Inseratl se sprejemajo in velji tristopna vrsta:
8 kr., če s« tiska lkrat, 112 „ ,, h 2 „ 16 „ „ i, n a i,
Pri večkratnem tiskanji Be uena primerno «manjša.
Rokopisi
te ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na 8tarem trgu k. št. 16.
SLOVENEC.
Političen list za
Po pošti	prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. — hr.
za pol leta	, , 6 ,, — ,,
»a četrt leta	. . ii „ 60 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40/W' /.a pol let» . 4 ,, '20 ca četrt leta . . 'J „ l fc -5« J5
V Ljubljani na dom poSn^t) velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je nu Stolnem trgu hiš. št. '.'84. Izhaja potrikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Vabilo
k naročevanju na
„Slovenec" velja, kakor do zdaj:
Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.; „ „ „ „ pol leta 4 „ 50 „ „ „ „ „četrtleta2 „ 30 „ „ ,. „ „ en mesec 80 „ V administraciji sprejemanj
Za celo leto.....8 gl. 40 kr.;
„ pol leta.....4 „ 20 „
„ četrt leta.....2 „ 10 „
„ en mesec.....— „ 70 .,
posamezne številke ... — „ 7 ,, Po pošti:
Za celo leto.....10 gl. — kr.;
„ pol leta.....s ,, - „
„ četrt leta.....2 ,v 50 „
„ en mesec.....— „90 „
posamezne številke . . . — „ 8 „ Tudi se zamore zanaprej vsaki pri gosp. Gerbe rju naročiti, in če je komu drago, tudi tam svoj list prejemati ali posamezne številke kupovati.
Gg. bogoslovci in študentje plačajo le polovico naročnine.
Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen).
Zar oljo rellheya praznika se bo isfla/n prihottnfa «lev v če I rte h 9. Jan. popoltlne.
Vredništvo in opravništvo.
Srednje šole.
Po novi naučni osnovi se srednje šole imenujejo gimnazije pa realke. Da so gimnazije z ozirom na više stanove tudi više pnmembe, to je jasno kot beli dan. Resnica pa je, da v sedanji dobi — o liberalizmu — ginejo gimnazije sploh, celo brez ozira na realke, ktere v dejanskem in tvarinskem svetu dobivajo večo važnost. „Slovenec" je lani v št. 124 spregovoril nekoliko samo o gimnaziji ljubljanski, Češ, da pojema od leta do leta, in povedal je tej neveseli prikazni tri posebne vzroke, rekSi, da so to vzroki nekteri, pa ne še vsi.
Vzroki ondi omenjeni so pač resnični; toda — čudim, jako čudim se domoljubnemu pisatelju, kako more govoriti še o duhu sedaj vladajočem, kajti jasno je kot beli dan. da je liberalizmu izginil ves duh, in da vlada v njem le črka, in sicer črka, k ter a mori in ubija, nikar že duh, kteri oživlja.
Prvi vzrok tej neveseli prikazni, pravi domoljubni pisatelj, je duh sedaj vladajoči, kteri prav v smislu olikanega liberalizma polagoma in brez šuma popušča cerkveno žitje in vsled tega naravno gine tudi verstveno bitje, — Ta vzrok je popolnoma resničen. — Tri nadnaravne pomočke imamo v podučevanji in izgojevanji, in ti trije so: Molitev, služba božja, in sv. zakramenti. — Zoper vse te tri pa se vzdiguje sedanji liberalizem — po svojih libe ralnih aposteljnih, kterih tukaj imenovati no čem in ne smem. Povedano je že bilo, kako
se po šolah opušča sedaj molitev; kako se malokdaj obiskuje služba božja; kako se redkoma prejemajo sv. zakramenti. - In ti učeni gospodje ne pomislijo, da človek — nravstveno zamorjen — tudi v vedah in umetnijah le životariti more!
Drugi vzrok tej neveseli prikazni, pravi domoljubni pisatelj, je duh sedaj vladajoči, kteri pomnožuje vedno le nauke in šolske ure, zmanjšuje pa proste dni, češ, naj bistri se le um ter z vedami polni le glava. — Slišal sem učitelja pripovedovati, da nikakor ne more prevzeti zapored treh ur šolskih, kajti mu naravna moč ne dopusti; in — slišal sem zopet učitelja gimnazijskega tožariti, da zdi se mu, kar nimajo četrtka več prostega, da nima nobenega prostega časa več, kajti v sredo ali v soboto popoldne komaj si oddahne, in nedelja ima službo božjo. — Ako pa že učitelj, kteri izučen le sproti naj pregleda tvarino, ktero ima razlagovati, straši se treh ur šolskih zapored; kaj si misliti moremo o učencu, kteri orje ledino, in sedeti mora v šoli neprenehoma tri, celo štiri ure, in v duhu pripraviti se vsaki dan za tri — štiri nauke dopoldne samo, in popoldne spet najmanj za dva! Pa hočete, da naj bode mladina vam zdrava in čvrsta, in naj cerkvi in državi služi do sive starosti ? — Poleg razlogov, ktere je povedal domoljubni pisatelj o tej reči, omenil bi jaz še dva, ktera sta po sedanji učni osnovi vzlasti na kvar šoli, učenosti, slovesnosti sploh Prvi je, da sedanji profesorji, kteri imajo po 18 — 20 šolskih ur I na teden z mnogoterimi domačimi nalogami
Prekletsvo laži.
Pod tem naslovom naznanja „Warrensev tednik" tole gospodarsko premišljevanje o novem letu: Preteklo je leto rev in nadlog. Z nado nas je napolnoval njegov začetek, zelo okanjeni smo o njegovem koncu. Kdo ni sv. Silvestra večer trčil „na večo srečo o novem letu?" Kdo ni pričakoval, da za dežjem pride solnce, za odtokom pritok, za omagovanjem povzdigovanje? - Pa namesto solnca se je še huje oblačilo, namesto dobrotljivega dežja je prišla gospodarska suša, namesto pričakovane povzdige smo vidili popolno omago. Obhodilo je žalostno leto svoj kolobar, lieobžalovano pojde v grob, v kterem je že pokopano blagostanje in veselo življenje stoterih, ki jih je njegov puh ostrupil. Revščina in potrebščina je njegova zapuščina. Kdor je konec 1873. leta še veliko posestval, je danes manj premožen, kdor je imel malo, nima nič, in izmed milijonov, ki niso druzega imeli kakor dušno in telesno moč za delo, jih tisoč strada, ker za močnega
ni dela, za delavnega ni prislužka. Trgovstvo in obrtnija t.:čite v dolgih. Pospeševanje povsod stoji in se še njegovi stroški ne splaču-jejo. Tovarne in obrtnije se boje trenutka, v kterem kolesa njih strojev ne bodo več tekle, v njih pečeh ne bode več gorelo in se dim ne bode več valil iz njih dimnikov, ker nič ne pomaga nakopičevanje blagii, ako se ne prodaja in ako za enim kupcem pride sto prodajavcev. Prebesica izdelovanja se je prevrgla v prebe-sico povžitlai, in obe prebesici niste enakotečni, ampak se stikate, kakor zobato kolo v zobato kolo, sila režilje vrti kljuko, in globokeje in globokeje teko kolesa navzdoli proti breznu. Neskončna je postopnost njene hitrosti. Nikdo ne more nje meje prešteviliti.
Ali je pa res nevednost naravoslovnih postav kriva te uesreče? Ali viseče planjave res niso videli, in niso spoznali nje lastnije?
Nezmožnost in nevednost, ki sc je ravno razodevala pri tistih, ki je bil njih poklic opazovati okoliščine, čuti nad občnim blagostanjem in o pravem času dajati znamnja za pomoč, je velika; nespametnost, s ktero so nepridoma pustili preteči tisto dobo, v kteri bi se bilo še z majhnimi pomočki pomagalo,
je bila siloa. Pa veče pregrehe imajo na vesti oni, ki so pripustili, da je prišlo do tega, da skorej ni več pomagati, kakor je nezmožnost, nevednost; še celo veče pregrehe, kakor samo pomanjkanje dobre volje, in ta veliki greh je laž, laž, s ktero so sami sebe in druge slepili zarad pravega stališča in tudi zarad nevarnosti, in ktere so se trdo držali do poslednjega trenutka. Ako železnični čuvaj iz nevednosti in vnemarnosti ne da znamnja, da je most trolnijen, in se dirjajoči vlak pokonča, gotovo nobeden ne bo rekel, da je ta mož nedolžen. Če je pa čuvaj vedel, da je most trohnjen, in je vedoma naznanil, da ni nevarnosti, ni samo lagal, ampak je tudi kriv velike morije.
In tega hudega zadolženja laži z vsem prekletstvom so krivi, kterikoli so z vso zavednostjo naše gospodarske nevarnosti naznanjali, da se nič ni bati, da ni treba pomoči, in kterikoli so v svoji modrosti trdili, da so doslej preveč dirjali, da naj odslej bolj počasi vozijo in vse se bode zopet poravnalo.
Zares, laž in njena hči, hinavščina, je sedaj prirojeni greli na Avstrijskem, bolezen, iz ktere izhaja veliko nesrečnih okoliščin, v kterih trpimo, bolezen, ki se bolj in bolj razširja, ki je po sreči vendar večidel le nektere
slovenski nerod.
in šolskimi posebnimi vajami, mimo nekdanjih, ki so imeli jo na liceji le po 8—10 ur šolskih na teden, res ne utegnejo in ne morejo delovati posebej za učenost iu — narodno književnost — iu to je škoda prevelika. Drugi razlog pa glasno vpije po pregovoru: ,,Spoštena zedinščina — šola učenosti, šola kreposti".— Kaj je neki to? Dokler profesorji učeni, ka-koršni že morajo biti, niso vživali tako visoke plače, prizadevali so si sami po učenosti in kreposti tu in tam, velikrat na narodnem polji slovstvenem. Zdaj pa si mislijo, saj imamo dosta, čemu se še posebej upirati, in tako so od leta do leta izmed profesorjev srednjih šol, kteri so vzlasti poklicani k slovstvenemu delovanju, vedno redkejši pisatelji in književniki. Nekteri iz osebnega ljubkovanja se trudijo tu in tam; sploh pa roke križem drže! Iu to je škoda prevelika. Poglej n. pr. v letnike gimnazije ljubljanske, koliko se jih prikazuje posebej delavnih na polji znanstvenem? Zgodovina gimnazije ljubljanske, ktere ranjki ravnatelj J. Nečasek, prerano prestavljen iz Ljubljane v Prago, dovršiti ni mogel, še zdaj od 1.1862 — čaka domoljubne roke znanstvene, da bi jo spletla do dobe sedanje. Več dokazov o tej stvari priobčiti hočem v prihodnje, ako d;i Bog in sreča junaška.
Tretji vzrok tej neveseli prikazni, pravi domoljubni pisatelj, je duh sedaj vladajoči, kteri trdi, naj stanovi vsi so pod vojaščino.— Da ta jako prazni šole, je istina. Sami libe-ralui slovenski vseučiiišniki pripovedujejo tako radi ter raznašajo po časnikih, da so jih oče ali mati, stric ali teta, gospod župnik ali kaplan spravili v šolo, da bodo zdaj duhovni. Večina izmed slovenskega uaroda jih je šla iz tega nagiba v srednje šole, in tako so dobivali vsi stanovi jih dovolj. Ker pa tako ravnajo z duhovni, kakor se še povedati ne sme, strahotno ginejo in pešajo in pojemajo srednje šole, in — kaka bodočnost se po tem takem kaže višim stanovom, in toraj državi in cerkvi?
Nekaka otožnost, pravi domoljubni pisatelj v lanskem „Slovencu", tlači tu in tam dijake in učiteljstvo; to pa je tudi, kar o bodočnosti skrbi pravega rodoljuba, kteri ve in živo čuti, da so neveseli prikazni to nekteri vzroki, pa še ne vsi. Bog pomozi!
Politični pregled.
V Ljubljani 4. januarja.
Avstrijske dežele.
Na IMuinji se danes prične sodnijska obravnava proti Ofenheimu, ki gotovo ne bode brez političnih nasledkov. Kajti znano je, da v to pravdo je zapletenih tudi mnogo slo-večih nemških liberalcev, n. pr. G i skr a i. dr. „Politiki" se z Dunaja telegrafuje, da izmed vseh od Ofenheima imenovanih prič je sodnija sprejela le sedem, med kterimi je tudi poljski knez Leon Sapieha, ki je pa 31. decembra za srčno boleznijo tako hudo obolel, da ne more priti k sodniji.
Ok i državni zbor bode prej končan, kakor se je mislilo, ker se jim mudi za nove volitve. Vladajoča liberalna stranka se boji, da bi baron Sennyey še pred sklepom državnega zbora ne odstranil sedanjega mini-sterstva ter ne vzel v roke novih volitev.
V In*vaškem saboru je Makanec bana interpeliral, če je med državno blagajno in gozdarsko družbo v granici sklenjena pogodba deželi na korist? Ban je odgovoril, da ni imel niti dolžnosti niti pravice vtikati se v zadeve graničarskih gozdov. Makanec s tem odgovorom ni bil zadovoljen, sabor pa ga je vzel na znanje. Potem so nadaljevali in končali budgetno razpravo. — V seji 2. t. m. je Urbančič predložil načrt o oblasti kraljeve okrajne sodnije v Sinji in je bil budget sprejet tudi v 3. branji.
Vnanjc države.
S^riifekš deželni zbor se snide 14. t. m. ter bo pretresoval le predlog o oskrbovanji cerkvenega premoženja. Državni zbor nemški pa se snide že 7. t. m. in bode obravnavai postavo o civilnem zakonu, državni banki, državnem računstvu iu črni vojski.
Šjtsiisjfi imajo tedaj kralja. Serrano se je delal, kakor da bi pospeševal republiko, na skrivnem pa je Izabelinemu sinu pot pripravljal. Toliko se je zanesti na republikanske poštenjake. Bismark pa, ki je gotovo tudi pri tej komediji bil zamotan, bo zopet imel priliko vladam priporočati, da naj pripoznajo Alfonsa za kralja španjskega. Razun Ituske, ki niti Izabele niti Serrana ni pripoznala, mu gotovo nobena vlada ne bode nasprotovala. — j Izabela je začasni vladi odgovorila, da Alfons
se nemudoma poda v Madrid in da je papeža prosil blagoslova ter mu obljubil, da bode po zgledu svojih preddedov branil sv. apostoljski sedež. Dasi so to le besede, se liberalni listi že spodtikujejo nad njimi. Tudi se poroča, da Alfons je vsem Karlistom obljubil popolno po-miloščenje. Kraljica Izabela neki ostane še v Parizu. Kdo ve, ali bode novi kralj toliko časa vladal, kakor laški princ Amadej?
Tiaški listi objavljajo neko pismo papeževo , v kterem sv. Oče za 1875 napovedujejo sveto leto ter škofom priporočajo skrbeti za to, da bi verni pridobili obilen sad sv. leta. Vsi katoličani vemo, kakšen sad te besede pomenijo, popačeni liberalni listi pa natolcujejo papeža, da s temi besedami moledvajo za denar. Ker tem materijalistom denar največ velja, si ne morejo misliti, da bi kaka reč na svetu še več vredna bila, kakor je denar.
Na riiNkciii I'oljwkrm pomnožu-jejo vojno. Za ohranitev reda in miru zadostuje 75000 mož, a z raznimi izgovori, češ, da je meso in seno na Poljskem ceneje itd., začeli so tje pošiljati nove regimente in v Varšavi imajo že vojskino pripravo za 350.000 mož. To kaže, da se za prihodno spomlad nekaj kuha, kar po vojski diši.
Turška vlada Črnogorcem ne privoli nobednega zadostenja za podgoriške umorije, Razdraženost med Črnogorci je zato čedalje veča in njihovi zastopniki pri preiskovalni komisiji so s protesti zapustili sobano. Tudi na Srbskem čedalje bolj raste razkačenost proti Turkom in „Pest. Lloyd" poroča, da omladina se v kratkem nadja vojske s Turčijo in srbski dijaki na. praških učiliščih so se že podali domov. Grof Andrassy je neki rekel, da bode vsled enoglasnega sklepa severnih držav Turčija sama skušala narediti mir, če bi se na Srbskem vnel kak upor. A kakor se kaže, bo začelo goreti na več krajih, in ker je Turčija že vsa prhnjena, boje ne bode več mogoče rešiti je propada. Da bi le severne države ostale mož beseda in Turčinom ne prišle La pomoč! Krepki slovanski narodi; odkrutih duš-maninov že toliko stoletij neusmiljeno tlačeni, jim bodo kmalo dejansko pokazali, da jih ni več volja še dalje služiti onemoglemu možu. Mi pa, njihovi sorodci in bližnji sosedje na jugu, jim želimo dober vspeh in veliko srečo.
Da jih pa izmed njih, kijih državni pravd-nik zarad pomanjkanja gotovega dejanja ne more tožiti, veliko sedi v svetnicah naših različnih namestnih zborov, da se ravno ti možje posvetujejo o gospodarstvu in še glasujejo o tem, kako naj bi se delalo s premoženjem tistih, ki davke plačujejo, ali in kako naj bi se pomagalo, in kaj vse naj bi se storilo v gospodarskih zadevah, to je prežalostni stan naših razmer v prihodnosti.
Od zborov, v kterih sede taki možje, nimamo nič pričakovati. Ti bodo tudi v prihodnje kakor doslej zavoljo slabe vesti molčali, in če bodo primorani govoriti, bodo kakor doslej prazne besede izrekovali. Kaj so nam prinesle vse dotične poskušnje od glasovitega posveto-vavnega odbora do ubozega poslednjega občnega skrivnega zbora, kaj je prišlo iz vsega prevdarjanja, razgovarjauja in posvetovanja? Nič, celo nič ne, pa'.sej ne more drugače biti, ker so bili tudi svetniku le ničle. Se to se ni za gotovo izreklo, da smo v silni potrebi, ker nar veljavniše priče niso hotle pričati, iz strahu, da bi njihovo pričevanje ne dajalo prilike k njih toženju. Možje, ki jim je pravi stan popolno znan, so se zdajci hlinili, da so slabega spomina, in nič niso povedali. Ilinavščina nji-
družbe okužila, cvetu ljudstva pa doslej še prizanesla. Kolikor bolj je dojemala spridenost v poslednjih letih, toliko veča je tudi hinav-ščiua. Kolikor splošnejši je hlepenje po lahko, s kterimi koli pomočki pridobljenem bogatstvu, toliko predrznejši je zahtevanje posameznega, da bi ne bil pod postavo, še več, da bi bil drugim sodnik. In zares je število tistih, ki so krivi sedanje gospodarske revščine, toliko, da jih ni mogoče izbrati, in tako pri nas res sodijo tisti, ki bi bili najprvi tožiti, in oni, ki so krivi vse nesreče, so tudi ob enem tisti, od kterih hočemo otetev.
Zato ti možje že iz sebičnosti, že zavoljo tega, da bi ne razodeli svojega zadolženja, stanovitno taje nevarnosti same. Poglejmo le v vsa zastopništva, v srenjski zbor, v okrajni odbor, v deželni zbor in v vse posvetovavne odbore, in po skrbnem preiskovanji bomo vselej spoznali, da nikjer ni toliko hinavske poštenosti, da nikjer sebičnost z videzno skrbjo za občno blagostanje toliko ne razsaja, kakor pri nas. Pa hinavska poštenost in nesebičnost jim je tako rekoč oklep zoper pušice in v svoji mirnosti še nc mislijo, da bi kdaj vendar le kdo jim hinavščino odkril in vse pregrešenje pred oči stavil. Poglejmo v zatrte družbe na
delnice, ki so pokončale sto in sto deležnikov; ki so tudi pozabile svoje vstanovnike in upravne svetovavce, ali so morebiti, ki so bile stanovitne do poslednjega trenutka, sedaj pokopane pod razvalinami svojih uničenih del s polomljenimi udi? Nikakor ne! vse so sebe in svoje premoženje kolikor toliko otele, umaknile so se pred narhujšo nevarnostjo še o pravem času in so nesrečne deležnike prepustile njihovi osodi. Izmed tistih, ki so se vdeleževali vrtoglavnost 1872. leta in so o njej obogateli, je komej stotina se držala zastave.
Z računskim odpravilom v žepu so se vsi umaknili, in le semtertje si ta ali uni ali iz sramožljivosti ali iz strahu naloži pokoro vži-vati svoje obilne dohodke v tihi samoti in kazati se svetu obožanega plemenitaša, kakor navadni tat, ki se iz strahu pred ovado velikokrat leta in leta varuje očitne izdaje, da so njegove mošnje bogate. Med njimi je več tacih, ki so bili poslednje leta zarad svoje spretnosti poslavljeni s častmi, ki se v nravnih državah le resničnemu zasluženju podelujejo. Mestnjani se smejo skorej ponašati s tem, da v mnogih kazenskih pravdah, ki zadevajo vrtoglavno dobo, se večidel le zastopniki viteških rodovin no-Ivejših časov preiskujejo ali očitno sodijo.
Izvirni dopisi.
■z Vrhniko. 2. januarija. Do letošnjega šolskega leta bila je res lepa navada, da so celo poldrugo uro in še več oddaljeni otroci 2krat na teden v šolo hodili; kajti zarad daljne in dostikrat tudi zelo slabe poti ni bilo mogoče vsaki dan jim priti. Kar se pa pametnemu človeku, ki se ni s pametjo skregal, nemogoče zdi, to se je zdelo v Ljubljani gospodom okrajnega šolskega sveta mogoče. Letos namreč so ti gospodje v Ljubljani, kteri kmečkih razmer ali nočejo poznati ali pa jih res ne poznajo, in v tem obziru marsiktero nepraktično, nespametno, bi rekel, vganejo, kaj modro si izmislili.
Skenili so, da morajo vsi otroci brez razločka daljave vsaki dan, drugi dopoldne, drugi popoldne v šolo hoditi. Da toraj oddaljeni zamore že biti ob osmih zjutraj v šoli, mora posebno zdaj v pozimskem času o tolikem snegu, in kadar je povodinj, — ker takih se v vrhniški fari ne manjka, ze ob G. uri, toraj še po noči od doma; in ako gre ob treh popoldne iz šole, zopet po noči domu pride. — Je pa to mogoče? in ako je mogoče, se ne pravi to: otroka končati? — Še odrašeni komaj gre, posebno v tacem snegu, — ali otrok, ki se v snegu, ki mu je na dosti krajih čez glavo, skoro zgubi, mora v šob, ker postava tako hoče; če ga ni, dobi piko, konec meseca pa oddajo se zamude v Ljubljano, da se ubogi stariši kaznujejo, ker svojih otrok iz usmiljenja ne pošiljajo po tako grdih in oddaljenih potih vsaki dan v šolo!
Gospodje, ki ste tako nespametno postavo napravili, prosim vas, ki imate dolge noge, kakoršnih otroci nimajo, poskusite sami enkrat daljno pot storiti, postavim do raztresenih hiš Drenovega griča, ali pa v Kote, rad bi videl, ali bi vas veselilo, vsaki dan zgodaj zjutraj tako dalječ iti, posebno zdaj, ko je treba sneg tudi čez kolena gaziti, spomladi in jeseni pa vodo bresti. Kmalo bi vam to veselje pošlo, kajti lotil bi se vas kašelj, nahod in drugi enaki žalostni nasledki taeih potov. Otrok pa mora to pot storiti, zakaj? zato, da na papirji stoji, toliko in toliko otrok šolo obiskuje. — Gospodje! mar mislite, da tu na Vrhniki in po vaseh v okolici nam tako pridno sneg pospravljajo v kraj, kot morda v Ljubljani? mar
liovih tovaršev jim je bila porok, da jih nobeden izmed njih ne bode silil k izpovedanju. Dogovorjeno molčanje je bilo nar veča laž.
K hudodelstvu vdeleževanja posilstva 1872. leta se je pridružilo novo hudodelstvo, da nesrečnika, po noči rojenega, niso hotli spoznati in so ga odnesli in zapustili. Razgovore zarad silne potrebe so po občnem dogovoru zvijačno razglasili za razgovore brez podlage. Kaj bi pa tudi po tem takem pomagalo daljno pre-vdarjanje, posvetovanje, razgovarjanje tistih, ki jim te reči niso tolikanj znane? Med tem, ko se je Rim posvetoval, je Sagunt poginil.
Leto, žalostno leto laži in slepije je po-slednjič zdihnilo. Njegovega groba se dotikuje zibel novega leta. Naj bi se novo leto od starega razločevalo, kakor življenje od smrti, resnica od laži, dan od noči, naj bi se namesto trdovratnih sebičnikov dobili novi možje, ki bodo resnično in močno zastopali naše koristi! O da bi se z novim letom prerodilo blagostanje našega ljudstva in naše države, da bi se pričelo novo življenje v našem gospodarstvu. O da bi imeli konec prihodnjega leta v zgodovino zapisati: „V začetku je bilo dejanje!"
mislite, da otrokom, ko morajo zjutraj zgodaj v šolo, kdo sveti? ali da jih kak „komfortabel" vozi? —
In ko tak otrok v šolo pride, dostikrat trd od mraza, ali pa moker do kože, misli: tu se bodem vsaj ogrel; ali žali Bog, revež moti se, trese se v šoli, mrazi ga, da joka, ne more se ogreti, zgodi se, da ga mora učitelj k peči nesti, kakor se je zgodilo tu v prvem razredu, da se vsaj nekoliko v noge ogreje, kajti prepozno je zakurjeno. Kdo je tega kriv? Drv že toliko dobi šola, da zamore biti po sobah gorko, da ne bi bilo otrokom zmrzovati. Ni čuda, da na tak način je potem toliko ka-šlja v šoli, da dostikrat drug drugega ne sliši.
V „Schulzeitungi" je rečeno, da dosedanje šole je pot za otroke kaj slaba, in posebno po zimi težavna; kaj pa gospodje, mar taka pot, kakoršuo sem ravno poprej opisal, pa ni težavna? — Za tem grmom tiči drugi zajec, sedanja stara šola je tik farne cerkve, nova pa bode bolj oddaljena — se poznamo!
Sploh se pa mora reči, da stanje šole ne gre naprej, ampak le bolj nazaj, to ljudje sploh spozuavajo. Gleda se le samo na to, da bi otroci znali tako čislano „omiko", da bi pa znali pisati, brati in druge bolj potrebne reči, zato ni toliko skrbi. Gleda se le na to, da je vnanja oblika šole lepa, da je le dosti zapisnikov, da je na videz vse lepo, da je šola moderna, da, kadar pride g. inšpektor, je vse v redu; če se pa poglavitni namen šole, namreč da bi otrok kaj za življenje koristnega se naučil, doseže, na teui ni toliko ležeče, zato pa tudi ne na tem, če učenik o pravem času v šolo pride, ali pa tudi četrt, celo uro kasneje. Otrok naj bo omikan! to je geslo edino novo-ernih učiteljev. Lepo je to geslo, in pravo bi bilo, ako bi imelo podlago. Ali pa je to res omika, ako sedanji učenik od svojega mnogo spoštovanega sprednika vpričo otrok tako za-ničljivo govori, da se še otrokom čudno zdi; naj gleda, da, ko drugim jamo koplje, sam v njo ne pade. Kar mladi učitelji znajo, za to naj se zahvalijo starejiin, ti so jih učili, toraj naj tudi v tem obziru starost spoštujejo.
Dragi čitatelj „Slovenca!" ako ta žalostni popis razmer vrhniške šole prebereš in se potem za gorko peč vsedeš, in prebrano premišljuješ, gotovo moraš spoznati, da na ta način šola ne napreduje, ampak da gre le rakovo pot; da na tak način se ljubezen do šole ljudem ne cepi v srce, ampak le nevolja in mr-zenje, bodi si starišem, še bolj pa otrokom.
I« S's'i'scrja. l. januarija. Kako pr nas volkovi gospodarijo, naj povem naslednje. Skoraj vse pse so že pobrali, kar o mraku iu po noči po vaseh hodijo; 15. grudna zvečer je na Jezeru vpričo gospodarja v hišni veži volk psa zgrabil, in zvečer ob sedmi uri v Preserji sredi vasi do kuhinjskih vrat v hišo za drugim pesom pridrl. Na sveti večer je hodil po Jezeru sredi vasi in vzel psa pod sv. Jožefom nekemu gospodarju s poda. Na sv. Silvestra po noči je zopet v Preserji sredi vasi podžu-panovega velicega psa trgal, pes se mu je, ker je bil velik in močan, dolgo branil, pa zastonj. Ljudje so nekako prestrašeni, po noči si že spod strehe ne upajo; tudi otroke iz daljnih vasi v šolo pošiljati se že boje, ker se je že prigodilo, da je volk človeka na poti srečal iu se ni hotel ga ogniti. S puško si nobeden ven ne upa, boječ se da bi mu je žandarji, ako bi na-nje naletel, ne vzeli, kakor se je prigodilo nekemu gospodarju na Jezeru, ki je hotel it s puško za volkom, pa, ker ni imel orožnega lista, mu jo žandarji vzamejo. Nekega večera pozneje gre volk memo njegove hiše, pa nima
puške, da bi ga vstrelil. V Borovnici in Rakitni ravno tako volkovi pse pobirajo. Bojimo se, da kadar bodo vse pse pograbili, ne bi uam v hleve silili.
N Hras», 1. januarija. Po Krasu in Ipavi imamo hudo zimo; snega je obilo. Za kmeta je to velika sitnost, ker nima živini kaj nastiljati; kajti ni se nadjal, da bo sneg tako hitro zemljo pokril. Pa še dve drugi mori stiskate kmeta, dve zaprtiji; zavoljo kužne bo lezni ni nobene kupčije z živino. Pa tudi ko bi smela, živina ne more iz hleva zavoljo druge naturne zaprtije, ker je namreč velika po-ledca, je vse zmrznjeno in gladko ko steklo. — Vina je še dovolj, pa kupcev ni menda zavoljo hude zime ne. Mesto kupcev pa moli smrt medlo glavo v družine, ker zavratna bolezen močno razsaja.
Domače novice.
Ljubljana, 5. januarija
(_VUez VeslenevlO je še vedno tajnik pri deželni vladi kranjski.
(O bodočih volitvah) za kupčijsko zbornico kranjsko zvemo iz dežele čedalje več ne-postavnosti. Večidel so že briči in drugi nižji vladni organi tako dresirani, da hočejo od volilcev imeti volilne liste, ktere jim prinašajo, kar nazaj; zgodilo pa seje že, da brič takemu volilcu, ki ga ni bila volja dati briču list nazaj, ga brič še dal ni. Je to li pravica? — Volitve obrtnijskega oddelka bodo 15. t. m.
(Silvestrova veselica) je bila v ljubljanski čitalnici, kakor smo že zadnjič na kratko omenili, prav lepa. Moški zbor čitalničin se je odlikoval v pevskih točkah, kakor navadno, pod vodstvom novega pevovodja gosp. Stökelna. Prav smešna je bila dramatično-pevska zmes, v kteri so bili prvi gospodje Nolli, Kajzelj. Šušteršič in Jeločnik; vspeh te zmesi je bil sijajen, dasiravno nektere reči v nji niso bile zelo vsakemu po volji. Gospoda Nollija sestava vseh iger, kar jih je bilo do zdaj v čitalnici in gledišči igranih, v podobi smešne povesti je bila originalna in zbudila dosti smeha. Naznanjenega humostoričnega berila ni bilo, ker ga gospod, ki ga je obljubil, menda ni spisal, namesto tega je gospod J. deklamiral neko parodijo, ki pa ni bila spretno zložena, toraj tudi nekterim nikakor po volji. Loterija je malo revna bila proti drugim letam, zakaj? nam ni znsno. Vendar je bil splošni vtisk zabave prijeten, k čemur ste tudi kuhinja in klet gospe Kamove pripomogli.
(Zabavica rokodelskih pomagačev) na novega leta večer je privabila toliko občinstva v družbine prostore (v knježnem dvoru, Fürstenhof), da je bilo vse polno. Po nagovoru predsednika so se začele deklamacije, slovenske in nemške, petje različnih pesmi itd., konec za-bavici pa je bila tombola s primernimi dobit-kami. V kotu je stalo lepo okinčatio „božično drevo" (Weihnachtsbaum). Na sv. treh kraljev dan bo veselica za rokodelske učence. — Na-zoči, med kterimi je bilo mnogo gostov, so bili vsi prav dobre volje.
(Dva rojaka naša.) Z velikim veseljem smo brali, da je na viši šoliv Tečen-Lieb\vertu na Češkem gospod Jože Jarec iz Medvod v I. razredu med 20. poslušalci prvi, gospod J. Kramar iz Loke pa v II. razredu med 26 tudi prvi. To nas tem bolj veseli, ker je poduk na tej šoli silno težak in je med slušatelji jih več, ki so dokončali gorenjo realko,
tehniko, nekteri so celo juristi, ki so se kmetijstva že prej na velikih grajščinah privadili.
(Slovensko gledišče). Prihodnjo sredo sv. (sv. treh kraljev večer) se bo igralo „Godčeve pesmi," že znana igra boljše vrste, v kteri ima posebno gospod Nolli hvaležno nalogo.
— Kamniška narodna čitalnica napravi v svoji dvorani svoj redni občni zbor ti. prosenca s sledečim načrtom: a) nagovor predsednika, b) poročilo tajnikovo o društvenem delovanji minolega leta, c) poročilo blagajni-kovo o stanji društvene blagajnice, d) volitev predsednika, blagajnika in sedmero odbornikov za prihodnje leto, e) volitev dveh pregledoval-cev računov, f) posamezni nasveti in pritožbe društvenikov. Začetek ob 5. uri popoldne. Vsi č. društveniki se vljudno vabijo udeležiti se gotovo občnega zbora.	Odbor.
<*os|>orinrMkf reči.
1 meiiitiiost čebele v naravi in pri kmetijstvu.
(Po Slov. Čebeli.)
(Konec.)
Neverni Grki iu Rimljani so čebelo vi soko povzdigovali, jo prepevali ter ji skoraj božjanske lastnosti pripisovali, ker je nji bogovom presladko pijačo (nektar) pripravljala. Varo, rimski pisatelj, čebelo imenuje ptička modric (po rimskem basnoslovji so bile modrice (muze) nekake zavetnice raznih vednosti). Nekdanji Indi so imeli čebelo za podobo svojih skrivnostnih naukov ali višjih vednosti do kterih ima sicer vsak pravico, nima pa jih ne vsak, ker je k temu duhovnih moči in obilno razuma potrebno.
Med priprostim ljudstvom se nahaja od febelne prednosti mnogo pripovedek (in tudi vraž), ktere čebelam nekako višjo vednost pri lastujejo, 11. pr. da nerednega človeka, pijancu precej poznajo in pikajo (res, pa zarad zo prnega jim duha), da po smrti čebelarja tudi vse čebele pomrjejo, da na sv. večer nena vadno šumijo i. t. d.
Iu zadnjič je čebeli prisodila posebni po men tudi kršanska cerkev. Vse tvarine za sv. mašo, za deljenje sv. zakramentov jemlj cerkev iz pridelkov rastlinstva (razun vode) le eno reč vzame iz živalstva iu to je vosel — čebelni pridelk za svečavo, ter je še vsako drugo svečavo prepovedala. „Svečava na al-tarji naj se druga ne rabi. kakor le iz čistega voska," zapoveduje rimski in naš ob-rednik. Po tem takem je svetovati, tudi za večo svitlobo na altarji rajši ostanke voščenih sveč rabiti, kakor pa tako imenovane „mili" ali kake druge enake baže*). Revnim cerkvam
*) Tii moramo čč. gg. župnike in duhovnike sploli opomniti, da naj se pri kupovanji sveč varujejo goljufije. Goljufija je bila sieer vselej na svetu; zdaj to, zdaj drugo robo so brezvestni sve-čarji vosku pridevali, da so tako sami veče dobičke vlekli, pa zemeljski ali drevesni vosek do zdaj ni bil znan — saj v naših krajih ne, kakor le sem ter tje komu. Zdaj je drugače. Iz Kine in Japana se izvažva veliko drevesnega voska. Zad nje leto ga je šlo skoziTrst blizo dva tisuč stotov. Tovarne na češkem (če se ne motimo) predclju-jejo ga v sveče, ktere se že tudi v Ljubljani po. nujajo in prodajajo in sicer funt po 1 gl. 5 kr. če so pa toliko s čebelnim voskom povrhu prevle čene, da po njem dišijo, po 1 gl. 10 kr.
Na videz je drevesni vosek tak, kakor čebelni; tudi zelo tako gon, sveče pa vendar močno krafajo Toda vosek ni tak kakor naš; če ga človek na-tančniše pregleduje, lahko zapazi, da je nekako pust in drobeč, ali kakor ljudje navadno pravijo, ,.je brez vse masti." (Je ni s čebelnim prevlečen je tudi brez vsega prijetnega duhä. l)a po tem takem drevesni vosek nima enake dobrote kakor
pa je to dovoljeno. Ravna se pa večidel pri vseh cerkvah tako; kar se menda ne da popolnoma odobriti, sicer bi besede: „Lumina supra mensam Altaris, vel eidem quomodo-cunque imminentia, non adhibeantur nisi ex pura cera. Hine candelae novae inventionis, liiomodocumiue nuneunpatae, supra mensam Altaris accendi prohibentur. S. R. C. 1821 & 1843" ne imele prav jasnega pomena. Če zadostujete povsod le dve voščeni sveči, bi se bila mogla cerkev drugače izraziti.
Za sklep tedaj rečemo: Res je čebela le mala zaževlca, pa prečudna stvarica božja — v naravi in za kmetijstvo velicega pomena. Marsikaj zdaj o nji res vemo, kar nekdaj niso vedeli; marsikaj je pa še skrivnostnega, ki bodo še le pozneja opazovanja in skušnje azjasnile — nekaj znabiti tudi za vselej skrivnostnega ostane.
Tako smo čebelo obdelali; hočemo li tudi o čebelarjih besedo reči? No zakaj ne? Čebelarje poznamo ter vemo, da nam ne bodo zamerili, če rečemo, da so itd. glej „Čebelo". Res je, da so tudi čebelarji nekako posebni ljudje — veči del ne najslabpjši — nekaj muh se pa od svojih muh uavzamejo. Pri Angležih take posebnosti imenujejo „spleeu." Le glej: od kakor tudi nasprotnih strani, ali stanov ali dežel naj prideta dva čebelarja vkup, brž sta si draga znanca; dva kupca, dva mesarja se drug za druzega ne zmenita. Če čebelar čebelarju svoje skušnje pripoveduje, a krotko posluša, dasiravno znabiti sam desetkrat več ve in bi se v družili rečeh smejal, ali pa nevoljno proč obrnil. Izvrsten čebelar, ki je že liiuogo po svetil videl in skusil in ima stotine raznih panjev, bo memogrede pri kmetiču iu njegovem bornem čebelnjaku postal, ki ima komaj tri, štiri panjiče noter. Glas „čebele rojijo" čebelarja prešine in pre-
Tudi cena nam
trese, kakor bi ga na električni kolovrat posadil, da ho vsako delo popustil, ali pa tudi žlico iz rok dejal, ter šel gledat, čeravno je že stokrat, tisočkrat čebele rojiti videl. Pravi čebelar ima dela iu veselja pri svojih čebelah vedno zadosti, naj bo letina dobra ali slaba, naj se mu bolj ali manj množijo, naj jim med jemlje ali zopet nazaj daje. Z besedo: Čebelar nekako s čebelami živi, ter vedno z njimi deli trud iu veselje. Kdor ne verjame, naj poskusi.*)
*) Priporočamo tukajšnjo čebelarsko društvo vsim čebelarjem. Letos nastopi tretje leto svojega delovanja. Udom daje za malo letnino obilno, ker jim daje vse potrebno čebelarsko orodje po znižani ceni.
24.
naš čebelni, se ume samo po sebi ta razloček kaže; kje je Japan, Kina, Brazilija in vendar tako po ceni I Naš surovi vosek, če je sicer lepö pripravljen, se plačuje po 90 kr. do l gl. 10 kr., drevesni pa predelan in obeljen z drago voznino iz Amerike in Azije, pa tudi po tej ceni Tedaj ne more imeti obojni enakih lastnosti.
Za cerkvena opravila sveče iz drevesnega voska gotovo niso kakor le za razsvetljavo po svečnikih ; ker Cerkev tirja sveče iz čistega voska.
Umrli so:
dec. Jože Vidmar, učenee 4. gimn. raz. , «... pljučnico. — Marija Jenko, šivilja, 11> 1., za oslabljenjem. — Jože Podmilšak, tel. uradnik, 29 1., za krvotokom v pljučah.
25. dec. Marija Bezlaj, gostica, 701., za raz-1 i vom v pljučah. — Friderika Pereuič, sirota, ü '/a 1., za vnetjem vratu. — Martin Vrhovec, delavec, 58 I., za mrtvoudom. — Marija Žitko, dež. uratarja hči, 17 1., za vnetjem vratu.
20. dec. Marija Javornik, kovaškega pomočnika otrok, 3'/t I., za vnetjem vratu. — France Novak, 60 1., za mrtvoudom. — France Lulek, fabr. delavca otrok, 3 ted., za božjastjo. — Albina Ilürman, poštnega vradnika otrok, 2a/, 1 , za vnetjem vratu.
27. dee. Marija Skvarča, urarja žena, 70 1., za prBiio vodenico. — Ana Vernik, svečarja otrok,
3	1., za vodenico. — Emil Iliit, stotnika otrok,
4	1., za kozami.
Eksekutivno dražbe.
8. jan. 3. Lorcnc Pirman-ovo iz Pirman (1270 gl.) v Ložu — 3. France Poznik-ovo iz Krope (3780 gl.) v Iladoljci. — 3. Jernej Zo tler-jevo iz Senožeč (1709 gl.) v Senožečah. — 3- Tone Meršnik-ovo iz Smcrja, — 3. Blaž Skok-ovo iz Topole, obe v Bistrici. — 3. Stcgu vo iz Orehka, — 3. Janez Dolenč evo iz Postojne (1270 gl.), — 2. Jan. Kapel-novo iz Nove Sušice (1006 gl.), — 3. Fr. Šare-evo iz Slavine (1150 gl.) vse v Postojni. — 2. Jan. Klemcnc-evo iz Jakovico (4150 gl.), — 2. Mih. Logar-jevo iz Zgornje vasi (5515 gl.), — 2. Pavel Ivančič-evo iz Sliv (5800 gl.), — 2. Jan. Petrič-evo iz Spodnje Planine (1100 gl.), — 2. Andr. Vidmar-jevo iz Begenj (2805 gl.), — 1. Ant. Petrič evo iz Spod. Vasi (3395 gl.), vse v Planini. — 1. Andr. Ambrožič-evo iz Smerja v Bistrici. — I. Jan. Mihelčič-evo iz Semiča (1885 gl.) v Metliki.
MM PiccolL
(32-19)
lßKar ,,prl auseljn" r Ljubljani, dnnajsRa cesta,
priporoča slav. p. n. občinstvu sledeče uže občno znane zdravniške droge:
Anatherinova ustna voda in zobni prah. llrZ^^rZ
Ijenje moje ustne vode in mojega zobnega pralni, kajti ta dva produkta služita osobito za to, da se ojaM zobuo meso, da se odpravi gobasto zobno meso, da so brani zdravi duh sape in naravna barva zob, da se zavarujejo pred kostnim jedenjem, pred zobnim kamerom, ki je zobni glazuri tako nevaren. Ona Maše ustne vode GU kr., škatljn zoliuega prahu 40 kr. Tylppplf 17 Pllinp in (^okp Najboljš' dozdaj znani želodčni lihčr; pospo?i cirkulacijo, lAItCCIV Iii V.IUI1C III V is ni/ • olajša, prebavljivost, in poda različnim organom in členom novo moč in novo življenje. Ona llašo 80 kr.
Nezmotljivo sredstvo proti mrzlici, CllXS/Ä
je pa izkušena iatina, in vsok bolnik, ki bo sam na sebi to zdravilo poskusil, se bode vesel prepričal, da je najkrepkejše in n aj g o t o v e j s e sredstvo zoper mrzlico ined vsemi dozdaj znanimi. Flnša velja 80 Kr.
Pravo norveško dorševo jetrno olje, STÄÄ
ševo olje proti revmatičnim bolečinam, protinu, pred vsem pa proti škrofeljnom proti sušici, kroničnim izpuščajem na koži in nervoznim bolečinam. Cena originalne llaše 80 kr.
Pravi Seidlilzev prah, 1 tucat škatljie 7 gold, posamne 80 kr.
Pravo borovniško žganje s soljo, ,na5aöokr.
PagliailO-SirUp iz piorence, I (lasa 1 gold.
Vmla l<lll<"ictpi>elrp lillip (Lancaster's Lily-Water.) Ta voda dA koži nenadejano belost T Ulici ItlUljllall/l B1VC lilijo ;„ niehkost, jo obvaruje prezgodnjih gub ter ratedi. da vidoma zginejo. Dalje so rabi, da so preienö pege in mozoli, in se ozdravi naglo poke, ktero se narede zaradi suše ali negladka. Z eno besedo, ta voda je pravi zaklad za toaleto, zarad česar jo po nraviiii vse dame, kterim je za lepoto mari, visoko cenijo in rabijo. Cena llaše 1 gold. Aaročila Kimaj Ljubljane na zgoraj imenovane, droge, kakor tudi na vsa druga zdravila se, če mogoče, z r racajoča pošlo proti postnemu povzetju izvršujejo. Stroške zu embalažo in ekspedieijo i. t. d. nagradijo gospodje komitenti.