Ste v. 198. V Trstu« v torek* IS. jullfa 1916. Letnik XLI. Uti&ja vsak dan, fudi ob nedeljah !n praznikih, ob 5 zjutraj. l'recništvo: t'Iira Sv Frar.čiška Asi?kega a. 50. L nadstr. — Vd i ctisi naj te Fcsiljajo urcdrištvu lista. Nefr?.n:cčevnatega stolpa, so zavzeli postojanko in jo utrdili. V noči na 13. t. m. je sovražnik, ki je pri-; vedel nove sile, napadel Castelletto z močno artiljerijsko podporo, a smo ga zavrnili po srditem boju moža proti možu z najtežjimi izgubami. Včeraj je sovražna artiljerija ves dan besno obstreljevala postojanko, nc da bi bila omajala naš trdni odpor. Na ostali fronti do morja artiljerijsko delovanje. Sovražni letalci so ponoči metali bombe na Padovo. Dve osebi ste bili mrtvi, nekaj malo ranjenih, škoda pa lahka. _. Nemško uradno poročilo. BEROLIN, 17. (Kor.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan, 17. julija 1916. Zapadno bojišče. — Med morjem in Ancro so Angleži na več mestih povečali svoj ogenj do največje silovitosti. V okrožju Somme je ostalo artiljerijsko delovanje na obeh straneh znatno. Prišlo - je do delnih sovražnih napadov, v katerih so Angleži dalje vdrli v Ovlllers In ki so južno Biachesa dovedli do živahnih bojev, v ostalem se pa izjalovili že v zapornem orniu ali se pa v njem niso razvili popolnoma. Število v Biachesu zajetih sovražnikov se zvišuje na 4 častnike in 366 mož. 15. julija pričeti večji francoski napadi vzhodno Moze so se nadaljevali do davi Uspehov sovražnik ni dosegel v krvavi borbi, temveč je na nek«. *:h mestih izgubil nekoliko tal. Na ostali fronti nič po^ sebno pomembnih dogodkov. Francoski sunek po razstrelbi severno Oulchesa smo zavrnili. Z dobrim uspehom smo izvršili razstrelbe na combreškl višini. Pri Lan-froicourtu (v Loreni) je neka nemška patrulja zajela nekaj sovražnikov. 15. julija smo poleg že včeraj javljenih onesposobili za boj dve nadaljni sovražni letali, eno v zračnem boju za sovražnimi črtami južno Somme, drugo smo pa s tal sestrelili pri Freslincourtu (Oise) v naši fronti. Vzhodno bojišče. — Hindenbur-gova armadna skupina: Ojačen oCTenj ie bil uvod za ruske napade zapadno in južno Rige ter na dvinskl fronti. Pri Katarininem dvorcu, južno Rige, so napadle močnejše sovražne sile. Tu se je razvil živahen boj. — Princa Leopolda Bav. armadna skupina: Nič posebnih dogodkov. — Linsinge-nova armadna skupina: Jugozapadno Lučka ie nemški protisunek zadržal sovražni napad. Čete so se nato, da se skrči obrambna črta, umeknile za Lipo, ne da bi jih bil nadlegoval sovražnik. Na drugem mestu je bil napad gladko zavrnjen. — Bothmerjeva armada: Položaj je neizpre-menjen. Balkansko bojišče. — Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Cesar Viljem na francoski fronti. BEROLiN, 17. (Kor.) V/olrfov urad poroča: Veliki glavni stan, 16. julija zvečer: Cesar se je danes zopet mudil v bojnem okolišu ob Soinmi. Sprejel ie od vrhovnega armadnega poveljnika poročilo o vr-šivših se operacijah in se je medpotoma razgovarjal z načelnikom generalnega štaba armade na bojišču. Pri posetu vojnih bolnišnic je cesar težko ranjene vojake odlikoval z železnim križcem. Kakor večkrat povodom svoje navzočnosti pri bojih ob Mozi v zadnjem času, je tudi ob Som-mi izrekel hrabrim četam svoie priznanje in zahvalo. Rusko uradno poročilo. DUNAJ, 17. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba 15. julija. — Zapadna fronta: V noči na 14. t. m. so Nemci po n.očnem topovskem ognju napadli naše žične ovire v okolišu vasi Ljubavičev, 9 km severno Cirina, ob Serveču, pritoku Niemua. Napad je razpadel v našem arti-ljerijskem in pehotnem ognju. 14. t. m. so Nemci čez dan naše postojanke vzhodno Gorodišča, severovzhodno Baranovičev, srdito obstreljevali s topovi. Nato sledeče napade pri Škrobovi smo s svoiim ognjem odbili ob najtežjih sovražnih izgubah. Ponovni krajevni sovražnikovi poizkusi, da bi prodrl južno vasi Škrobove, so se tudi izjalovili v našem ognju. — Severo-zapadna fronta: Južno Rige smo z artiljerijskim in pehotnim ognjem ter ročnimi granatami zaustavili nemški naoad v srnianškem odseku. 15 km severozapadno Pulkarnov. Angleško uradno poročilo. LONDON, 16. (Kor.) General Haig poroča: Včeraj smo v foureškem gozdu oddelek. ki ie uspešno kril z utrjevanjem novih postojank zaposlene čete, umeknili, ne da bi nas bil nadlegoval sovražnik. Rusi v bojih na Francoskem. PARI/ 16. (Kor.) Kakor poročajo listi, so ruski vojaki, ki so dospeli na Francosko, v zadnjih bojih na zapadni fronti prejeli ognjeni krst. Angleška pomožna križarka ni bila potonile na? LONDON, 16. (Kor.) Admiraliteta naznanja, da trditev v poročilu nemškega admiralskega štaba, izdanega 15. t. m., da bi bila II. t. m. potopljena v 'Severnem morju angleška pomožna križarka, nikako- ni utemeljena. Stražne ladje, ki so bile potopljene po onem poročilu, so bili oboroženi ribiški parniki. S turlKifiojBt. CARIGRAD, 16. (Agence Tel. MilIL) Glavni stan javlja: Iraška in iranska fronta. — Nič izprememb. Kavkaška fronta. — Na desnem krilu so se v nekaterih odsekih ob središču vršili za nas ugodni boji. V središču se je bitka izpremenila v medsebojno topovsko obstreljevanje, ki je prenehavalo cd časa do časa. Vmes so pa bili od časa do časa krajevni boji severno Čoroha. Na fevem krilu so se vsi sovražni napadni poizkusi izjalovili ob naših protinapadih, pri čemer smo zadali Rusom znatne izgube. Pri enem teh protinapadov smo obkolili sovražni bataljon in ga popolnoma uničili. Drugače nič novega. GrJke sirot BERN, 16. (Kor.) »Petit Journal« poroča iz Aten: General Sarrail in grške vojaška oblasti so sklenile dogovor, da se častniki, ki so napadli nekega urednika in so bili zato aretirani, upokojijo in disciplinarno kaznujejo. AMSTERDAM, 17. (Kor.) Kakor poroča neki tukajšnji list, doznavajo »Times« iz Aten, da je vojaštvo pogasilo požar v tatojskem gozdu. Trije častniki in osem vojakov je izgubilo življenje. Tudi v Kefisiji je izbruhnil požar, ki je povzročil paniko, a so ga hitro pogasili. Položaj na Španskem. PARIZ, 16. (Kor.) O položaju na Španskem brzojavlja zastopnik pariškega »Journala«, da je vojaški gubernator v Madridu pozval časopisje, naj nikakor ne komentira vojnega in mednarodnega položaja. Glavni revolucionarni agitatorji so bili aretirani. Če še nadaljne delavske skupine ne stopijo v štrajk, upa vlada, da kmalu zaduši štrajk._ Djakovski škof umrl. OSJEK, 16. (Ogr. kor.) Škof dr. Ivan Krapac je danes ob 2 ponoči nenadoma za pljučnico umrl v svoji zagrebški zasebni palači, star 73 let. Upravo škofije je začasno prevzel pomožni škof dr. Voršak. Nevihta na Romunskem. BUKAREŠT, 16. (Kor.) Prošlo noč je toča in vihar, ki sta prišla po štirinajstdnevni strahoviti vročini, v več predelih Vlaške napravila znatno škodo, ziasti na ovsu. Pšenica, ki je skoraj večinoma že požeta, ni bila prizadeta. Povprečni pridelek pšenice se poluradno ceni na 16 hI na hektar. _ Potopljene ladje. LONDON, 15. (Kor.) Reuterjev urad javlja potopitev štirih angleških parnikov. KODANJ, 16. (Kor.) Angleško veleposlaništvo v Washingtonu je obvestilo norveško amerikansko paroplovno družbo, da se za uvoz moke na Norveško ne smejo več izdajati dovoljenja, ker je uvoz sedaj nerazmerno velik. Kako ravnalo z nagimi vojnimi ujetniki na Ruskem. C. kr. korespondenčni urad poroča: Naslednji iz^vedbi dveh zamenjanih invalidov postavljate večkrat poudarjano do-bročutnost ruskega naroda v pravo luč: Poddesetnik Ivan Siegel, c. kr. domobranski pešpolk št. 3 (graški), ki je bil ujet 11. majnika leta 1915. pri Horodenki, je izpovedal: »Potem ko so me ujeli, so me oropali na najsirovejši način. V Astraha-iiu vlada iegar, kateremu jih je podleglo tisoče. Zdravniki nišo mogli pomagati, ni bilo zdravil ta zdravniških pomočkov. Na pohodu iz Astrahana v Jaransk bi bili morali za 9 dni dobiti po 23 kopejk. Poročnik pa nam je dal namesto 2 rubljev 7 kopejk samo 1 rubelj 11 kopejk. Na delo so nas priganjali s pušknimi kopiti.« Engelbert Sonnleitner, poddesetnik istega polka, ujet pri Novem Mestu 19. oktobra leta 1914., je izpovedal: »Rusi so imeli težko stališče. Da bi mogli vzdržati jarke, so nas 18 težko ranjenih kot vreče peska položili pred jarke kot živo kritje. To je trajalo tri dni in tri noči, brez zdravniške pomoči. V Kalugi so nas pozneje večkrat vodili po istih cestah, da bi ljudstvo videlo, kako slavna je ruska armada. V Kazanu smo dobili smrdljivo ribjo juho s kostim in luskinami vred. Večina jih je obolela po njej. Meseca avgusta sem prišel kot invalidski ga zameniajo, v Saratov v bolnišnico, kjer je bilo 200 bolnikov, bolnih za legarjem in drisko. Vožnja iz Moskve do Petrograda je bila dostojna; poštena ležišča in redna hrana.« Lahi hotelo Trst, Istra, Reko In Zader. V nedeljski številki smo Qpd tem naslovom objavili izvajanja italijanskega publicista Caburija, priobčena v »Giorna-le dT Italia« proti izvajanjem Steeda, urednika inozemskega oddelka v. lodonskih »Times«, o jugoslovanskem vprašanju. Iz Caburijevih izvajanj izhaja, da Italijani slej ko prej zahtevajo za-se naše avstrijsko in hrvatsko primorje tja doli vsaj do polovice Dalmacije, ako ne tudi vso Dalmacijo. Hočejo pač imeti tudi vzhodno obal Adrije, ki pomenja zanje vrata na vzhod. In zaradi teh vrat je Italija pričela vojno. Caburi svetuje obenem Jugoslovanom, naj čitajo italijansko zeleno knjigo, ki jim pove, kaj vse je zahtevala Italija od Avstrije, da bi ostala nevtralna. In sedaj, po vseh velikih vojnih žrtvah da ima Italija pravico, da zahteva več. kot pa tedaj. Steed naj bi o tem prepričal Jugoslovane. Vemo, da je razprava vprašanja, ki ga je . načel Caburi, skrajno kočljiva, toda naše stališče v jugoslovanskem vprašanju je bilo že odnekdaj tako jasno, tako natančno in tako neizpremenljivo začrtano, da lahko razpravljamo o nJem z vso ono nepobitno odkrit csrlr.cs U o, s iiatero snio vedno • razpravljati o vseh življenjskih vprašanjih našega naroda. Nad šeststo let je usoda slovenskega naroda zvezana z Avstrijo in njeno vladarsko hišo, nad šeststo let smo Slovenci doživljali in preživljali vse, kar je dobrega in slabega zadelo našo širšo avstsrijsko domovino, bili smo vedno narod, ki je s svojo srčno krvjo podpisoval zvestobo in vdanost do države in vladarja. ?iaša zvestoba in vdanost niste omahovali v najtežjih časih, dasiravno je marsikedaj v naši Avstriji gospodarila vlada, ki je bila vse, samo ne prijazna nam Slovencem. V takih okoliščinah srno se pač borili proti taki vladi, smo ostro, da, naiostrejše kritizirali in grajali delovanje vlade; toda neomajna sta bila vkljub temu vedno v nas sj30znaja in prepričanje, da za slovenski narod ni življenja naroda kot naroda izven meja naše Avstrije. Naj bi rekel kdo, da je bilo in je to stališče le stališče narodnega egoizma po oni —»ubi bene, ibi patria« —, mu pač moremo odgovoriti, da je ta naš recimo, narodni egoizem vedno in vedno oplemeniteljevala tista globoka in neizkoreninljiva ljubezen in vdanost do naše vladarske hiše, ki se izraža v jasno vidnem občutku, s katerim izgovarja Slovenec besedi — »naš cesar«! Kako naj si torej mi Slovenci predstavljamo tudi le samo možnost, da naj bi nas kdo odtrgal od skupnosti, v kateri smo stoletja živeli in umirali, umirali in živeli kot narod, kjer smo si — govorimo odkrito — večinoma res le s svojo lastno žilavostjo in krepko življenjsko voljo, tudi proti volji močnejših, ustvarili vse pogoje za nadaljni vsestranski narodni razvoj? In ravno tu doli pri nas v Primorju, kjer se je naše narodno življenje razvilo v zadnjih časih tako razveseljivo v vsakem pogledu! Saj vemo vendar dobro, da se sedanji svetovni boj vrši prav tako v znamenju nacijonalno-političnih kot narodnogospodarskih aspiracij velikih narodov; in zato naj bi morda naš mali slovenski narod v najkrajšem času izginil v žrelu tistih, proti katerim si je s svojo lastno močjo znal ustvariti tako trden jez, da ga ni mogel predreti niti najhujši naval še pred kratkim proti nam združenega najfa-natičnejšega italijanskega in nemškega hi-pernacijonalizma. Mi primorski Slovenci, ki naj bi bili sedaj prvi na vrsti, da bi si preko nas odpirala Italija svoja vrata na Vzhod, mi, ki sedaj najhujše občutimo na svojem lastnem telesu ta boj za bodoče nadvlado v Adriji, mi, ki smo že zdavnaj v svojem naravnem nagonu narodne samoobrambe čutili, kaj se pripravlja proti našemu naodnemu obstoju in smo tudi storili vse, da ohranimo, kar je našega, in tako tudi koristi svoje širše domovine Avstrije, mi naj bi kedaj mogli pristati na to. cla naj bi vse to naše delo, ves ta naš trud. da naj bi bilo vse to izgubljeno, da naj bi se mi ne le kot posamezniki, temveč kot narod potopili v tuji poplavi? Slovensk narod naj bi izginil, ne morda zato, ker bi bil nezmožen za življenje, temveč ker bi se nekje vsedli k zeleni mizi in ga zbrisali s površine zemlje samo zato, ker bi tako zahteval drug narod, ki se je že zdavnaj preživel sam v sebi in išče živ-Ijenske sile drugod! Ne. nikdar ne! Nimamo pravice, da bi govorili tudi v imenu bratskega nam hrvatskega in srbskega naroda, — prepričani pa smo v dno duše, da tudi v njem ni drugačne misli kot v nas —; pravimo pa vendar: Za nas avstrijske Jugoslovane bi pomenjal vsak korak v pospeševanje italijanskih aspiracij na naše pokrajine naravnost naš narodu sainoiimor! A kje najdete koga med nami. ki bi ne glede na vse drugo, kar nas veže na našo skupno domovino, hotel biti morilec svojega I&stnega naroda?! In zato gremo, dobro poznavajoč dušo našega naroda, še dalje in pravimo: Kaj nam mar vse laške zelene in druge raznobarvne j knjige, kaj nam mar prejšnje in sedanje j zahteve tega ali onega; mi poznamo tudi 1 za bodočnost samo eno željo in zahtevo: Mi Slovenci, mi Jugoslovani hočemo in moramo ostati enakopravna, popolnoma in . v vsakem ozlru enakopravna sestavina j naše monarhije; . — pa bodi povedano enkrat za vselej, da se krepki slovenski, jugoslovanski tilnik nikdar ne bo upogibal pred laško — impo-tenco! Zato pa tudi zaključujemo z nekoliko izpremenjenimi lastnimi besedami gospoda Caburija: Urednik tista »Giornale d' Italia« bi storil prav, če bi o tem prepričal — Italijane! _ Krizo o opoziciji na OgrsKem. Proces razkola v stranki neodvišnjakov je dovršen. Pri tem ni bilo ne krika, ne medsebojnih napadov. Oni, ki so odšli iz stranke, in tisti, ki so ostali v njej, so si povedali svoje mnenje v obraz — pri zaprtih vratih. Javno pa se niso napadali, niti si niso zalučali medsebojno nikakih »izdajic«. Morda so imeli za to kak drug razlog, ne pa tolerancijo. Za one torej, ki vidijo samo vnanjosti, je razkol prešel v dostojni formi. In tako sta sedaj v opoziciji: grof Aponyi vodja konservativcev, Karoiyi pa radikalcev — toda ne več v okvirju ene stranke, kakor je bilo to doslej, marveč so se ločili. Izstopilo je s Karo!yijem 24 poslancev, ni pa izključeno, da se jim pridruži še 5--6 posiancev iz Apponyijeve stranke, ki pa izjavljajo, da store to šele po sporazumnemu z voliici. Prva naloga v parlamentarnih počitnicah jim bo ta, da se dogovore, kaj jim jc storiti sedaj. Dos eda j ;»e ni od nobene strani padla beseda o or-ganizieiji nove stranke, da-si se sodi z gotovostjo, da Karolyi misli na organizacijo svoje stranke. Njegovo glavno glasilo napoveduje, da disidenti započno z delom, (ieslo, da se imajo politično življenje in borbe odložiti za bodočnost, da se je že preživelo Na pragu tretjega leta vojne to geslo da nla\a več nikakega smisla, niii opravičenja. Disidenti so ravno zato izstopili Iz stranke neodvišnjakov, da morejo v parlamentu začeti akcijo v interesu naroda. Vsakdo občuti — tako piše Magvar orszag« — da je prišel čas, ko se politiki morajo lotiti dela. Sedaj, ko narod krvavi sredi velike vojne, da občuti vsak Madiar, da je odbila ura, ko se morajo izticati na političnem polju za madjarski narod! In to ne samo »nekoliko«, ampak jfcko mno-»Zato nam je — ~ravi rečeni list — v dolžnost, da poskrbimo, da za fronto razvijemo delo in da nekaj izvršimo, ker smo uverjeni, da narod tudi po vojni ostane pri življenju in da hoče živeti. To je dovedlo disidente do izstopa.« Potemtakem osnuje Karolyi svojo stranko na vsak način, čeprav ni še gotovo, ali vstopijo prav vsi v njegovo stranko. Po razkolu v stranki pa se je iznenada pojavilo vprašanje, ki je jako kočljivo — tako kočljivo, da bi mogla porušiti idilični ■nir med obema neodvišnjaškima frakcijama Gre za — amerikanski denar! Stvar stoji namreč tako-le. Pred vojno je bil šel Karolvi z nekoliko pristašev v Ameriko, kjer je v madjarskih kolonijah prirejal zborovanja in nabiral denar za stranko neodvišnjakov. In sedaj, po izstopu grofa Karolvija, so se spomnili tudi na ta denar. Na vprašanje, kaj bo s tem denarjem, je dal Karolvi odgovor, ki kaj neprijetno za-devlje Apponyijevo skupino, ker so ti ostali v tem pogledu — praznih rok. Grof XaroIyi je izjavil, da ne da denarja, s tako odločnostjo, da morajo biti Apponyijevci kar osupnjeni. Karolyi je rekel namreč: »Denar, ki je bil nabran v Ameriki, je izključno pod mojo upravo in mojo direktno močjo. Naložen je pod mojim imenom na tako dobrem kraju, da nikdo ne more do tega denarja. Z denarjem razpolagam jaz in moreni storiti žnjim, kar ho-jem. Naravno je, da se ta denar porabi samo v namen, za kateri sem jaz nabiral, v namen splošne volilne pravice ter zgraditve demokratične Ogrske. Porabim ga samo v ta namen! Kolika je ta svota, nočem povedati; niti ne ve tega nikdo, ker je kasneje došlo velikih svot ter sem povsem sam odločil, kje vložim denar.« Ta amerikanski denar bi mogel vendar .kaliti dobre odnošaje med neodvišnjaški-ma frakcijama. Glede ciljev — madjar--tva itak ni razlik med njima! Pa tudi ne med njima in — vladno stranko. To je aše trdno uverjenje: muzika, tempo se razlikuje, tekst pa je isti na vseh straneh. Mim politične nesli. Bodoča nemška trgovska politika. Na /lavnem zborovanju društva za zboljšanje lemških gospodarskih interesov v tujini je govoril berlinski profesor .fastrovv o bodoči nemški trgovinski politiki. Pariška konferenca je proglasila »Vojno po vojni« in je tudi na Nemškem vzbudila podobna, stremljenja. Jastrovv je dokazal, da bi taka zaprtija bila usodna za Nemčijo, ker bi pomenjala zapravljivost v delu. Morala bi co tembolj obžalovati, ker bo po vojni za Nemčijo geslo: »Več delati in manj uživati.« Odpovedati se svetovni trgovini in namesto tega nemško trgovino izživeti v Srednji Evropi ni mogoče, ker nam naši zavezniki še dolgo ne bodo mogli nadomestiti svetovnega trga. Trgovska politika mora vedno služiti splošni politiki, toda takoj po končani vojni mora zopet začeti svetovno narodno gospodarstvo. Fo se da izvestr, ker so naši sovražniki ravno tako navezani na naš izvoz, kakor smo mi na njihovega. V mirovno pogodbo nora priti kot najvažnejša točka: »Bojkot prepovedan!« Predvsem moramo gledati, ia vsled tesnejše zveze z Avstrijo ne pri-]ep-"> v spor z Ameriko. Če se pa sporu z Združenimi državami ne da izogniti, moramo '"-a takoj nastonjti odločno. Italijani in Srbi. Preko Ženeve poročajo: italijanski knez Colonna objavlja članek, v katerem poudarja, da se morata Rusija n Italija združiti, da preprečite ustanovi-ev Velike Srbije. — Praška »Uniau« se :udi, zakaj so pričeli Rusi z ofenzivo, da razbremenijo Italijo. To je dokaz, da Rusija že ne ve več. kaj naj počne. Pašič, ki se je nedavno mudil v Petrogradu, naj bi Sazonovemu pojasnil, da je največji interes avstrijskih Jugoslovanov, da ostane vsa vzhodna jadranska obal v posesti monarhije. Saj je svoj čas sam dejal: Mi Srbi bi se ^offli skupno z monarhijo boriti proti Italiji... Irm IV. wtDlNOST« štev. 198. V Trstu, dne 18. jul|J* 1916. Giolittijevo pismo italijanskemu kralju. Poročevalec »Leipziger Tagblatta* je dobil krt^čni odtis pisma, katero je hotel priobčiti »Avanti« pa mu je cenzura to zabranila; pismo je Giolittijevo in naslovljeno na kralja in se tiče krize v Salandro-vem kabinetu. Giolitti je bil res pri kralju 19. aprila in prvotno obljubi novo sestavo kabineta potem pa je odklonil. Giolitti pravi med drugim, da je Italija imela ostati nevtralna. Hitro bi se bila povzpela visoko ako bi bila ostala zvesta zaveznica in bi bila postopala pametno, dolgov bi ne bilo, povzdignila bi se bila na Balkanu ob skupnosti interesov z Avstrijo. Velika napaka je bila mali Srbiji dati prednost pred Avstrijo. Slovanstvo ob Adriji ne pripozna nikdar Italijanov za vladarje. Ako ne doseže Rusija Carigrada, bo potom Srbije udrla do Adrije. Italija mora gledati, kako se reši iz teli okolšein, da ne bo imela po vojni samo sovražnikov. Italija mora ne le dobiti vojno, mora pa tudi, ker je najtežje, skleniti tak mir, ki bo ojačil Italijo na zunaj in znotraj in jej zagotovil popolno neodvisnost. Giolitti je izjavil, da se on ne čuti več dovolj močnega, da bi prevzel vodstvo ministrstva v času, ko se njegove iiajboljše namere proglašajo za zločin na bodočnosti Italije. Domatg nest!. Iz Lonjerja poročajo o žalostni vesti: ,>adel je na bojišču v južnih Tirolih Andrej Cok, sin uglednega bivšega vaškega lačelnika, Ivana Marije Coka in brat do-Dro poznane požrtvovalne narodne delavke Marije Cokove, učiteljice na Katinari. Bridka izguba je zadela s tem ne le ugledno rodbino, ampak cel Lonjer, kajti pokojnik je bil skromen, a vztrajen in neutruden delavec, kakor v družini tako v splošnosti: bil je trezen in požrtvovalen •nladenič, naš ponos, in vzbujal nam je najboljše nade. Zlasti domače pevsko društvo »Zastava« izgublja v njem enega svojih najpridnejših odbornikov in članov in istotako domača podružnica CMD. Bridka usoda pa je strla naše in njegove nade, in obsojen je snivati poslednji sen tam v tuji zemlji, v visokih hribih, daleč od sinjega morja in svoje mile tržaške okolice, ki jo je ljubil z vso gorkoto svoje mlade duše. Padel je kot junak v hrabri borbi proti smrtnemu sovražniku v obrambi svoje najožje domovine. Slava njegovemu spominu, a neutoiažni ugled rodbini, zlasti obče spoštovani gospodični učiteljici Mariji Čokovi, najiskrenejše so-žalje! OkrepčevaJišče za otroke. Organizacija oskrbnic VPfriih sirot je poskrbela, da se bo v času od 22. julija do 15. septembra 1.1. 200 okrepčila pogrebnih in revnih vojnih sirot v starosti od 6 do 12 let, ki bivajo v Trstu, lahko odposlalo v okrep-čevališče tržaške okrajne bolniške blagajne v Ancaranu pri Kopru. Nastanitev teh otrok v omenjenem okrepčevališču se izvrši v dveh oddelkih po 100 otrok. Vsak turnus obsega 3 tedne. Matere ali drugi svojci otrok, ki jih žele oddati v okrepče-vališče, naj stopijo najprej k mestnemu o-krajnernu zdravniku svojega okraja, ki mora na kolka prostem in brezplačnem iz-pričevalu potrditi, da otrok nima nobene nalezljive in tudi nobene druge bolezni, radi katere ne bi bil priporočljiv sprejem otroka v omenjeno okropčevališče. Nato naj se s tem zdravniškim izpričevalom in z rojstnim listom dotičnega otroka zglase v uradu organizacije oskrbnic vojnih sirot v ulici S. Lazzaro št. 12., 1. nadstropje (Rdeči križ), kjer se sprejemajo priglasitve okrepčila potrebnih vojnih sirot od jutri 19. t. m., do vštetega petka, 21. t. m., od 6 do 7 in pol zvečer in kjer se dajejo tudi vsa druga pojasnila za otroke in njihove svojce. — Prvi turnus odide v Ancarano v dveh oddelkih po 50 otrok v soboto, 23. t. m., in v pondeljek, 24. t. m. Vsak otrok dobi za pot in za bivanje v Ancaranu posebno izkaznico. Otroci bodo v okrepčevališču pod stalnim nadzorstvom lastnega zdravnika, dveh učiteljic in izvežbanih oskrbnic. Da se popolnoma doseže namen te akcije, bo hrana dobra in izdatna. Za slučaj, da bi vseh 200 mest ne bilo zasedenih po vojnih sirotah, si organizacija o-skrbnic vojnih sirot pridržuje, da sprejme tudi okrepčila potrebne revne otoke vojnih invalidov in v vojni službi se nahaja-jočih vojakov. Zamena moznarjev iz medi. Železni mož-narji, ki so določeni za zameno z možnarji iz inedi, so sedaj došli. Ko se še očistijo, kar se zgodi v kratkem, se ti možnarji razdele po mornariških skavtih. Prosijo se tedaj vse one osebe, ki so prijavili svoje inožnarje iz medi za zameno, da jih imajo pripravljene za konec meseca. — Oni, ki žele kupiti te možna rje, se obveščajo, da jih lahko naroče pri zboru skavtov (ulica Castello št. 2.) ali pa po skavtih, ki bodo zamenjavali možnarje. Cena železnega, kamnitega ali porcelanastega možnarja znaša 5 K. Ker so doslej došli samo šele železni možnarji, se ne sprejemajo nobena plačila za naročila. — Naročniki se zabeležijo ter bodo ob svojem času sprejeli in plačali naročene moznarje. Uspeh tedna Rdečega križa v Trstu in Istri. Po zaslugi složnega sodelovanja obširnih krogov in pospeševanja, ki so ie podelili akciji tedna Rdečega križa državni orgLini, prečastita duhovščina, avtonomna zastopstva, šole, patriotična društva, Časopisi, in splošno tudi pri tej priliki v najlepšem načinu dokazana požrtvovalnost prebivalstva Trsta in Istre, kakor tudi po-edinih goriških občin in korporacil, je rezultat tedna Rdečega križa ob vladajočih izrednih razmerah naravnost sijajen. \ Trstu se je nabralo: darovi 38,511 K 83 v, za prodajo znakov 17,382 K 70 v, dohodki zabav in koncertov 5,296 K 09 v. doklade vstopnin in pri natakarjih 6,884 K 14 v, gledališčne predstave 5,134 K 81 v, tombola in srečkanje 10,150 K 63 v. Skupaj 83.360 K 20 v. K deželnemu in ženskemu pomočnemu družtvu je pristopilo 7883 članov. — V Istri se je nabralo: darovi 62.263 K 65 v, za prodajo znakov 12.725 K 81 v, koncertni dohodki 9.547 K 41 v, doklade vstopnin in pri natakarjih 2.552 K 41 v, predstave v Puli 2.500 K, srečkanje v Lošinju 243 K 27 v. Skupaj 89.832 K 58 v. Olavnemu društvu v Trstu je pristopilo v političnih okrajih Pazin, Poreč in Koper 4.096, društvom v Puli, Voloski - Opatiji. Lošinju in Krku 3.164 novih članov. Skupni znesek za Trst in Istro je torej brutto 173.864 K 97 v. Ako se odštejejo stroški 7.595 K 82 v, ostaja čisti dohodek 166.269 K 15 v. Od tega je dobil Rdeči križ 110.846 K 10 v in društvo za oskrbovanje mladine 55.423 K 05 v. Cehi o Etbinu Kristanu. Nadovezujoč na glas o Kristanovi smrti piše praška »Union«: Etbin Kristan ni bil češkemu narodu nepoznana oseba. Ne le s Češkimi socija-listiškimi krogi, ampak tudi s češko umetnostjo, posebno pa literaturo, ga je spajala več nego ena vez. Etbin Kristan je živel nekaj časa v Pragi in je vzel od tu seboj ljubezen in razumevanje za češko stvar. Od njega prihajajo mnogi prevodi iz Češke literature. Sploh je propagiral med Slovenci češko umetnost in kulturo. Češki narod mu ohrani zato hvaležen spomin. Vsem, ki nam pošiljajo spise v vezatii besedi. Takih stvari se nam je nabralo cele kupe. Ako bi hoteli ustrezati, bi morali izgubljati vsaj polovico svojega časa s — piljenjem in prepisovanjem in vsaj polovica »Edinosti« (ki je vendar v prvi vrsti političen list) bi morala izhajati v vezani besedi. Zato opozarjamo izrecno, da principijelno ne priobčujemo stvari v vezani besedi, razun za posebne važne prilike res kaj — dobrega, zrelega. Odvetniške pisarne so od 15. julija do 30. avgusta t. 1. ob sobotah popoldne zaprte. Uradne ure so ob sobotah samo od 8 do 1 popoldne. Dijakom slovenskih beguncev priporočamo c. kr. drž. višjo realko v Idriji na Kranjskem, na kateri se tudi med vojno ni pouk pretrgal in torej dijaki nobenega leta ne zgube. Ker je Idrija rudarsko mesto, zadobe dijaki že v realki upogled v svoj bodoči poklic. Življenje je zmernih cen. skrbi se za vešč pouk. ki z zanimivim predavanjem učenca ne odbija, temveč za predmet pridobiva in je zavod na Notranjskem in Primorskem splošno znan. Zato ga tudi na tem mestu priporočamo vsem onim, ki žele pohajati edino slovensko srednjo šoio za realne predmete. Po vojni bodo ravno taki dijaki najprej dosegli svoj cilj! Meso in maščobe. Dejstvo, da ponudbe na mesu in maščobah daleč zaostajajo za povpraševanjem ni le neugodno vplivalo na cene. marveč je ponekod izzvato tako pomanjkanje, da je nastala potreba, ukrepov, da se še razpoložljive zaloge teh živil čim racijonelneje in ekonomičneje dovajajo konsumu. V ta namen je ravnokar izšla posebna ministerijalna naredba, ki naj omeji porabo mesa in maščob. V svojem prvem delu izpopolnjuje naredba napravo takoimenovanih brezmesnih dni s tem, da prepoved porabe mesa razširja na vse zavžitne dele govedi, telet, prašičev, ovac, koz, konj, kuncev, perutnine in divjačine, potem na mesne konserve, prekajeno meso, vštevši gjat, in — z neko določeno izjemo — tudi na klobase: z druge strani pa prepoveduje uživanje mesa ob brezmesnih dneh tudi po privatnih gospodinjstvih. Prestopki sc bodo kaznovali. Ta poojstritev že obstoječih predpisov se je pokazala potrebna, ker se je uspeh prodajanja mesa ob obeh brezmesnih dneh manjšal s tem, da se je ob teh dneh po privatnih gospodinjstvih porabljalo poprej kupljeno meso, in ker je vsled omejitve prepovedi na nekatere, točno določene vrsti mesa sledilo večje povpraševanje glede drugih vrsti, posebno pa takozvanih notranjih drobnjav. Mast, su rova ali stopljena, slanina brez mesa, potem tisti produkti, ki se radi pokvarjajo, ali, ki služijo siromašnim krogom prebivalstva v laglje zadoščevanje hranilnim potrebam tudi ob brezmesnih dneh — kri. kostni mozeg, mesna juha in tiste vrsti klobas, ki se izdelujejo le iz krvi, ali cenenih kvalitet notranjih delov zaklanih živali ne spadajo pod prepoved. Da pa ne b( zlorab* imajo politične deželne oblasti določiti vrsti klobas, katerih prodaja in uživanje sta dovoljena tudi ob brezmesnih dneh, in jirn določiti najvišje prodajne cene, pri čemer se jim je ozirati na krajevne razmere. — Naredba se obširno bavi s predpisi, ki se nanašajo na porabo mesa in maščob po gostilnah, točilnicah in izkuhih. kakor tudi po zavodih vseh vrst (sanato-rijih, penzijah itd.). Za eno in isto kosilo, oziroma j užino, ali večerjo smejo prirejati mesne jedi le iz dveh vrst mesa. Prepovedano je dajanje vseh jedi, napravljenih v raztor-ljeni masti aJi olju, potem vse! omak, napravljenih z oljem, krompirja prirejenega z mastjo ali oljem, kakor tudi surovega ali stopljenega masla. Pri eni in is:i jedi je smeti dajati le eno vrst svežih močnatib jedi. Slednjič ni ob sobotah dovoljena poraba maščobe za prirejanje rib. mesnih jedi vseh vrsti in svežih močnatih jedi. Tudi ni dovoljeno postavljati na mize posode z oljem in gorčico za svobodno porabo. Dalje določa naredba težo mesa v takih mesnih ali ribjih jedeh: 11 dekagra-mov, oziroma 15 pri pečenkah. Oostilne morajo tudi razobesiti — tako, da bo vidno tudi z ulice — seznam pripravljenih jedi m njih cene. Ako se bodo te odredbe točno izpolnjevale, pričakuje naredba precejšnje prihranke na mesu in maščobah, ali napoveduje še nadaljnih odredb v ta namen. Izdelovanje mesnih konzerv za pre-skrbljanje civilnega prebivalstva je sploh prepovedano, ker je provzročalo potratno porabo mesa in maščob in pretirano navijanje cen. Naredba vsebuje tudi odredbe v svrho skrčenja porabe maščob po slaščičarnah. Slednjič so dobile deželne politične oblasti nalog, naj dovoljenje za izdelovanje klobas omeje na gotove tipe, upoštevaje pri tem razmere in navedbe v do-tičnem upravnem območju. Veselico priredi šolska mladina v Treb-čah s prijaznim sodelovanjem tamošnjega cerkvenega zbora in nekaterih članov svetoivanskega salonskega orkestra v nedeljo 23. t. m. v prostorih »Gospodarskega društva« v prid Rdečemu križu in skladu za vdove in sirote padlih junakov ob Soči. Začetek ob 6 pop. Vstopnina za odrasle 40 v. za osebo, sedeži 40 v. Otroci plačajo polovico vstopnine. Ker je namen vzvišen in blag, se preplačila hvaležno sprejemajo. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vljudno vabi učiteljstvo šole v Trebčah. Mestna zastavljalnica. Jutri, 19. t. m., od 9 dop. do 3 pop. se bodo prodajali na dražbi razni že zapadli neragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca marca in aprila 1915 na modre listke, kakor: 4 fotografski aparati, 1 kinematografski stroj, 1 pijanino zistema »Schiller«, 1 gramofon s 27 ploščami, razna godala, 1 pisalni stroj zistema »Kanzler«, šivalni stroj zistema »Victoria«, 7 šivalnih strojev zi-steina » Singer«, 21 žepnih ur, 11 gledaliških kukal, 6 budiljk in razna drugi predmeti. To in ono. Vojne škode v Galiciji. Na Dunaju izhajajoči »Kurier L\vo\vski« poroča: Po dosedanjih uradnih izvodih je bilo v 60 okrajih Galicije porušenih, ali močno poškodovanih vsled vojnih dogodkov skupno 69.216 stanovanjskih hiš in 119.86=1 gospodarskih poslopij. 15 rimsko - katoliških in 20 gršku-katoliških cerkva je bilo popolnoma porušenih, a 48 rimskc-katoliških in 31 grško-katoliških hudo poškodovanih. Avstro-Ogrski vojni ujetniki iz Srbije v Franciji. Francoski listi javljajo: V pristanišče Toulonsko so privedli 750 avstrijskih in ogrskih vojnih ujetnikov, ki so bili v Srbiji zajeti. Ti vojni ujetniki so večinoma ranjeni ali bolni ter so jih nastanili v lazaretu Saint Madriez. Samomor kanonika. Iz Temešvara javljajo, da je tam samomor kanonika Antona \Vittenbergerja izzval veliko senzacijo. Wittenberger se je minole nedelje na svojem stanovanju pognal krogljo v glavo. — Ostal je inrtev na mestu, ze dlje časa je bil otožer m bržkone se mu je pomračil duh. Srbsko prorokovanje o koncu vojne. V srbski vojski igra prerokovanje veliko vlogo. Dosti jih je. ki trde, da se je točno izpolnilo prorokovanje o smrti kraljire Drage, o vojni proti monarhiji, o prvem uspehu Srbov, o krvavem porazu, umiku na morsko obal in izgonu. Sedaj priobčuje »Matin« o koncu vojne takole srbsko prerokovanje: Neki srbski vojak je videl v sanjah starca, ki mu je svetoval najprvo, iaj gre na Vido, kjer se njegov brat bori i smrtjo in prižge zvečer svečo na njegovem grobu. Potem mu je rekel, da se vojna vonča v onem mesecu, ki se začne s torkom, ali ako on to komu pove, ga zaloti smrt. Ko se je vojak prebudil, je prosil, iaj ga puste na otok Vido nedaleč od Krta, \jer je v resnici dobil svojega brata na smrtni postelji. Brat je drugi dan umrl in vojak mu je pižgal svečo na grobu. Ali ko se je vrač.al od pogreba, ni mogel zamolčali svoje tajnosti, marveč jo je zaunal nekemu mKlčastniku. In grožnja, se je izpoi-lila: vojak je tekom dveh dni umrl. Kakor se torej vidi, se je prvi del prorokovanja točno izpolnil, izpolnjen ni še drugi najvažnejši. Prvi mesec, ki se prične s tortom, je mesec avgust — prihodnji mesec! Zanimiv dan v hrvatski zgodovini je dan 13. junija. Tega dne 1. 1579 se je začelo po nadvojvodi Karlu dozidavati mesto Karlovac. Tega dne 1. 1878 je zadobila monarhija mandat za zasedenje Bosne in Hercegovine. Tega dne 1. 1292 se je osebno napotil v Zagreb Andreja II. Benečan, da bi pridobil Hrvate za-se. Dan je bil dote 15 ur in 33 minut. Izgube sovražnih trgovskih mornaric v juniju. V mesecu juniju so podvodniki centralnih vlasti potopili, oziroma se je potopilo radi min: 61 sovražnih trgovskih ladij z okroglo 101.000 ton. Angleški jezik v Rusiji. Moskovsko trgovsko udruženje }e sklenilo, da v vseh šoial« preneha s poukom nemškega jezika in ga nadomesti z angleščino. Iz Pariza pa javljajo, da so v 12 francoskih licejih u-vedii ruski jezik kot obvezen predmet. DorovL Ob zaključku šolskega leta so darovali »Moški CM podružnici v Trstu« učenci: Cesnik Lovrenc I. c 5 K, Hreščak VII. r. 2 K, Žuljevič V. r. 1 K, Gosak Zdravko I. 2 K, Janhuba Stanislav I. c 1 K, Kojanec Rudolf I. c 1 K, 2u I je vič Bruno I. -c 1 K. Gril Ivan I. c 1 K, N. N. I. c 1 K. Skupaj 15 K. Ta znesek so izročili g. blagajniku moške podružnice razredniki g. I. Vrščaj, gdč. Kovačeva in grdč. Cučkova. ČEŠKO - BUD.JEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni '»isti. :: MALi OGLASI ss □□ □□ *e raiunajo po 4 s to t. b«*edo. Ma?tno tiskao« besede ne računajo enkrat Te*. — Najmanjša : pristojbina znata 40 atotink. : □ □ □□ ljudska kavarno ravno mleko. via de 1'Olino štev. 3 Obilna kava. Sveže na fiOl Priporoča se zalopa oglja. Trst, via F«»rni 8t. 12 502 Kur u jem železo, kovino, staro volno in cu je. Cerneka, via dell'Olmo št. 4. 503 Kupim V« lno. rclrvna pokrivala, b mbaž ter v lnene maje. Ulica Belvedere 7 f>00 Spretno šluilla delovanje oble« na dom se pripnroča gor-pem delovanje ob Naslov pove Ins. oddelek > dinosti. 435 f }kbI porabljen papir, tudi cel« vagone, kupu tflUil jem in plačam po visoki ceni, Kuret Set- tefontane 1. 441 prazne s<»de kupujem v vsaki množini in velikosti, Kuret Set^efontane 1. 439 Petrolejeve m olleve 7(10nfo r r >ca- — H ro Milnica Cilila, T r it, LVCiHU u . daiie P s * 6. 438 pripravni za dve družini, se takoj prod? jo ali pa oddajo v ra em. — Pojasniia v prodajalni HICBELRZZI, Via Mcria Terasa i*. IG, Tr;t. v vrabci množim dobi se taKoj edsno !e pri EM. MILLGSSOViCH, Trst ulica BarrFera 4 (Larnpc). Za Krčmarjeln restavraterje po primerni ceni- Zlatarnica mt rumeno, dobre vrste, v navojih od hO kg. v k sih pol kg po K 3*74, celi vagon po K 8-60 kg. Franko Trst. Tvrdka Levv i Drug — Milo ZOBOZDRAVNIK Trst. ul. Donizzeiti 5. 443 Hodlsflnlu izvršuje vsako delo to* no in ele-gant o po zmerni ceni. — Ulica. Aleardi 493, vrata 8. Pendice Sc»>rc»la. 518 17 Sinil gf}7?! cunje, volno, bombaž, volnena in lYU|f UjClll v atirana pokrivala in \ olnene pletene s ajce Prihajam tudi na dom. Zaloga Settefontane štev. 45. 427 ^RFOtjl1*! S'vilja., ki zna šivati, ve>ari in krojiti dPibialM obleke za gngpp in otroke, 9« priporoča za delo na doma. Ulica, Picardi 2, I nad-vr. št. 5. 321 Zaklle vsake vrste kupnje prva slovenska trgovina, Jakob Margon, Trst, ulica Sols tario 21 (pri mestni bolnišnici.) 404 Vsakovrstne štev. 3G. žaklje kupuje J. Stebel, Trst, Zalog* Žakijev ulica Torrenre 420 I fmunnrffli praški. pripravljena limonada) LllllUllUUlll za 100 komadov K 13- Poštne pošiljatre izvršujem takoj. Predplačilo za vsak z a y o j. Za poštne stroške dostaviti K 1*—, Anton Scrobogna, Trst, Via della Zonta šf. 9. «537 CntflAPfff Anton Jerkifi posluje/op«t v svoje:n iUIUslUl ateljeju v Trstu, Via delle Po>te fctev. 10. na debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe. milo, gumijeve podpet nik'-, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, buterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, r.»zna rezila, robai, mrežice za brk«, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drago prodaj* JAK.OB UKVI. ulica S. Kicolo štev. 19. (J 2 Dr.J.čermak | se ie preselil in ordinira sela! v Trstu. ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Udiranje zoddirfirez bolečijs. Ploulilrjij' UMETNI ZOSJg. ^lAffiBliSSI 06MBBBB 0amaBB B^ ima sedal večjo zalogo belega, dobrega namiznega vina po 135 K loco klet in rizling po 150 K. Kupci pridite, ker je cena sedaniim razmeram primerno nizka. mm PriporoiBJiva tvrdka. Sveže čajno maslo. PRODAJALNA SPECIJALITETA „ČAJNO M A SLO", Via Campaoile 15 ia Via Ghegha 2 NajfnejSa in !ixa aamiaaa vrste. Baker, med in druge vrste kovine ter staro kupuje 38 tvrdka M. SCABAR Trst, ulica del Toro št- 4. V nertelio 16 7. 1916. smo vdobili pretresujočo novico, da je naš nad vse ljubljeni, predobri, nepozabljeni sin, ozir. brat Andrej Čok črno vojnik pri neki gorski bateriji dne 1. 7. 1916. na tirolskem bojišču izdihnil svojo blago dušo. LONJER-TRST, 17. 7. 1916. GLOBOKO POTRTI : Ivan Marija Čok, oče. Marija Čok, mati. Josip (odsoten), Josipina, Ana, Marija (učiteljica), Antonija brat in sestre. ] „Tržaška posojilnica in hranilnica I (C registrovana zadruga z omejenim poroštvom TRST - Piazza della Caserma i«. 2, I. nad. - T&S1 (v lastni hlZI) vhod po glavnih stopnjkah. i POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 l/2 % na menice po 6°/0 na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTU4E TRGOVSKE MENICE* HRANILNE VLOSE sprejemi od vsakega, če tudi ni ud in jm o bresta j o po Večje stalne violin vloge na tek. račun po dogovoru. Reatai davek pltčufe uvod sam - Vlaga se Uhko po eno krono. — ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE) HRANILNE PUMCEJ lil Poštno hratiilsični račun 1U.004. TELEFON fit. 952 Ima varnostno celico tsafe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma Varno proti ulomu n požaru, urejeno po najnovejSem načinu ter je oddaja strankam v najem po najniljih cenah. STANJE VLOG NAD IO HIUiOMOV KROM. Braiflž m: ti 9 it 12 dop. ra oi 3 da 5 po?. Izplačujs vsak delzniik ob uiainib an\ rsm