SDV£MtKr?EIMO£K
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici;v ulici Riva Phuzutta 18 - Cena ogla*om po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
Leto IV. Štev 48.
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poitni tak. račtm it. 9-17768 — Poitnina platana v gotovini - Spedli In abbonamento postale II Grappo
GORICA DNE 1. DECEMBRA 1948.
Cena L. 15
Jezus, Marija! (300 dni odpustka.)
Krščanska duša! Pojdi z menoj k sv. misijonu,
Pustiva te dni na stran veseiie in žalost, pretirane skrbi in čezmerno delo. Ti
in jaz imava poleg umrljivega telesa, ki bo kmalu trohnelo v grobu, tudi „neumr-ljivo dušo. Če bova midva skrbela samo za svoje telo, kdo naj skrbi za najino dušo? Saj veš, da imaš tudi dušo, ki bo takoj po telesni smrti stopila pred božjega sodnika in mu morala dati natančen odgovor za vse ure bivanja na tej zemlji, ki je nekako bojišče, na katerem se moramo boriti za večno domovino. — Gre torej za večnost. Kdo bo skrbel, vprašam še enkrat, za tvojo in mojo večnost, ako ne midva? In dnevi bežijo. Ali ti bo mo goče poskrbeti za večno zadevo svoje duše jutri, ako tega ne boš storil danes? Ali res ne veš za nikogar, ki se je danes smejal in se morda celo iz Boga norčeval, pa je naslednji dan že ležal na mrtvaškem odru? Ali so bili svetniki, ki so v svetem strahu Bogu služili, manj modri od tistih, ki so vse svoje življenje zapravljali s sa mirni ničemurnimi in grešnimi rečmi, svojo dušo pa zanemarjali?
ki bo od 4. do 12. decembra za slovenske vernike na Travniku pri Sv. Ignaciju v Gorici!
Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, pri tem pa svojo dušo pogubi ali tudi le na njej škodo trpi?
Tako ti pravi tvoj Gospod in Odre šenik Jezus. Poslušaj ta Njegov opomin zlasti ob svetem misijonskem času, ki se bliža naglih korakov, da tudi tvojo dušo reši, poživi, okrepča in potolaži.
Naj te misijonski zvon ne najde in pnsti v duhovnem spanju, Pričakuj njegov gias s svetim hrepenenjem in se KOJ V ZAČETKU odzovi njegovemu klicu.
V svetem misijonskem času živi tildi med delom v božji pričujočnosti in misli na to, kako bi ta čas čimbolj izrabili za svoje posvečenje ti, tvoja žena, tvoji o-troci, tvoji bratje in sestre, tvoj služabnik in tvoja služabnica. Celo tvoja živina na čuti, da ste postali ob misli na Boga bol človeški tudi do nje.
Tvoja duša morda že dolgo ni več do-živela nobenega pravega praznika, ker jo
mučiš s slabimi mislimi, željami, besedami in dejanji. Obremenjuješ jo s sto rečmi, ki so ji pogubne za življenje na tem in onem svetu. Vrni ji pravi mir in privošči ji teden prazuišklb ih veselih dii ob misli na Boga in uebesa, za katera si ustvarjen.
jim daj vedno dovolj poguma in vztraj« r.osti, zakaj čakajo jih pač težke ure, kot pričajo novice i/. krajev, ki so iih že zasedle komunistične čete.
Japonski škofje
so izdali skupno pastirsko pismo o so= I cialncin vprašanju. V njem branijo na« celo pravične plače za delavce in pra« vico do zasebne lastnine.
Labodji spev madžarskega kardinala
V nedeljo dne 21. novembra so čitali po vseh madžarskih cerkvah pastirsko pismo madžarskega primasa kardinala Mindszentija. Kardinal pravi v uvodu, da mu je prav dobro znano, kakšnim grož« njam in moralnemu mučenju so izpostavljeni vem'ki. Marsikdo je danes pred izbiro, pravi kardinal, da sc na zunaj ukloni ali da ga bodo komunisti preganjali, ker je ostal zvest katoliški cerkvi in svojemu kard’nalu. On ne želi, da bi kdo izgubil kruh zaradi nje* ga, če noče podpisati poslanice, ki jo pobirajo proti, njegovi osebi. Med dru« gim je rekel: Ne bi rad, da bi le en katol:čan trpel zaradi mene. Zato po« oblaščam vsakogar, da mirne vesti pod« piše proti moji osebi naperjeno posla« nico, za katero zdaj nabirajo podpise.
Dobro vem, da podpisniki ne morejo svobodno izbirati. Kdor pa bo kljub temu šel svojo pot, bo šel po poti Kri« stusovi.
Misijonarji v Mongoliji
bodo ob napredovanju komunistov osta lina svojih mestih, tako je izjavil msgr Morel, škof v Suijanu v Mongoliji. Bog liki prihodnjega svetega leta.
praznoval 25 I
Jubileji
Na Brezmadežno b< letnico Škofovskega posvečenja msgr. Srebrnič, škof na Krku in naš rojak iz Solkana. Priporočamo ga v molitev.
V Rimu je praznoval 25 letnico irašni;kega posvečenja 1’. Halič Karel, rektor mednarodnega frančiškanskega vseučilišča Antonianuma v Rimu. Pater Balič je učenjak svetovnega slovesa. Po rodu je Hrvat.
Za sveto leto
so se osnovali narodni odbori, ki imajo nalogo, da organizirajo vse potrebno za velika narodna romanja v Rim ob pri«
Komunizem in vera nekdaj in sedaj
POTREBA ORGANIZACIJE
Marsikdo je že potožil, da nismo go« r.ški katoliški Slovenci po zadnji vojni ustvarili še nobene kulturne organiza« cije, kakor je hala nekoč »Prosvetna zveza« in ta Gorico »Mladika«.
Izza časov, ko je fašizem to naše gi« banj^ zatrl, nam je ostala samo še naša Marijina družba za dekleta, ki še danes lepo deluje. Vse drugo je slana faši« stične narodne nestrpnosti -zamorila. Da nismo do danes še ničesar novega usta« novili, je krivo nasilje naših komuni« stov in slepota njihovih hlapcev, kateri so držali v strahu in trepetu vse, kar ni bilo rdeče.
Danes je ta teror vsaj deloma prema« gan in tako lahko zopet dvignemo svo« je glave, in začnemo tam, kjer so naši očetje nehali. Seveda je škoda triletne« ga komunističnega nasilja velika, ven« dar jo bomo mogli s krščanskim idea« lizinom in požrtvovalnostjo vsaj delo« ma popraviti.
Treba pa je iti takoj na delo. Naš list je led prebil, sedaj je treba čvrsto sto« piti na plan. In to nc samo v Gorici, ampak po vseh naših vaseh. Ali naj stopimo v življenje s Katoliško akcijo, ali pa s staro obliko našega katoliškega društvenega življenja? Zdi se mi, da nam je treba obojega. Katoliška akcija naj vzgoji cvet naše mladine, stara oblika društvenega udejstvovanja pa naj zajame maso naroda in naj ho predpriprava za Kat. akcijo.
Zidati moramo od tal proti vrhu in ne z vrha proti tlom. Zato ustanovimo v vsaki župniji že to zimo katoliško prosvetno društvo, nato povežimo ta društva v skupno kulturno centralo s sedežem v Corici.
Iz starih izkušenj pa se moramo dr« žati teh pravil. Ustanavljajmo moška društva posehej in posebej ženska ali dekliška društva.
Katoliška kulturna društva mož in fantovi
Katoliška kulturna, društva deklet in žena!
Ko bodo vsa ta društva po naših va« seh .in v mestu ustanovljena, pa naj sc ustvari posebna Zveza katoliških kul« turnih društev za može in fante ter po« sebna Zveza katoliških kulturnih dru« štev /a dekleta in žene. Iz teh dveh skupaj pa naj se ustvari Vrhovni svet kat. kulturnih društev za Slovcnce v Italiji.
Zgled naj da najprej Gorica sama! Zberimo eimprej može in fante iatoli« škega mišljenja ter ustvarimo jim dru« štvo in dajmo j.m prosvetni dom. Obo« je je mogoče, dobre volje in nekaj ka« toliškc značajnosti ter poguma nam jc treba!
Ko bo enkrat ustanovljeno društvo mož in fantov, pojdimo na delo med dekleta in žene in končno na deželo.
Čas beži in se spreminja. Uči nas tudi pogreške popravljati. Same vese« lice, prosvetna predavanja, telovadba in čitanje kat listov in leposlovnih knjig, petje in podobno ne srtvejo biti našim društvom v sedanji do,bi edini cilj in namen, ampak samo sredstva pri oblikovanju katoliškega človeka, ki naj bo zvest ud svojega farnega občestva župnije, poln verskega navdušenja in ljubezni do Cerkve, goreč otrok božii in ljubitelj svoje domače hiše in dru« zine. Danes vemo, da je le tako vzgojen človek zanesljv steber — nosilec naše narodne zavesti.
In takega človeka vzgojiti mora biti namen naših kulturnih društev.
Seveda morajo naša kulturna društva gojiti tudi družabnost in nuditi izobraz bo in zabavo. Tudi to je potrebno, toda le kot sredstvo za prej označeni velik cilj.
Če bomo izoblikovali naša društva tem praveu, bodo odgovarjala svoji na« logi in poplačala žrtve tistim, ki se ho do posvetili njihovemu vodstvu.
S’n Jelo vti, ki vam je kaj do naše slovenske in katoliške skupnosti!
Ta teden bo izšla
božična številka Pastir&ka
limel sem ravno v neki knjižnici opravilo, ko mi je nehote prišlo v roke »Delo«, glasilo komunistične stranke Italije za Slovence tiskano
Trstu dne 18. oktobra 1923. št:
5. In v tej Številki sem bral, da se je meseca julija 19.?3. v Moskvi sestal širši izvršni odbor III. inter. nacionale. Ker so se v okriliu švedske komunistične stranke nahajali nekateri komunisti, kateri so reklamirali zase svobodo, da širijo versko mišljenje med proletariatom, je med komunisti na Švedskem nastal zaradi tega prepir in širši izvršni odbor Ul. internacionale je bil tedaj prisiljen, da tudi sam zavzame v tem vprašanju svoie sta-išče.
In v omenjeni štev. »Dela« beremo dobesedno sledeč odgovor (ominterne: »Ker so bile v švedskem časopisju postavljene napačne trditve, ki hi mogle med komunisti povzročiti zmedo, izjavlja plenum izvršilnega odbora Kominterne sledeče:
Komunisti zahtevajo, da bodi re-ligij£ privatna stvar v odnosu na-pram meščanski državi. Toda v nobenem slučaju ne smeio komu nisti zastopati stališča, da je religija privatna stvar tudi v odnosu napram komunistični stranki. Ko munisti zahtevajo, da meščanska država kot taka ne imej nobenih vezi z religijo ter da verske organizacije niso v nobenih slučajih \ zvezi z meščansko državno oblast jo. Komunisti zahtevajo, da imej vsak državljan pravico priznavati se li kakeršnisiboli veroizpovedi, ali ne priznavati se k nobeni vero izpovedi, t. ,i. biti ateist (brezbo-žec), kar je navadno vsak komunist. Komunisti stoje na stališču, da država ne sme dopustiti nobene razlike v pravicah državljanov ir podlagi kriterija pripadnosti tej ali oni veroizpovedi. Komunisti zahtevajo, da iz uradnih dokumentov izgine celo samo imenovanje ene ali druge veroizpovedi državljanov. Komunisti stremijo za tem. da vzamejo meščanski državi vsako možnost dovoljevati cerkvenim družbam gmotno ali drugo podporo. Vse to skupaj predstavita ravno zahtevo, ki proglaša religijo v raz-merjti k državi za privatno stvar.
Toda komunistična stranka se ne more na nobeden način zadržati ravnodušno napram temu. da se poeditii njeni člani, četudi le kot privatne osebe, posvečalo verski propagandi. Komunistična stranka predstavlja- iz proste volie sklenje-
|Slov. komunistična partija
šteje 2358 celic in 37.959 članov ter 7700 kandidatov. Torej ima vsaka kom. celica približno 17 članov in 3 kandi« date. Soe'alni sestav je naslednji: 21.932 je delavcev ali 57“/«: 3.920 je kmetov uli IO"/„: IO.I7l> je izobražencev in ne« meščeneev ali skoro 27u/o; žensk članic partije je 11.159 ali 29.40p/u. Tako je poročal tov. Stane Kavčič na II. kongr. KI’ Slovenije v Ljubljani, ki se je kon* čal 17. nov. t. 1.
Oe računamo, da je v Sloveniji pol« drug milijon ljudi, pride na vsakih 39 Slovencev en partijec, to se pravi, da je v Sloveniji 2.(> odst. partijcev. Torej niti 3“/o. In ta mala peščica ima vso oblast v rokah ter se istoveti s slovcn« skim narodom! Zato smemo mirno tr« diti pred vsem svetom: Slovenci nismo komunisti, in če pri nas vladajo komu« nisti, \ ladajo le, ker so jim drugi, to je zavezniki in nezavezniki pomagali na oblast. Sedaj pa se držijo na oblasti le s pomočjo nasilja in tajne policaje.
Francija
Politično obzorje \ Franciji sc jc nc« koliko zjasnilo. Komunistična propa« ganda za stavke in sabotaže vsak dan bolj izgublja tla med delavci. Nasprotno pa vlada vsak dan bolj obvladuje položaj. Pristaniški delavci sc vračajo na delo. Velik del prstaniških delavccv je organiziran v krščanski delavski zve« zi in v socialistični sindikalni orga< nizaeiji »borce Ouvriere«. Tudi rudar«
no zvezo zavednih, naprednih bo jevnikov za osvoboditev delavske- I s^.a stavka polagoma um;ra. Vlada stro ga razreda. KomunistiLlia pied- I izvaja po vsej državi ukrepe proti straža delavskega razreda se ne sme ravnodušno zadržati napram niprosvetljenosti, neizobraženosti ter verskemu mračnjaštvu. Komunistična stranka ima dolžnost, da vzgaja svoje člane ne samo v duhu požrtvovalnega izpolinjevanja določnega političnega programa.
sabotažam, ki jih je pred kratkim spre« jela. Njen položaj se krepi.	Med
francosko vlado in vladama Združenih držav in Velike Britanije še vedno rti poravnano nesoglasje glede Porurja. Francozi zahtevajo, da mora priti Po« rurje pod mednarodno nadzorstvo, ostali vladi pa želita i/ročiti to bogato
ekonomskih zahtev, ter strankine- pokrajino nemškemu nadzorstvu. Fran ga statuta, ampak da vcepi svojim cozj se bojijo, da bi si Nemci s Porur« članom začrtan enoten svetovni na-1 JL.m pozneje hitro opomogli in bi se zor marksizma, katerem bistven lahko spet oborožili ter postal: nevarni del je ateizem. Samoumevno je, da Za Francijo, ostali zavezniki pa pravijo, se mora protiverska propaganda da Porurje mora že zdaj služiti cvrop vršiti izredno previdno in temeljito ski obnovi, to pa lahko najbolje dose premišljeno, Z ozirom na plasti, I žejo Nemci sami. Kako bodo to vpra« med katerimi se taka propaganda I šanje rešili, bomo poročali takrat, k< vrši. Antireligiozna propaganda bo dosežen sporazum, komunistov se mora zlasti vršiti 1	.	—
med mladino, in sicer po načrtu	•* Mew Yorka p,ftc'°
ter upoštevajoč vse posebne okol- I	»	• • • Ameriški	delavci	so napovedali
nosti. V komunistični stranki mas |	boj	komunizmu.	Obe	»srednji zvcz.i
se nahajajo tudi člani, ki se še niso
povsem osvobodili verskih razpoloženj in predsodkov. Toda stran ka kot celota, in zlasti nieni vodilni krogi morajo pobijati verske predsodke in na smotern način propagirati ateizem.«
Tukaj sem vam dobesedno pre-
strokovnih delav&kih organizacij AFL in CIO (ameriška delavska zveza ter zveza industrijskega delavstva) sta se izrekli za evropski obnovitveni načrt ter zahtevali odločnih ukrepov za za« ustavitev širjenja komunizma, katerega so označili za največjega sovražnika delavskega razreda. Meni samemu sc je ,	.	,	.	iii	zdelo to kar nemogoče — da bi delavci
pisal resolucije komunistov, kakor obsodi]j ono gibanje ki nc.prL.tri,an„ tr»« sem jih bral v imenovanem »Delu«. bj y svct_ da jt edini zagovornik dciav« Ce bo to bral kak sotrudnik I s^vai srč.ika proletariata — dokler n:scm »Soče«, ali pa ona pobožna zena, I	nekaj delavskih družin in videl
ki hodi baje vsak dan k sv. obha-1 ()cj ^jjzu njihove življenjske pogoje, jilll, doma pa požiga nase liste, naj I Ostrmel sem:, žc stanovanje navadnih mi dokaže, da se ie od tedaj pro- I l|c]avcev je tako, kot ga imajo pri nas gram komunistov glede veie bi- I	družine: telefon, radio, telcvU
stveno izpremenil in da te resolu-1 zijrt_ zofe kopalnica, preproge vst«
skoro vsak podjet« to. O hrani pa ne
cije, prepisane iz »Dela«, niso res- povsod_ Daljc ,ma sl nične, pa bom jaz z njima zažigal nejSi delavec svoj av —x- liste kot la?“‘ "“
Okno v svet
Kaj namerava maršal Tito?]
Iz govora, ki ga je imel Tito pred dvema tednoma pred Slovensko Aka« demijo znanosti v Ljubljani, in iz one« ga, ki ga ie držal 26. novembra v Za« grehu, sc da razbrati, da se v Jugosla« vi ji nekaj pripravlja, in sicer nekaj no« vega. Slutiti sc da, da so gospodarske težave pri obnovi države tako velike, večje kakor dobra volja Titova in ju« goslovanskih udarnikov. Na drugi stra« ni pa dosedanji zavezniki povojne Ju« goslavtje, to je države progresivne de« I merno več«, je izjavil neki ameriškj mokracije, nočejo pomagati, posebno I polt!k. »V pretekli vojni nas jc stal en odkar je Tita obsodil kominform. Zato I dan vojne toliko, kot nas stane seda j se zdi, da bo jugoslovanski diktator I vzdrževanje zračnega mostu vse leto. prisiljen iskati pomoči drikgod. Kje? I Zato je mir le bolj poceni nego vojna.«
govorim. Sicer pa sta vse to blagostanje 'n lagodnost težko zaslužena z delom in pridnostjo. Amerkancc pridno dela, dobro zasluži in si potem pošteno pri* vošči ,.. «
NaravJio je tedaj, da se ameriškemu delavcu ne cedijo sline po »rdečem raju«, kjer jc delavec številka v delav--ski brigadi, raztrgan in lačen, brez to« plega doma, brezpravna raja, ki naj gara, tlačani, dokler se ne izčrpa ter po« gine pozabljen .in zavržen, kot pes, ki je odslužil.
Zračni most
v Berlinu stanc Amerikance dnevno 385 t:soč dolarjev. To je gotovo velika svo« ta. »Toda vojna hi nas stala sc nepri«
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
Stev. 48
Jugoslavija
V Ljubljani je bil 11. kongres komu* tvstične partije Sloven je. Na kongresu so govorili o političnem položaju, o go* sp uarstvu, o organ zaeiji stranke- ter o strankini ideologiji. Vsi govorniki so poudarili, da je treba poostr;ti borbo proti duhovščini, ki da je največja opora »rcake ji«, in zato, kv- da širi med ljudstvom ter med otroei zastarele verske »predsodke«, ki nasprotujejo izsledkom »marksistično * leninistične znanosti«. /- drugimi besedami to pomeni, da bodo poostrili borbo prof k veri.
Komunisti izgubljajo pri vseh svobodnih volitvah
V zahodni Nemčiji so bile konce prejšnjega meseca volitve v korenju in na Westfalskem, prejšnji teden pa v pokrajini BademBadcn. Značilno ie, da so vseh treh pokrajinah komunistični glitsovi zelo nazadoval’. Največ glasov je povsod dobila krščanska demokrat* ska stranka, za njo pride socialno de* mukratska stranka, na tretjem mestu so svobodni demokrati, komunist' pa so povsod na zadnjem mestu. Vse te po* krajine imajo izrazit industrij kj in de* lavski značaj.
Združeni narodi
Javne seje skupščine Združenih na* rodov in Varnostnega sveta so bile pre* tekli teden manj zanimive, ker so di* plomati, zbrani v Parizu, prenesli teži* šee svojega dela drugam. Po domače bi rekli, da je bilo vse delovanje bolj za* kulisno. Značilno je, da se tako Vzhod kakor Zahod bojita dokončnega prelo* ina, po drugi strani pa nočejo ne eni ne drugi niti za las popustiti, tako da je vse delo ostalo na mrtvi točki. Pred* sednik Varnostnega sveta dr. Hramu* glia je poslal Sovjetski zvezi in trem zahodnim velesilam dolg seznam vpra* šanj o uvedbi skupnega denarja za Berlin ter o ukinitvi sovjetske zapore nad tem mestom. Odgovori so že pri* speli. To je bil že drugi poskus nevtral* nih držav za mirno poravnavo berlin* skega spora. Vse prizadete vele* sile so odgovorile odklonilno. Cie* de razorožitve in atomske sile je bila sprdjeta resolucija zahodnih držav, proti kateri je glasovala Sovjetska zve* za z državami vzhodnega bloka. Dejan* sko je tudi tu ostalo vse pri starem. Vse države sc bodo po sili razmer še naprej ohoroževnle.
De Gasperi v Bruslju in Parizu
Italijanski ministrski predsednik De C .'uspeti je obiskal Bruselj in Pariz. V Bruslju je imel predavanje o krščan* skem pojmovanju demokracije, nato pa se je razgovarjal z belgijskim mini* trškim predsednikom Spaakom in z drugimi voditelji zahodnoevropske zve* ze. Nekateri krogi so bili mnenja, da sc Italija pripravlja za vstop v zahod* noevropsko zvezo. Do tega pa verjetpo še ne bo prišlo, ker Italija .še ni bila sprejeta v Združene narode in ker ji mirovna pogodba omejuje število oho* roženih sil.
Po razgovoru s francoskimi politiki v Parizu je De Gasperi izjavil, da zav* zemata Italija in Francija enotno sta* li.šče do nemškega vprašanja, zlasti pa do Porurja. Vsaka rešitev tega vpra* šanja mora jamčiti, da bo Nemčija res miroljubna in demokratična, je dejal De Gasperi. Njegovi pariški razgovori so tudi prinesli upanje, da bosta Italija in Francija na vseh področjih tesno so* delovali.
(lovori. Gospod, i svojemu ljudstvu besede življenja in zveličanja.
Sprejmi dar, za katerega me prosiš, vedi, da sem čakal s polnimi rokami, da me prosiš milosti, ki so potrebne tvoji duši.
Da uideš večni kazni, moraš biti zvest svojemu Boru. Jaz ne silim nobenega v nebo, a onemu, ki hoče iti za menoj, dajem dovoli milosti, da se more zveličati. To je delo moje ljubezni in dobrote. Slasti in radosti se bodo vlivale v duše, ki se meni izroče in hodijo za menoj, l isti hip, ko se duša meni izroči, dobi silne milosti, da za more resnično napredovati na duhovnem potu, ki ji Ra jaz sam todai kažem.
v
Španija
V	nedeljo 21. novembra so bile v Španiji občhisfce volitve. Te volitve so zanimive, ker so bile to prve volitve po državljanski vojni. Družinski očetje so izvolili eno tretjino občinskih svet* trkov. Drugo tretjino bodo v nedeljo volili delavski sindikati in ti dve tret* j ni bosta v nedeljo 5. decembra izvo* lili zadnjo tretjino svetnikov dz urad* nih seznamov, ki jih bo predložila vla* da. Te volitve niso in ne bodo poka* zale, kako močna jc opozicija, ker mo* ra vlada prej vsakega kandidata potr* dit:. Opozicija je volitve bojkotirala, čeprav so obvezne. Kljub temu je vo* lilo nad 70"/« volivcev. Pač pa bodo te volitve pokazale razdelitev volivcev med monarhiste, falangiste, katoličane n tradicionaliste.
Kitajska v razsulu
Na Kitajskem še vedno divjajo hudi boji za mesto Sueov. Pred dnevi so do* segle vladne čete prvo večjo zmago nad uporniki, zdaj pa so začeli uporniki z m vo še hujšo ofenzivo, katere izid še .ni znan. Žena maršala Čang Kajška je pri sila Amcrikanec za nujno pomoč. Amerikanci pa zelo dvomijo v vojaško
S tem imenom nazivljamo novousta* novljeno duhovnijo vikarijat v Dolu. Marsikdo potuje ali so vozi po Dolu proti Gorici ali Trstu, pa morda noti ne sluti, da tukaj kipi in raste novo versko življenje, ki sc zbira in povezuje okoli novega središča — za sedaj še za* časne cerkve v lepi in prostorni dvora* ni šolskega poslopja.
Nekaj novega se sedaj tukaj postav* lja in pripravlja. Tukajšnja nova du= hovnija ima za zavetnico Brezmadežno Mar;jino Srce Fatimsko Mater bož* jo. Dne 8. decembra, na praznik Brez* madežne, bo v Dolu slovesna razglasi* tev ustanovitve samostojne duhovnijc in kar bo najlepše ter krona vsega praznika prihod ter blagoslovitev ne* vega veličastnega kipa Fatimske Ma* terc božje. Mati božja bo prav taka kakor je bila tista, ki je tako lepo obi* skala vse naše vasi. Verniki iz Dola, duhovščina ter vsi, ki bodo iz vse slo* venske okolice prihiteli na redko slo* vesnost, se bodo zbrali na meji duhov* nije, na »Girkišču«, to je tam, kjer sc ob spomeniku odceplja pot proti Opat* jemu selu. Začetek slovesnosti bo ob 2h popoldne na praznik Brezmadežne. Prevzvi.šeni gospod knezonadškof, du* hovšeina in verniki bodo tam sprejeli kip, ki ga bodo pripeljali na okrašenem avtu. Na licu mesta ho pozdrav in tudi blagoslovitev lepega kipa, nato se bo razvila procesija do 1’alkišča, kjer je
Pod tem mojim vodstvom rit tako sigurno v nebo, da je ne more zaustaviti niti svet niti pekel z vso svojo zlobo, če le sodeluie zvesto z milostjo, katero prejema v velikem obilju. Zato ie treba, da duša vse zapostavi in teži za menoj z vsemi svojimi silami. Nai ti bo to jasno. Toliko se boš dvigal od zemlje k svojemu Bogu, kolikor bolj se boš oddaljil od stvari tega sveta. Kaj je večje kot prijateljstvo duše z Bogom? A koliko duš se mi odreče zaradi svojih strasti, ker jih ne uničijo z zatajevanjem, kar bi lahko storile s pomočjo moie milosti. Svet je prepoln nečimrnosti, da bi mogel razumeti moje namene, a
sposobnost in borbenost vladnih čet in se ne morejo odločiti za tako pomoč. Zdaj so v VVashingtonu cele vrste po* svetov v tej zadevi. Zunanji minister Marshall se je vrnil iz Pariza in se po* svetoval s predsednikom Trumanom, kaj je storiti. Zaenkrat še niso objavili nikakega sklepa o pomoči za Kitajsko, čeprav so že zavzeli jasno stališče do te zadeve. Pomoč Kitajski bi znašala 5 milijard dolarjev. V ne-kdanji kitajski prestolnici Pekingu, pa tudi v sedanji prestolnici Nankingu vlada velik pre* plah zaradi bližajočih se komunističnih kolon. Vlada namerava nadaljevati z borbo, četudi bi se morala preseliti kam na jug.
Vladna kriza v Balgiji in Grčiji
V	Belgiji je nastala vladna kriza za* radi nesporazuma med socialisti in ka* toličani. Ministrski predsednik Spaak, ki je odstopil, je dobil od kralja naro* čilo za sestavo nove vlade. Ko to poro* čarno, še ni mogel sestaviti nove vlade.
V	Grčiji je Sofulis sestavil sicer novo vlado, ki pa ie zaradi razkola v liberalni stranki dobila le dva glasova večine. Opozicija zahteva od kralja, naj zato te vlade ne prizna.
kapela in ho kdaj stala cerkev. Tam bo potem zaključna slovesnost s svetim blagoslovom in z ofroni za potrebe no* vega svetišča. Prepričani smo, da se bodo vsi častilci Marijini zbrali ob tej redki slavnosti in se priporočili milost* ni nebeški Materi, ki bo s tega novega svetišča tolažila uboga človeška srca in jih vodila k svojemu Brezmadežnemu in k Presvetemu Jezusovemu Srcu.
Nova žrtev v duhovniških vrstah
Kot poroča »Primorski dnevnik« je bila v torek 0. novembra pred okro* žnim sodiščem v Tolminu pod pred* sedstvom tov. Venturinija sodna raz* prava zoper č. g. Leopolda Končana, župnega upravitelja v Breginju. Raz* prava se je pač končala tako, da je bil g. Končan spoznan za krivega »hudih zločinov« /oper FLRJ in zato obsojen na 15 let prisilnega dela, 5 Igt izgube državljanskih pravic in 5 let izgona iz domačega kraja (konfinaeije) po odslu* ženi kazni.
Kut se vidi, je kazen »cksemplama«. Kaj pa je g. Končan zakrivil? Pr. dnev* niiik poroča, da je njegova krivda v sledečih točkah:	x
1. Po 5. maju 1945 je kot ljubljanski bogoslovec odšel z večino svojih kole* gov na Koroško in od tam v Italijo, kjer je bil posvečen.
2. Spomladi 1946 jc prišel kot mlad kaplan v goriško nadškofijo ter bil na*
mojimi načeli, tega poučujem z nebeško modrostjo.
Dokler si na zemlji, se moraš boriti za krepost in popolnost. To je boj vseRa tvojega življenja. Toliko se dvigneš k meni. kolikor premagaš samega sebe. Vedi. da bo le oni venčan z zmago slave, ki se stanovitno bori. Ne pozabi nikdar naslednjih besed: Dim se dviga v zrak, a množica duš pada v globino pekla, ker se upirajo moji volji in mojim zapovedim. Naivečji dar za duše je moja milost, a mnogi jo prezirajo in zametujejo. Take duše so uesrečriejše, kot se more doumeti ,s človeškim umom. ker to ne pomeni samo izgubiti milost, ampak Boga samega, največjega svojega prijatelja.
sk: Ofarjj delali precejšnje težave, kar je imelo odmev tudi v takratnem ča* sopisju. Med drughn so hujskali zoper njega šolske otroke, l;i jih je pač mo* ral kdaj tudi kaznovati, ec jc hotel 'meti kaj discipline v razredu. Da sr. bili v nekaterih razredih tedanje sol* kanske šole zbrani največji falotje, lah* ko pričamo Vs\ ki smo tedaj v Sol* kanu učili. V Solkanu, tako trdi ob* tožnica, jc g- Končan vohunil in po* magal pri ustanovljanju SDZ.
Kako da so se solkanske »pobožne tovarišice« spomnile tega šele zdaj? — Vodstvo SDZ v Gorici je podalo javno izjavo v predzadnji štev. »Demokracije«, da g. Končan ni nikoli sodeloval pri ustavljanju SDZ v Solkanu.
3. Nekaj mesecev predno je vstopila mirovna pogodba z Italijo v veljavo, je šel g. Končan na lastno željo za upra* vitelja v Breginj, ker je bilo mesto prazno zaradi odhoda dotedanjega župnika. Tu pravi ohtožnica, da je g-Končan s svojim prigovarjanjem in širjenjem Slov. Pr. in Demokracije za* krivil, da je veliko ljudi šlo pred 15. sept. v Italijo, pozneje pa da je sploh govoril in še naprej rovaril zoper FLRJ.
4. Končno je g. Končan hotel letos spomladi zbežati čez mejo v Italijo, a so ga na begu zalotili in aretirali. —
Izmed naštetih »zločinov« jc g. Kcn* čan zakrivil samo to. da je hotel skri* vaj čez mejo. Vse ostale obtožbe so samo lene fraze, ki jih sodišča v Ju* goslaviji uporabljajo zoper kogar koli ter jih končno potrdijo s »priznanjem obroženčevim«. Da bj iskali priče in dokaze jim še na misel ne pride. Tako delajo kakor srednjeveška sodišča, ki so sod’la čcrovnice. Iskala niso doka* zov, temveč z mukami so izsiljevala priznanje obtoženk ter izjave eksaltira* nih pr'č. In na podlagi takih »dokazov« so šle čarovnice na grmade.
Tak je bil proces zoper č. g. Konča* na in taki so brezštevilni drugi procesi, k: se vsak dan vršijo v znamenju »pro* gresivne pravice«, ki je že tako daleč napredovala, da je dosegla sodnijsko postopanje srednjeveških razprav zoper čarovnice. To je vsekakor napredek, če pomishmo, da v hosti še takega po* stopka ni bilo, temveč je veljala le samovolja kakega partijca.
Biljana v Brdih
Hudo je pretresel našo vas naslednji dogodek. Mlada žena, znana komunisti* nja, se jc v sosedovi hiši norčevala iz vere in duhovnikov ter dajala vse pri* znanje komunistom, ki so podrli slavo* lok ob priliki nove maše. Zahtevala je še ostrejših postopkov zoper duhovnike. Tedaj pa se dvignila družinska mati: »V naši hiši se ni nikoli govorilo proti duhovnikom in se ne bo govorilo! Po* berite sc!« Mlada žena je odšla vsa besna in divja. Drugega jutra so jo do* mači zaman čakali, da bi vstala. Ko so stopili v njeno sobo, so jo našli zadeto od mrtvouda tako, da ni mogla odpreti ust. Do danes ni še spregovorila. Vsi vidijo v dogodku kazen božjo. Kdor se zaganja v Boga in njegove ustanove buta z glavo ob zid!
Kojsko
Srce sc nam trga ob pogledu na naše otročiče. Tako suhi. slabotni, brezkrvni so. Nimajo hrane. Zato so plen jetike. Te dni so dobili spet vsi injekcije proti jetiki. Rekli so nam, da imajo te injek* cije tako čudežno moč, da zavarujejo človeka za celih petindvajset let pred jetiko. A naše matere neverno majejo z glavami: »Kruha nam dajte in zabele, pa bodo rešeni naši otroci! Mila nam dajte, da jim operemo perilo in obleko! Obleke in obuvala naro dajte! Čudežne
njekcije pa zase ohranite.
Tov. Kardelj, ki si končno odprl usta in povedal, da trpijo glad in mraz fan* tje in dekleta, ki so šli na udarniška dela, in da je že čas, da se konča z uničevanjem delovne mladine, kaj ne vidiš naših najmlajših, kako umirajo od jetike! Nisi li trdil, da se borimo za »srečo svojih otrok«! Jc li jetika ona sreča??«
Za Slovensko sirotišče
Iskreno zahvalo vsemu ljudstvu v So* vodnjah, v Rupi in na Peči za darovane poljske pridelke in prispevke v denarju v znesku 6180 L. Posebno hvaležnost smo dolžni čč. duhovščini, ki je naše si* rotc priporočila ljudstvu. Hvala tudi voznikom, ki so pripeljali blago v za* vod. Naše sirote tudi ne bodo pozabile gospe Krševani, ki jc pomagala č. sestri.
Vsem zagotavljamo hvaležnost in molitev naših sirot!
RAZNE VESTI
Promocije
Dne 25. novembra t. 1. je promoviral na vseučilišču v Bologni za doktorja prava naš rojak dr. Oton Berce, sin pokojnega oseškega in nato svečinskega učitelja iz znane dornber* ške Bereetove rodovine.
Isjotam je promoviral par dni prej dr. Mitja Bitežnik, sin profesorja dr. Bitežnika jz Gorice.
Obema novima doktorjema naše če* stitke.
Modre in nemodre besede
»Patrie dal Friul« piše dne 15. okt. t. L: »Ne moremo razumeti,kako to, da, ko je Avstrija hotela raznaroditi Go* rico in Istro, je bil to zločin zoper na* ravo, dočim pa je zdaj, ko dela Italija tako s Slovenci, le manj spretno in pre* brisano, ista stvar velezaslužno narod* no delo.«
Draga Patrie, mi pa razumemo, od* kod ta dvojna morala. Italija sc ravna po pravilih znanega zamorca, ki ga je misijonar vprašal:
»Kali, kaj jc greh?«
»Greh je, če sosed ukrade kravo Ka* liju.«
»Prav si povedal. Kaj pa je dobro delo?«.
»Do&o delo je, če Kali ukrade kravo so dedu,«
Prav tak nauk o dobrem in slabem je učil že mnogo prej Italijane in ne* iitalijane Florentinec Nicolo Macchia*
■ clli. Zato sc ne čudimo, čc ga neka* ter: njegovi .sorojaki prav dobro pozna* jo in sc po njegovih naukih ravnajo. Vemo pa, da Patrie in mnogi Furlani niso iz teh vrst. Zato jim gre tudi vsa čast.
Šole v ladinskem jeziku
so otvoriii v ladinskih predelih triden* tinske in boccnske province. Do sedaj so tam učili ali italijanski ali nemški, doma pa so govorli ladinski. Sedaj so dobili prvič ljudske šole v ladinščini. Naučiti minister Gonella se jc zelo zavzel za te šole in ukazal, da sc nič ne sme spremeniti, kar je ministrstvo predpisalo. Le če bo izkušnja pokazala, se bo smelo kaj izboljšati. Kdaj bo mi* nister Gonella spoznal, da je prav tako potrebno upeljati pouk slov. jezika med beneškimi Slovenci?
Skladatelj Franc Lehar
I/. življenja skladatelja Franca Lehar* ja, ki je pred kratkim umrl, pripovedu* jejo naslednjo zgodbo: Lehar jc bil v mladih letih večkrat v denarni stiski. Ob takih prilikah se je moral zateči v zastavljalnico, zelo pa sc jc bal, du bi ljudje tega ne zvedeli. Nekoč jc prosi! svojega prijatelja, naj nese njegovo uro v zastavljalnico, jo zastavi za dvajset goldinarjev in mu prinese kuverto z de* narjem v kavarno, kjer ga bo čakal s prijatelji. Pove naj mu takole; Kitajski poslanik vam pošilja to kuverto in vas lepo pozdravlja. Čez pol ure res pride prijatelj s kuverto in reče Lebarju: »Kitajski poslanik vam pošilja to ku* verto in vas lepo pozdravlja; rekel pa jc, da vam za uro ne more plačati več kot 15 goldinarjev«.
Listnica uredništva
Naši prijatelji, zlasti na Tržaškem, so z gotovostjo pričakovali, da sc bo z, novim cerkvenim letom oglasil namesto Slov. Primorca nov list, ki bi nam vna* domestoval Primorca in Teden. Tudi smo bili merjeni, da bodo vse formah nosti ital. tiskovnega zakona pravo* časno izpopolnjene. Računali nismo s počasnim uradovanjem naših oblasti. Te dni smo dobili obvestilo, tla nam manjka še eden, po naših mislih zelo malo važen, a po mnenju oblasti zelo važen dokument. Zato naj nam naši prijatelji ne vzamejo za zlo te zamude, ki ne zavisi od nas, ampak od dobre in slabe volje drugih. Dokler ne pre* magamo te zadnje zapreke, bo izhajal še nadalje dosedanji list. Po informa* eijah, ki smo jih pravkar dobili iz Ri* ma, utegne preteči še nekaj časa, pred* no bodo vsa dovoljenja v redu.
DAROVI:
Francka iz Milana 250; K. P. iz Go* rice 200; N. N. 1 (K); birmsko omizje v Doberdobu 200; K. Č, 100.  lir.
Bog povrni!
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna - Gorica
stavljen v Solkanu. Tu so mu Solkan*
Gospodova naročila krščanskim dušam —'ob misijonu
ulor sc odreče svetu, da gre za
DOMAČE NOVICE
SPORED SV. MISIJONA V GORICI
Gospodje misijonarji pridejo v Gorico v petek 3. decembra, na
god velikega misijonarja sv. Frančiška Ksaverijskega. Popoldne istega dne bo ob treh pri Sv. Ignaciju za vso ljudskošolsko mladino govor in spovedovanje. Naslednji dan bo istotam ob osmih sv. obhajilo otrok. Darovali ga bodo za uspeh sv. misijona.
V soboto zvečer ob osmih bo prvi misijonski govor. Pred govorom bo molitev rožnega venca, po njem kratek blagoslov in nato zvonjenje misijonskega zvona, ki naj vse spominja na potrebo'molitve za uspeh tega duhovnega podjetja. Tako bo vsak večer med misijonom.
V nedeljo 5., na praznik Brezmadežne v sredo 8. in naslednjo nedeljo 12. decembra bodo govori ob 6.30, ob 9h in pop. ob 3h. Na Brezmad. pop. ob 3h bo govor za dijake in mladino iz okolice. Ob delavnikih pa bodo govori ob 6.30, ob 4h pop. in ob 8h zvečer.
Pri Devici Mariji v Dolu