
g
ra
m
o
m
99
nekaj ciljev, ki so neposredno ali posredno povezani s folklornimi vsebinami 
in dejavnostmi. Primeri splošnih ciljev: ohranjati ljudsko izročilo z izvajanjem 
ustreznih ljudskih pesmi in plesov ter z izdelovanjem preprostih ljudskih instru-
mentov oblikovati pozitiven odnos do domače in tuje glasbene kulture, izražati 
glasbena doživetja in vsebine z gibalno, likovno ter besedno komunikacijo, raz-
vijati interes in željo po glasbenem udejstvovanju in vključevanju v glasbene de-
javnosti (str. 5). Primeri operativnih ciljev na področju gibalnega izražanja na 
prvi stopnji: spoznavajo dele telesa in njihovo funkcijo, se prosto gibljejo ob glas-
bi, se ritmično zibljejo ob umirjenih glasbenih vsebinah, opazujejo različna gi-
banja, skupinsko izvajajo elemente rajalnih iger (str. 8). Na tretji stopnji se na-
bor ciljev na področju gibalnega izražanja nekoliko razširi: spoznajo dele telesa 
in njihovo funkcijo, se prosto gibajo ob glasbi, korakajo ob glasbi, uskladijo giba-
nje telesa oz. dele telesa z ritmom posredovane glasbe, nakažejo gibanje melodije 
z gibanjem telesa, izvedejo elemente ljudskih plesov v gibanju, gibalno ponazori-
jo vsebine obravnavanih pesmi (dramatizacija pesmi) (str. 20). Učni načrt vklju-
čuje tudi številne druge operativne cilje na področju poslušanja glasbe, igranja 
na instrumente, petja ter glasbeno-didaktičnih iger in drugih dejavnosti v po-
vezavi z glasbo, ki se jih da povezati s folklornimi vsebinami in dejavnostmi.
Učni načrt za gibanje in športno vzgojo posebnega programa vzgoje in izo-
braževanja (Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo, 2004a) za 
prvi del (od treh) osnovnošolske ravni predlaga nekatere dejavnosti (plesanje 
ljudskih plesov, značilnih za pokrajino, igranje izštevank, utrditev znanih ple-
sov), ki jih ravno tako lahko povežemo s folklornimi vsebinami in dejavnostmi.
Po Krofličevi in Gobčevi (1989) v plesni vzgoji uporabljamo tri različne 
oblike vzgojnega dela, in sicer skupno, skupinsko in individualno, Retuznik 
Bozovičar idr. (2011) dodajajo še obliko dela v parih. Najprimernejšo obliko 
dela izbere izvajalec sam, saj je le-ta odvisna od izbranega cilja, spodbud ter 
pogojev za delo. Vodje skupin se pravilnih plesnih drž in načinov podajanja 
plesnih korakov naučijo na raznih izobraževanjih. Prilagodijo se tudi določe-
ne plesne drže in motivi, ki jih mlajši otroci ne zmorejo izvesti tako, kot bi bilo 
to potrebno. Zato otrokom prilagodijo trokoračno in dvokoračno polko, po-
gosto tudi valčkov korak, prilagajajo trikorake, izpustijo intenzivnejše obrate, 
zibe z boki, klece ipd., a ne povsod ustrezno (Ramovš, 2000). Pri delu z učenci 
s posebnimi potrebami pa so ključne prilagoditve. Žal je Učni načrt za glasbeno 
vzgojo v posebnem programu vzgoje in izobraževanja (Ministrstvo za šolstvo in 
šport in Zavod RS za šolstvo, 2004b), kar se tiče vključitve specialnodidaktič-
nih priporočil, skromen. Med drugim je zapisano, da mora učitelj premišljeno 
uporabljati najprimernejše metode ter učencem ves čas pomagati, da 
razvijajo preko petja, igranja, poslušanja in različnih iger glasbeno ob-
čutljivost. Ponuditi jim mora glasbo takih vsebin in v takih odmer-
kih, da jo bodo sposobni sprejeti in jim bo hkrati omogočala optima-
len razvoj. Vsak učitelj si glede na sposobnosti učencev ustvari svoj 
način dela. Pri tem svobodno izbira program pesmic in melodij za 
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
17
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
34
100
poslušanje, petje in igranje, gibalnih in glasbenodidaktičnih iger ter 
ostalih dejavnosti, ki jih vsebinsko povezuje s primernimi področji iz-
obraževanja. (str. 24−25)
Znano je, da se ples uporablja tudi v terapevtske namene. Bannerman-Ha-
igova (2006) pravi, da je naše gibanje pravzaprav naše vedenje. Terapevtska sfe-
ra pri plesni dejavnosti posega na področje telesa, uma ter njune interakcije: 
različne spremembe v telesu vplivajo na naše psihološko področje in obratno. 
O folklorni dejavnosti učencev s posebnimi potrebami ne vemo veliko, 
zato smo izvedli raziskavo na reprezentativnem vzorcu, s katero smo med dru-
gim želeli ugotoviti, ali se folklornim vsebinam in dejavnostim v polju poseb-
nih potreb posveča dovolj pozornosti. Specialnodidaktični pristop na tem 
področju raziskovanja in strokovnega delovanja vsekakor zahteva interdiscipli-
narno povezovanje.
metoda
Problem in cilji raziskave
Glavni namen raziskave je bil preučiti stališča strokovnih delavcev v slovenskih 
vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo posebni program vzgoje in izobra-
ževanja, do formalne izobrazbe in folklorne dejavnosti, vključevanja folklor-
nih vsebin in dejavnosti ter njihov odnos do folklore in dela v razredu ter upo-
rabe folklornih vsebin v terapevtske namene. Proučiti smo želeli tudi, ali med 
skupinami pedagoških delavcev, ki delujejo na slovenskih vzgojno-izobraževal-
nih zavodih, ki izvajajo posebni program vzgoje in izobraževanja, obstajajo sta-
tistično pomembne razlike v proučevanih stališčih.
Raziskovalna vprašanja
RV1: Kakšna so stališča strokovnih delavcev slovenskih šol s posebnim pro-
gramom vzgoje in izobraževanja do formalne izobrazbe in folklorne de-
javnosti, do vključevanja folklornih vsebin in dejavnosti, kakšen je njihov 
odnos do folklore in dela v razredu ter uporabe folklornih vsebin v tera-
pevtske namene?
RV2: Ali med skupinami strokovnih delavcev (specialni in rehabilitacijski 
pedagogi, defektologi, inkluzivni pedagogi, socialni pedagogi, učitelji s 
specialno pedagoško dokvalifikacijo, drugi strokovni delavci) na šolah s 
posebnim programom vzgoje in izobraževanja obstajajo statistično po-
membne razlike v stališčih do formalne izobrazbe in folklorne dejavnosti, 
vključevanja folklornih vsebin in dejavnosti ter odnosu do folklore, dela v 
razredu in uporabe folklornih vsebin v terapevtske namene?
Hipoteze so implicitno izražene v obliki raziskovalnih vprašanj.
b. ko
vač
ič
, n
. č
ern
ela ◆ sta
lišč
a stro
ko
v
n
ih
 d
elavc
ev d
o
 fo
lk
lo
rn
e d
ejav
n
o
sti v o
sn
o
v
n
ih
 šo
la
h
 s po
sebn
im
 pro
g
ra
m
o
m
101
Vzorec
Raziskovalni vzorec vključuje 240 strokovnih delavcev z vseh 28 slovenskih 
šol s posebnim programom vzgoje in izobraževanja, iz enajstih statističnih re-
gij Slovenije: gorenjske, goriške, jugovzhodne Slovenije, koroške, obalno-kra-
ške, osrednjeslovenske, podravske, pomurske, posavske, savinjske in zasavske. 
Vzorec sestavlja 72 specialnih in rehabilitacijskih pedagogov (30,0 %), 69 de-
fektologov (28,7 %), 41 inkluzivnih pedagogov (17,1 %), 32 socialnih pedagogov 
(13,3 %), 22 učiteljev s specialnopedagoško dokvalifikacijo (9,2 %) in 4 drugi pe-
dagoški delavci (1,7 %). V strukturi vzorca glede na spol povsem prevladujejo 
ženske (236 oz. 98,3 %). Vzorec ocenjujemo kot reprezentativen. V raziskavi je 
bilo udeleženih 68 strokovnih delavcev (28,3 %), ki imajo nad 20 let delovnih 
izkušenj z učenci s posebnimi potrebami, 73 (30,4 %) je bilo takšnih, ki ima-
jo od 10 do 20 let tovrstnih izkušenj. Od 5 do 10 let delovnih izkušenj s takšni-
mi učenci ima 58 anketirancev (24,2 %). Do 5 let delovnih izkušenj z učenci s 
posebnimi potrebami ima 41 anketirancev (17,1 %). Anonimno anketiranje po 
pošti smo izvajali od novembra 2019 do februarja 2020.
Merski instrument
Za potrebe raziskave je bil oblikovan anketni vprašalnik. Prvi del vprašalnika 
se nanaša na demografske podatke (spol, izobrazba, doba poučevanja, leta iz-
kušenj z učenci s posebnimi potrebami in obiskovanje glasbene šole); drugi del 
vsebuje oblikovane trditve, ki se nanašajo na formalno izobrazbo in folklorno 
dejavnost, vključevanje folklornih vsebin in dejavnosti, odnos do folklore in 
delo v razredu ter uporabo folklornih vsebin v terapevtske namene.
Anketiranci so svoje strinjanje izrazili s pomočjo petstopenjske lestvice, ki 
vsebuje naslednje stopnje: 1. sploh se ne strinjam, 2. ne strinjam se, 3. ne morem 
se opredeliti, 4. strinjam se, 5. popolnoma se strinjam.
Statistična analiza in merske karakteristike
Podatke smo analizirali s statističnim paketom SPSS. Za predstavitev vzor-
ca in spremenljivk smo naredili frekvenčne porazdelitve in opisne statistike 
(aritmetična sredina, standardni odklon, minimum, maksimum). Za preverja-
nje zanesljivosti merskega instrumenta smo uporabili Cronbachov koeficient. 
Stopnjo strinjanja s trditvami smo ocenjevali na podlagi aritmetične sredine. 
Morebitne statistično pomembne razlike v stališčih med skupinami strokov-
nih delavcev smo preverjali s Kruskall-Wallisovim testom.
Objektivnost: objektivnost z vidika izvedbe testiranja je visoka, saj so navo-
dila in preučevane trditve jasni in nedvoumni, vsak anketiranec pa je imel pri 
izpolnjevanju anketnega vprašalnika enake pogoje; objektivnost z vidika vred-
notenja odgovorov je tudi visoka, saj je bila petstopenjska ocenjevalna lestvica 
enotna za vse udeležence. Zanesljivost: zanesljivost lestvice je sprejemljiva, saj 
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
17
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
34
102
je vrednost Cronbachovega koeficienta α = 0,623. Veljavnost: vsebinska veljav-
nost temelji na obravnavani literaturi.
rezultati in diskusija
Formalna izobrazba in folklorna dejavnost 
Preglednica 1: Frekvenčne distribucije (f %), aritmetična sredina (M) in standardni odklon (SD) 
stališč strokovnih delavcev do trditev o formalni izobrazbi in folklorni dejavnosti
Trditev (1)(%)
(2)
(%)
(3) 
(%)
(4)
(%)
(5) 
(%) M SD
S formalnim izobraževanjem sem pri-
dobil//a dovolj znanja za posredovanje 
folklornih vsebin pri delu z učenci s 
posebnimi potrebami. 
37,5 29,2 23,8 8,3 1,3 2,07 1,03
Folklorno interesno dejavnost v osnov-
ni šoli s posebnim programom lahko 
poučuje samo glasbeni pedagog. 
40,0 15,4 22,1 6,3 16,3 2,43 1,47
Opombe: naslovi stolpcev: (1) sploh se ne strinjam, (2) ne strinjam se, (3) ne mo-
rem se opredeliti, (4) strinjam se, (5) popolnoma se strinjam, M – aritmetična 
sredina, SD – standardni odklon.
Rezultati kažejo, da se kar 66,7 % strokovnih delavcev ne strinja s trditvi-
jo, da so s formalnim izobraževanjem pridobili dovolj znanja za posredovanje 
folklornih vsebin pri delu z učenci s posebnimi potrebami, medtem ko se s tem 
strinja le 9,6 % anketirancev. 
Trditev, ki pravi, da folklorno interesno dejavnost v osnovni šoli s po-
sebnim programom lahko poučuje samo glasbeni pedagog, je (podobno kot 
prejšnja trditev) naletela na nestrinjanje več kot polovice (55,4 %) anketiran-
cev. Kljub temu se jih 22,6 % strinja, da lahko folklorno interesno dejavnost 
poučuje samo glasbeni pedagog. Preostali (22,1 %) se pri tej trditvi niso mog-
li opredeliti. 
Rezultati nakazujejo, da bi morali v procesu formalnega izobraževanja in 
usposabljanja različnih profilov strokovnih delavcev, ki delujejo v okviru po-
sebnega programa vzgoje in izobraževanja, folklorni dejavnosti nameniti več 
pozornosti. Folklorne vsebine in dejavnosti, s poudarkom na ljudskih plesih, 
pesmih, rajalnih igrah, ljudskih šegah in navadah, pravzaprav predstavljajo del 
kulturnih vrednot, ki si zasluži odprtost izobraževalnega okolja. Morda re-
zultati skrivajo implicitno izraženo željo po vključevanju tovrstnih vsebin kot 
tudi pripravljenost za strokovno izpopolnjevanje in opolnomočenje na tem po-
dročju. V tem kontekstu bi bilo treba pozornost nameniti pridobivanju znanj, 
sposobnosti in spretnosti preko aktivne udeležbe študentov/učiteljev ter neka-
b. ko
vač
ič
, n
. č
ern
ela ◆ sta
lišč
a stro
ko
v
n
ih
 d
elavc
ev d
o
 fo
lk
lo
rn
e d
ejav
n
o
sti v o
sn
o
v
n
ih
 šo
la
h
 s po
sebn
im
 pro
g
ra
m
o
m
103
terim ključnim vsebinskim in izvedbenim razsežnostim (koreografski elemen-
ti, ljudske koreografije, interpretacija ljudskega plesa ipd.). Poseben izziv pred-
stavljajo ožje interdisciplinarno povezovanje strokovnjakov in prenos znanj s 
področja folkloristike, etnokoreologije in didaktike glasbe na področje dela z 
učenci s posebnimi potrebami, oblikovanje specifičnih didaktičnih priporočil, 
prilagoditev, ustreznih metod in oblik dela kot tudi zagotavljanje ustreznih iz-
obraževalnih virov s strokovnimi podlagami in primeri dobre prakse v dosto-
pnih oblikah (didaktični priročniki, videoposnetki ipd.).
Vključevanje folklornih vsebin in dejavnosti
Preglednica 2: Frekvenčne distribucije (f %), aritmetična sredina (M) in standardni odklon (SD) 
stališč strokovnih delavcev do trditev o vključevanju folklornih vsebin in dejavnosti
Trditev (1)(%)
(2)
(%)
(3) 
(%)
(4)
(%)
(5) 
(%) M SD
V svoje vzgojno-izobraževalno delo 
pogosto vključujem ljudske plese. 7,9 22,1 40,0 21,3 8,8 3,01 1,05
V svoje vzgojno-izobraževalno delo 
pogosto vključujem ljudske pesmi. 4,2 13,3 32,5 29,2 20,8 3,49 1,09
V svoje vzgojno-izobraževalno delo 
pogosto vključujem ljudske rajalne igre. 5,0 18,8 39,2 29,2 7,9 3,16 0,99
V svoje vzgojno-izobraževalno delo 
pogosto vključujem ljudske šege in 
navade. 
15,0 27,9 32,9 24,2 0,0 2,66 1,01
Opombe: naslovi stolpcev: (1) sploh se ne strinjam, (2) ne strinjam se, (3) ne mo-
rem se opredeliti, (4) strinjam se, (5) popolnoma se strinjam, M – aritmetična 
sredina, SD – standardni odklon.
V svoje vzgojno-izobraževalno delo ljudske plese pogosto vključuje 30,1 % 
vprašanih. Skoraj identično število (30,0 %) anketirancev ljudskih plesov v svo-
je delo ne vključuje pogosto. Ostali se niso mogli opredeliti. Glede stališča o 
pogostem vključevanju ljudske pesmi v vzgojno-izobraževalno delo se polovica 
strinja; 17,5 % pa ljudske pesmi v svoje delo z učenci s posebnimi potrebami ne 
vključuje pogosto. Ljudskih rajalnih iger v svoje vzgojno-izobraževalno delo ne 
vključuje pogosto 23,8 % anketirancev. Tretjina vprašanih jih vključuje. 39,2 % 
se jih ne more opredeliti. Podobna neopredeljenost (32,9 %) je glede pogostosti 
vključevanja ljudskih šeg in navad, toda vseeno je nekoliko višji odstotek (42,9 
%) takšnih, ki le-teh v svoje delo ne vključujejo pogosto. 24,2 % anketirancev 
se strinja s trditvijo, da v svoje delo pogosto vključujejo ljudske šege in navade. 
Dobro bi bilo, da bi pedagoški delavci v večji meri prepoznali prednosti in ko-
risti folklornih vsebin ter dejavnosti. V tem sklopu trditev je najvišja povpreč-
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
17
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
34
104
na vrednost (M = 3,49; SD = 1,09) pri trditvi, povezani z vključevanjem ljud-
skih pesmi v vzgojno-izobraževalno delo.
Rezultati nakazujejo, da je v zavodih, ki izvajajo posebni program vzgoje 
in izobraževanja, še veliko možnosti in priložnosti kar se tiče učiteljevega vklju-
čevanja folklornih vsebin in dejavnosti v njegovo vzgojno-izobraževalno delo. 
Pri strokovnih delavcih oz. učiteljih bi bilo treba krepiti zavedanje, da ima-
jo preučevane folklorne vsebine (ljudski ples, ljudske pesmi, rajalne igre, šege 
in navade) velik vzgojni in izobraževalni potencial. V vključevanju tovrstnih 
vsebin vidimo številne prednosti in koristi: zadovoljevanje potrebe po tele-
sni aktivnosti učencev, potrebe po gibanju, pridobivanje znanj, sposobnosti in 
spretnosti, ohranjanje ljudske dediščine in tradicije, komunikacija skozi ples, 
spodbujanje motivacije, zabava, sodelovanje na šolskih prireditvah, razvoj od-
nosa posameznika do skupine, do plesnega partnerja ipd. S splošnega glasbeno-
didaktičnega vidika pa pravzaprav zasledujemo celostni vidik glasbene vzgoje, 
ki izpostavlja pomen spodbujanja uravnoteženega učnega razvoja (Sicherl-Ka-
fol, 2015) v smeri napredka in razvoja plesnega talenta na različnih področjih 
spremljanja (Baum idr., 2004) in zagotavljanja glasbenih spodbud za gibanje in 
ples, upoštevajoč razsežnosti ciljev gibalno-plesnih aktvinosti (Koban Dobnik, 
2005). Učinki vključevanja plesa se kažejo v napredku na področjih pozornos-
ti, vedenja, povezovanja uma s telesom, komunikacije, varnosti in stikov (Lobo 
in Winsler, 2006), učenje plesa preko igre pa prinaša tudi povezovanje gibalno-
-ritmične dejavnosti in usvajanje socialnih spretnosti (Deans, 2016). Posebno 
pozornost je treba nameniti tudi glasbenim metodam poučevanja in učenja (Si-
cherl Kafol, 2015), glasbenim dejavnostim (Borota, 2015) in oblikam vzgojnega 
dela na področju plesne vzgoje (Kroflič in Gobec, 1989).
Odnos do folklore in delo v razredu
Kot je razvidno iz preglednice 3, ima večina anketiranih (89,6 %) do folklore 
pozitiven odnos, preostali (10,4 %) se ob tej trditvi niso mogli opredeliti. Pov-
prečna vrednost pri prvi trditvi v tem sklopu je visoka (M = 4,43; SD = 0,68). 
Rezultati so zelo spodbudni. Rezultati v zvezi s pozornostjo, ki jo strokovni de-
lavci namenjajo folklornim vsebinam v razredu, so razpršeni. Skupno 42,1 % 
anketirancev je izrazilo strinjanje z drugo trditvijo v tem sklopu, 25,4 % se jih 
ni moglo opredeliti, 32,5 % se jih s trditvijo ne strinja. Povprečna vrednost se gi-
blje okoli sredine lestvice (M = 3,14; SD = 1,23).
Visok rezultat na našem vzorcu v zvezi s pozitivnim odnosom do folklo-
re v svojih skritih bistvih verjetno ne pritrjuje ugotovitvi Ramovša (1999), 
da se folkloro pogosto pojmuje kot zastarelo, podeželsko in nazadnjaško. Na 
visoko izraženem pozitivnem odnosu do folklore je treba graditi, kadar je 
govora o pozitivnih premikih na področju izobraževanja različnih profilov 
strokovnih delavcev, ki delujejo v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izva-
jajo posebni program vzgoje in izobraževanja, kot tudi ostalih. Stališča uči-
b. ko
vač
ič
, n
. č
ern
ela ◆ sta
lišč
a stro
ko
v
n
ih
 d
elavc
ev d
o
 fo
lk
lo
rn
e d
ejav
n
o
sti v o
sn
o
v
n
ih
 šo
la
h
 s po
sebn
im
 pro
g
ra
m
o
m
105
teljev vsekakor lahko imajo pomembno vlogo pri njihovi odločitvi o vklju-
čevanju folklornih vsebin in dejavnosti v vsakodnevno pedagoško prakso, 
ki je odvisna tudi od preferenc učiteljev, stila poučevanja, učinkovitosti po-
učevanja, nenazadnje pa tudi od (ne)kompetentnosti in (ne)usposobljenosti 
za izvajanje folklornih dejavnosti. Preučiti bi veljalo domnevo, da bi lahko v 
vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki ponujajo posebni program vzgoje in izo-
braževanja, bolje izkoristili možnost folklore kot interesne dejavnosti (Mi-
nistrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo, 2004a) kot tudi plesno 
dejavnost (interesna dejavnost), ki se lahko izvaja kot ples, ljudski ples ali dru-
žabni ples (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Zavod RS za šol-
stvo, 2014), kamor bi se lahko vključevali ustrezno usposobljeni strokovnjaki. 
V študijskih programih, ki skladno s »Pravilnikom o izobrazbi učiteljev in 
drugih strokovnih delavcev v prilagojenih izobraževalnih programih osnov-
ne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom« (2015) omogočajo pou-
čevanje v posebnem programu vzgoje in izobraževanja, bi bilo treba promovi-
rati folklorne dejavnosti in vsebine, kar bi pripeljalo do stanja, da bi strokovni 
delavci v svoji vsakodnevni pedagoški praksi v razredu temu morda posvečali 
več pozornosti. To nenazadnje omogočata tudi Učni načrt za glasbeno vzgojo 
v posebnem programu vzgoje in izobraževanja (Ministrstvo za šolstvo in šport 
in Zavod RS za šolstvo, 2004b) in Učni načrt za gibanje in športno vzgojo po-
sebnega programa vzgoje in izobraževanja (Ministrstvo za šolstvo in šport in 
Zavod RS za šolstvo, 2004a).
Preglednica 3: Frekvenčne distribucije (f %), aritmetična sredina (M) in standardni odklon (SD) 
stališč strokovnih delavcev do trditev o odnosu do folklore in delu v razredu
Trditev (1)(%)
(2)
(%)
(3) 
(%)
(4)
(%)
(5) 
(%) M SD
Do folklore imam pozitiven odnos. 0,0 0,0 10,4 35,8 53,8 4,43 0,68
V razredu folklornim vsebinam name-
njam dovolj pozornosti. 10,4 22,1 25,4 26,7 15,4 3,14 1,23
Opombe: naslovi stolpcev: (1) sploh se ne strinjam, (2) ne strinjam se, (3) ne 
morem se opredeliti, (4) strinjam se, (5) popolnoma se strinjam, M – aritmetič-
na sredina, SD – standardni odklon.
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
17
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
34
106
Uporaba folklornih vsebin v terapevtske namene
Preglednica 4: Frekvenčne distribucije (f %), aritmetična sredina (M) in standardni odklon (SD) 
stališč strokovnih delavcev do trditve o uporabi folklornih vsebin v terapevtske namene
Trditev (1)(%)
(2)
(%)
(3) 
(%)
(4)
(%)
(5) 
(%) M SD
Folklorne vsebine uporabljam 
v terapevtske namene. 38,3 28,3 15,4 15,8 2,1 2,15 1,16
Opombe: naslovi stolpcev: (1) sploh se ne strinjam, (2) ne strinjam se, (3) ne mo-
rem se opredeliti, (4) strinjam se, (5) popolnoma se strinjam, M – aritmetična 
sredina, SD – standardni odklon.
Rezultati v preglednici 4 kažejo, da več kot polovica anketirancev (56,6 %) 
folklorne vsebine ne uporablja v terapevtske namene, medtem ko jo 17,9 % upo-
rablja za tovrstni namen. 15,4 % jih je neopredeljenih. Povprečna vrednost od-
govorov (M = 2,15; SD = 1,16) je nizka.
Terapevtskim vidikom uporabe folklornih vsebin in dejavnosti na popu-
laciji učencev s posebnimi potrebami bi v prihodnje veljalo nameniti posebno 
raziskovalno pozornost. V literaturi zasledimo ugotovitve o porastu uporabe 
glasbene terapije v svetu za zdrave posameznike (Hilliard, 2007; Flower in Ol-
dfield, 2008; Ilie in Rehana, 2013; Koelsch, 2020) ter poudarek o vplivu glasbe 
na širši razvoj otrok z različnimi motnjami v obdobju osnovnega šolanja (Če-
bulc, 2009; Kopačin, 2014).
Rezultati primerjave stališč med skupinami strokovnih delavcev glede formalne 
izobrazbe in folklorne dejavnosti, vključevanja folklornih vsebin in dejavnosti, 
odnosa do folklore in dela v razredu ter uporabe folklornih vsebin v terapevtske 
namene
V preglednici 5 je prikazana primerjava med skupinami strokovnih delavcev 
(specialni in rehabilitacijski pedagogi, defektologi, inkluzivni pedagogi, soci-
alni pedagogi, učitelji s specialno pedagoško dokvalifikacijo, drugi pedagoški 
delavci) glede strinjanja s preučevanimi devetimi trditvami, ki se nanašajo na 
formalno izobrazbo in folklorno dejavnost, vključevanje folklornih vsebin in 
dejavnosti, odnos do folklore in delo v razredu ter uporabo folklornih vsebin v 
terapevtske namene. Statistično pomembne razlike smo ugotavljali z uporabo 
Kruskall-Wallisovega testa.
b. ko
vač
ič
, n
. č
ern
ela ◆ sta
lišč
a stro
ko
v
n
ih
 d
elavc
ev d
o
 fo
lk
lo
rn
e d
ejav
n
o
sti v o
sn
o
v
n
ih
 šo
la
h
 s po
sebn
im
 pro
g
ra
m
o
m
107
Preglednica 5: Število (N), aritmetična sredina (M), standardni odklon, najmanjša (Min) 
in najvišja vrednost (Max) ter Kruskall-Wallisov test (p)
Trditev Poklic N M SD Min Max p
S formalnim 
izobraževanjem sem 
pridobil/-a dovolj 
znanja za posredo-
vanje folklornih 
vsebin pri delu z 
učenci s posebnimi 
potrebami. 
SRP 72 2,06 0,96 1 5
0,525
D 69 1,97 0,97 1 4
IP 41 1,93 1,13 1 5
SP 32 2,28 1,17 1 5
USPD 22 2,32 1,04 1 4
Drugo 4 2,25 0,96 1 3
Folklorno interesno 
dejavnost v osnovni 
šoli s posebnim 
programom lahko 
poučuje samo glas-
beni pedagog. 
SRP 72 2,33 1,54 1 5
0,612
D 69 2,36 1,49 1 5
IP 41 2,51 1,55 1 5
SP 32 2,84 1,35 1 5
USPD 22 2,32 1,25 1 5
Drugo 4 2,00 1,16 1 3
V svoje vzgojno-iz-
obraževalno delo 
pogosto vključujem 
ljudske plese.
SRP 72 3,15 0,96 1 5
0,219
D 69 3,06 1,03 1 5
IP 41 2,85 1,13 1 5
SP 32 2,75 1,19 1 5
USPD 22 3,18 0,96 1 5
Drugo 4 2,25 1,26 1 4
V svoje vzgojno-iz-
obraževalno delo 
pogosto vključujem 
ljudske pesmi. 
SRP 72 3,55 1,10 1 5
0,157
D 69 3,69 0,99 1 5
IP 41 3,24 1,07 1 5
SP 32 3,53 1,27 1 5
USPD 22 3,14 0,94 1 5
Drugo 4 3,00 1,63 1 5
V svoje vzgojno-iz-
obraževalno delo 
pogosto vključujem 
ljudske rajalne igre. 
SRP 72 3,15 0,88 1 5
0,705
D 69 3,32 1,01 1 5
IP 41 3,03 1,01 1 5
SP 32 3,06 1,19 1 5
USPD 22 3,14 0,94 1 5
Drugo 4 3,00 0,82 2 4
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
17
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
34
108
Trditev Poklic N M SD Min Max p
V svoje vzgojno-iz-
obraževalno delo 
pogosto vključujem 
ljudske šege in 
navade. 
SRP 72 2,76 1,03 1 4
0,195
D 69 2,81 0,97 1 4
IP 41 2,44 0,95 1 4
SP 32 2,38 1,13 1 4
USPD 22 2,64 0,79 1 4
Drugo 4 3,00 1,41 1 4
Do folklore imam 
pozitiven odnos.
SRP 72 4,43 0,71 3 5
0,991
D 69 4,42 0,72 3 5
IP 41 4,39 0,59 3 5
SP 32 4,47 0,67 3 5
USPD 22 4,5 0,67 3 4
Drugo 4 4,5 0,58 4 5
V razredu folklor-
nim vsebinam 
namenjam dovolj 
pozornosti. 
SRP 72 3,07 1,15 1 5
0,553
D 69 3,33 1,23 1 5
IP 41 3,17 1,34 1 5
SP 32 2,84 1,32 1 5
USPD 22 3,23 1,07 1 5
Drugo 4 3,00 1,41 2 5
Folklorne vsebine 
uporabljam v tera-
pevtske namene. 
SRP 72 2,28 1,19 1 5
0,551
D 69 2,23 1,15 1 5
IP 41 1,95 1,16 1 5
SP 32 1,91 1,15 1 4
USPD 22 2,23 1,07 1 4
Drugo 4 2,00 1,41 1 4
Legenda: SRP – specialni in rehabilitacijski pedagog, D – defektolog, IP – in-
kluzivni pedagog, SP – socialni pedagog, USPD – učitelj s specialno pedago-
ško dokvalifikacijo.
Pri vseh trditvah rezultati v preglednici 5 kažejo, da med šestimi skupi-
nami reprezentativnega vzorca strokovnih delavcev (specialni in rehabilitacij-
ski pedagogi, defektologi, inkluzivni pedagogi, socialni pedagogi, učitelji s spe-
cialno pedagoško dokvalifikacijo, drugi), ki smo jih vključili v raziskavo, ne 
prihaja do statistično pomembnih razlik v stališčih. To pomeni, da so stališča 
strokovnih delavcev do preučevanih trditev, ki smo jih predhodno preučeva-
li po sklopih, zelo podobna. S tem prispevamo dodaten argument za mogočo 
posplošljivost dobljenih rezultatov na celotno populacijo strokovnih delavcev 
b. ko
vač
ič
, n
. č
ern
ela ◆ sta
lišč
a stro
ko
v
n
ih
 d
elavc
ev d
o
 fo
lk
lo
rn
e d
ejav
n
o
sti v o
sn
o
v
n
ih
 šo
la
h
 s po
sebn
im
 pro
g
ra
m
o
m
109
v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo posebni program vzgoje in izo-
braževanja.
sklep 
V pričujoči raziskavi so nas zanimala stališča strokovnih delavcev slovenskih 
šol s posebnim programom vzgoje in izobraževanja, povezana s folklorno de-
javnostjo in vsebinami. Glavne ugotovitve se nanašajo na dejstvo, da strokovni 
delavci tekom institucionalnega izobraževanja niso pridobili dovolj znanja za 
posredovanje folklornih vsebin pri delu z učenci s posebnimi potrebami, iz če-
sar izhaja, da je v zavodih, ki izvajajo posebni program vzgoje in izobraževanja, 
na tem področju še veliko možnosti napredka glede vključevanja folklornih 
vsebin in dejavnosti, s poudarkom na ljudskih plesih, ljudskih pesmih, ljud-
skih rajalnih igrah ter šegah in navadah. Temu pritrjuje ugotovljeno dejstvo, da 
imajo strokovni delavci zelo pozitiven odnos do folklore nasploh. Ugotovitve 
predstavljajo izhodišče za prihodnje raziskave, ki bi pokazale na nujnost in us-
pešnost interdisciplinarnega pristopa različnih znanstvenih področij oz. pod-
področij (specialne in rehabilitacijske pedagogike, didaktike glasbe, folkloristi-
ke, etnokoreologije, glasbene terapije, psihologije in kineziologije). Verjamemo, 
da bi oblikovanje specialnodidaktičnih priporočil (upoštevajoč vrste in stopnje 
primanjkljajev) omogočilo pozitivne premike na področju folklorne dejavno-
sti tako v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo posebni program vzgo-
je in izobraževanja, kot tudi v slovenskem vzgojno-izobraževalnem prostoru 
nasploh.
Literatura
Arh, D. (2009). Poznavanje in uporaba ljudskih iger v vzgojno-izobraževalnem 
procesu razrednih učiteljev [neobjavljeno diplomsko delo]. Univerza v 
Ljubljani.
Bamford, A. (2006). The Wow factor: Global research compendium on the 
impact of the arts in education. Waxmann.
Bannerman-Haig, S. (2006). Stretching, tensing and kicking: Aspects of 
infantile movement in dance movement therapy with children and 
adolescents in special education. V H. Payne (ur.), Dance movement 
theraphy: Theory, research and practice (str. 87–100). Routledge.
Baum, S., Owen, S. V., in Oreck, B. A. (2004). Talent beyond words: 
Identification of potential talent in dance and music in elementary 
students. V E. Zimmerman (ur.), Artistically and musically talented 
students (str. 57–72). Corwin Press.
Borota, B. (2015). Glasbene dejavnosti in vsebine. Univerzitetna založba 
Annales.
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
17
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
34
110
Bucik, K. (2003). Plesno-gibalna terapija pri otrocih z motnjami 
komunikacije. Defektologica Slovenica, 11(1–3), 65–68. 
Bučar, F., Jakulin, V., Kušej, G., Ogrizek, M., Perenič, A., Sajovic, B., in 
Zabel, B. (2006). Leksikon Sova. Cankarjeva založba.
Cvetko, I. (2008). Ljudska glasba. V N. Židov (ur.), Med naravo in kulturo: 
vodnik po stalni razstavi Slovenskega etnografskega muzeja (str. 124–131). 
Slovenski etnografski muzej. 
Čebulc, M. (2009). Glasbeno udejstvovanje ter koncentracija in dosežki 
učencev [neobjavljena doktorska disertacija]. Univerza v Ljubljani.
Deans, J. (2016). Thinking, feeling and relating: Young children learning 
through dance. Australasian Journal of Early Childhood, 41(3), 46–57. 
Delavsko prosvetno društvo Svoboda in Folklorna skupina Bolnišnica (Ptuj). 
(2006). Tako so nekoč plesali: 30 let Folklorne skupine Bolnišnica Ptuj. 
Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča.
Ferenc Trampuš, T. (2016). Kuh‘na? Se res kaj kuha? Folklornik, 12, 24–25. 
Flower, C., in Oldfield, A. (2008). Music therapy with children and their 
families. Jessica Kingsley Publishers.
Fuchs, B., in Rački, T. (2006). Ljudski plesi v osnovni šoli: priročnik za 
učitelje, mentorje in vaditelje. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Glatz, C. (2006). Otroška folklorna skupina klopotec. V Delavsko prosvetno 
društvo Svoboda in Folklorna skupina Bolnišnica (Ptuj), Tako so nekoč 
plesali: 30 let folklorne skupine Bolnišnica Ptuj (str. 101–106). Splošna 
bolnišnica dr. Jožeta Potrča. 
Globačnik, B., Šelih, A., Košak, B. M., Macedoni-Lukšič, M., in Vršnik 
Perše, T. (2012). Zgodnja obravnava. Zavod Republike Slovenije za 
šolstvo.
Glušič, H. (2007). Marija Stanonik: procesualnost slovstvene folklore. 
Slovenska nesnovna kulturna dediščina! Ljubljana: Založba ZRC, 
SAZU, 2006. 503 str. Jezik in slovstvo, 52(6), 85–86. 
Hilliard, R. (2007). The effects of orff-based music therapy and social work 
groups on childhood grief symptoms and behaviors. Journal of Music 
Therapy, 44(2), 123–138.
Ilie, G., in Rehana, R. (2013). Effect of individual music listening on acute-
stress recovery. Canadian Journal of Music Therapy, 19(1), 23–46. 
Janžič, M. (2007). Ljudski ples: šport ali umetnost? Folklornik, 3, 11–13. 
Jurišid, B. D. (B. l.). Šolsko obdobje (6–15 let). Zveza Sožitje. http://www.
zveza-sozitje.si/solsko-obdobje-615-let.html
Knific, B. (2005). Otroške folkorne skupine in njihovi programi: napotki za 
»začetnike« in smernice za ostale. Folklornik, 1, 42–46. 
Knific, B. (2007). Beseda urednika. Folklornik, 3, 6–7.
Koban Dobnik, M. (2005). Glasba in gib. Založba Educa.
Kobolt, A. (2011). Razumevanje in odzivanje na čustvene in vedenjske težave. 
Socialna pedagogika, 15(2), 153–173. 
b. ko
vač
ič
, n
. č
ern
ela ◆ sta
lišč
a stro
ko
v
n
ih
 d
elavc
ev d
o
 fo
lk
lo
rn
e d
ejav
n
o
sti v o
sn
o
v
n
ih
 šo
la
h
 s po
sebn
im
 pro
g
ra
m
o
m
111
Koelsch, S. (2020). A coordinate-based meta-analysis of music-evoked 
emotions. NeuroImage, 223(2), 1–10.
Kopačin, B. (2014). Medsebojna povezanost inteligentnosti, glasbenih 
aktivnosti in družinskega okolja pri devetošolcih. Revija za elementarno 
izobraževanje, 2(7), 81–96.
Krek, J., Globokar, R., Kalin, J., Kodelja, Z., Pribac, I. in Šimenc, M. 
(2011). Uvod. V Ministrstvo za šolstvo in šport, Bela knjiga o vzgoji in 
izobraževanju v Republiki Sloveniji (str. 11–62). Pedagoški inštitut. 
Kroflič, B. (1999). Ustvarjalni gib – tretja razsežnost pouka: učinki 
ustvarjalnega giba na nekatere vidike intelektualnega, emocionalnega in 
socialnega razvoja otroka. Znanstveno in publicistično središče. 
Kroflič, B., in Gobec, D. (1989). Plesna vzgoja za najmlajše: priročnik za 
vzgojitelje predšolskih otrok in učitelje. Pedagoška obzorja.
Lobo, Y., in Winsler, A. (2006). The effects of a creative dance and movement 
program on the social competence of head start preschoolers. Social 
Development, 15(3), 501–519.
Mikuš Kos, A. (1999). Različnim otrokom enake možnosti. Zveza prijateljev 
mladine Slovenije. 
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Zavod RS za šolstvo. 
(2014). Posebni program vzgoje in izobraževanja. http://mizs.arhiv-
spletisc.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_
potrebe/programi/posebni_program/Posebni_program_vzgoje_in_
izob.pdf
Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo. (2004a). Učni načrt 
za gibanje in športno vzgojo posebnega programa vzgoje in izobraževanja. 
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/
Izobrazevanje-otrok-s-posebnimi-potrebami/OS/Posebni-program-
vzgoje-in-izobrazevanja/1-3-stopnja/gibanje_in_sportna_vzgoja-osn_
raven.pdf
Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo. (2004b). Učni načrt 
za glasbeno vzgojo v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. https://
www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Izobrazevanje-
otrok-s-posebnimi-potrebami/OS/Posebni-program-vzgoje-in-
izobrazevanja/1-3-stopnja/glasbena_vzgoja-osn_raven.pdf
Pečavar, N. (2004). Vedenjska in kognitivna terapija pri delu z duševno 
prizadetimi. V N. Anič (ur.), Prispevki iz vedenjsko-kognitivne terapije 
(str. 197–210). Društvo za vedenjsko in kognitivno terapijo Slovenije in 
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
Petovič, A. (2014). Pomen plesnih dejavnosti na osnovni šoli Juričevega 
Drejčka Ravne na Koroškem [neobjavljeno diplomsko delo]. Univerza v 
Ljubljani.
Poljak Istenič, S. (2013). Tradicija v sodobnosti: Janče – zeleni prag Ljubljane. 
Založba ZRC.
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
17
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
34
112
Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v prilagojenih 
izobraževalnih programih osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim 
standardom. (2015). Uradni list Republike Slovenije, (65). Pridobljeno s 
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12433
Ramovš, M. (1980). Plesat me pelji − plesno izročilo na Slovenskem. 
Cankarjeva založba. 
Ramovš, M. (1992). Polka je ukazana. Plesno izročilo na Slovenskem: 
Gorenjska, Dolenjska, Notranjska. Založba Kres. 
Ramovš, M. (1999). Ljudske plesne pesmi na Slovenskem. Traditiones, 28(2), 
167–175.
Ramovš, M. (2000). Polka je ukazana. Plesno izročilo na Slovenskem: Koroška 
in Zahodna Štajerska. Založba Kres. 
Retuznik Bozovičar, A., Krajnc, M., Zupančič, D., Devjak, T., in Kalin, J. 
(2011). V krogu življenja: pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem 
obdobju; učbenik za modul Pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem 
obdobju v programu Predšolska vzgoja. Modart.
Sicherl-Kafol, B. (2015). Izbrana poglavja iz glasbene didaktike. Pedagoška 
fakulteta.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni 
center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski 
jezik Frana Ramovša. (2015). Slovar slovenskega knjižnega jezika (2., 
dopolnjena in deloma prenovljena izd.). Cankarjeva založba. 
Stanonik, M., Terseglav, M., in Slavec Gradišnik, I. (2004). Folklora. V A. 
Baš idr. (ur.), Slovenski etnološki leksikon (str. 130–131). Mladinska knjiga. 
Zagorc, M. (2006). Ples – ustvarjanje z gibom in ritmom. Fakulteta za šport.
Zakon o osnovni šoli (Zosn-UPB3). (2006). Uradni list Republike Slovenije, 
(81). https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2006-01-
3535?sop=2006-01-3535
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1). (2011). 
Uradni list Republike Slovenije, (58). https://www.uradni-list.si/glasilo-
uradni-list-rs/vsebina/2011-01-2714?sop=2011-01-2714
Zavod RS za šolstvo. (2015). Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje 
primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami. 
Summary 
UDC 025.178
In the presented research we were interested in the views of Slovenian primary school 
professionals who implement a special education program regarding folklore activi-
ties. One of the forms of expression in the field of musical art is dance, which is an im-
portant part of the musical content in school because, despite the agreed guidelines, it 
gives the individual the opportunity to bring authenticity to his or her movements. In 
the introduction, the article focuses on folklore activity, which is inseparably connect-
b. ko
vač
ič
, n
. č
ern
ela ◆ sta
lišč
a stro
ko
v
n
ih
 d
elavc
ev d
o
 fo
lk
lo
rn
e d
ejav
n
o
sti v o
sn
o
v
n
ih
 šo
la
h
 s po
sebn
im
 pro
g
ra
m
o
m
113
ed with folk dance, folk music, folk songs, dance games, jokes and habits. The discus-
sion is transferred into the context of working with children with special needs, with a 
closer focus on a special educational program for children with moderate, severe and 
more severe intellectual disabilities, and other special programs where folklore is one of 
the possible activities of interest. It can be carried out by all teachers who are quallified 
to work in primary schools and who already have or need to acquire appropriate knowl-
edge in the field of dance. The main aim of the research was to examine the views of pro-
fessionals regarding work and inclusion of folklore activities and content in the special 
education program. We also wanted to examine whether there are statistically signifi-
cant differences in views between groups of educational professionals working in Slo-
venian schools with a special education program. A survey questionnaire was designed 
for the needs of the research, using a five-point scale. The research sample is representa-
tive and includes 240 professionals from all 28 Slovenian schools with special education 
programs. Measurement parameters (objectivity, reliability, validity) were taken into ac-
count. The main findings relate to the fact that, during institutional training, profession-
als did not acquire sufficient knowledge to teach folkloric content when working with 
students with special needs, suggesting that there are still many opportunities for pro-
gress in the integration of folkloric content and activities, with a focus on folk dances, 
folk songs, folk games and customs and habits, in institutions that implement the spe-
cial education program of education. This is confirmed by the fact that the profession-
als have a very positive attitude towards folklore in general. The results can represent a 
starting point for future research, which would confirm the need for an interdisciplinary 
approach in different scientific fields (special and rehabilitation education, music didac-
tics, folklore, ethnochoreology, music therapy, psychology and kinesiology). We believe 
that the formulation of specific didactic recommendations (depending on the nature 
and level of deficits) would allow positive changes in the field of folklore in educational 
institutions implementing a special educational program of education, as well as in the 
field of education in general.