PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini 41	•.
Abb. postale I gruppo	“ CiCDfl 1UU llF
Leto XXX. Št. 86 (8792)
TRST, četrtek, 11. aprila 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NA SEJI VSEDRŽAVNEGA SVETA KD
Rumor naštel glavne cilje akcije levosredinske vlade
Potrjena nevtralnost vlade med kampanjo o referendumu - Živinoreja, gradbeništvo in podaljšanje preventivnega pripora na dnevnem redu današnje vladne seje
RIM, 10. — Jutri zjutraj se bo v palači Chigi sestal ministrski svet. Dnavni red seje ni bil objavljen, pričakujejo pa, da bo vlada proučila načrt za razvoj živinoreje, ki naj omogoči omejitev uvoza mesa. Prav meso je namreč ena od postavk, ki najbolj negativno vpliva na italijansko plačilno bilanco. Vlada naj bi tudi odobrila nekatere norme piede javnega gradbeništva in zakonski dekret o podaljšanju preventivnega pripora.
O temah, s katerimi se v sedanjem trenutku ukvarja vlada, je spregovoril včeraj na zasedanju vsedržavnega sveta KD ministrski predsednik Rumor, čigar govor so
objavili danes. Rumor je dejal, da vlado trenutno najbolj zaskrblja gospodarska kriza, ki jo država preživlja. Podatki so znani: proizvodnja narašča, po drugi strani pa ostajajo senčne strani, kot so inflacijski pritiski, ki so bili vse nrej kot odpravljeni, znatno neravnovesje plačilne bilance in pretirana teža tekočih stroškov glede na razpoložljivo bogastvo.
Rumor je naštel štiri glavne cilje vladne akcije: 1. ponovno urav-novešenje monetarnega položaja kot temeljni pogoj za boljšo perspektivo razvoja: 2. zaščita in okrepitev proizvajalne ravni in zaposlovanja; 3. zaščita dohodkov najbolj
fciuiiiiHriiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiviimmiimimiiMiiililiiiiiiiiiliiiiiiiiiiimiiiiiiimiimiiiiiiiiMiilil
NA IZREDNEM ZASEDANJU SVETOVNE ORGANIZACIJE
Bumedien predlagal podržavljanje surovin
Države v razvoju zahtevajo pravičnejše gospodarske odnose
NEW YORK, 10. — Na izrednem i države v razvoju bile deležne leta zasedanju generalne skupščine OZN, 1972 s strani industrializiranih ki razpravlja o surovinah in drža- j držav.
Vah v razvoju je danes govoril alžirski predsednik Bumedien, kot predstavnik države, na pobudo katere je bilo sklicano zasedanje. Bumedien je v svojem posegu predlagal podržavljanje vseh naravnih bogastev kot temeljno točko programa za začetek konkretnega razvoja ne-industrializiranih držav. Kot dopolnilo za podržavljanje naravnih bogastev bi bilo treba, je dejal Bumedien, tudi določiti mehanizem za nadzorstvo, ki bi omogočil določitev pravičnih cen za surovine, s katerimi razpolagajo države v razvoju.
Alžirski predsednik je označil surovine kot strateško orožje in je s tem v zvezi omenil vprašanje petroleja ter njegove cene, ki jo sedaj določajo države proizvajalke. Organizacija držav proizvajalk petroleja je zgovoren zgled velikih možnosti, ki jih odpira zveza držav, ki razpolagajo s surovinami. Podobno kot s petrolejem bi bilo treba ravnati tudi z drugimi osnovnimi surovinami, ki jih proizvajajo države v razvoju. Bumedien je s tem v zvezi dejal, da že obstajajo nekateri primeri takega sodelovanja v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki ter zadevajo baker, železo, boksit, gumo, kavo, kakao in druge proizvode.
Podržavljenje surovin je prvi pogoj za gospodarski razvoj, ker preprečuje odhod kapitalov iz neindu-strializiranih držav ter omogoča takojšnjo uporabo naravnega bogastva za razvoj držav tretjega sveta.
Bumedien je opozoril, da so združeni narodi že pred časom formalno in slovesno priznali pravico do podržavljenja. Zahodne države bi torej morale priznati in se sprijazniti s posledicami ter upoštevati dejstvo, da je nacionalizacija pogoj za napredek odnosov med narodi, 6e se bodo industrializirane države sprijaznile z dejstvom, da se prejšnji izkoriščevalni odnos spremeni v odnos sodelovanja na enakopravni ravni. Alžirski predsednik je pozval svetovno organizacijo naj obsodi kakršnokoli obliko javnega ali zasebnega nasprotovanja nacionaliza ciji kot obliki «gospodarske agresije». Prav tako pomembno je sodelovanje med državami proizvajalkami, katerih skupni interes je nadzorstvo nad cenami, ki jih morajo same določiti. Ustanoviti ,je_ treba skupno organizacijo med državami izvoznicami, kar bi omogočilo do ločitev pravične cene za naše proizvode, je dejal Bumedien, ki je dodal, da bi pravična cena nekaterih osnovnih surovin lahko odtehtala tri do štirikrat vso pomoč, ki so je
Bumedien je tudi opozoril 135 držav članic OZN na potrebo po reformi mednarodnega monetarnega sistema, tako da bi zagotovil državam v razvoju pravico do udeležbe na demokratični osnovi in da bi preprečili «izvoz inflacije» iz bogatih držav v revnejše. To se dogaja sedaj, ko so cene surovin odločno prenizke.
Za 25 držav, za katere so ugotovili, da so najrevnejše, je Bumedien predlagal brezplačno dobavo živeža in zdravil s strani bogatejših držav ter podelitev kreditov z izredno nizkimi obrestmi.
Jutri bo posegel v razpravo ameriški državni tajnik Kissinger, popoldne pa bo vrsta na sovjetskem zunanjem ministru Gromiku in na podpredsedniku kitajske vlade Teng Hsiao - pingu. Posegel bo tudi jugoslovanski zunanji minister Miloš Minič.
RIM, 10. — Predsednik republike Leone je sprejel na Kvirinalu novi vodstveni odbor združenja tujega tiska v Italiji pod vodstvom Petra Nicholsa, dopisnika «Timesa» iz Rima.
šibkih kategorij s posebnim poudarkom na politiki cen; 4. začetek u-resničevanja programov investicij, tudi s poenostavitvijo procedur, na področjih prevozov, živinoreje, javnega in šolskega gradbeništva in za Jug. Rumor je tudi omenil odnose s sindikati in poudaril pripravljenost vlade, da naveže konstruktivni dialog z delavskimi sindikati.
Glede zunanje politike je Rumor poudaril potrebo po razjasnitvi z Veliko Britanijo glede bodočnosti EGS, pio dialogu z ZDA za premostitev sedanjih težav in po navezavi novih odnosov med državami potrošnicami energije, državami proizvajalkami in državami v razvoju.
Rumor je nato na kratko omenil tudi vprašanje referenduma in potrdil že znano stališče vlade, ki je v skladu z različnimi stališči, ki so jih zavzele stranke večine. Predsednik vlade je ugotovil, da je kampanja prerasla temo, o kateri se bodo morali volivci izreči, poudaril pa je, da ljudsko glasovanje se ne tiče problema političnih ravnovesij države. Dodal je, da mora vlada prispevati k omikanosti primerjanja stališč in skrbeti, da bi referendum ne imel negativnih posledic za politični okvir. Dolžnost vlade je, da se loti hudih in obvezujočih problemov življenja države ter tudi na ta način omogočiti bolj umirjeno ocenjevanje perspektiv. Rumor je zanikal obstoj skrivnih načrtov, glede katerih je dejal, da «ne ustrezajo znani demokratični tradiciji naše stranke in mož, ki jo vodijo».
Na včerajšnji seji vsedržavnega sveta KD so tudi sklenili imenovati poslanca Attilia Ruffinija za novega namestnika tajnika, Antoniozzija za voditelja propagandnega urada in Donat Gattina za voditelja urada za družbeni program. Vsedržavni svet je tudi soglasno odobril predlog da bi imenovali Giannija Pa-squarellija za ravnatelja strankinega glasila «Il Popolo». Te sklepe je nato potrdilo strankino vodstvo, ki se je sestalo danes.
L ' ■ ^	'.k* ■ -i
Med svojim obiskom v Damasku je jordanski kralj Husein imel več pogovorov s sirskim predsednikom Asadom, s katerim sta razpravljala o najnovejšem razvoju krize na Bližnjem vzhodu ter o rezultatih nedavnega obiska jordanskega kralja v ZDA. Sirski predsednik Asad bo jutri odpotoval v Moskvo, kjer se bo predvidoma zadržal pet dni. Na sliki Husein in Asad med srečanjem v Damasku
Laž ima kratka noge
Avstrijski tisk, zlasti celovški in graški, pa tudi dunajski, je te dni zopet poln strupa proti Jugoslaviji. Vrste se napisi, ki skušajo avstrijsko javnost prepričati, kako je Jugoslavija — hkrati napada italijansko vlado zaradi meje — sprožila vrsto napadov tudi na Avstrijo v težnji, da poslabša odnose med državama.
Kot dokaz taki trditvi avstrijski šovinistični tisk jemlje razpravo na nedavnem kongresu slovenskih komunistov, kjer so z dokazi izpričali, kako Avstrija krši — kar zadeva njene odnose do koroških Slovencev — državmo pogodbo in mednarodne sporazume ter konvencije.
Drugi povod za jezo avstrijskega tiska pa je bila razprava na seji odbora Združenih narodov, ki se ukvarja z vprašanji rasnega razlikovanja po svetu. Ko je prišlo na vrsto vprašanje položaja koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov v Avstriji, je avstrijski predstavnik v odboru v imenu vlade zagotavljal, «kako manjšine v njegovi deželi uživajo popolno zakonsko zaščito in kako so jim na voljo tudi vsi drugi
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
BAGDAD, 10. — Velika Britanija in Irak sta ponovno navezala diplomatske odnose, ki jih je Irak prekinil decembra leta 1971. Komunike iraškega zunanjega ministrstva pravi, da so odločitev sprejeli med pogovori, ki jih je imela britanska delegacija pod vodstvom Donalda Maitlanda s predstavniki iraških oblasti. Obe strani, pravi komunike, sta sklenili okrepiti gospodarsko in tehnično sodelovanje
Mednarodni monetarni sklad odobril posojilo italijanski vladi
WASHINGTON, 10. — Upravni svet mednarodnega monetarnega sklada je danes odobril sporazum o odprtju kredita «stand-by» v korist italijanske vlade v višini milijarde in 200 milijonov dolarjev. Sporočilo sklada pravi, da je namen sporazuma «podpreti finančni program vlade za okrepitev situacije plačilne bilance, za zajezitev notranjih inflacijskih pritiskov in istočasno za ohranitev visoke ravni izkoriščanja notranjega bogastva države». Sklad ugotavlja, da je italijansko gospodarstvo zabeležilo v preteklem letu močan razmah, ki pa ga je spremljal močan porast cen in hudo poslabšanje notranjega položaja. To izhaja iz dejstva, da se je izvoz zvišal za 17 odstotkov, uvoz pa za celih 38, pri čemer niso upoštevani petrolejski proizvodi. To je ustvarilo močan pritisk na italijanske rezerve, položaj pa se je še poslabšal zaradi podražitve petroleja na mednarodnem tržišču, ki je še posebno prizadela Italijo, ker se poslužuje v veliki meri uvoženega petroleja. Sporočilo monetarnega sklada na koncu še navaja osnovne smernice, ki se jih misli italijanska vlada držati pri saniranju gospodarskega položaja.
Minister za zaklad Colombo je izjavil, da pomeni odobritev posojila dokaz zaupanja mednarodnih finančnih ustanov v Italijo in da to še bolj obvezuje vlado, da vodi strogo politiko saniranja gospodarstva
„„„„„„„.........n................iiuiiiiiiiiiiiii...mil.iiiiiiiiiiiiiiiii"I"i"II.milil
NA KONGRESU ZK MAKEDONIJE V SKOPJU
Makedonski komunisti obsodili iredentistične zahteve Italije
Poročilo predsednika CK ZKM Angela Čemerskega nacionalne manjšine v Bolgariji, Greifi in Albaniji
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — V Skopju se je danes pričel kongres Zveze komunistov Makedonije, na katerem sodeluje 600 delegatov in 280 gostov, ki so s kongresa poslali pozdravno pismo predsedniku Titu, v katerem med drugim ugotavljajo, da je Jugoslavija s svojo neodvisno in neuvrščeno politiko, politiko miru in miroljubne koeksistence, postala simbol miru na svetu; glede iredentističnih zahtev italijanske vlade pa sporočajo, da komunisti in delovni ljudje in ostali državljani Makedonije imajo samo en odgovor: «Odločno bomo branili z vsemi sredstvi in z vsemi našimi silami vsako
ped naše dežele.»
Predsednik CK Zveze komunistov Makedonije Angel Čemerski je v svojem poročilu «Zveza komunistov v borbi za nadaljnji razredno - revolucionarni preporod» omenil utdi zunanjepolitična vprašanja in ugotovil, da Jugoslavija s svojo dosledno politiko miroljubne koeksistence stalno krepi svoj mednarodni ugled, kar izziva občasne in jasno izražene, pogostbma sinhronizirane pritiske in napade nekaterih krogov v inozemstvu. Ti napadi, podobno kot sedanje iredentistične zahteve Italije, so po besedah Čemerskega, u-smerjeni proti osnovnim vrednotam jugoslovanske skupnosti. Čemerski
..........................................................
S kongresa Zveze komunistov Makedonije, ki se je začel včeraj v Skopju, so poslali predsed-
Rumorjeva vlada bo na današnji seji proučila tako imenovani «načrt za meso», ki naj bi omogočil omejitev uvoza mesa v Italijo, kar bi imelo pozitivne posledice za plačilno bilanco. Vlada bo verjetno tudi izdala zakonski odlok o podaljšanju preventivnega pripora.
Pogajanja za obnovitev dopolnilne delovne pogodbe v podjetjih skupine Alfa Romeo so naieino zaključena. Včeraj sta se prizadeti stranki srečali na ministrstvu za delo ter se ukvarjali z redakcijo besedila dokončnega sporazuma. Predvidevajo, da bo ta podpisan že danes. Sindikalni predstavniki so izjavili, da bo poprečno žvišanje delavskih mezd znašalo 24—25.000 lir mesečno.
Na zasedanju OZN o surovi-
nah je imel daljši poseg alžirski predsednik Bumedien, ki je dejal, da je podržavljenje surovin in naravnih bogastev v državah tretjega sveta osnovni pogoj za njihov razvoj. Dodal je, da je treba spremeniti sedanji izkoriščevalni odnos, ki ga imajo industrializirane države v razvoju ter omenil potrebo po spremembi monetarnega sistema.
Izraelska vlada je zabredla v hudo krizo, ko je vladna predsednica Meirova odstopila zaradi polemik o rezultatu preiskave o odgovornosti za napake v zadnji arabsko - izraelski vojni.
niku Titu pismo, v katerem makedonski komunisti obsojajo iredentistične zahteve italijanske vlade.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so včeraj odprli 13. mednarodni vzorčni sejem «Alpe Adria», na katerem nastopa 228 razstavljavcev iz 13 držav. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki gospodarskega in javnega življenja iz naše dežele. V Ljubljani se je včeraj mudila tudi delegacija Slovenskega gospodarskega združenja, ki je bila na obisku pri Gospodarski zbornici za Slovenijo. Razgovar-jali so se o gospodarskem sodelovanju med obema področjema in organizacijama.
Skrb za makedonske - Novi protestni shodi
se je ozrl tudi na položaj na Balkanu, posebno na odnose s sosednimi državami in dejal, da je vzpodbudno dejstvo, da se na tem področju stanje pričenja, sicer počasi, spreminjati. Še vedno pa se špekulira s stališčem Jugoslavije, zanikata se obstoj makedonske nacije in pravica makedonske nacionalne manjšine v sosednjih državah do neodvisnega razvoja. Čemerski je poudaril, da se bo Zveza komunistov Makedonije kot doslej zavzemala za priznanje nacionalnih pravic makedonske nacionalne manjšine v Bolgariji, Grčiji in Albaniji.
Val protestov proti iredentističnim zahtevam italijanske vlade, ki traja že mesec dni, ne pojenja. Delavci, intelektualci, kmetje, rudarji, pesniki, upokojenci, šolniki, železničarji in drugi delovni ljudje iz raznih krajev Jugoslavije v svojih pismih in brzojavkah sporočajo predsedniku Jugoslavije in zveznemu izvršnemu svetu, da so pripravljeni z vsemi sredstvi braniti vsako ped svoje domovine. Davno so minuli in nikdar se ne bodo vrnili časi, ko se je z jugoslovanskim ozemljem lahko manipuliralo. To je geslo številnih zborov, na katerih so delovni ljudje raznih poklicev in starosti izrazili polno privrženost politiki zveze komunistov in stališču zveznega izvršnega sveta.
Protestom Jugoslovanom v domovini so se poleg delavcev začasno zaposlenih v zahodnoevropskih državah pridružili danes tudi jugoslovanski delavci in izseljenci v Avstraliji.
B. B.
ZARADI POLEMIK 0 NAPAKAH MED ZADNJO IZRAELSK0-ARABSK0 VOJNO
Kriza v telavivski vladi Golda Meir podala ostavko
Odprto vprašanje novega predsednika vlade - Štirje resni kandidati
Golda Meir
TEL AVIV, 10. — V teku seje izvršnega odbora izraelske laburistične stranke je predsednica izraelske vlade Golda Meir odstopila s svojega položaja. Izvršni odbor laburistov bi moral na svoji današnji seji sprejeti odločitev v zvezi s stališčem do delovanja obrambnega ministra Dajana, čigar odstop je zahtevalo več vidnih laburističnih predstavnikov, še zlasti po rezultatih, do katerih je privedla preiskovalna komisija o odgovornosti za napake med zadnjo izraelsko-arab-sko vojno. Preiskovalna komisija je kot znano ugotovila, da je bila izraelska vojska nepripravljena na napad arabskih armad, zaradi česar je moral načelnik glavnega šf ja izraelske vojske David Elazar odstopiti. Dajan je zastopal stališče, da ne obstaja zakon, po katerem bi obrambni minister moral odstopiti zaradi napak, ki so jih zgrešili visoki funkcionarji njegovega ministrstva.
Ves problem je prišel tudi nred pravosodno ministrstvo, ki je bilo mnenja, da ima Dajan prav, čeprav bi bilo z moralnega stališča boljše, če bi odstopil.
Seja izvršnega odbora laburistov je bila zelo kratka, izjavam Golde Meir ni sledila nobena razprava. Jutri bo ministrska predsednica sporočila svoj odstop strankam vladne koalicije (poleg laburistov so tu še liberalci in nacionalna verska stranka) nakar bo, ootem ko bo obve-. stila tudi opozicijske stranke, odšla k predsedniku republike, kateremu bo sporočila odstop vlade.
Kriza znotraj laburistične stranke se je v zadnjih dneh zelo zaostrila in Meirova ni našla ustrezne rešitve. Vlada, ki je danes odstopila, je prejela zaupnico parlamenta 10. marca, se pravi pred točno enim mesecem. Meirova jo je sestavila kljub velikim težavam in nasprotjem med raznimi predstavniki laburistične koalicije.
Politični opazovalci v Tel Avivu se medtem sprašujejo, kdo bo sledil Goldi Meir na čelu izraelske vlade. Govorijo o sedanjem ministru za finance Sapirju, o ministru za delo Rabinu, o ministru za industrijo Bar Levu ter o ministru za informacije Peresu. Sapir ne uživa velike podpore v državi, je pa eden vidnih predstavnikov laburistične stranke. Mnogo bolj popularen je general Rabin, nekdanji načelnik glavnega štaba ter bivši izraelski veleposlanik v Washingtonu. Imajo ga za stratega, ki je porazil arabsko vojsko med šestdnevno vojno.
Tudi Bar Lev je bil v preteklosti načelnik glavnega štaba. Njegova popularnost je dobila hud udarec, ko se je izkazalo, da je obrambna črta, ki je bila znana pod imenom «Bar Levova črta», popustila pod pritiskom egiptovske vojske, ki je
prekoračila Sueški prekop med zadnjo arabsko - izraelsko vojno. Najmanj znan je minister za informacije Peres, ki pa je bil več let generalni direktor obrambnega ministrstva za časa Ben Guriona.
Medtem je vodja sirske obveščevalne službe general Šihabi odpotoval v Washington na pogovore z ameriškim zunanjim ministrom Kis-singerjem o ločitvi izraelskih in sirskih oboroženih sil na Golanski planoti. Na poti v Washington se je general Šihabi ustavil v Londonu.
Oddaje RAI-TV o referendumu
RDM, 10. — Danes je bila razširjena seja izvršnega odbora parlamentarne nadzorne komisije o radiotelevizijskih oddajah, ki so se je udeležili tudi predstavniki vseh parlamentarnih skupin. Na seji so soglasno sklenili uvedbo «Tribune referenduma» in rubrike «Kronike referenduma», ki jih bodo oddajali po televiziji in radiu začenši s 23. a-prilom.
Na seji so določili tudi tri osnovne kriterije teh oddaj. «Tribune referenduma» se bodo lahko udeležile stranke in politične skupine, ki so zastopane v parlamentu, ter pobudniki referenduma.
Čas oddaj bodo razdelili na dva strogo enaka dela med zagovorniki in nasprotniki razporoke ne glede na število strank, ki pripada obema taboroma. V vsakem taboru bodo čas med posameznimi strankami porazdelili ob upoštevanju parlamentarne moči strank samih.
Na osnovi teh kriterijev bodo v «Tribuni referenduma» oddajali najprej oris zakona Fortuna - Basiini, nato devet «debat v dvoje» po 25 minut, osem tiskovnih konferenc za skupne 3 ure in dvajset minut, enourni «poziv volivcem», razlago načina glasovanja in končno oddajo komentarjev o izidu referenduma.
BEOGRAD, 10. — V galeriji Doma jugoslovanske ljudske armade v Beogradu so sinoči odprli razstavo akvarelov slovenskega slikarja srednje generacije Franceta Slane. Odprtja razstave se je med drugim udeležil tudi tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc.
iiiimiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
Rahman v Indiji
NOVI DELHI, 10. — Bangladeški ministrski predsednik Mudžibur Rahman je prispel na 26-umi uradni o-bisk v Indijo, kjer ga je na letališču v Novem Delhiju dočakala predsednica indijske vlade Indirà Gandi. Na letališču je bil tudi zunanji minister Bangla deša Hosain, ki je prejšnjo noč podpisal tristranski sporazum, po katerem se Bangla deš odreka načrtu, da bi sodil 195 paki-stranskih vojnih ujetnikov kot vojne
zločince. Gre za prvi sporazum, ki sta ga podpisala Pakistan in Bangla deš.
Ob svojem prihodu v Indijo ni hotel Rahman komentirati doseženega sporazuma ampak je dejal predstavnikom tiska, da bo njegova vlada skušala ohraniti in okrepiti mir na indijski podcelini.
(Na sliki Indirà Gandi in Mudžibur Rahman na letališču.)
fogoji za nemoten razvoj».
Jugoslovanskemu predstavniku, ki je član omenjenega odbora, ni bilo težko z dejstvi, s prepričljivimi argumenti, postaviti na laž trditve avstrijskega predstavnika.
Kako ni moč govoriti o rasnem razlikovanju in celo še o čem več spričo uradnega gesla, ki ga je leta 1970 ob 50. obletnici koroškega plebiscita postavila nacionalistična organizacija Heimatdienst : na Koroškem ne bo prej miru, dokler ne bo izginil eden izmed obeh narodov. Kaj drugega kot poziv k uničenju Slovencev pomeni tako geslo?
Avstrijska vlada je po državni pogodbi dolžna prepovedati delovanje vsakršnih nacističnih in drugih šovinističnih organizacij, ki sejejo mržnjo in delujejo proti drugi narodnosti v deželi. In prav po podpisu državne pogodbe se je v Avstriji razpasel Heimatdienst, ki vodi celotno gonjo proti koroškim Slovencem. Heimatdienst je bil tisti, ki je preprečil še tisto bore malo izpolnitve državne pogodbe o dvojezičnih krajevnih napisih. Vse stranke, z vladajočo socialistično vred, so danes sprejele načelo o preštevanju Slovencev, kar pomeni uzakonitev asimilacije in podrejanja slovenskega življa. Povojna Avstrija je tista, ki je od nacistov prevzela in še dandanes vzdržuje pri življenju u-metno delitev Slovencev v vin-dišarje in nacionalne Slovence. Avstrija je po podpisu državne pogodbe odpravila zakon o dvojezičnem šolstvu in ga nadomestila z novim, ki zahteva vsakoletno prijavljanje otrok v slovenske šole, kar ima za posledico, da dve tretjini slovenskih otrok ne obiskuje slovenskih šol itd.
Prav te dni. ko avstrijski predstavnik skuša prikazati pred svetovno javnostjo položaj Slovencev in Hrvatov v Avstriji v povsem izkrivljeni in lažni podobi, pa vodja Heimatdien-sta Feldner širi svoje delovanje tudi na avstrijsko Štajersko in v govorih kliče na boj proti «grozeči slovenizaciji Koroške», ki da jo pomenijo dvojezični krajevni napisi. Moč večine mora zaustaviti to nevarnost, vzklika Feldner.
In prav v sedanjem času avstrijski zunanji minister v ,var-lamentu uradno zanika obstoj osvobodilnega boja koroških Slovencev, ko trdi, da vse do malo pred koncem vojne ni bilo nobenega partizanskega gibanja na Koroškem. Pa vendar spomeniki, četudi od nacistov oskrunjeni, pričajo po koroških vaseh o padlih 300 koroških partizanih. Dejstva dokazujejo, kako je paitizansko gibanje bilo že konec 1943. leta tako močno, da je zajelo vso Koroško. Avstrija je bila po vojni razglašena za žrtev nacistične u-gresžje. Samo boj koroških partizanov, osvobodilni boj koroških Slovencev v okviru celotnega boja slovenskega naroda je bil edina oblika boja proti agresorju, proti nacizmu v Avstriji.
Pa se vrnimo še k razpravi v Združenih narodih. Avstrijski predstavnik ni mogel z golimi trditvami prepričati odbora o tem, da v Avstriji ni rasnega razlikovanja. Sam se je zapletel v lastne mreže, ko je začel trditi, kako v Avstriji sploh ni narodnih manjšin, da so le verske in jezikovne manjšine in ga je moral popravljati egiptovski delegat, ki je izjavil, da dobro ve za obstoj koroških Slovencev kot strnjene narodnostne skupnosti v Avstriji.
Za zdaj se je vsa razprava končala tako, da je odbor zahteval od avstrijske vlade, naj pripravi več stvarnih dokazil o dejanski zakonski zaščiti manjšin na njenem ozemlju.
To pa je verjetno avstrijskemu tisku povod, da obtožuje Jugoslavijo, kako spet «napada Avstrijo in kako kali dobre odnose med državama».
DRAGO KOŠMRLJ
Prihodnji teden kongres PLI
RDM, 10. — V kongresni nalači EUR v Rimu se bo 18. aprila začel 14. vsedržavni kongres PLI na temo «Ni svobode brez liberalizma, niti omikanega reda brez demokracije». Kongres bo odprl predsednik stranke Malagodi, uvodno poročilo pa bo imel tajnik Bignardi. Razprava bo trajala štiri dni, kongres pa se bo zaključil 23. aprila z zaključnim posegom strankinega tajnika, z glasovanjem o resolucijah in z volitvami novega vsedržavnega sveta PLI.
Predstavniki levičarske struje PLI «rinnovamento liberale» so na današnji tiskovni konferenci ugotovili, da stranka že deset let na volitvah nazaduje, temu pa je treba dodati še politično šibkost, saj se v strankini večini utrjujejo nevarne težnje proti desni. Zato bo moralo na kongresu priti do sestave nove večine
PRIMORSKI DNEVNIK
2
TRŽAŠKI DNEVNIK
11. aprila 1974

1
NA LETOŠNJEM ALPE-ADRIA V UUBLJANI
X
Številna podjetja iz naše dežele z bogatim izborom potrošnega blaga
Predsednik Gospodarske zbornice SRS A. Verbič poudaril, da lahko gospodarsko sodelovanje prispeva k medsebojnemu razumevanju v okviru celotne politike medsebojnih odnosov
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so včeraj dopoldne odprli 13. mednarodni vzorčni sejem «Alpe-Adria». Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki javnega in gospodarskega življenja iz Slovenije — med temi podpredsednik Izvršnega sveta R. Čačinovič — iz Avstrije, Italije in iz drugih držav, ki sodelujejo na letošnji prireditvi. Iz naše dežele so bili prisotni gen. konzul SFRJ v Trstu B. Trampuž, predsednik videmske zbornice dr. Marangone, ki je na slovesnosti zastopa! tudi deželnega odbornika za industrijo in trgovino N. Stopper-ja, funkcionar odbomištva dr. Gon-zatti, načelnik oddelka za zunanjo trgovino pri videmski zbornici dr. Covre, ravnatelj goriške in (začasno) tržaške zbornice dr. Bertolazzi, člana vodilnega odbora goriške zbornice dr. Zuliani in dr. Casel-grande, načelnik oddelka za zunanjo trgovino Mucchiut, funkcionar tržaške zbornice dr. Colombo, načelnik oddelka za zunanjo trgovino pri generalnem vladnem komisariatu za deželo Furlanijo - Julijsko krajino Lazzini, predsednik tržaške delegacije mešane italijansko - jugoslovanske zbornice dr. Latcovich, predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanko Bole, številni podjetniki in druge osebnosti. Močno sta bili zastopani tudi avstrijski deželi Koroška in Štajerska.
Na letošnjem «Alpe Adria» nastopa 228 razstavljavcev, med temi pa prevladujejo trvdke in podjetja iz Slovenije in Hrvatske ter iz Italije (pretežno iz naše dežele) in iz Avstrije. Italija šteje 41 razstavljavcev, Avstrija pa jih je letos nanizala 43. Druge zastopane države so Belgija, Danska, Francija, Japonska, Malta, Norveška, Nizozemska, Zah. Nemčija, Španija in Švica.
Naša dežela je na sejmu prisotna s kolektivno razstavo, za katero je poskrbela videmska zbornica. Razstava obsega izdelke in proizvode kakih 30 podjetij iz videmske in pordenonske pokrajine, ki razstavljajo predvsem kovinske izdelke, keramične ploščice, izdelke precizne mehanike, orodne stroje in gospodinjske pripomočke. Posamično so prisotne še številne druge tvrdke iz naše dežele in še posebno iz Trsta. Kolektivno razstavo je letos organizirala tudi gospodarska zbornica iz Celovca, ki je dala poseben poudarek tudi turističnim privlačnostim bližnjih krajev Avstrije.
Splošna razstava (na kateri je del eksponatov neposredno v prodaji) obsega opremo za šport in turizem, kmetijsko in vrtno orodje, ročno in električno opremo, razno blago za široko potrošnjo, kmetijsko mehanizacijo, opremo za gostinstvo, itd. Posebej velja omeniti bogato razstavo prikolic (rulotk) tovarne IMV iz Novega mesta, razstavo «naredi si sam» in razstavo na temo «živalsko bogastvo naših gozdov», ki sta jo pripravili lovski zvezi Slovenije in Hrvatske v sodelovanju z d-ugimi ustanovami in muzeji.
Ob odprtju sejma je goste in povabljence pozdravil generalni direktor Gospodarskega razstavišča Leopold Krese, nakar je predsednik skupščine mesta Ljubljana ing. Tone Kovič naglasil, da je bil sejem «Alpe Adria» leta 1961 ustanovljen «zaradi kar najboljšega gospodarskega in tudi sicer vsestranskega prijateljskega sodelovanja med deželami alpskega in jadranskega področja». V teh trinajstih letih pa se je nekdanji sejem obmejne blagovne menjave razvil v pravi mednarodni vzorčni sejem, pri katerem letos sodeluje kar 13 držav. «Želimo si — je nadaljeval ing. Kovič — da bi ta sejem ne ostal le velika priložnost za trgovsko izmenjavo blaga, ampak naj bj postal čedalje večja vzpodbuda za različne oblike industrijskega sodelovanja med podjetji v mejnem trikotu in tudi v širšem gospodar skem prostoru».
Podobne misli je izrazil tudi predsednik gospodarske zbornice SRS Andrej Verbič, ki je med drugim dejal, da vsakoletni sejem Alpe A-dria prispeva k boljšim sosedskim odnosom med državami in narodi, ki prebivajo v deželah med Alpami in Jadranom. «Hkrati se zavedamo — je še dodal A. Verbič — da je to tudi velik prispevek politiki dobrih odnosov z vsemi drugimi državami. Seveda je treba ob tem pribiti, da ustrezno sodelovanje na gospodarskem področju ni edino, ki lahko prispeva k dobremu medsebojnemu razumevanju in sodelovanju, ampak da so zato nujni elementi tudi v siceršnji politiki medsebojnih odnosov».
V okviru letošnjega sejma Alpe Adria predvidevajo izmenjavo blaga za 2500 milijonov lir z Italijo in za 20 milijonov šilingov z Avstrijo ter prav toliko v nasprotni smeri. Tolikšna sta namreč dovoljena kontingenta: v zadnjih letih — je povedal A. Verbič — so se ustrezni kontingenti realizirali v razmerju nad 90 odst, tako da je dosedanja blagovna menjava v okviru sejemskega sporazuma Alpe Adria dosegla 25 milijard 597 milijonov lir z Italijo in 195 milijonov šilingov z Avstrijo.
Sejem Alpje Adria bo odprt torka, 16. aprila.
do
Slov. skupnost nam piše...
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
«Izvršni odbor Slovenske skupnosti je na seji dne 10. aprila proučil izjavo, ki jo je prebral župan Spaccini na seji tržaškega občinskega sveta dne 9. aprila. Izvršni odbor si je pridržal pravico, da izreče na prihodnji seji svojo dokončno oceno o celotnih izvajanjih tržaškega župana Spaccinija v zvezi seoanjo zaostritvijo med Italijo in Jugoslavijo.
Vendar odločno zavrača netočno tolmačenje, kot izhaja iz pisanja Primorskega ckievnika z dne 10. a-prila, ko je napisal, da so stranke leve sredine «pristale na stališča omejeni suverenosti Jugoslavije na njenem ozemlju».
Slovenska skupnost ima to interpretacijo za zlonamerno, ker te trditve ni nikjer v županovi izjavi, toliko manj pa bi taka trditev odgovarjala stališču Slovenske skupnosti, ki je v svoji izjavi z dne aprila odločno poudarila, da predstavlja sedanja razmejitvena črta dokončno mejo med Italijo in Jugoslavijo.
Slovenska skupnost meni, da je mimo obsežnih županovih izjav o prijateljstvu in ocprti meji, edino politično obvezujoč naslednji stavek: «Vedno smo bili in smo prepričani zagovorniki doslednega spoštovanja neodvisnosti narodov, kot tudi ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti ozemelj, ki so pod suverenostjo ali upravo posameznih držav.»
Slovenska skupnost trdi, da je naša včerajšnja interpretacija izjave, ki jo je dal župan Spaccini, zlonamerna. Očitno misli, da smo
Obvestilo izletnikom s F. d. v Španijo
Naše naročnike in čitatelje, ki se bodo udeležili letošnjega tradicionalnega izleta Primorskega dnevnika v Španijo, obveščamo, da lahko dvignejo letalske vozovnice in vso ostalo dokumentacijo po naslednjem razporedu: Udeleženci drugega potovanja (odhod 20. aprila) danes, 11. aprila.
Udeleženci tretjega potovanja (odhod 25. aprila) naj dvignejo vozovnice jutri. 12. aprila.
Ker je na prvem letu z odhodom dne 15. t.m. precejšnje število izletnikov iz zgornje tržaške okolice, obveščamo vse zainteresirane izletnike, da bo odhod avtobusa štev. 1 ob 5.40 iz Nabrežine. ob 5.45 iz Križa, ob 5 55 s Proseka, ob 6.20 iz Trsta in ob 6.40 z Opčin.
Za drugi in tretji let bodo od hodi iz zgornje tržaške okolice pravočasno objavljeni.
Vse tržaške izletnike prosimo, da so pred sodiščem vsaj de set minut pred odhodom avtobusa.
ZA GORICO
Vse, ki so se vpisali za naš izlet v Španijo prosimo, da dvignejo v našem uredništvu vozovnice In vso potrebno dokumentacijo za izlet v Španijo.
UREDNIŠTVO
hoteli s komentarjem komu škodovati. Preveč radi bi zapisali pohvalne besede na račun vsakega, ki bi s svojimi izjavami dejansko prispeval k reševanju krize, ki je nastala med Jugoslavijo in Italijo o dokončnih mejah.
Kar smo včeraj napisali, smo izhajali izključno iz podrobne analize županovega govora in drugih prejšnjih materialov.
Najprej o izjavi predsednika Humorja, ki so jo župan, občinski odbor in stranke leve sredine v celoti osvojile. Po znani noti italijanske vlade, da nad teritorijem bivše cone B ni še ugasnila italijanska suverenost, pomeni Humarjeva izjava, da Italija ne ogroža teritorija Jugoslavije, samo potrditev, da je Koprsko in Bujščina še vedno italijansko ozemlje pod upravo Jugoslavije. Humor namreč v svoji izjavi ne preklicuje note, ki ostane torej v polni veljavi. Ni torej mogoča nobena druga razlaga njegovih besed.
Popolnoma enak pomen ima županova trditev o celovitosti in nedotakljivosti ozemelj, ki so «pod suverenostjo ali upravo obeh držav».
Tako stališče v resnici pomeni, da naj bi imela Jugoslavija omejeno suverenost na ozemlje bivše cone B, kar je res v nasprotju z izjavo Slovenske skupnosti z dne 2. aprila 1974.
Inž. Stevo Rodič se danes vrača domov
Sprejem na sedežu deželnega sveta
Inž. Stevo Rodič, ki si je na nenavaden način rešil življenje med streljanjem 71 talcev na Opčinah pred 30 leti in se je udeležil nedeljske spominske svečanosti, se danes vrača domov v Bihač. Od njega so se poslovili openski partizani, ki so mu poklonili maketo spomenika padlim, in pokrajinski tajnik partizanskega združenja AMPI Dušan Košuta, ki mu je v imenu združenja podaril knjigo o Bazoviški brigadi.
Nato je Steva Rodiča sprejel podpredsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni in se z njim zadržal v daljšem razgovoru, med katerim je Rodič opisal, kako si je rešil življenje. Pittoni je dragega gosta pozdravil v imenu predsednika deželnega sveta in poudaril, kako se je med osvobodilnim bojem kovalo v naših krajih bratstvo med Slovenci, Italijani in Hrvati ter se polagali temelji za medsebojno sožitje in sodelovanje, ki se mora ohraniti in krepiti. Pri sprejemu na sedežu deželnega sveta so Rodiča spremljali pokrajinski tajnik ANPI Dušan Košuta, član pokrajinskega vodstva ANPI Andrej Renar in Milka Petelin iz Repnica.
Protest
šolskih sindikatov
Šolski sindikati CGIL-CISL-UIL so protestirali, ker so na zavodu «Volta» napovedali odpust iz službe dveh slug in ker kaže, da se bo ta pojav razširil na druge šole po sklepu pristojnih oblasti, da nekatere usluge na šolah poverijo v koncesijo zasebnikom.
TREBA SE JE ZNEBITI PRITISKA DESNIČARSKIH KROGOV
SOCIALISTIČNA MLADINA ZA «POGUMNE REŠITVE»
Dokončno je treba rešiti teritorialno vprašanje na politični, in ne formalistični osnovi
Tržaška federacija mladine je v zvezi z med Italijo in Jugoslavijo in v zvezi s stališči krajevnega in vsedržavnega tiska o coni B v svojem poročilu podčrtala, da gre za pro-tizgodovinska pravna pojasnjevanja. Skoro trideset let od druge svetovne vojne in dvajset let od podpisa sporazuma o soglasju se obravnava suverenost izključno iz formalističnega stališča in se na tak način izogiba obravnavanju bistva odprtih vprašani, ki obstajajo med Italijo in sosednjo republiko.
Po mnenju tržaške federacije socialistične mladine je treba iskati rešitve na politični ravni v vrhovnem interesu miru in sožitja med narodi. Primer Brandta in njegove politike odprtja proti vzhodu mora predstavljati vzor za metodo in i-stočasno tudi točno obvezo italijanskih političnih predstavnikov, da se ne bodo več izogibali vprašanjem in se znebili pritiska desnih (bogov. Treba je napraviti logične sklepe in se odločiti tudi glede težavnih stvari, in to v smeri načel u-stave.
Uradno poročilo nato omenja morebitne notranje težave v Jugoslaviji in nadaljuje, da mora italijanska vlada dokončno rešiti teritorialno vprašanje. Poročilo nadalje govori o obvezi, da se rešijo vprašanja slovenske manjšine v Trstu in o obvezi antifašističnega boja, saj ni mogoče pristajati na rasne diskriminacije v tako nevralgičnem
socialistične področju niti ni dopustno, da faši-zaostritvijo j zem ruši možnosti za mir italijanskega ljudstva.
Nov poletni urnik anagrafskega urada
Tržaška občina sporoča, da bodo danes, 11. aprila, anagrafski uradi odprti občinstvu samo od 9.00 do 11.30. Volilni urad pa bo odprt od 8. do 12, ure ter od 16. do 20. ure.
• Pokrajinski odbor vsedržavne ustanove za pomoč učiteljem obvešča, da je ustanova razpisala natečaj za podelitev začasnih podpor stalnim učiteljem, ki so prenehali službeno razmerje in nimajo pravice do pokojnine, ter preživelim sorodnikom po stalnih učiteljih, ki nimajo pravice do pokojnine. Informacije daje šolsko skrbništvo, Ul. Duca d'Aosta 4.
m..	j
POSEG ODBOROV PROTI GRADNJI VPADNIC V BARK0VUAH IN PRI MAGDALENI
V petek z županom srečanje o izvedljivosti «hitrih cest»
Kako je s fotografskimi izvidi na začrtanih trasah?
1. maja stopi v veljavo novi gradbeni pravilnik
Poteku torkove seje tržaškega ob- Costa spraševal, kdaj bo objavljen
činskega sveta je sledilo številno občinstvo, kot le ob velikih priložnostih. Pa ne da bi se zbrali zato, ker je tistega večera stekla razprava o italijansko - jugoslovanskih odnosih in tako imenovanem «vprašanju bivše cone B», pač pa zato, ker jih je skrbelo za usodo načrta hitrih cest, barkovljanske in šentjakobske vpadnice.-‘Navzoči so bili namreč predsednik šentjakobske kon-zulte Giorgio Vascotto, zastopniki e-notnih odborov proti «hitrim cestam» iz mestnih četrti Magdalena, Sv. Jakob, Pončana in Barkovlje. Zahtevali so nujen razgovor z županom. Po dolgem oklevanju in mrzličnih posvetih z ostalimi odgovornimi je župan Spaccini odgovoril odposlanstvu odborov proti gradnji «hitrih cest», da jih bo sprejel v petek ob 18. uri.
Razprava o problemu «hitrih cest» pa je prišla na dan, kljub temu da ni bila na dnevnem redu. Zgodilo se je med posegom komunističnega svetovalca prof. Roberta Coste, kateremu je odbornik za urbanistiko Antonio De Luca (KD) odgovoril na vprašanje o novem gradbenem pravilniku. Novi gradbeni pravilnik je namreč deželni odbor odobril že prve dni marca, zato je
||^»llll•lll•«^lllllil»ll•IIIMHI•M»•l»»ll**»^•■ll|*l»l»ll,«lll,,,MI*l•,»,^•»|ll,|»,,IM,,lillll,,i,,ll,IH,l|,li,l,,l,,,l,,l,l,,l,
PRETEKLO NEDELJO V VERONI
SESTANEK STRANK «ALPSKEGA LOKA»
Poseben poudarek zaščiti narodnostnih in jezikovnih pravic
V Veroni so se v nedeljo zbrali predstavniki strank in gibanj, ki delujejo v okviru narodnostnih etničnih manjšin ali avtonomističnih sil v severnem predelu Italije, to je v tako imenovanem alpskem loku. Prisotne so bile naslednje stranke in organizacije: Slovenska skupnost v deželi Furlanija - Julijska krajina (SS iz Trsta in SDZ iz Gorice), Furlansko gibanje, SPS Tirol, SFP Bočen, Union Valdotai-ne, Union Valdotaine Progressiste, Rassemblement Valdotaine in PP TT.
Uvodno poročilo je podal deželni svetovalec PPTT (Trentinsko tirolske ljudske stranke) Fedel, ki je predlagal dnevni red zasedanja. Posamezni predstavniki imenovanih strank in gibanj so nato poročali svojih organizacijah, nakar se razvila živahna debata, v kate-je prišla do izraza predvsem želja po zaščiti narodnostnih in jezikovnih pravic, ki so določene v republiški ustavi.
Slovenska skupnost je poročala o Slovencih v deželi Furlaniji - Julijski krajini in njenem političnem prizadevanju za rešitev vseh odprtih vprašanj na mednarodnem področju. Da bi narodne In jezikovne manjšine lahko uspešno branile svoje pravice, so prisotne stranke in organizacije sklenile povezati se v odbor, v katerem bo vsaka stranka imela po enega predstavnika. Slovenska skupnost je predlagala v ta odbor deželnega svetovalca
dr. Štoko. V nadaljevanju sestanka so predstavniki prisotnih strank in organizacij govorili o javnem finansiranju strank in z obžalovanjem ugotovili dejstvo, da je parlament izključil iz tega javnega finansiranja vse tiste stranke, ki niso zastonane v parlamentu, kar diskriminira predvsem stranke in organizacije, ki delujejo
jezikovnih in narodnih manjšin, kljub temu, da bi po členu 6 ustave morale biti posebej zaščitene in to tudi v ekonomskih pravicah. Prišli smo do tega absurda, so pou darili predvsem zastopniki Slovenske skupnosti in SDZ, da bodo oblasti dale finančno javno podporo fa šistični organizaciji, izključile pa slovensko politično stranko, ki deluje v okviru slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki jo je fašizem hotel eliminirati.
Predstavniki strank in organiza cij so ob koncu sklenili napraviti vse korake, da bi javno finansira nje političnih strank ne diskrimini ralo tistih strank, ki delujejo v težavnih razmerah v okviru narod nih manjšin.
ZBOROVANJA KPI O REFERENDUMU
KI?I prireja drevi več shodov o vprašanju referenduma in razpo-roke v Čamporah (senator Paolo Sema) in v Rojanu (prof. Vito Grasso),
Jutri zvečer pa bo o tem predaval na Školjetu sen. Silvano Bacicchi.
Pozno se je pomiril
Agenti letečega oddelka
so aretirali 20-letnega Adriana Marche-sicha iz Ul. Bramante 6. Marche-sich, ki je znan z nazdevkom «la Bionda», se bo moral zagovarjati na sodišču, ker se je udeležil številnih pretepov, zaradi katerih je preiskovalni sodnik dr. Serbo izdal na njegov račun kar dva zaporna naloga.
Marchesich je dobro znan policiji, ker je pred časom bil vpleten v številna nasilna dejanja. Pred pol letom se je poročil si dobil službe in «se pomiril», vendar ga je dolga mc ..., roka pravice dosegla zaradi starih v okviru I grehov.
in kdaj bo stopil v veljavo. De Luca mu je odgovoril, da bo novi gradbeni pravilnik objavljen 16. aprila na oglasnih deskah županstva, kar pomeni, da bo stopil v veljavo dva tedna pozneje, na dan 1. maja. Tehnični in drugi občinski uradi so medtem prejeli že ustrezna navodila za izvajanje novih pravil.
V svojem odgovoru na odbornikovo pojasnilo se je prof. Costa za trenutek zaustavil tudi pri vprašanju gradnje hitrih cest in delu občinskih strokovnih služb s tem v zvezi.
Gre za to: občinska uprava je že med razpravo o petletnem načrtu zaprosila za «enoletno premirje», ki naj občinskim strokovnim službam omogoči preučitev možnosti za gradnjo «hitrih cest» na poprej začrtanih trasah, za katere so se odločili (se pravi Magdalena - Sv. Jakob za južno vpadnico in Barkovlje za severno vpadnico). V tem času bi strokovne službe morale, med drugim, s posebnimi fotografskimi izvidi ugotoviti, ali je na papirju začrtana trasa primerna in načrt izvedljiv.
Prof. Costa je predlagal, naj bi občinski strokovnjaki «fotometrično» preučili tudi druge trase, se pravi preučili «izvedljivost» tudi glede o-stalih «variant». Skratka, Costa je hotel vedeti, ali občinski strokovnjaki delajo «enostransko» na vnaprej' predvideni in začrtani smernici, ali pa jim je dana možnost, da izrečejo svoje strokovno mnenje glede drugih možnih rešitev. Med temi je tudi «Gostova varianta», po kateri naj bi barkovljanske vpadnice sploh ne gradili, južno pa zgradili vzdolž obale v industrijski coni do tržaške luke.
Razširili so se namreč nepotrjeni glasovi, da je v delu občinskih strokovnjakov prevladalo mnenje, da je načrt «hitre ceste» po trasah, za katere se je opredelil občinski odbor, neizvedljiv.
Podrobneje bodo vsekakor o tem razpravljali na jutrišnjem srečanju pri županu.
Na vprašanja svetovalcev Kervina (PSI), Vergaria in Rosolinija (KD) pa je odgovoril župan Spaccini. Gre za usodo področja bivših avstrijskih hišic v Ulici Don Bosco, ki bi jih rada odkupila (ter izgnala stanovalce) neka nepremičninska družba. Spaccini je odgovoril, da je občinska uprava pripravila sklep, po katerem bo to področje proglašeno za «zemljišče, namenjeno ljudskim gradnjam». V ta namen je občina imela razgovore z ustanovo IACP in deželo, da bi te dve zagotovili stanovalcem tega rajona ustrezno stanovanje.
Sklep bo občinski svet odobril še pred poletnimi počitnicami. S tem je torej skoraj zaključena več kot desetletna borba zainteresiranih prebivalcev, katerim je stalo ob strani Združenje stanovanjskih upravičencev.
vino dr. Burger in drugi, so poglobili vprašanja gospodarskega sodelovanja in dali vrsto pobud za nadaljnji še uspešnejši razvoj sodelovanja med obema gospodarskima organizacijama. Podrobneje bomo o tem še poročali.
Nova pogodba za mornarje na ladjah z manjšo tonažo
V Rimu so sinoči podpisali novo delovno pogodbo za mornarje, ki služijo na manjših ladjah (od 151 do 3000 ton nosilnosti). Vseh je v Italiji enajst tisoč, več jih je tudi v naših krajih.
Bistvo nove pogodbe je, da nekatere postavke normativnega in gmotnega značaja ne bodo več izplačevali v «forfait». To velja še posebej za 13. in 14. plačo, za proste sobote in praznike in dr.
Pogodba bo veljala tri leta. v nazaj pa bodo izplačali kapitanom in strojnim častnikom enkratno nagrado 150 tisoč lir, častnikom 120 tisoč lir, podčastnikom 110 tisoč lir, mornarjem in kurjačem 90 tisoč lir ter postreščkom in vajencem po 60 tisoč lir.
VČERAJ V LJUBLJANI
Obisk delegacije SGZ pri Gospodarski zbornici
Delegacija Slovenskega gospodarskega združenja, katero je vodil predsednik Stanko Bole, sestavljali pa še tajnik Jure štavar, direktor Kufersin, Silvij Tavčar, industrijec Prinčič iz Krmina, Waltritsch iz Gorice in Simon Prešeren za Kanalsko dolino, je bila včeraj na do lovnem obisku pri Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani. V razgovorih, katerih so se za Gospodarsko zbornico udeležili predsednik Verbič, podpredsednik Jakše, načelnik oddelka za zunanjo trg»-
Trčenje pri Nabrežini: mladeniča iz Gorjanskega v smrtni nevarnosti
Po smrtni prometni nesreči, ki je predvčerajšnjim okrvavila Furlansko cesto, se je sinoči pripetila na Trbiški cesti nesreča, pri kateri so se trije avtomobilisti hudo ranili.
Do nesreče je prišlo kmalu po 19. uri na državni cesti 202, nekaj metrov po nadvozu pri Nabrežini. V smeri proti Opčinam sta peljala dva avta: fiat 600 s koprsko evidenčno tablico, v katerem sta bila dva mlada fanta iz Gorjanskega pri Komnu, za tem pa fiat 125, ki ga je vozil 50-letni uradnik Armando Redoni iz Drevoreda C. Elisi 15.
Kmalu po nadvozu je fiat 600 nenadoma obrnil na levo, da bi zapeljal na stransko pot, ki pelje proti Šempolaju in na mejni blok pri Gorjanskem. šofer avta, ki je privozil za njima pa ni utegnil zaustaviti svojega vozila.
Trčenje je bilo silovito. Fiat 125 se je zaril v levi bok jugoslovanskega avta in nato ju je zaneslo skoraj petnajst metrov daleč, dokler nista obstala na levem robu cestišča.
Iz razbitin fiata 600 so izvlekli najprej voznika, 22-letnega Marjana Stantiča iz Gorjanskega 37. Skupno z Redonijem so ga z zasebnim avtomobilom odpeljali v tržaško bolnišnico. Stantičevega sopotnika. 18-letnega Darka Mijanoviča, so odpeljali najprej v Tržič, nato pa v videmsko bolnišnico, ker se je njegovo stanje zelo poslabšalo. Iz te bolnišnice so nam ponoči sporočili, da so ga operirali na možganih in da je njegovo stanje kritično.
Tržaški voznik Se je udaril po glavi, nogah in trupu in bo ozdravel v 10 dneh. Spočetka je kazalo, da tudi stanje Stantiča ni resno, vendar je ponoči kirurg dr. Ferrante ugotovil, da so ledvice odpovedale in da je v trebušni duplini prišlo do notranje krvavitve, zaradi česar so si zdravniki pridržali prognozo. Verjetno bodo še pred jutrom mladega Stantiča operirali.
Obmejna policija, ki jo je obvestil podčastnik javne varnosti iz bolnišnice marešal Centrale, je posredovala vest o hudi nesreči jugoslovanskim kolegom, in ti so obvestili družini ranjenih fantov.
IliiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnifniiiiiiiiiiiiiiiilillliiiiMiiiiHiiiiiiimilliiiiiiiiii
jim asm/ posEsm nadzorstvo
Za velikonočne praznike povsem sproščen promet
Urniki bencinskih črpalk
Mestno gledališče iz Ljubljane
«Bolha v ušesu» imenitno zabavala
Mestno gledališče iz Ljubljane je včeraj zaključilo svoje kratko gostovanje v Kulturnem domu z vod-vilsko komedijo francoskega komediografa Georgesa Feydeauja «IžjI-ha v ušesu». Glas o tej odlični zabavni predstavi je privabil v naš gledališki hram veliko število gledalcev, ki so se skozi vsa tri dejanja imenitno zabavali ne le ob duhovitih situacijskih zapletih, marveč tudi ob naravnost virtuozni igri nastopajočih, med katerimi je izstopal Polde Bibič v dvojni vlogi Viktorja Emmanuela Chandebisa in sluge Pocha s svojo izredno sposobnostjo preskakovanja iz ene o-sebe v drugo in tudi sicer z naravno in sproščeno komika. Toda takoj za njim je občinstvo navdušil Zlatko Šugman s svojo sijajno kreacijo Camilla Chandebisa in s svojim neprekosljivim govorjenjem z napako, za kar je požel aplavz tudi pri odprti sceni.
Vse ostale iz tega ubranega in uigranega ansambla naj samo o-menim: Franček Drofenik (Tourel), Danilo Bezlaj (Dr. Finache), Janez Škof (Carlos Homenides de Histan-gua), Franjo Kumer (Ferraillon), Milan Kalan (služabnik Etiene), Radko Polič (Rugby), Slavko Strnad (Baptistin), Alenka Svetelova (Raymonde Chandebise), Anka Cigojeva (Lucien Homenides de Hi-stangua), Nika Juvanova (Olympe Ferraillon)' Maja Šugmanova (E-tienova žena), Majda Grbčeva (sobarica).
Igro je režiral žarko Petan, sceno je zasnoval Sveta Jovanovič, kostume Alenka Bartlova, glasbo dr. Urban Koder, plese Lojzka Žerdi-nova, jezikovno vodstvo Janko Moder.
Gledališče je na tem gostovanju spremljal ravnatelj Sergej Vošnjak, ki je tudi podpredsednik občinske skupščine Ljubljane.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G	VERDI»
Danes ob 20. uri ponovitev Giorda-nove opere «Andrea Chenier», ki jo bo dirigiral Carlo Franci. Režija Dario della Corte. V glavnih vlogah bodo nastopili tenor Giorgio Merighi, sopranistka Orianna Santunione in baritonist Mario Sereni.
Pri	gledališki	blagajni	(tel.	31948)
so na razpolago preostale vstopnice.
Pri	gledališki	blagajni	(tel.	31948)
so na	razpolago	abonmaji	za letošnjo
simfonično sezono «Pomlad 74».
Danes v Kraški galeriji v Repno
Otvoritev razstave Roberta Hlavatyja
Drevi ob 18. uri bodo v Kraški galeriji v Repnu odprli razstavo akvarelov Roberta Hlavatyja. Naš znani slikar bo razstavil nekaj slik. ki smo si jih lahko ogledali na nedavni razstavo v tržaški občinski galeriji, več del pa je novih Na otvoritev vabi zadruga «Naš Kras» vse ljubitelje Krasa in slikarstva. Razstava bo odprta do konca maja. seveda pa bo v tem času odprta tudi Kraška hiša, ki si jo je lani ogledalo približno 10.000 oseb. Ta številka je zadosten dokaz, da vzbuja Kraška hiša veliko zanimanje ne samo med domačini, ampak tudi med tujci.
Izleti
Za velikonočne praznike bo promet sproščen. V nedeljo in ponedeljek bo namreč dovoljena vožnja z vsemi vozili, da se bodo družine lahko odpravile na tradicionalne velikonočne izlete, obiske svojcev in drugih prireditev.
V ta namen se policijske sile, od karabinjerjev in agentov javne varnosti do cestne policije in mestnih stražnikov pripravljajo na skrbno nadzorstvo prometa, da bi preprečili običajni «krvavi obračun» z velikim številom smrtnih nesreč na cestah.
Že v soboto bodo na cestah ob-hodnice, nad cestnimi vozlišči pa bodo helikopterji nadzorovali «gostoto» prometa. Policija bo dajala preko radijskih poročil in po telefonu (v mestih, kjer delujejo take centrale) podrobne informacije z nasveti avtomobilistom, po katerih cestah naj se vozijo.
Poveljstva policijskih in orožniških sil so v ta namen preklicali vse dopuste in zadolžila vse agente za cestno nadzorstvo, obenem pa so prosila poveljstva mestnih stražnikov, naj prevzamejo nadzorstvo nad cestami ob izhodu iz mest.
Kljub vsem ukrepom pa cestna policija poziva voznike, naj bodo previdni, saj je od njih v največji meri odvisno, ali bo Velika noč tudi letos krvava, ali pa bomo lahko, po poteku prazničnega «mostu» lahko zabeležili, da se je število smrtnih nesreč zmanjšalo.
Okrepljena bo tudi zdravstvena služba in služba za prvo pomoč v primeru nezgod, posebno na avtocestah. Voznike opozarjamo, da lahko za tehnično in zdravstveno pomoč zaprosijo preko telefonske centrale «113», ki vzdržuje zvezo z Rdečim križem, gasilci in nrometno policijo.
Avtomobiliste bo tudi zanimalo, kako bo z bencinskimi črpalkami.
V soboto bodo vse črpalke odprte, medtem ko bo v nedeljo in ponedeljek veljala določena omejitev. Število odprtih bencinskih črpalk ne bo preseglo 25 odstotkov, kar Domeni, da morajo trgovinske zbornice v posameznih mestih določiti izmene.
Urnik za bencinske črpalke bo, kot doslej, od 7. ure do poldne in od 14.30 do 19.30 zvečer.
Nadzorna služba higienskega urada
Prejšnjega meseca marca je nadzorna služba občinskega higienskega urada pregledala 3.144 lokalov, v katerih proizvajajo, hranijo ali prodajajo pijače in živila. Vzeli so 238 vzorcev, od katerih so jih poslali 97 na pregled v kemični oddelek higienskega laboratorija, 140 na pregled v zdravniško-mikregrafski oddelek higienskega laboratorija, enega pa so odposlali na pregled državni ustanovi za riž. Posebno pažnjo so položili pri nadzorovanju tistih živil in pijač, ki s« hitro skvarilo.
V islem obdobju so tudi izvedli 380 stanovanjskih pregledov, med kateri mi tudi 36 stanovanj, za katera je potreoho občasno dovoljenje higienskega uisda.
Sodnim oblastem so prijavili več primeiov prekrškov higienskega zakonika: 2 primera odprtja prodajalne brez dovoljenja, 2 primera neizvajanja odločb zdravstvenega funkclo narja, ter po en primer primer o-pravbanja bolničarske službe brez dovoljenja, dajanja v najem stanovanja brez stanovanjskega dovoljenja in prodaje kruha brez obveznih seznamov. Pokrajinski laboratorij pa je prijavil dva primera vlažnega kruha, dva primera kruha z nedevoljanimi maščobami in 16 prekrškov občinskega pravilnika o higieni.
ANPI — Zveza borcev Trst priredi 21. 4. 1974, izlet z ogledom v Begunje in Bled, kjer bo kosilo. Odhod ob 7.30 z avtobusom s Fora Ulpiano (izpred sodišča). Vpisovanje pn AN Pl — Trst, tel. 730306, v trgovini pohištva Renar - Opčine, tel. 212255 in v Ljudskem domu v Križu do vključno 18. t.m.
Slovensko planinsko društvo Trst priredi v nedeljo, 21. aprila avtobusni izlet na Blegoš (nad Cerknim). Datum vpisovanja bo naknadno jav Ijen.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 11. aprila FILIP
Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 18.45 — Dolžina dneva 13.18 — Luna vzide ob 23.57 in zatone ob 7.56.
Jutri, PETEK, 12. aprila
LAZAR
Vreme včeraj: najvišja temperatura 17,1 stopinje, najnižja 10,2, ob 19. uri 14.8 stopinje, zračni pritisk 1010,9 mb, rahlo pada, veter 6 km na uro seve rozahodnik, vlaga 53 odstotna, nebo 8 desetink pooblačeno. morje rahlo razgibano, temperatura morja 13,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 10. aprila 1974 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 39-letni Jože Mohorčič. 80-letna Maria Cilento, 66-letm Rodolfo Varani, 65-Ietni Pietro Donat 65-ietna Olimpia Gerin por. Zorzin 72 letni Bruno Sergiani, 87-letna El vira Teliini vd. Pilot, 81-letna Matil de Leban vd. Biagi, 83-letna Andrei na Erzegovich vd. Urizzi in 90-let-na Silvia de Rapico vd. Camus.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Angelo d’oro. Trg Goldoni 8: Cipolla. Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14: Manzoni, Largo Sennino 4; INAM, Al Ce dro, Trg Oberdan 2.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141):	Božje polje —
Zgonik (tel 225-596); Nabrežina (tel. 200-121): Sesljan (tel. 209-197); žav-Ije (tel. 213-137); Milje (tel. 271-124).
Gledališča
or—n
La Cappella Underground 19.00—21.00 «La bella di Mosca» (1956). V glavnih vlogah:	Fred Astarire, Cyd
Charisse, Peter Lorre.
Ariston — I.N.C. 16.00 «Luci della ribalta». Charlie Chaplin in Claire Bloom. Čmobeli film.
Nazionale 16.00 «Easy Rider» (libertà e paura). Barvni western film. Igrata Peter Fonda in Denis Hoper.
Excelsior 16.00 «Fiore di carne». Igrata Monique Van De Ven in Rutger Hauer. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Il corpo». V glavnih vlogah Enrico Maria Salerno in Zeudi Araya. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «... altrimenti ci arrabbiamo!» Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film.
Eden 16.00—22.15 «Peccato veniale». Barvni film. Igrajo Laura Antonel-li, Lilla Brignone, Alessandro Mo-mu, Lino Toffolo. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00—22.15 «Le donne dei resuscitati ciechi». Prepovedano mladim pod 14. letom.
Aurora 16,30 «2001 Odissea nello spazio». Znanstvenofantastični film v barvah.
Capito! 15.30 «Pane e cioccolata». Nino Manfredi. Barvni film.
Cristallo 16.30 Walt Disneyev film «Pistaaaa... arriva il gatto delle nevi».
Impero 16.00 «Agente 007 vivi e lascia morire». Roger Moore. Barvni film.
FiJodrammatico 16.30 «La più allegra storia del Decamerone». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «L’urlo di Chan terrorizza l’Occidente». Igra Lee Bruce. Barvni film.
Ideale 16.00 «La caduta dell’impero romano». Sophia Loren in Omar Sharif. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.00 «Lucky Luciano». V glavni vlogi igra Gian Maria Volente. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.00 «Il conquistatore di Atlantide». Barvni film. Igrata K. Morris in H. Chanel.
Astra 16.30 «Oggi a me domani a te». Bud Spencer in Montgomery Wood. Barvni film.
Radio 16.00 «Silvester story». Barvne risanke.
Razstave
V	Tržaški knjigarni razstavlja najnovejše slike v akrilični tehniki Vladimir Klanjšček. Razstava bo odprta do konca aprila.
V	prostorih Centro Friulano Arti Plastiche v Vidmu, v Ul. Stringher 14 razstavlja svoja dela tržaški slikar prof. Avgust Černigoj.
Marino Aita razstavlja v krožku Assicurazioni Generali, v Drevoredu XX. septembra 1. Razstava bo trajala do 13. aprila.
V	galeriji Tommaseo je odprl razstavo svojih del tržaški likovnik De Cillia. ki bo razstavljal do 23. t.m.
V	galeriji Cartesius je odprl razstavo tržaški slikar Romeo Doneo, k' bo razstavljal do 25. aprila.
V	občinski galeriji razstavlja tržaški slikar Pino Ferfoglia, ki je na stene obeh prostorov razstavišča razobesil dva ducata olj in kakih deset risb. Vse slike predstavljajo kraš-ke motive. Razstava bo trajala do 20. t.m.
V	dvorani Cesare Sofianopulo na Trgu paneža Janeza XXIII. razstavlja tržaška slikarka Ondina Brunetti. ki je dala na ogled večje število slik in keramike. Razstava bo odprta do 20. t.m.
Razna obvestila
Mladinski krožek • Trst priredi v sodelovanju s SPDT od 12. do 15. aprila štiridnevno zimovanje v Bohinju. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije in prijave dobite v prostorih krožka v Ul. Ginnastica 72.
Mali oglasi
srni
BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE . TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL. F FILZI 10
. 38-101, 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	642.—
Funt šterling	1570.—
Švicarski frank	209.—
Francoski frank	137,10
Nemška marka	247,50
Avstrijski šiling	33,80
Dinari debeli	40,—
drobni	40,—
MENJALNICA
vse/i tujih valut
TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spy der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70 ; 500 L 68. 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cotogna 7 — Autosalone Trieste.
ČEBELARJI! Prodam 12 kom. no vih, praznih A2 panjev 10 satarjev. Ogled popoldne od 15. do 19. ure. Smrekarjeva 13, Ljubljana.
EQS3S3I9HHÌ
Namesto cvetja na grob Meri Furlan daruje Marija Grilanc 3.000 lir za kulturni dom Prosek - Kontovel in ne 2.000 lir, kot nam je bilo pomotoma sporočeno.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega
Franca Luxe
žalujoče družine
Prosek, 11. aprila 1974
PRIMORSKI dnevnik
DRISKI DNEVNIK

11. aprila 1974
fflK USPEH POBUDE STALNEGA slov. GLEDALIŠČA iz TRSTA OSMI DAN PROCESA O ATENTATU NA KARABINJERJE PRI PETOVLJAH
«Pepelka» prvič za beneške šolske otroke v Čedadu
Predstavo si je ob sodelovanju šolskih oblasti ogledalo več kot 200 otrok iz šolskih okrožij Špeter Slovenov, Šentle-nart in Fojda • Sodelovanje šolskih oblasti
Včeraj, 10. aprila 1974, je Stalno | rodnostne skupnosti v Italiji. Velik slovensko gledališče prvič uradno ! odziv po vseh beneških šolah in Vstopilo v Čedadu v sodelovanju s šolskimi oblastmi. Gledališče je namreč uprizorilo ob 10.30 otroško 'On K. A. Gornerja «Pepelka» za nčence osnovnih šol vasi didaktičnih ravnateljstev špeter Slovenov, šntlenart in Fojda. Prizadevanja našega gledališča po čim tesnejšem sodelovanju s šolo so tako, poleg Plodnega delovanja na Tržaškem in Goriškem tudi v Benečiji obrodila Pfoe pomembne sadove, šolske ob-iasti so namreč omogočile organizacijo predstave v Čedadu v dopol-aanskih urah s tem, da so dovolile postanek iz šole tistim učencem, ni so s privoljenjem staršev želeli PHti na predstavo. Vsem šolam je odposlana okrožnica šolskega 'nšpektorja in didaktičnih ravnatelj-siov z navedbo osnovnih podatkov ? lej slovenski predstavi in poudar-o kulturni in vzgojni pomejnb-Posti tovrstne gledališke iniciative.
“a organizacijo so poskrbele bene-kulturna društva skupaj z do-načimi duhovniki.
Ta prva otroška predstava Stalnega slovenskega gledališča v Benečiji Ootovo pomeni korak naprej v razvo-i" kulturnega življenja slovenske na-
prisotnost približno 200 otrok v gledališču v Čedadu nedvomno predstavlja veliko jamstvo za nadaljnja prizadevanja v tej smeri, kajti prava demokracija pride do izraza predvsem v svobodnem, nemotenem kulturnem izživljanju sleherne človeške skupnosti in v podpiranju kulture v duhu občečloveških vrednot.
K uspehu te pomembne prireditve so pripomogli šolski inšpektor za čedajski okraj dr. Giovanni Ciocchiatti, didaktični ravnatelj iz Fojde dr. Adolfo Lorderà ter poleg nekaterih učiteljev in predstavnikov beneških kulturnih društev še posebej domači duhovnik iz Nadiških dolin. Posebej je treba izreči priznanje župniku Mariu Lavrenčiču iz Što-blanka, ki je otrokom pred vsakim dejanjem razložil na njemu lasten šegav in neposreden način vsebino igre v italijanščini in slovenščini.
Z obtoževanjem prijateljev se je hotel Di Bia^io dokopati do svobode, potnega lista in razpisane nagrade 30,000.000 lir
Včeraj je izjavil, dia so hoteli izvesti dva atentata in istočasno oropati sedem bank - Protislovja s poročili polkovnika Mingarellija
Vso včerajšnjo razpravo pred tržaškim porotnim sodiščem, kjer sodijo obtoženim za pokol treh ka
mu očeta, z njim se je sprl, nato ga je na svoj dom v Ulici Marconi sprejel obtoženi Romano Resen.
aprila
14
ob JV H ■ uri
90 odpre za občinstvo
52
MIÌANSKI
SEJEM
ki se bo končal
rabinjerjev pri Petovljah, so posve-1 Kasneje je pričel Di Biaggio obče-tili zaslišanju glavne obtežilne pri- vati z deset let starejšo Marijo če Walter ja Di Biaggia. To je Mezzorana in z njo živel najprej mlad človek, prijatelj obtožencev, v Resenovem stanovanju, nato pa ki je sedaj v zaporu, obsojen za- v Mezzoranovem stanovanju v Uli-radi kraje na štiri leta in sedem ci della Scala, mesecev zapore. Walterja Di Biag- Med njegovim pričevanjem je ob-gia so pripeljali z zasebnim av- jokana Mezzoranova večkrat ozme-tomobilom v Trst goriški karabi- rjala bivšega ljubimca in dvakrat njerji in je stopil pred sodnike v zaPustila dvorano. Prvič, ko je de-spremstvu dveh čuvajev javnega jal, da mu je Maria Mezzorana po-reda. Uvodoma je predsednik so- vedala 26. maja in 31. maja 1972, dišča dr. Egone Corsi prepovedal ko ga je obiskala, prvič v videm-fotografom, izvrševanje njihove skem, drugič pa v goriškem zaporu, službe. Očividno niso hoteli, da bi da je vse pripravljeno. Takrat ga Walterja Di Biaggia ovekovečil v je obtoženka opsovala («Bastardo! časopisih.	Falso!»). .Drugič, ga je obtožen-
Priča je v zaporu že od konca ka napadla, ko je Dj Biaggio de-leta 1971, imel je več procesov, jal, da je on skrbel zanjo s ple-en pa ga še čaka. Še prej je bil nem tatvin (kasneje je pripomnil, tri mesece v vojaškem zaporu v I da je od maja 1971 dalje ukradel Peschieri. Izključili so ga nam- osem milijonov lir). On je naspro-reč iz vojne mornarice, kjer je bil toval, da bi se Mezzoranova druži-kot prostovoljec pet let, ker je sla- la z drugimi moškimi v času, ko bo ravnal, kot podčastnik, s podre- je on živel z njo. Mezzoranova pa jenimi. Po povratku iz vojaškega je kričala, da jo je on silil na zapora je nekaj časa živel na do- cesto, da bi ga s prisluženim de-
I narjem vzdrževala. Polemično mu je tudi zakričala: «Pozabljaš na tistega gospoda iz Trsta z leseno | nogo!»
Di Biaggio je v svojem pričevanju bil precej zgovoren in večkrat do podrobnosti točen. Povedal je kako se je v krogu prijateljev pričelo govoriti o atentatu. Resen mu je to, bila sta sama, omenil že decembra 1970. Resen naj bi mu orisal načrt, ki bi bil vreden
Z odlokom tržaškega nrefekta z dne 6. aprila je bil imenovan odv.
Giorgio laut za stečajnega funkcionarja konzorcija za zidani dok. Prefekt se je ob tej priložnosti zahvalil dosedanjemu predsedniku dr. Albertu Savoni za opravljeno delo.
iiiifmiiiMDiiiiimiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiuimiiiiiiuiiiiiiiiuiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii’niifiiiiiiiiii
PROTEST NA SEJI OSREDNJEGA ODBORA BRIGAD V KOPRU
je dejal, da ni bil v Švici, v torek pa je polkovnik Mingarelli povedal, kako je v zaporu njemu osebno sam Di Biaggio podrobno opisal švicarsko pokrajino, grič pred vasjo, obcestno tablo, ki je bila, daleč pred vasjo, tik pred gradbenim skladiščem, kjer so kupili razstrelivo. Včeraj pa je Di Biaggio zanikal, da bi bil sploh kdaj v Švici.
Vmes je prišlo spet do izpada Marie Mezzorane, ki je zakričala, da je nekoč, ko je imel denar v žepu, Di Biaggio odšel v Milan z drugo žensko in da je morala tudi po njuni ločitvi plačevati njegove dolgove.
Dve vprašanji mu je postavil tudi odvetnik Bemot. Di Biaggio je odgovoril, da ni bil nikdar obsojen zaradi krivega pričevanja, obtožen pa že. Zaradi pozne ure so proces odložili na prihodnjo sredo, po velikonočnih praznikih. Di Biaggio bo moral ponovno pred porotnike, ker so branilci zahtevali njegovo soočenje z nekaterimi pričami.
Na včerajšnji razpravi so branil-hoteli dokazati, da Walter Di
Biaggio ni verodostojna priča. Ka-
VESTI Z ONKRAJ MEJE
aprila
19
ob B	■ uri
16. in 19. april sta rezervirana za poslovne ljudi, ki so jih razstavljalci izrecno povabili. V teh dneh ne bo dovoljen Vstop ostalim obiskovalcem
Borci prekomorskih brigad:
«Naše meje so nedotakljive!»
Razpravljali so o novem zakonu za ureditev vprašanj varstva I ^ZOganSgLkrjarfnv8 Gorici^naj^bi bivših borcev ■ Priprave za proslave 30. obletnice nekaterih enot vzporedno pripravili kar dva aten
tata. Prvega v kazermetah v Sve-občinah ob 30-letnicah ustanovitve togorski ulici, kjer naj bi v prazni nekaterih prekomorskih brigad (4. stavbi sprožili eksplozijo, druga pa in 5. prekomorska brigada, artile- bi morala biti deset minut kasneje rijska brigada, 1. tankovska briga- v kakem seniku v Ulici Faiti, na da, letalske enote, mornarji, itd.). drugem koncu mesta. Za obe ek-
A. K. | sploziji naj bi bil poskrbel Di Biaggio. Policija, gasilci, rešilci _ .	, i v i .i i , I naj bi pohiteli na kraja eksplozij,
Delovanje deželnih komisij jf^no pa w tolpa (potrebnih
J	* bi bilo trideset ljudi) vdrla v šest
Peta stalna komisija deželnega ali sedem bank na obeh gofiških sveta, ki ji predseduje svetovalec korzih. Di Biaggio je takrat ome-Rigutto (KD), je odobrila z večino nil Resenu, da bi bil tak podvig glasov zakonski osnutek, ki dodaja nemogoč, ker bi bila potrebna prenova finančna sredstva za izvajanje velika udeležba, raznih javnih del. Potrebo po novih Kasneje, proti koncu januarja sredstvih so povzročili višji stroški J1971 ali v začetku februarja, ga je za gradbeni material in delovno Resen povabil, da bi šla skupno sik) in ustrezni popravki.,v pogodbah s tovornjakom po neko blago. Di z javnimi ustanovami. Pri glaso- Biaggio je ostal doma, nekaj dni vanju so se pripadniki KPI in MSI kasneje pa mu je Resen pokazal vzdržali.	plastični eksploziv «T 4», ki ga je
Prva komisija, ki jo vodi sveto- bil kupil v Švici. Tega je Di Biag-valec Ribezzi (KD), je z večino gla- gi0, ki je bil pri mornarici v sov odobrila zakonski osnutek, ki podvodnih sabotažnih enotah in je vnaša spremembe v besedilo dežel- eksploziv dobro poznal, ga je skril nega zakona za razvoj športnih in pod pod Resenove kuhinje. Di razvedrilnih dejavnosti in nakazuje Biaggio je vedel, da se mora «T 4» nova sredstva za to področje. Pri- hraniti v temperaturi med 12 in 18 padniki KPI so glasovali proti, stopinjami, izmeril je v skrivali-misovci pa so se vzdržali. Tretja šču temperaturo, ki je bila 14-16 komisija je začela z obravnavo za- stopinj in tako bil gotov, da bo konskega osnutka, ki so ga predložili stvar tam vama. Na vprašanje komunisti in ki predvideva deželne predsednika dr. Corsija, kako pa posege za brezplačno izobraževanje je bilo v poletnih mesecih, ko do-šoloobveznih otrok. Gre za deželne seže v naših krajih temperatura pobude, ki naj bi dovolile brezplačno 30 stopinj, je Di Biaggio odgovoril, razdeljevanje učbenikov in uporabo (ja se Za stvar ni več zanimal, didaktičnih sredstev. Razprava, ki Pozabil pa je povedati, da je v se je udeležuje tudi odbornik za tem stanovanju bival vse poletje šolstvo in kulturne dejavnosti Dal in čudno se zdi, da se ni nikdar Mas, se bo nadaljevala na nevi seji. | več zanimal za razstrelivo.
O pripravah za atentat so go
MaloTliivP hnlfwni	I vorili še nekaikrat' vendarle se ni
n«lC£lJlVC BUH lili	| on hotel vmešavati, pred koncem
leta 1971 pa je moral v zapor in je o kasnejših dogodkih zvedel od Mezzoranove, iz časopisov in od
Pretekli petek je bila v Kopru razširjena seja osrednjega odbora prekomorskih brigad. Poleg članov osrednjega odbora so se seje udeležili tudi predstavniki domicilnih odborov in odborov borcev preko-morcev, ki delujejo pri tistih občinah na Primorskem in v Istri, kjer ni domicilnih odborov. Sejo je vodil dr. France Hočevar, predsednik osrednjega odbora prekomorskih brigad.
Pred začetkom redne seje je bila žalna seja v spomin pred kratkim umrlega Ljuba Brovča, profesorja na gimnaziji v Tolminu, ki je bil vrsto let predsednik odbora borcev prekomorcev, pn občihškem "Ódboru ZZB NOV Tolmin. V NOB je bil eden od vodilnih organizatorjev med našimi . sonarodnjaki na Bližnjem vzhodu, nato je bil med prvimi v I. odredu NOVJ na Bližnjem vzhodu in nato borec v 1. tankovski brigadi NOVJ. Nato so udeleženci seje sprejeli protestno resolucijo in najostreje obsodili iredentistične težnje v noti italijanske vlade po 0-balnem delu jugoslovanskega ozemlja. Udeleženci seje so v resoluciji, ki so jo poslali tudi italijanskemu konzulatu v Kopru, izrazili svojo 0-gorčenost nad proglašanjem Koprskega in Bujščine za italijansko o-zemlje in poudarili, da je bilo za Slovence in Hrvate na Primorskem in v Istri že dovolj trpljenja pod Italijo in da so zato pripravljeni braniti pridobitve NOB, svobodo in nedotakljivost meja.
Sledila je razprava v zvezi s sprejetjem zakona o ureditvi nekaterih vprašanj glede varstva borcev. O-menjeni osnutek zakona so obravnavali tudi na zadnji seji RO ZZB NOV Slovenije ,ki je bila v Ljubljani. Tudi na razširjeni seji 0-. srednjega odbora prekomorskih bri-! gad v Kopru so sprejeli stališče ' Republiškega odbora ZZB NOV, da se za sedanjo skupščino SR Slovenije pred zadnjim zasedanjem pripravi izčrpno poročilo o celotni še nerešeni problematiki v zvezi z zaščito udeležencev NOV. Do meseca oktobra tega leta pa bodo pripravili izpopolnjen predlog osnutka zakona, ki bo zadovoljil borce prekomorskih enot, istočasno pa odprl tudi pot za ureditev še drugih nerešenih zadev borcev. Na seji osrednjega od-Ibora prekomorskih brigad so se do-I govorili, da bodo v najkrajšem ča-su sklicali seje vseh domicilnih odborov, na katerih bodo podrobno pojasnili razloge po preložitvi sprejetja omenjenega zakona na jesen letošnjega leta.
V posebni točki dnevnega reda so se pogovorili o pripravah za praznovanje v posameznih domicilskih zaradi prebitja lobanjskega dna.
Na novogoriškem območju začetek gradnje treh važnih gospodarskih objektov
Zgradili bodo novo cementarno v Anhovem, tovarno avtomobilov v Šempetru ter tovarno iverk v Novi Gorici
Gospodarstvo na Goriškem je v zelo intenzivnem razvoju. Skorajda ga ni podjetja, ki ne bi vlagalo znatna sredstva v moderniziranje proizvodnih zmogljivosti ter uvajanje novih tehnologij. Zdi se, da bo nekaj letih popolnoma spremenjena sedanja struktura podjetij. Po nepopolnih podatkih bodo znašale investicije, ki jih bodo v tem in prihodnjem letu realizirali, več kot dvesto milijonov novih dinarjev.
Za zunanjega opazovalca so vsekakor najbolj zanimivi podvigi, ki jjh začenja vrsta velikih podjetij. Tako gradijo v Anhovem novi most prek Soče, da bodo lahko vozili gradbeno mehanizacijo in druge naprave preko reke za graditev no ve cementarne. Cementarna, ki jo bodo začeli graditi morda še ta mesec, bo imela zmogljivost skoraj milijon ton cementa na leto, uvrstila pa se bo s svojo tehnologijo med najsodobnejše tovrstne obrate v državi. Dograjena bo predvidoma do leta 1977, leto pozneje pa bo obratovala že s polno zmogljivostjo.
v tržaški občini
Enalotto je demokratična igra. Vedno zmaga večina.
Igraj Enalotto.
Lahek način, da vsak v teden dobiš 10-11 in 12 točk.
Občinski zdravstveni funkcionar je karabinjerskih častnikov, sporočil, da so od 1. do 7. aprila podrobno je tudi povedal, kako zebeležih naslednje pnmere nalezlji- se je z Mezzoranovo pogovarjal v vih bolezni : 16 primerov skarlatmke, zap0rjj1 jjj tudi na sodni razpravi,
5 primerov ošpic. 42 primerov no- kjer sta bila skuDm) obtožena> [)az. rie, dva primera nalezljivega vnetja njkj „a njunih pogovorov niso priusesne slinavke ter dva primera s]jgajj Zanikal je, da bi bil skupno nalezljivega vnetja jeter »od katerih z Resenom v gvjci in potrdil, da so enega zabeležili izven tržaške ob- bil z njim nikdar v inozemstvu. é*ne)-	I Uvodoma je Walter Di Biaggio,
na predsednikovo vprašanje, dejal, Malo pred 10. uro se je 62-letna I da v celoti priznava izjave, ki jih Maria Struggia por. Andriolo lotila je podal preiskovalnemu sodniku, čiščenja oken v svojem stanova- Ko pa je sodnik prečital njegove nju v drugem nadstropju Drevoreda zapisnike, so branilci vprašali ka-XX. septembra 14. Nenadoma pa tera izmed treh izpovedi, ki jih je, verjetno zaradi omedlevice, pad- je podal pred preiskovalnim sod la na balkon spodnjega stanovanja nikom, je prava. Di Biaggio je od-Padec z višine 4 metrov ji je bil govoril: «Zadnja! prejšnje prekli-usoden, ker je z glavo udarila ob cujem.» Prvo je podal marca 1973 kamniti tlak in je na mestu umrla drugo junija, tretjo pa julija istega ,.	’ - ’	' '	-1	leta. V zapisnikih treh zaslišan j je
namreč cela vrsta nesoglasij. Ker je odv. Pedroni uvodoma namignil, da priča ni verodostojna, je javni tožilec dr. Bruno Pascoli zagrozil da bo tožil tako odvetnike kot obtožence za žaljive pripombe na račun priče.
Na branilčevo vprašanje zakaj je tako spreminjal svoja pričevanja, je Di Biaggio odgovoril, da se je hotel igračkati v upanju, da bi, v zameno za svoje izpovedi, kaj izposloval zase. «Ne dam ničesar, ne da bi dobil ničesar», je dejal in povedal tudi, da je od karabinjerskih častnikov zahteval oprostilno razsodbo, potni list in tudi razpisano nagrado 30.000.000 lir. ki bi pripadla tistemu, ki bi povedal kaj konkretnega o petoveljskem atentatu.
Ker je priča izjavila, da je vse, kar je izpovedal preiskovalnemu sodniku 24. julija 1973 resnično in ker je v izpovedi na včerajšnji razpravi dal drugačno verzijo, ga je branilec spet vprašal, kdaj je govoril resnico: 24. julija 1973 ali včeraj, 10. aprila 1974. «Morda lani, ker je bil moj spomin bolj živ, od takrat je preteklo že dolgo časa», je odgovoril Di Biaggio.
Odv. Pedroni je nadaljeval s kon testacijo Di Biaggiovih izjav. Včeraj
rabinjerjem najprej, nato pa preiskovalnemu sodniku, je «nudil» različne verzije dogodkov, včeraj je na sodišču svoje pričevanje spet nekoliko spremenil, nekajkrat se je celo zarekel in tudi pozabljal ng nekatere podrobnosti, o drugih pa je bil zelo točno obveščen. Povedal jje tudi marsikaj različnega od tega, kar je v zapisnikih karabinjerjev in tudi od tega, kar je polkovnik Dino Mingarelli orisal na procesu. Vsa obtožnica sloni namreč na njegovih izjavah in branilci jih zato skušajo ovreči.
Uvodoma je odv. Battello, v imenu branilcev, zahteval preiskavo v zvezi z grožnjami, ki jih je neznani moški izrekel ženi priče Giuseppa Drusiana (ta je sedaj baje zaprt v Kopru, pred časom pa je bil skupno z Di Biaggiom zaprt v videmskih aaporih). Predsednik dr. Corsi je dejal, da je to pristojnost državnega pravdnika, dr. Bruno Pascoli je to potrdil in omenil, da ni primoran o tej preiskavi obveščati branilcev na tem procesu. Battello je še dejal, aa se skuša na ta način onemogočiti obrambo, kar je nedopustno.
OB 20-LCTNICIORCANIZACUC
Zanimiv taborniški večer v Gregorčičevem klubu
Prikazali so diapozitive in filme
V	ponedeljek zvečer je taborni ška organizacija Rodu modrega vala priredila zanimiv večer v klubu «Simon Gregorčič» v Gorici. Večer je sodil v okvir 20-letnice obstoja te organizacije, ki je prav s prirejanjem takih večerov po raznih naših krajih hotela proslaviti svojo obletnico.
V	polni Gregorčičevi dvorani (prisotnih je bilo veliko tabornikov, staršev, bivših tabornikov, predstavnikov taborniške organizacije iz Nove Gorice ter predstavnikov raznih naših organizacij) je pozdravni govor imel starosta Skala (prof. Aldo Rupel), ki je poudaril važno vlogo, ki jo ima taborniška organizacija v zamejstvu, saj se prvenstveno ukvarja z mladino. Skozi vsa ta leta je v organizacijo tabornikov vstopilo veliko mladine z Goriškega in Tržaškega. Nekateri izmed njih so tudi pozneje nadaljevali delovanje v taborniški organizaciji in postali vodje raznih oddelkov.
Delovanje tabornikov se ni omejilo le na vsakoletno taborjenje in zimovanje, marveč je zajelo tudi vzgojno področje, ljubezen do narave in soočanje mladih z aktualnimi problemi v svetu in v zamejstvu. Iz taborniških vrst so zrasli aktivni člani naših organizacij.
Trije mladi taborniki so nato
prebrali nekaj odlomkov iz zapisnikov raznih manifestacij, ki so se zvrstile v teku dvajsetih let. Program večera se je nadaljeval s prikazanjem raznih filmov in diapozitivov s taborjenj in drugih manifestacij, na katerih so bili prisotni naši mladi člani RMV. Povedati je treba, do je filme in diapozitive uredila skupina tabornikov.
Pri gradnji cestnrga ods«ka upoštevati mnenje prebivalcev
Komunistični deželni svetovalci Fulvio Bergomas, Spartaco Zorze-non in Otello Bosari so poslali pismeno vprašanje predsedniku deželnega odbora glede variante na državni cesti št. 56. V pismu svetovalci izražajo zaskrbljenost zaradi negodovanj, ki so nastala med sindikalnimi skupinami kmetov in pokrajinskim odborništvom za lov. O-be organizaciji namreč trdita, da nista gradbeno podjetje in deželna uprava pri gradnji odseka vprašala za mnenje prizadete občine. Novi cestni odsek bo namreč prinesel veliko materialno škodo tamkajšnjim poljedelcem ter rastlinskemu in živalskemu svetu (v tem oziru je odborništvo za lov poslalo protestno pismo goriški pokrajinski u-pravi).
Svetovalci dalje sprašujejo, ali je dežela seznanjena z načrti podjetja AN AS glede spremembe cestnega odseka na cesti Gradišče — Gorica, in sicer pri Majnici.
Nadalje je v pismu izražena želja, da bi deželna uprava čimorej dokončala dela, unoštevajoč zahteve tam živečih prebivalcev.
še tovarno ivemih plošč. Ta tovarna bo dajala na tržišče okoli milijon kvadratnih metrov plošč na leto. Tovarna Meblo, ki financira graditev nove tovarne, si obeta, da bo del proizvodnje izvozila zlasti na italijansko tržišče.
Ob tem velja poudariti, da se uvršča gospodarskih organizacij omenimo anhovski cement zaradi dobrih su- 1 ” *	:	u -'~lx rr~
rovin in tehnologije med najboljši cement v državi.
Drugi prav tako zelo zanimiv projekt je zgraditev tovarne za sestavljanje osebnih avtomobilov znamke Citroen v Šempetru pri Gorici. Tovarno so začeli graditi pred kratkim in predvidevajo, da bodo v prvi fazi v njej sestavljali po 12000 avtomobilov na leto, in sicer spačkov ter majhnih žab. Dela financirajo z jugoslovanskim in francoskim kapitalom. Računajo pa, da bodo sestavljali avtomobile s kompenzacijo za izvožene različne dele za avtomobilsko industrijo v Franciji. Ob tovarni avtomobilov v Šempetru velja omeniti tudi postavljanje novih proizvodnih prostorov za cisterne ter velika priklopna vozila, ki jih gradi podjetje Vozila Gorica, v katerih bodo izdelali na leto po nekaj tisoč prikolic in cistern ter drugih tovornih specialnih vozil.
Slednjič naj v pregledu največjih
..............................
O ODOBRITVI ZAKONA ZA PROSLAVE ODPORNIŠTVA
Naše organizacije naj izkoristijo deželne prispevke ob 30. obletnici
Finančno pomoč naj dobijo pobudniki postavljanja spomenikov padlim v naših vaseh
Deželni svet je pred nekaj tedni odobril zakon, ki ga je predlagal deželni odbor, o finančni pomoči občinam, ki so bile opustošene ali poškodovane v osvobodilni borbi, ter finančni prispevek občinam ali organizacijam, ki nameravajo prirediti razne proslave ob priliki 30. obletnice zmage nad nacifašizmom.
V točki, ki omenja finančno pomoč 2.000 lir letno na prebivalca občinam, sta vključeni tudi občini Doberdob in Števerjan v goriški pokrajini. V naslednjih tridesetih letih bo tako vsako leto dobila prispevek okrog 2.700.000 lir doberdobska občina, nekaj manj kot 1.800.000 lir pa števerjanska občina.
Zakon predvideva razne denarne podpore tudi tistim ustanovam in organizacijam, ki nameravajo dostojno proslaviti 30. obletnico zmage nad nacifašizmom. Brez dvoma spadajo že vse take proslave v tem letu v okvir proslav tridesetletnice, zato bi morda sem spadala tudi proslava ob odkritju spomenika padlim v NOB, ki bo na Vrhu 20. aprila. Krajevna sekcija ANPI, ki je sprožila akcijo za postavitev spomenika, bi se morala pozanimati, ali spada ta akcija Vrhovcev v območje tega zakona. V naših vaseh se pripravljajo tudi na postavitev spomenikov v Štandrežu, v Podgori in v Dolu. Morda bi tudi v teh primerih pobudniki akcij vprašali za denarno polnoč deželne uprave.
Slovenska prosvetna zveza je pred štirimi leti, ob priliki 25. obletnice zmage nad fašizmom, priredila veliko proslavo «Tek osvoboditve» po slovenskih vaseh, ki se ga je udeležilo več sto mladincev. Nekaj podobnega bodo brez dvoma ponovili prihodnje leto, zato bi bilo prav, da bi tudi SPZ zaprosila deželni prispevek.
Prav tako bi bilo prav, da bi pokrajinska uprava, v sklopu teh proslav (morda tu deželni prispevek ni potreben) postavila tudi spominsko ploščo v tovarniški zgradbi v Zdravščini, kjer so bili v letih 1941-43 zaprti tisoči slovenskih rodoljubov. Zadevno interpelacijo so pred časom vložili svetovalci Walt ritsch, Poletto, Gian in Zorzenon.
Pol ure stavke v podgorski predilnici
V torek so delavci predilnice Podgori (Cotonificio Bustese) stavkali pol ure. Stavko so sklicali notranji tovarniški svet, Fulta ter tri sindikalne skupine v protest zaradi zavlačevanja vodstva pri izplačilu mesečne plače ter raznih pritiskov vodstva tovarne na račun odsotnih delavcev zaradi bolezni.
Sindikalna federacija je v tem okviru izdala tiskovno sporočilo, v katerem piše, da se bodo stavke nadaljevale, če bo vodstvo obrata nadaljevalo s temi pritiski na delavce.
Danes in jutri stavka gasilcev
Danes in jutri bodo gasilci v vsej državi stavkali zaradi nesporazuma, ki je nastal med vsedržavno sindikalno federacijo te kategorije in notranjim ministrstvom zaradi novega urnika. Sindikat gasilcev je namreč zahteval od ministrstva, naj uvede nove delovne umike in dežurne službe. Do sedaj pa, kljub mnogim obljubam, ni prišlo do nobene spremembe. Vsedržavne stavke gasilcev se bodo udeležili vsi uslužbenci, razen posebnih skupin, ki bodo stalno pripravljene za nuj ne primere.
Sindikalni sestanek v tovarni v Zdravščini
V teKstilni tovarni SNIA v Zdravščini so se včeraj sestali predstavniki treh sindikalnih skupin, sindikata tekstilcev FULTA in predstav niki notranjega tovarniškega sveta, da bi preučili sedanji položaj sindikalnega boja, ki ga vodijo delavci v vseh obratih SNIA. Boj se namreč vleče že več kot dva meseca za skupnih 50 ur stavke. Na včerajšnjem sestanku so razpravljali tudi glede ukrepa vodstva tovarne, ki namerava odsloviti več delavcev, ki so se udeležili dvomesečnih stavk.
Ce bi vodstvo odslovilo nekaj de lavcev. bodo sindikalne organiza cije mobilizirale vse delavstvo naši pokrajini.
Razna obvestila
Podporno društvo za Goriško ob
vešča člane, da bo v četrtek, 18. a-prila s pričetkom ob 20. uri redni občni zbor. Zbor bo na sedežu, Uli ca Malta 2.
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiNiMiiiiiiiiitiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiii
DREVI OB 20.30 V GREGORČIČEVI DVORANI
Proslava dneva kozmonavta v priredbi Mladinskega krožka
To bo prva proslava na Slovenskem
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Georges Feydeau
BOLHA V UŠESU
Vodvilska komedija v treh dejanjih
Scena:	SVETA JOVANOVIČ
Kostumi:	ALENKA	BARTLOVA
Glasba:	URBAN KODER
Plesi:	LOJZKA ŽERDINOVA
Režija:	ŽARKO	PETAN
Danes, 11. aprila, ob 20.30 v gledališču Verdi v Gorici ABONMA RED A — mesto, o-koliški in mladinski.
Ure odhoda iz okoliških vasi: Vrh 19.30, Poljane 19.30, Doberdob 19.35, Jamlje 19.40, Dol, Bo-neti, Palkišče in Rupa 20.00.
Izleti
Slovensko planinsko društvo - Gorica priredi na velikonočni ponedeljek, 15. aprila, prvi tradicionalni s[>o-mladinski družinski izlet v Ajdovščino. Na programu je krajši izlet do izvira Hublja ter srečolov m prosta zabava, ki bosta v prostorih hotela «Planika». Vpisovanje sprejemajo še danes. 11. aprila na sedežu društva. Ulica Malta 2.
Sekcija ANPI s Peči priredi v nedeljo, 21. aprila, avtobusni izlet v Begunje in k Sv. Urhu. Vpisovanje sprejemajo Stanko Malič (brivec) za Sovodnje. Stanislav Cotič za Gabrje, Danilo Ožbot (gostilna) za Rupo ter O.-kar Kovic (trgovina jestvin) za Peč.
Kino
Danes, 11. aprila, bo v Gorici prva slovenska proslava Dneva kozmonavta. Mladinski krožek Gorica se bo spomnil velikega dogodka, ki je presenetil ves svet pred trinajstimi leti. 12. aprila 1961 je namreč J. A. Gagarin poletel v vesolje. Bil je prvi človek, ki se je rešil spon zemeljske težnosti in zaplaval «med zvezde».
O tem dogodku in o njegovih odmevih ter posledicah na vseh področjih človekovega udejstvovanja bo govor na današnji proslavi, ki se bo pričela ob 20.30 v klubski dvorani «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu 13. Sodelovali bodo inženir Vlado Ribarič, ravnatelj Astronomsko-geofizikalnega observatorija na Golovcu, dr. Fran Domin-
ko, profesor astronomije na Ljubljanski univerzi, in pesnik Ace Mermolja, univerzitetni študent v Ljubljani.
Gostje današnje proslave bodo, vsak iz svojega zornega kota, občinstvu prikazali pomen te obletnice. S poletom prvega človeka v vesolje se je pričelo novo razdobje v našem življenju — kozmonavtika — ki se je v naslednjih letih vedno bolj izpopolnjevala in prišli smo že do bivanja človeka na Luni. Kmalu pa se bo človeška težnja po odkrivanju neznanega razširila še na druge planete.
Po predavanju bo sledila diskusija, nato pa zakuska za vse prisotne.
(Dorica
VERDI 20.30 gostovanje Mestnega gle dališča iz Ljubljane z delom G Feydeaua «Bolha v ušesu».
CORSO 17.00-21.30 «Serpico». Al Pa cino. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-21.30 «N. T. il segreto». F. Rabal in I. Papas Barvni film.
VITTORIA 16.30-21.30 «La spada nel la roccia». Barvna risanka.
CENTRALE 17.00-21.30 «Il bianco sole del deserto». A. Kuznetsov in P, Luspekaev. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.30-22.00 «Cu - fu. dalla Sicilia con furore». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Il mio nome è Nessuno». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Silvestro, gatto maldestro». Barvna risanka.
Nora Gorica
SOČA «Diplomat», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Prodaj samokres in kupi krsto», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Po ukazu podzemlja», a-meriški barvni film ob 19.30.
RENČE «Mesto imenovano Strahopetec». angleški barvni film ob 20.00.
PRVAČINA «Umazana igra», ameriški barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči le dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 2443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli, tel. 72340.
PRIMORSKI DNEVNIK
4
11. aprila 1974
Nova jugoslovanska ustava: kaj, zakaj, kako
Poslanci odšli, delegati prišli MoLceij
Ena najbolj bistvenih novosti nove jugoslovanske in s tem tudi slovenske ustave se nanaša na uvedbo delegatskih razmerij in delegatskega sistema.
Temeljno izhodišče tega sistema je v načelu, da delovni človek sodeluje pri odločanju in opravljanju funkcij družbenopolitičnih skupnosti — začenši z občino pa vse do federacije — po delegaciji, ki jo je izvolil.
Ob sprejemu ustav so poudarili, da se po tej poti skupščinski sistem še bolj uveljavlja kot funkcija delavkega razreda in delovnih ljudi sploh. Pa ne samo to: to je tudi oblika integracije, povezovanja samoupravnega družbenega dela.
To pomeni, da po tej poti ustava presega dualizem med državo in družbo, dualizem, ki je zgodovinsko pogojen, ki pa ga je postopoma možno odpraviti. Takšen proces omogoča nov način povezovanja oblasti in dela, s čimer, kot je zapisal Marx, vrača družbi nadzorstvo nad odtujeno politično silo.
Gradeč na tej marksistični ideji, so ustavodajalci zasnovali tak sistem delegatskih razmerij, ki pomeni negacijo, zanikovanje pomembnih sestavin posredniške, predstavniške demokracije, ki so bile vsajene v jugoslovanski politični sistem.
Pravda, kako odstraniti te in takšne oblike bolj ali manj odtujene, posredniške demokracije, je tekla pravzaprav celih dvajset let, od 1953. leta, ko je bilo z ustavnim zakonom začeto celovito oblikovanje socialističnega samoupravljanja. Tedaj so v skupščine uvedli zbore proizvajalcev, z ustavo 1963. leta pa so uvedli več skupščinskih zborov delovnih skupnosti (gospodarski, prosvetno - kulturni, socialno - zdravstveni).
«V teh dveh desetletjih», opozarja predsednik jugoslovanske zvezne skupščine Mijalko Todorovič, «so se skupščine čedalje bolj uveljavljale kot oblika integracije samoupravljanja in politične oblasti.» Toda, pripominja Todorovič, vzlic temu skupščina v bistvu ni stopila iz okvirov meščanskega parlamentarizma. To pripisuje obstoju skupščinskih zborov, temelječih na splošnem političnem predstavništvu, pa tudi dejstvu, da tako imenovani samoupravni zbori niso bili delegatski, marveč so bili v njih poslanci, izvoljeni na splošnih volitvah.
V čem je torej smisel in pomen delegacij in delegatov? V tem, da delovni človek, gospodarsko in politično organiziran, sodeluje v političnem življenju in pri urejanju družbenih in državnih zadev.
In ravno spričo oblikovanja celovitega sistema socialističnega samoupravljanja so temelj političnega sistema v SFE Jugoslaviji de-
lovni ljudje, organizirani v svojih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi v družbenopolitičnih organizacijah, ljudje, ki se med seboj povezujejo, dogovarjajo, sporazumevajo, odločajo prek delegacij in delegatov.
Tako nastaja pretok zamisli, predlogov od temeljnih organizacij in skupnosti «navzgor», pa tudi obratno, pri čemer je vodilo u-sklajevanje posebnih in skupnih koristi. Pa ne s preglasovanjem, marveč z dogovarjanjem in sporazumevanjem.
In v tej zvezi bodo urejanje družbenih zadev z zakoni, uredbami ipd. — čedalje bolj nadomeščali samoupravni sporazumi in družbeni dogovori.
Delegacije oziroma delegati so že v delavskih svetih TOZD in v sestavljenih organizacijah združenega dela, se pravi, povsod tam, kjer je več TOZD. V skupni delavski svet in druga samoupravna telesa namreč TOZD pošiljajo delegate.
Prav tako delavci in delovni ljudje pošiljajo delegate v skupščine številnih samoupravnih interesnih skupnosti, n. pr. za kulturo, telesno vzgojo, šolstvo, raziskovalno delo, za varstvo okolja.
Kar zadeva družbenopolitični sistem v ožjem smislu te besede, oblikujejo delegacije v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih takole:
1. v TOZD in delovnih skupnostih, ki delajo za več TOZD,
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrti ipd. «skupno z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva»,
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in združenj, kakor tudi vojaške in civilne o-sebe, ki služijo v oboroženih silah, in
4.	delovni ljudje v krajevnih skupnostih.
Volitve članov delegacij so neposredne in tajne. Ustava tudi določa: «Sestava delegacije mora zagotoviti zastopanost delavcev iz vseh delov delovnega procesa in ustrezati mora socialni sestavi».
Mandat delegacije traja štiri leta. Vodilni ljudje ne morejo biti izvoljeni v delegacijo (kot tudi ne morejo biti člani delavskega sveta).
Kdo kandidira? Delovni ljudje v organizacijah socialistične zveze oziroma v sindikatih. Ti dve organizaciji sta po ustavi dolžni «zagotoviti takšen demokratični kandidacijski postopek, ki bo delovnim ljudem omogočil svobodno izraziti njihovo voljo pri predlaganju in določanju kandidatov.»
Komu so delegacije odgovorne? Temeljnim samoupravnim organizacijam oziroma skupnostim, se pravi svojim volilnim telesom.
Toliko za danes. Prihodnjič pa bomo skušali opisati, kako se delegacije snujejo v okviru skupščinskega sistema, kakšno je razmerje med delegacijo in delegatom ipd.
.........................................................................................................Hill.........
NEVARNA NAPETOST MED ČILOM IN PERUJEM
Komu je potreben žvenket z orožjem
Ustvarjanje «protimarksistične: osi» v Latinski Arne-riki ■ Načrt, da se Boliviji zagotovi izhod na morje
Malo je danes ljudi v Latinski Ameriki, ki se še spominjajo vojnih strahot, do katerih je nekoč prišlo v njihovem lastnem domu. Vojna je v teh deželah domala že leta potisnjena v pozabo. Zato se je te zadnje dni nekam čudno culo žvenkljanje z orožjem okrog perujske meje. In vse glasneje je tudi šepetanje, kako da je čilska vojaška hunta odposlola svoje čete proti severni meji. A tudi Perujci niso ostali prekrižanih rok. Predsednik Velasco Alvarez je nedolgo tega v Limi izjavil, da ne veruje v oborožen spopad, takoj nato pa pristavil: «Mi moramo za vsak primer biti pripravljeni».
To žvenkljanje z orožjem okrog Peruja se je, baje, začelo v zvezi z nekim nevsakdanjim problemom — v zvezi z izhodom Bolivije na Pacifik. Pred natančno 95 leti je potekala tako imenovana «pacifiška vojna», v kateri so se pomerile čilska, bolivijska in perujska vojska. Zmagal je čile in si osvojil 60.000 kvadratnih kilometrov nasprotnikovega ozemlja. Revna Bolivija, zemljepisno obsegajoča ozemlje na tako imenovani «strehi sveta», je tedaj izgubila svoj ozemeljski dostop na Pacifik, ni pa se odrekla pravici, da ponovno postane pomorska dežela. In nobena vlada v La Pazu se temu ne more odpovedati.
Zaradi tega Čile in Bolivija danes nimata diplomatskih odnosov. Je pa goreča želja obeh generalov-predsednikov, Bolivijca Banzerja
...................................H
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vzdušje ne bo najugodnejše za pogajanja. Nikar ne podcenjujte nekega družinskega člana.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ugodne okoliščine za uresničitev neke zamisli. Bodite bolj iskreni do ljubljene osebe.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Odložite za kasneje neki načrt, za katerega pogoji niso še dozoreli. Bodite bolj popustljivi.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Denes bodo prišle do izraza vaše dobre lastnosti. Morali boste braniti mir v družim.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Z dobro voljo se lahko marsikaj doseže. Vaše najboljše ukrepe bo o-grozil neki sovoznik.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Delo bo terjalo izredne napore. I-zogibajte se razpravam. V družini ne dvigajte prahu.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne boste se najbolje počutili in to bo motilo vaše delo. V čustvenih zadevah bo vse najbolje.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Večje razumevanje med sodelavci bo pripomoglo k uspehu. Dobre perspektive glede čustvenih težav.
STRELEC (od 23. 11. do 20.12.) Ne nasedajte glasovom, ki vzbu-ja jo preplah Skušajte biti bolj optimistični.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Bodite manj nestrpni, ker vse bo šl0 gladko. Najmlajši bodo vzrok zaskrbljenosti.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Brez skrbi lahko sprejmete neko obveznost. Preverite, ali vam sedanja organizacija res ustreza.
RIBI (od 20.2. do 23.3.) S svojo dinamičnostjo boste premagali težave. Začelo se bo lepo obdobje za vaše srčne zadeve.
in čilca Pinocheta, da bi odnose med obema deželama obnovila. Tako, kako preskočiti ta «andski Rubikon», ko pa Banzer ne more napovedati pomiritve s Čilenci, dokler ni uresničena stoletna želja Bolivijcev — izhod na Pacifik.
Takisto tudi Pinochet ne sme prepustiti niti pednja čilske zemlje, in tako je ta gordijski vozel od vedno bil prepuščen, da ga razvozla čas.
A ni dolgo od tega, k« sta se generala Pinochet in Banzer prisrčno rokovala. Bilo je to na slavnosti ustoličenja brazilskega predsednika Gedsla. Govori se tudi o nekakšnem «tajnem kosilu predsednikov», do katerega da je prišlo ob tej priložnosti. Za pogrnjeno mizo so se našli predsedniki Gei-sel, Pinochet, Banzer in Borda-beri. Popolnoma sami in brez prič. Vsebina njihovega razgovora je doslej obdana z naravnost grobnim molkom. Vsepovsod pa je čuti, da so na tem kosilu ustvarjali hrbtenico «protimarksistične osi», med njihovimi štirimi deželami.
Bordaberi odločno zatrjuje, da se Urugvaj temu ni pridružil. Da je vendar nekaj bilo, je slutiti iz izjave perujskega predsednika Ve-lasca Alvarada, ki je časnikarjem rekel, da nima nihče pravice u-stvarjati «protiosi». Alvarado je namreč zelo skopo sp tgovoril o trditvah v zvezi z nastankom neke druge osi, ki bi se okrog nje zbrale Argentina, Peru in Panama.
«Če bi taka os obstajala», je dejal Alvarado, «bi bila zelo različna, ker bi stremela za uveljavitvijo medsebojne pomoči, solidarnosti in prijateljstva med državami, nikakor pa ne bi bila «pro-tios».
Izvedelo se je nadalje, da so se tvorci te «protimarksistične osi» dogovorili o nujnosti ustvaritve nekakšne medsebojne «srčne antante», do česar naj bi, seveda, prišlo tudi na relaciji Santiago - La Paz. «Andski Rubikon» pa bi preskočili s pomočjo osvojenega perujskega ozemlja. Bolivijski o-brambni minister, general Fiorentino Manueta. je zaletavo izjavil, da razpolaga bolivijska vojska z nekakšno «tajno strategijo» kar zadeva povratek izgubljene poti do Pacifika. Banzer pa je bliskovito demanti-ai svojega ministra, ki je očitno povedal več, kot je smel.
Duhovi so se vznemirili. V Limi danes ni več nobena novost, da je perujska vlaia sprejela vrsto ukrepov, s katerimi je odgovorila na nepričakovani izziv. Proti čilski meji so tile odposlane močne oklopne enote. Predsednik Alvarado pa je dejal, da «obstajajo določeni interesi nekaterih», spričo katerih je njihova želja, ustvariti tu smodnišnieo. Mnogi menijo, da je pri tem imel v mislih Brazilijo, dmgi spet pišejo, da za to vojno pustolovščino stoje ZDA.
V Limi je bilo uradno objav Ijeno, da Pinochetova hunta ne more dati Boliviji izhoda na Pacifik preko osvojenih perujskih o-zemelj v 1. 1879, ker se Pen) izgubljenim področjem :>i odrekel. Spričo tega je bilo hunti v San-tiagu sporočeno, da «Čile ne more Boliviji odstopiti nam odvzetih ozemelj» v pacifiški vojni. Obstoji nadalje tudi 1. 1929 v Limi podpisan sporazum, v katerem se je vlada v Santiagu obvezala, da ne bo Boliviji odstopila osvojenih
(Nadaljevanje m S. strani)
GORE VIDAL 0 SVOJI DEŽELI ZDA
«Očistiti je treba politični sistem»
Avtor eseja «Sveta družina» si je nakopal sovraštvo družine Kennedy, s katero je posredno v sorodstvu - Za njega je Nixon kriminalec, ki bo prej ali slej končal v zaporu
Stevo Rodič, ki se je pred 30 leti po naključju rešil Izpred nacističnih pušk na Opčinah, se je v torek v Slovenskem klubu srečal tudi z Milko Petelinovo, ki mu je tedaj kot kurirka pomagala v partizane. Ob njem so še dr. Hlavaty, Dušan Košuta, Andrej Renar ter Miroslav Košuta
Eden najbolj popolnih ameriških literarnih ustvarjalcev, vidni pisatelj Gore Vidal, v svojih delih pogosto obravnava politične razmere v ZDA. Za njega bi mogli reči, da je nekako aristokratskega porekla, seveda v ameriškem merilu, kajti njegov ded je bil senator, vdova predsednika Johna Ken-nedyja Jacqueline Onassis pa je njegova polsestra. Kljub temu je Gore Vidal po prepričanju socialist. Njegov novi roman «Burr» govori v modernem in malone provo-kacijskem duhu o ameriški zgodovini, kakor jo vidi tretji ameriški podpredsednik Aaron Burr, ki je bil obtožen za — izdajstvo. Ta roman je trenutno nekakšen ameriški bestseller in v kratkem ga bodo prevedli tudi v številne evropske jezike. Ker gre za napredno usmerjenega človeka, ki hkrati preučuje preteklost ZDA, živi pa v sedanjosti, morda ne bo odveč, če bomo povzeli po pubhkaciji «Newsweek» intervju, ki ga je dal pred nedavnim, ko je bil za nekaj dni v angleški prestolnici.
Na vprašanje, zakaj je izbral za svoj najnovejši roman prav Aarona Burra, je Vidal odgovoril:
Delo «Burr» je pravzaprav proučevanje ali analiziranje nastanka ameriške republike, analiziranje dogajanj, ki so nastanku države sledile v razdobju petdesetih let. Dvajset let sem zbiral material o tem. Burrovo življenje pa mi je služilo kot sredstvo za obdelavo te teme. To pa iz enostavnega razloga, ker je Burr dolgo živel in veliko doživel. Marsikaj sem se naučil iz ameriške zgodovine, ko sem to zgodovino študiral.
Vprašanje: In prišli ste do sklepa, da so najbolj spoštovane o-sebnosti ameriške revolucije bili pravzaprav v glavnem hinavci?
Odgovor: Revolucija je zgrešena beseda. Obstajali so bogati o-ligarhi, ki so se hoteli ločiti od Velike Britanije. Ti ljudje niso bili revolucionarji. Celo niti tako imenovani Jeffersonovi demokrati niso bili demokrati v pravem pomenu besede. Niso upoštevali črnskega vprašanja, niso upoštevali ljudi, ki so bili brez premoženja. George Washington je bil velik vodja s kraljevskimi nagnjenji, zelo sposoben posloven človek, hkrati pa poprečen general. Ko sem pisal knjigo, me je kar presenetilo Jeffersonovo hinavstvo. To, kar je velike ameriške voditelje dejansko ohranjalo na površju, je bila, po mojem mnenju, njihova nad-poprečna brihtnost.
Vprašanje: Ali se more zares”' potegniti paralela med Ameriko iz Burrovih časov in današnjo Ameriko?
Odgovor: V dobi Burra je 4,4 odst. prebivalstva imelo v rokah vse bogastvo ZDA. In tudi danes 4,4 odst. ameriških državljanov drži v rokah vse bogastvo ZDA. In ti ljudje finančno podpirajo de-
................im.iiiiiiiiiiiiiiii...■■mil.nini................iiiiiii.lini
DELOVNE VEČERJE ALI KOSILA NISO NE ZDRAVA NE KORISTNA
Bančnik Rothschild: Žena naj ne bo le okras mize
PARIZ, 10. — Vtem ko so bili nekoč «v modi» banketi, so zadnja leta prišla v modo «delovna kosila» ali «delovne večerje», na katerih se sestanejo diplomati ali poslovni ljudje, da ob gastronomskih specialitetah rešujejo važna poslovna ali celo diplomatska vprašanja. Ko so začeli uvajati tovrstne večerje in kosila, so trdili, da so zelo primerna, posebno v diplomaciji, ker da je človek ob dobro pripravljeni in obloženi miži, pa tudi ob dobrem kozarcu, pripravljen na reševanje tudi najbolj težavnih problemov. Tako do včeraj ali do pred nedavnim, dokler nista o tej zadevi spregovorila dva francoska strokovnjaka, Henri Gault in Christian Millau, ki pa nista kdove kako navdušena nad prakso «delovnih kosil» ali «delovnih večerij».
Pravzaprav so se proti tovrstni praksi najprej postavili francoski zdravniki, ki so ugotovili, da so tovrstna kosila za zdravje skrajno škodljiva, kajti po navadi se na teh «sprejemih» mnogo preveč je, vrh tega se je v napetem ozračju, tako da zares tako kosilo več škoduje kot koristi. Toda če vendarle pristanemo na novi
«poslovni» sistem, veljajo tudi določena pravila, ki naj bi se jih držali, da bi njihov učinek bil boljši.
Strokovnjaka najprej svetujeta, da naj bo «poslovno» ali «delovno» kosilo nekje blizu sedeža partnerja, ki je na kosilo povabljen in ne narobe. To namreč dokazuje, da gostitelj gosta ceni, kajti v nasprotnem primeru bi pomenilo, da gostitelja preveva kompleks višje vrednosti ali po starem — ošabnosti.
Nadaljnji «zakon» naj bi bil, da gostitelj poskrbi za družbo lepe ženske, po možnosti svoje tajnice, na vsak način pa v tem primeru ne pride v poštev zakonska žena. Lepa ženska, po možnosti tajnica, naj bi delovnemu kosilu dala poseben «ton», da bi se ne ostalo izključno pri poslu, pač pa bi se razvil tudi klepet. Po vsem tem bi sledil logičen zaključek, da naj se naročijo posebne specialitete, ki so seveda draee.
Pri teh «Kosilih» ali «večerjah» je zelo pomembno tudi število povabljencev. V štirih je najlepše, šest oseb je še znosna družba, kadar je družba večja, že ne gre več za «kosilo» pač pa za banket.
Pa naj gre za kosilo ali banket, velja pravilo, da naj gostitelj ali gost jesta malo, vsekakor ne do sitega. Pa še nekaj, kar je vredno upoštevati: res je, da so danes cene v slehernem boljšem lokalu zelo visoke, toda prevelik strošek ni nikoli «priporočljiv». Francoska publicista pravita, da je povsem zgrešeno predložiti računovodji, da vključi v obračun račun nekega takšnega poslovnega kosila ali večerje, ki je skoroda enak njegovi mesečni plači. V konkretnem primeru se navaja slučaj nekega direktorja banke, ki je odklonil posojilo nekemu francoskemu poslovnemu človeku, ki je pri nekem takšnem «kosilu» naročil buteljko dragocenega vina Ko so v zvezi s tem «pravilnikom» povprašali za mnenje skupino francoskih poslovnih ljudi, so ti s tem soglašali. Bančnik Rothschild pa je bil še najbolj kategoričen glede dekleta oziroma žene. Po njegovem mnenju more zakonska žena sprejemati goste le na svojem domu in ne sme ali bolje ne more biti le okras neke mize, pri kateri njen zakonski mož opravlja delo, ki bi ga moral opravljati v svojem uradu.
mokratsko in republikansko stranko. Zasedba Louisiane v dobi Burra je bil naš prvi imperialistični podvig in bolj se je Amerika širila, bolj je naš duh postajal grob in korumpiran. Naš naslednji imperialistični podvig je bil, kot se gotovo spominjate, špansko - ameriška vojna leta 1900, ki smo jo sprožili zato, da bi dobili v roke Filipine. V tej vojni smo pobili tri milijone ljudi. Vse do Hitlerja je to bil največji genocid v vsej zgodovini človeštva.
Vprašanje: Kakšno zdravilo poznate proti temu?
Odgovor: Spremenil bi dejavnost ameriških vojaških akademij, kakršna je West Point, kjer se gojenci vzgajajo v fašističnem duhu: prenehal bi z ameriškimi vojaškimi posegi izven domovine in predlagal bi jedrsko razorožitev. Odvečni generali bi se lahko zaposlili v državnih civilnih službah. Končno bi obnovil sredstva javnega prometa in predlagal podržavljanje vseh naših hidroelektrarn, naftnih vrelcev in premogovnikov.
Vprašanje: Kaj bi ne bilo to preveč v zvezi z ameriškim gledanjem na svobodo podjetništva?
Odgovor: Presenetljivo je naslednje: ko sem govoril o tem na svojih nedavnih predavanjih po ameriških mestih so me ljudje do-
Berite v današnji številki
TV-15
Str. 1-3: Mitja Ribičič govori posebej za TV-15
Str. 5: PORTRET REVOLUCIONARJA (Pogovor z Martinom Greifom)
Str. 8-9: «Iz Montgomeryjevih spominov» (Nov vojaški podlistek).
Odslej TV-15 tudi v kolportaži
Cimi CALE
OBRAČUN V POSTOJNI
46.
12.30 12.55
13.30
14.10
17.00
17.15 17.50
18.45
19.15
20.00
20.40
bro sprejeli, celo del konservativne publike me je dobro sprejel. V ZDA prihaja do globokih sprememb. Ljudje so dojeli, da je naš tako imenovani svobodni sistem podjetništva v propadanju, v dekadenci. Moje občinstvo je soglašalo z menoj, da bi v primeru, če bi vlada upravljala z energetskimi viri in bi se v to ne vtikale izključno politične sile, razmere ne bile prav nič slabše od sedanjih, oziroma od sedanjega načina upravljanja naftnih družb.
Vprašanje: In Kaj se?
Odgovor: Potrebno bi bilo očistiti naš politični sistem, ki je v dekadenci. Zato predlagam drastično analizo ameriškega volilnega sistema. Ker mora vsak politik, ki teži po visokem državnem položaju, razpolagati z milijoni dolarjev za svojo kampanjo, v glavnem za to, da bi si kupil termine na TV, bi prepovedal kupovanje televizijskih oddaj in sploh omejil pojavljanje kandidatov na televiziji vse do enega meseca pred volitvami. Imam tudi predlog, ki vzbuja pri večini Američanov neprijetno presenečenje :	namreč
predlog, da naj se podvzamejo u-krepi za vzpostavitev resnične e-konomske enakosti, kar je v bistvu tudi cilj prave demokracije. Nisem nikakršen ozek marksist, vendar ne razumem, zakaj bi ne bil dobro plačan tudi rudar, če je dobro plačan kirurg. Oba sta namreč človeštvu zelo koristna.
Vprašanje: Kakšni so danes vaši odnosi z družino Kennedy?
Odgovor:	Nikakršnih odnosov
več ni, po mojem eseju o dinastiji Kennedy, po eseju z naslovom «Sveta družina». Priznati moram, da so pokazali vso svojo nepopustljivost, vso svojo maščevalnost, celo še bolj kot jo je pokazala Ni-xonova administracija. To pa je še en dokaz več, da je naše vodstvo v zares bednem stanju, ko je celo Edward Kennedy prišel v poštev za predsedniško mesto. Njegova tragedija je v tem, da čeprav more biti predložen za predsedniškega kandidata, ne bo mogel nikoli zmagati. Po zadevi Wa tergale kandidat, katerega ugled je bil okrnjen, ne more več uspeti.
Vprašanje: Kaj mislite o Nixon u?
Odgovor: Moje osebno mnenje je, da je Nixon kriminalec, ki bo končal v zaporu. Oklepa se svojega položaja, ker ve, da bo moral plačati ne le davek za nazaj, pač pa tudi vse odvetniške račune, ki jih sedaj plačujemo zanj mi, davčni obvezniki.
21.45
22.30
16.00
18.15
18.30
18.45
19.00
20.00
20.30 21.00
22.15
8.10,
9.05
9.20
9.35
17.00
17.35
v evroviziji
in družbenem živ-
18.05
18.15
19.15
20.00
20.20
20.40
21.15
21.45
22.00
20.00
20.15
20.30
22.00
ČETRTEK, 11. APRILA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Veliki poveljniki druge svetovne vojne: Rommel
Sever kliče Jug
DNEVNIK
Danes v parlamentu
Italijanske kronike: slovstvo in umetnost DNEVNIK
Program za najmlajše: PELIKAN Program za mladino
KRALJ IN GENERALI SO POBEGNILI V BRINDISI Poljudna znanost: prva pomoč Italijanske kronike
Danes v parlamentu in Vremenska slika DNEVNIK
Zgodba nekega človeka MANDŽURIJA 1943 - 1945
Japonska je vojno izgubila. Američani so že odvrgli dve atomski bombi na Hirošimo in Nagasaki ter s tem povsem strli japonski odpor. Vzporedno s tem se je na področjih, ki so jih imeli Japonci še v rokah, začela ofenziva zaveznikov. V Mandžuriji, kjer se dogajajo stvari, ki jih roman, oziroma nadaljevanka opisuje, se začne dramatična odiseja japonske vojske na umiku.
Pa ne gre le za polom vojske, pač pa tudi za zrušenje nekakšnih idealov, ki so jih japonske oblasti vcepile japonski vojski. Oddelek, v katerem je služil tudi glavni junak zgodbe demokratično nastrojeni tehnik Kaji, je doživel pravo uničenje. Kaji je ušel smrti in se pridružil Kiromakiju in Teradi. Tem se pridružijo tudi drugi vojaki in civilisti, ki bi ne prišli radi v jetništvo in prav tako ne v roke upornemu ljudstvu, kateremu so do tedaj gospodarili. V tem begu je marsikdo komaj ušel smrti. Tudi Okišima, ki je bil navezan na naprednega tehnika in se zavzemal za reforme v rudniku, trči ob sovjetske oblasti. Z njimi se sreča tudi Mičiko, tehnikova žena. ki ji nekdo pove, da je njen mož Kaji mrtev, kar pa ni bilo res...
OB ZORI TRETJEGA DNE DNEVNIK
DRUGI KANAL
KOLESARSKE DIRKE — Prenos Protestantizem
Tedenska oddaja o judovskem kulturnem Ijenju
Športni dnevnik Potovanje v Sveto pismo
Prvo nadaljevanje: Od Ura do obljubljene dežele Ob 20. uri DNEVNIK
Nagradno tekmovanje RISCHIATUTTO Glasbeni program
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
14.10 Sola:
Polja in dvorišča, Ivan Mažuranič, Pomorsko gospodarstvo
Angleščina
Nemščina
in 15.35 Francoščina
Šolska TV: Ekonomska pogojenost neuvrščenosti Zlati cekin
Ljubljanska TV bo danes oddajala prvi del festivala italijanske otroške popevke, ki je bil pred nedavnim v Bologni-Oddajo je ljubljanska TV razdelila na tri dele, tako da pridejo danes na vrsto tiste otroške pesmi, ki se sploh niso uvrstile v finale in vendar je vredno jim prisluhniti. Gre za pesmi, ki so jih zapeh člani otroškega zbora «Antoniano». Obzornik
L. Bernstein vam predstavlja: KAJ JE MODUS Kaj je modus, je naslov zadnje oddaje iz serije glasbenih oddaj, ki jih je doslej vključila v svoj program ljubljanska TV. Sloviti dirigent, skladatelj in organizator se bo poslovil od TV gledalcev z lestvicami. Seznanil bo občinstvo z durovimi in molovimi lestvicami, oživel bo tudi stare grške le-lestvice in jih ilustriral z orkestrom newyorske filharmonije, ki bo izvajal dela Mussorgskega, Debussyja, Chopina, Sibe-' li Us a; Brahmsa, Prokofjeva in drugih velikih skladateljev. Po sledeh napredka
Prvi prispevek te običajno zanimive oddaje prikazuje sporazumevanje med — stenicami. «Zvočna komunikacija žuželk», je naslov tega prispevka, ki predstavlja zares zanimiv in nepoznan svet žuželk. Vstop v ta svet je omogočila skupina biologov pod vodstvom docenta Matije Gogale, ki že vrsto let dela v zoofiziološkem laboratoriju zavoda za biologijo in biotehnične fakultete v Ljubljani. Elektronska 'merilna naprava za merjenje sil in deformacij v smučki pa je predmet drugega prispevka. Napravo so izdelali strokovnjaki zavoda v tovarni Elan ob sodelovanju elektronikov zavoda za raziskavo materiala v Ljubljani. Rezultati meritev omogočajo raziskovalcem in proizvajalcem, da v laboratoriju in na terenu določijo parametre, ki so potrebni za objektivno oceno konstrukcije smuči. Sledi še več tujih dosežkov, ki zaključujejo današnji program.
DNEVNIK
Kam in kako na oddih
Vitomil Zupan: SMRT S PESMIJO
TV nanizanka s skupnim naslovom «Vest in pločevina».
Četrtkovi razgledi: KIDRIČEVI NAGRAJENCI
Poročilo, s kongresa ZK Makedonije
TV DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Risanka za otroke TV DNEVNIK
«Veseli boji s skavti», film
Sredozemska srečanja: PREVRTANA STENA
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slov. razgledi; 13.30 Popoldanski koncert:	17.00 Pianist Gojmir
Demšar; 17.20 Toscanini in Wag ner; 17.45 Duhovne pesmi; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Slov. ljudsko glasbeno izročilo; 18.50 Sonate; 19.10 Spomin na Jakoba Ukmarja; 19.15 Pisani oalončki; 20.00 Šport; 20.35 Ivan Mrak: «Rdeča maša», tragedija; 22.35 Skladbe davnih dob.
TRSI
12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Program za mladino; 16.20 Simf. koncert; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30	14.30, 16.30,
17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Glasbena galerija; 10.10 Šolska oddaja, ii/.ua Glasba in nasveti; 12.00 Glas ba po željah; 14.00 Turistične beležke; 15.10 Operni samospevi;
17.00	Mladinski klub; 17.45 Gledališki utrinek; 18.00 Popevke;
19.00	Male skladbe velikih mojstrov; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 21.00 Literarna oddaja; 22.35 Trijo Lorenz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.1)0 Posebna reportaža; 11.30 Najboljše med najboljšim; 12.10 Četrti spored; 14.07 Jesus Christ Superstar; 14.40 Radijska nadaljevanka Ben Hur; 15.10 Program za mladino;
16.00	«Sončnica»; 17.00 Nabožna oddaja; 18.30 Skladbe za orgle: 18.45 Sindikalno - ekonomska panorama; 20.20 Koncert za zbor in orkester; 21.15 Verdijeve sklad be; 21.40 Knjižna oddaja; 22.05 Italijanski kvartet
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkester; 9.05 Pred nakupi; 9.35 «Vojna in mir»; 9.55 Pesem za vsakogar; 12.40 Glasbeno-govomi spored; 13.35 Plošče; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Pisana glasba; 15.40 Glasbeno-govomi spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 20.00 Simf. koncert; 21.15 «Sodni dan ob koncu sveta»
’ III PROGRAM
9.30 Skladbe za orgle; 10.00 Koncert; 11.00 Barzantijeve skladbe; 11.40 Nabožni motivi v glasbi; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Bartok in Skrjabin; 15.40 Portret avtorja; 17.10 Strani iz albuma; 17.25 Enotni razred; 17.40 Glasba za godala; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 R. Wagner: Parsifal.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Pomočila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Mož, ki je kazal pot; 9.35 Iz glasbenih šol; 10.15 Po Talijinih poteh; 11.15 Z na mi doma ini po svetu; 12.10 Operetni zvoki; 12.30 Kmetijski na sveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam . .	14.10 Za
mladi svet; 14.40 Med šolo, družino in delom; 15.40 Basist Theo Adam; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Naš podlistek — W. Schnurre: Zamujena priložnost; 17.10 Simf. koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Plesni orkester; 18.30 Iz kasetne produkcije; 19.00 Lahko noč, o-trocil; 19.15 Ansambel J. Kam-piča; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Literarni večer — Byron: Chil-lonski jetnik; 21.40 Glasbeni nokturno: 22.15 Popevke;
primorski dnevnik
SPORT SPORT SPORT
11. aprila 1974
NAMIZNI TENIS
PO SKLEPU FITeT
Zaključek ženske A lige bo v prvih dneh maja
Namiznoteniška zveza je pokazala pri svojem delovanju precej neresnosti
Italijanska osrednja namiznoteniška federacija je v zadnjem razdobju pokazala pomanjkljiv organizacijski aparat in precejšnjo mero neresnosti, kar je sprožilo val ogorčenja pri aktivnih društvih, ki se ukvarjajo s to športno dejavnostjo.
Že ob priliki povratnih srečanj zenskega ekipnega tekmovanja A lise je FITeT komaj dan pred prvotno najavljenim odhodom javil, da je tekmovanje preloženo na poznejši datum iz še nepojasnjenih vzrokov. Krasova dekleta, ki uspešno nastopajo na tem tekmovanju in merijo na tretje mesto v državnem merilu, je to prepozno sporočilo presenetilo in tudi oškodovalo, saj so bila že telesno in predvsem psihično pripravljena na prvenstvene spopade.
Drugo pomanjkljivost zasledimo v sistemu ženskega ekipnega tekmovanja A lige, saj so odgovorni strokovnjaki šele ob priliki povratnih srečanj v Ascoliju ustno javili sodelujočim ekipam, da se prvi dve ekipi iz vsake izmed dveh skupin Uvrstita v finalni del. Ta odločitev je seveda dobrodošla za Krasove i-Sralke, ki imajo kljub osvojitvi dru-Sega mesta v svoji skupini še teoretično možnost, da posežejo v borbo za naslov državnih prvakinj. Vendar pred tem ni nihče vedel, v kakšni obliki bo potekala zaključna laza prvenstva, kar je povzročilo veliko negotovost in seveda negodovanje.
Prav tako so v Ascoliju ustno obvestili tekmovalke, da bo zaključna laza predvidoma 30. in 31. aprila v Bariju, Krasovke (z njimi tudi ostala tri moštva — CUS Turin, CUS ^lilan in Marbert Rim) so zaman čakale na kako uradno obvestilo, dan pred predvidenim odhodom v Bari pa ni preostajalo drugega, kot da se društva sama pozanimajo. Mi liceva je telefonirala v Turin svoji Prijateljici F. Marcone, katere oče, ki je v državnem upravnem odboru PITeT, sploh ni bil obveščen o stvari. Končno pa se je izvedelo, da bo zaključni del A lige 4. in 5. maja, takoj po državnem prvenstvu v Piuggiju.
Upajmo, da bo tokraten datum res veljal in se ne bodo več v bodoče ponavljali podobni neljubi dogodki, ki le jemljejo voljo do udejstvovanja še tistim maloštevilnim društvom, ki resno delajo na tem Področju. Za poživitev in tehnični napredek namiznega tenisa v Italiji je neobhodno potrebno predvsem
resno delovanje zvezne organizacije, ki bi morala s primernimi prijemi vzpodbudno vplivati na svoje članice, ne pa jim jemati še tisto malo volje do dela.
— b s —
NOVI SAD, 10. — V nadaljevanju evropskega namiznoteniškega prvenstva se je v mešanih dvojicah Sonja Miličeva skupno z Bisijem uvrstila v drugo kolo. Isto je uspelo tudi paru Manoni-Saporetti. Med moškimi posamezniki je Italijan Ma-noni premagal, Britanca Jamesa s 3:0
MILAN, 10. — Milan je premagal Borussio z 2:0 v prvi tekmi polfinala tekmovanja za pokal nogometnih pokalnih prvakov.
Košarkarsko prvenstvo dečkov: Lloyd Adriatico — Koniovel
KOŠARKA
V PRIJATELJSKI TEKMI
Dom odpravil Novogoričan«
Dom — Cockta (Nova Gorica) 62:43
DOM: Dornik U. 2, Tomažič 9, Devetak 2, Maligoj M., Semolič 16, Maligoj K., Marušič 4, Bresciani 2, Dornik M. 27.
Pred dnevi sta se v prijateljskem srečanju spoprijeli ekipi dečkov Doma in novogoriške Cockte. Tekma je bila zelo koristna za do-movce, ki se pripravljajo za povratni del prvenstva. Igra, ki so jo «belo - rdeči» prikazali, je bila prav zadovoljiva. Že od vsega začetka so namreč domovci pokazali svojo premoč, tako da je bilo kmalu jasno kdo bo zmagal.
Prvi polčas, ki se je zaključil pri stanju 31:20 v korist Domovcev, je bil morda nekoliko lepši od drugega: v drugi polovici tekme so namreč domovci zgrešili preveč metov na koš. To je omogočilo nasprotnikom, da so se nekoliko približali, toda v zadnjih minutah igre so Dornik in tovariši zopet zvečali razliko, ki so jo obdržali do konca tekme.
Najboljši na igrišču je bil, kot običajno, M. Dornik, pa tudi vsi o-stali igralci so prikazali lepo in požrtvovalno igro.	M. M.
KOŠARKA
TEDENSKI PREGLED
Sobotni derbi med Borom in Kontovelom ni navdušil
Obe ekipi sta še vedno na repu promocijske lige
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Sobotni derbi med Borom in Kontovelom ni navdušil. Vse kaže, da so se igralci obeh peterk že zdavnaj vdali v usodo in v tem slogu so tudi v soboto igrali.
Bor je zmagal z desetimi točkami razlike in se je tako pridružil Kontovelcem v lestvici. Obe naši ekipi imata po šest točk in sta na zadnjem mestu. V zadnjem kolu je namreč Villesse povsem nepričakovano na lastnih tleh premagal močno ekipo POM iz Tržiča. Villesse je na predzadnjem mestu z osmimi točkami.
Veliko presenečenje v zadnjem kolu pa je poraz libertasa iz Trsta proti miljskemu COL Kljub temu porazu pa je Libertas osvojil pravico do nastopa na kvalifikacijah za prestop v D ligo. Končni zmagovalec tega prvenstva je Itala iz Gradišča, ki je v 16 kolih zgubila

HOKEJ NA LEDU
NA SP V HELSINKIH
ČSSR v vodstvu po zmagi nad SZ
Sovjeti so včeraj doživeli enega svojih najhujših porazov
HELSINKI, 10. — Na svetovnem pr. venstvu v hoseju na ledu A skupine, ki se odvija v Helsinkih, je češkoslovaška nepričakovano visoko premagala S. vjetsko zvezo s 7:2 (3:0, 3:0, 1:2). Po tej zmagi so Čehoslova-ki ostali sami na prvem mestu z osmimi točkam1 pred Sovjeti. Včeraj pa je Švedska premagala NDR z 10:1, Finska pa je remizirala s Poljsko z 2:2.
Po nepopolnem četrtem kolu je lestvica A skupine naslednja:
4 4 0 0 26 4 3 3
3
4
hodni Nemec Elschenbroich nepričakovano izločil jugoslovanskega igralca Nikolo Piliča s 3:6, 6:4, 7:6.
1.	ČSSR
2.	SZ
3.	Finska
4.	Poljska
5.	švedska
6.	NDR
4
11
12
18
9
30
MONTECARLO, 10. — V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja za posameznike v Montecarlu je za-
5.	BERGAMAŠKI TEDEN
Prva zmaga za domačina
PETOSINO, 10. — V prvi etapi mednarodne amaterske kolesarske dirke «5. bergamaškega tedna» je zmagal na 134 km dolgi progi Italijan Stitz. Lestvica je bila taka:
1.	Fausto Stitz (It.) 3.36’42”
37,763 km na uro
2.	Salvatore Ghisellini (It.)
6" zaostanka
3.	Stanislav Szoda (Pol.)
4.	Franky De Gendt (Bel.)
5.	Bretislav Souček (ČSSR)
6.	Diego Mgrgppi /It.)
7.	Roland Salm (àvù)
ODBOJKA
TURNIR PRIJATELJSTVA
Slaba igra šesterke Brega tudi proti drugi ekipi Bora
V 1. ŽD pa je Brežankam za las ušla pomembna zmaga
Breg — Bor B	3:1
(16:14, 11:15, 15:6, 15:11)
BREG: Hmeljak. Olenik, Trenta, Meneghetti, Sancin, Slavec, Pavletič, Kofol.
BOR B:	Purič, Jazbec, Ni-
brandt, Mesesnel, Nadlišek, Vitez, Rogelja.
SODNIKA: Danielis in Sechi (TS).
V torek sta v Dolini ekipi Brega in Bora B odigrali povratno tekmo Turnirja prijateljstva. Kot v prvem delu turnirja je tudi tokrat pripadla zmaga ekipi Brega, ki pa sploh ni preprečila s svojo igro. Brežanke so tokrat zaigrale zelo slabo. To je bila nedvomno njihova najslabša tekma v tej sezoni. Pri tem pa je treba pohvaliti mlade Tržačanke, katerim je uspelo odvzeti set bolj izkušenim nasprotnicam’, potem ko so že zgubljale s precejšnjo razliko. V opravičilo
Brežank ne moremo omeniti niti dejstva, da so manjkale standardne tri igralke. Igra je bila nezanimiva in to predvsem po krivdi Brežank. V vrstah Dolinčank pa smo opazili kronične napake, ki jih o-pažamo na vsaki tekmi.
Po tej zmagi so Brežanke trdno v vodstvu lestvice tega turnirja in imajo največje možnosti za zmago v svoji skupini, vendar pa morajo še odigrati tekmo proti Kontovelu. Povratne tekme med Bregom in Kontovelom namreč še niso odigrali, ker slednji ni imel na razpolago telovadnice.
VAM
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Breg — AGI	1:3
(9:15, 13:15, 15:13, 16:18)
BREG: Manin, Dilič, Maver, Zahar, Sancin,. Kofol, Čurman, Žerjal, Korošec, Metlika.
SAGI: Domin, Manzani, De^ Solonia, Rocco, Antiči, Cecotti, foni, Martinoz.
SODNIKI: Sechi, Danielis, Aloisi iz Trsta.
V zaostali tekmi z Goriškim AGI je Brežankam za las ušla prestižna zmaga. Po celi vrsti neuspešnih rezultatov in slabi igri, so tokrat Dolinčanke zaigrale še kar dobro, tako da so gostujočo ekipo spravile večkrat v škripce. Ta ekipa je med prvimi na lestvici. Tekma je bila stalno izenačena in Brežanke so zapravile lepo priložnost, predvsem zaradi neizkušenosti. Če pogledamo nekoliko rezultat vidimo, da so se kar trije seti končali z minimalno razliko. Brežanke bi lahko torej dobile kaj več, če bi jim sodnik ne zapravil dveh set žog v zadnjem delu igre, z nekaterimi zelo dvomljivimi odločitvami. Omenimo naj le, da so v zadnjem setu vodile s 15:14 in nato tudi 16:15. Po tem porazu pa so Brežanke še vedno zadnje na lestvici, skupno s Porziom. Obe e-kipi imata točko manj, ker se zaradi nesporazuma nista predstavili na igrišču v medsebojni tekmi.
VAM
Jugoslovan Karakaševič je na evropskem namiznoteniškem prvenstvu v Novem Sadu premagal Cehoslovaka Orlovskega (15), četrtega najboljšega
evropskega igralca
PO SKLEPU FIPAV
Preložene tekme goriškega Doma
Dve spremembi v koledarju od bojkarskega prvenstva 1. moške divizije, ki neposredno zadevajo go-riški Dom: prva zadeva tekmo AS
F JR (Čedad) — Dom (Gorica), ki bi morala biti 25. aprila, toda je bila zaradi nerazpoložljivosti večine igralcev obeh moštev (ker gredo na šolske izlete) anticipirana na soboto, 13. aprila ob 21. uri, vedno v Čedadu.
Druga sprememba zadeva tekmo Dom — Are Linea. Tekma je bila na programu za soboto, 27. aprila, toda je bila preložena na ponedeljek 29. aprila ob 21. uri. Tekma bo v Gorici v telovadnici Stella Matutina.
* * »
Še ena sprememba, ki zadeva Športno združenje Dom iz Gorice, tokrat v prvenstvu 2. moške divizije. Tekma Grado — Dom B, ki je bila na programu za soboko, 20. aprila, je bila prenešena na nedeljo, 21. aprila ob 15. uri, vedno v Gradežu.	, ^
’	'I. K.
NOGOMET
V TEKMI «UNDER 23»
Triestina remizirala
V	včerajšnji nogometni tekmi prvenstva «under 23» je ekipa Triestine remizirala z Bolzanom 3:3, potem ko se je prvi polčas zaključil z Bolzanom v vodstvu s 3:2. Za tržaško moštvo je bil dvakrat uspešen Paganin, enkrat pa Zanini.
Nogometni disciplinski sodnik polprofesionalne lige pa je včeraj dosodil tržaškemu tretjeligašu 100 tisoč lir globe zaradi neredov navijačev v nedeljo v Ghioggi ter opomnil Albicocca.
* * *
V	prijateljski nogometni trening tekmi je včeraj ljubljanska Olimpija premagala v Kopru istoimensko moštvo s 6:0.
• • •
VIDEM, 10. - Včeraj se je v Vidmu pričel izločilni del turnirja za mladinske nogometne ekipe «Città di Udine». Nastopa 12 ekip, ki so razdeljene v štiri skupine.
SMUČANJE
ALPE DI HUEZ, 10. - Italijan G. Thoni je zmagal v slalomu na mednarodnem tekmovanju carinikov. Lestvica:
1)	Gustavo Thoni (It.) 1U”66
2)	Roland Roche (Fr.) 112’'36
3)	Pechtl (Av.) 112”89
4)	Gros (It.) 112"97
5)	Bonnevie (Fr.) 113”70
le eno tekmo v Trstu (proti Liber-tasu).
Drevi pa bo na sporedu še zaostala tekma med Kontovelom in Borom. Srečanje bo na Kontovelu, ob 18.30. Kontovelci se bodo skušali oddolžiti za sobotni poraz. Borovci bodo v tej tekmi igrali brez Borisa Fabjana, ki služi vojaški rok, in Stojana Hrvatiča, ki je v nedeljo dopotoval k vojakom.
IZIDI 16. KOLA
Bor - Kontovel 78:68, Villesse -POM Tržič 75:72, Libertas Barkov-Ije - Itala Gradišče 55:109, CGI Milje - Libertas Trst 63:62. Počitek: Sagrado.
LESTVICA
Itala Gradišče	16	15	1	1216: 950	30
Libertas Ts	16	13	3	1217:1016	26
POM Tržič	16	10	6	1057 : 959	20
Sagrado	16	9	7	1009 : 993	18
CGI Milje	16	8	8	951: 955	16
Lib. Barkovlje	16	6	10	961:1100	12
Villesse	16	4	1	1004:1195	b
Kontovel	15	3	12	850 : 989	6
Bor	15	3	12	991:1278	6
Ocene P. d.: Francia (B) in A-drijan Zavadlal (K) 2, Starc (K) in Martin Kralj (B) po eno točko.
SKUPNO: Starc (K) 17, A. Zavadlal (K) 12, Fabjan (B) 10, R. Kralj (K) 8, Klobas (B), Kapič (B) in Barazzutti (B) 6, Francia (B) 5, M. Kralj (B) in Kcren (B) 4, Vatovec (B) in D. Zavadlal (K) 3, Luksa (K) 2, Kafol (K), B. Daneu (K) in Hrvatič (B) po eno točko.
MLADINCI
V zaostalem srečanju proti go-riški ekipi Radici Arte A so po-letovci dokaj nerodno zgubili. O-penski košarkarji so celo vodili s 16 točkami razlike, nato pa so popustili. Spretni gostje pa so požrtvovalno nadoknadili vso zamujeno razliko in nato tudi zasluženo zmagali s 75:69. Poletovci so zapravili edinstveno priložnost za presenečenje.
Danes pa bodo Polete vi košarkarji ponovno zaposleni. Ob 16.30 bodo na Opčinah igrali drugo zaostalo tekmo proti goriški ekipi Radici Arte B. V prvem srečanju so Goričani zadali našim košarkarjem pekoč poraz. Zato se bodo skušali poletovci danes oddolžiti za ta poraz in se, upajmo, z zmago posloviti od tega prvenstva.
Izid zaostale tekme:
Radici Arte A — Polet 75:69 LESTVICA
Italsider 28 točk. Patriarca 24 Lloyd Adriatico 20, Tigers 18, Radici Arte A 14, Servolana 10, Polet 8, Radici Arte B 6, Itala Gradišče 4.
Ocene P. d.: Adrijan Sosič 2, Kraus 1.
SKUPNO: Adri jan Sosič 20, Kraus 7, Guštin in Gantar 5. Daneu in lidi Sosič 4, škerlavaj 2, Jugovič, Tavčar in Dolenc po eno točko.
KADETI
Dve koli pred koncem prvenstva so borovci predvidoma premagali skromno peterko Scoglietto. «Plavi» so nastopili brez Vatovca, Klobasa in Ražma, ki so bili zaposleni prvim moštvom. Borovci so vseeno zmagali s stotico. Kapetan Borove peterke Edi Košuta nam je o tekmi povedal: «Dosegli smo sicer preko sto košev, v obrambi pa smo zopet dobili preveč točk. Scoglietto je ostalim ekipam dal največ 30 točk, nam pa kar 66. Že to jasno priča, da v obrambi slabo igramo.»
Pričakovane tekme med Uoydom Adriaticom in Interjem 1904 niso i-grali, ker je bil Inter 1904 zaposlen s finalno tekmo naraščajnikov. SA BA je po predvidevanju premaga la Interja iz Milj.
IZIDI 8. KOLA
Bor - Scoglietto 103:66, SABA -Inter Milje 104:23, Lloyd Adriatico - Inter 1904.
LESTVICA
Ocene P. d.: Edi Košuta, Žerjal in Mazzucca po eno točko.
SKUPNO: Edi Košuta m Vatovec 6, Klobas 5, Žerjal 3, Parovel 2, Mazzucca, Renato Furlan in Perko po eno točko.
DEČKI
V zadnjem kolu prvenstva dečkov obeh skupin smo doživeli dva poraza in eno zmago. Torej, skromen izkupiček.
A SKUPINA
Borovci so na lastnih tlen v odločilni tekmi za drugo mesto premagali peterko CGS. O tekmi nam je trener Bora Renato Štokelj povedal: «Te zmage smo seveda veseli. Fantje so težko pričakovali to srečanje, ki je oeločab o drugem mestu lestvice. Zmag) smo si zagotovili šele v zadnji četrtini tek me.»
IZIDI 7. KOLA
Bor - CGS 89:71, Servolana -Lloyd B 53:31 Inter 1904 Don Bosco 93:37. Počitek: CGI Milje. LESTVICA
Inter 1904 L. Adriatico SABA Bor
Inter Milje Scoglietto
7 0 656:324 5 1 594:322 5 3 784:483 4 4 728:543 1 6 336:770 0 8 308:904
PRIHODNJE KOLO (20. 4.)
Bor - Lloyd Adriatico (14.30), Scoglietto - Inter Milje, Inter 1904 SABA.
Inter 1904	6	6	0	532:215	12
Bor	6	5	1	362:291	10
CGS	6	4	2	360:314	8
Don Bosco	6	3	3	347:239	6
Sarvolana	6	2	4	297:299	4
Lloyd B	6	1	5	205:403	2
CGI Milje	6	0	6	140:444	0
B SKUPINA
V zadnjem kolu v tej skupini sta bili naši ekipi poraženi. Kontovelci so igrali tekmo za prvo mesto v gosteh z Lloydom Adriaticom. Naši košarkarji, ki so igrali brez Klavdija Starca, so igrali pod svojimi sposobnostmi in so izgubili z nepričakovano visoko razliko. Tudi trener Stojan Kafol nj pričakoval tako visokega poraza. Kafol je dejal: «Brez Klavdija Starca smo bili v velikih težavah proti ag-esivni o-brambi nasprotnikov. Poleg tega so bili naši igralci utrujeni, saj so dan prej nastopili na šolskem tekmovanju.»
Polet pa je nepričakovano, na lastnih tleh zgubil proti Ferrovia-riu. S tem porazom so openski košarkarji po prvem delu ostali na predzadnjem mestu lestvice z dvema točkama.
IZIDI 7. KOLA
Lloyd A - Kontovel 91:26, Polet -Ferroviario 41:61, Italsider - Flaminio 41:34. Počitek: Libertas. LESTVICA
Lloyd A	6	6	0	685:276 12	
Kontovel	5	4	1	339:250	8
Italsider	6	4	2	300:297	8
Flaminio	5	3	2	231:236	6
Ferroviario	6	2	4	257:351	4
Polet	6	1	5	278:334	2
Libertas	6	0	6	111:585	0
Kontovel in	Flaminio			imata	po
tekmo manj.
Košarkarska zveza še ni objavila sporeda drugega dela prvenstva.
Ocene P. d.: Udovič (B), čuk (K), V. Sosič (P) 2, Furlan (Bi, Ban (K) in Danev (P) po eno točko.
SKUPNO: V. Sosič (P) 9, Bruno Furlan (B) 7, Udovič (B) in Čuk (K) 6, Ban (K) in Danev (P) 4, K. Starc (K) 3, I. Starc (K) 2, Rauber (P) in Leniša (P) po eno točko.
b. 1.
PRED POLFINALOM ZA SP
Karpov zbolel
LENINGRAD, 10. — Prvo srečanje med sovjetski,na šahovskima velemojstroma SpaSskim in Karpovom, ki bi se moralo pričeti danes v Lenin-gi'adu, je bilo preloženo na petek zaradi bolezni Karpova. V petek p« se bo pričel tudi drugi polfinalni dvoboj za določitev izzivalca svetovnega šahovskega prvaka Američana Fischerja. .ned Petrosjanom in Korčnojem. V obeh polfinalih bo zmagal igralec, ki bo prvi izbojeval štiri zmage.
KOŠARKA
V polfinalu tekmovanja za jugoslovanski košarkarski pokal je Ju-goplastika premagala Rabptnički s 104:86 in se bo v finalu srečala s Crveno zvezdo.
TONE
SVETINA
Rad bi se bil dvignil, pa ga je zemlja kar srkala vase. Noč, v kateri je blodil, se je redčila, in postave, ki so ga obdajale, so se porazgubile. Misel mu je obstala na polici,
tam, od koder je padel.	_	.
Dvignil se je na komolce in rekel: «Pojdiva naprej.
Najhujše je za nama.»	.,	.
«Samo da si je opomogel,» se je oddahnila. «Čeprav se
mu blede... da se le pobira...»
Zdaj ga je že zavarovala toliko, da ne bi mogel pasti s
Misli so mu znova zašle v blodnjak. Zdelo se mu je, da hodi po nekakšnem sejmu. Duši se nad pisanimi barvami, kriki vtaplja se v poplavi prodajanja in kupovanja, prerivanja in pehanja, takšnega, kot si ga je v otroških letih predstavljal samo pri vesoljni sodbi...
Ko je senca zagrnila steno, mu je hlad vrnil zavest. Sele zdaj sta se lahko sporazumevala. Naročila mu je naj zleze iz zanke in naj priveže na vrv kladivo in rezervno vrv.
Ubogal jo je.	»
«žejen ... žejen ... žejen,» je stokal in si oblizoval slane,
otekle in s strjeno krvjo pokrite ustnice...
Mira je nad njim zabila klin, pritrdila oprtnike na
rezervno vrv in jih spustila na gredino pod seboj. Na dvojni vrvi se je potem spustila do njih in jih še enkrat posdala do police, kjer je ležal. Nazadnje se je spustila še sama.
Pobit in nemočen je slonel ob steni na robu prepada. Hvaležnost in rahlo občudovanje sta se mu utrnila v očeh, ko se je sklonila k njemu in mu ponudila čutarico. Po vsem telesu, po grlu in želodcu ga je žgalo, kot bi ga položili v živo žerjavico. Čutarice ni odložil, dokler ni bila prazna.
Potem je vzela Mira v roke njegovo glavo. Na čelu se je skozi odrgnine belila lobanjska kost. Na srečo je imela s seboj tri čiste robce. Nežno mu jih je položila na rane in ga za silo obvezala. Obleka je visela na njem v krpah. Tako zdelajo človeka samo skale. Ni se ga smela dotikati. Vse na njem je bila bolečina.
Na klice na pomoč nista dobila odgovora. Svet okoli njiju je bil razpostavljen v navpičnici, gol in surov. Še bilke ni bilo v njem. Morala sta se reševati sama ali umreti...
Mira se je pripravila, da ga bo spuščala čez steno. Kmalu se je zamajal na vrvi in	izginil	pod njo.	Javil je,
da je srečno pristal na polici. Tako	sta	se spuščala nekaj
raztežajev vrvi, dokler ju niso ustavili strašni prepadi.
Potem je bilo treba plezati po polici, na silno izpostavljeno traverzo, katero sta bila že pri vzponu s težavo preplezala Ali jo bo tako oslabljen zdelal ali bo omahnil z nje? Mira je odločila, da poskusita.
Deržaj je zbral vso voljo in se osredotočil na nekaj tistih rezkih, majhnih prijemov. Med nogami mu je zijal prepad v melišče pod steno. Trepetala	je	ob	vsakem	njegovem
premiku, če bo padel — kako	ga	bo	zvlekla	nazaj na
gredino? Nemogoče! Zato ne sme pasti!
S svojimi mislimi mu je želela vse dobro in mu pomagala. Zdelal je težavno mesto, a tudi stena je zdelala njega. Na široki polici, podobni hodniku, je naredil samo nekaj klecavib
korakov in se sesedel. Priplezala je za njim. Sprevidela je, da ne gre več, zato mu je potožila pod glavo nahrbtnik in mu dala zadnje požirke kave. Komaj je odlepil usta od čutarice, že je zaprl oči in zaspal.
Na njene krike se je globoko spodaj nekdo oglasil. Zagorel ji je plamenček upanja, da bodo prišli. Toda klici so potihnili in upanje je odtavalo. Sonce je zdrsnilo in grozljive sence so naznanjale noč. Zbudila ga je. Hotel je samo piti in piti.
«Vode, vode, vode...» je venomer ponavljal.
V glavi mu je zvonilo stotero zvonov, hrup se je mešal, tema se je pretakala s svetlobo, vse brez reda. Prečudna zmešnjava se mu je podila po glavi — tako je menda človeku, preden znori in izgubi oblast nad seboj...
Skušala mu je dopovedati, da morata do noči priti tako nizko, da bi reševalci lahko prišli ponju v steno. Vse je topo ponavljal in ubogal jo je kot otrok.
Dvignil se je in se z muko privlekel do zanke, kjer je bilo mogoče spuščanje. Vrv si je potožil okoli stegna. Tako je bil teg razpodeljen in ni pritiskal na prsni koš. Dobro zavarovanega je spuščala. Kolikor je mogel, je plezal, se odbijal od skal in uporabljal prijeme, da je šlo bolje. Na varnem mestu se je samo sesedel in v trenutku spet zaspal.
Po zavesti se mu je motal svet, vse bolj gost in nesmiseln, in se prepletal s preprosto otroško željo, da bi legel na livado, da ne bi padel... Še enkrat ga je pripravila za spuščanje. Na srečo nista zašla. Samo tega se je bala, da se ne bi spustila v past, od koder ne bi šlo ne naprej ne nazaj in ne vstran.
Na polici, za katero je vedela, da pelje iz ostenja na nadelano pot, sta obstala. Tu je klicala tako dolgo, dokler se ji ni odzval človek, ki je prihajal na pomoč.
Na snežišču je spoznala oskrbnika Torkarja. Ponudil se je, da bi splezal pomagat. Kmalu potem je prilezel na polico, kjer se je Deržaj spet sesedel, še nemški turist. Spodaj so nagrebli snega v čutarice in dali ranjenemu piti. Vse več
je bilo človeških glasov pod steno. Občutek, da prihaja spet med ljudi, ga je nekoliko predramil, potem pa je utonil v nezavest. Temnilo se je in hlad je zavel skozi Luknjo. Nemeo se je bal noči, tarnal je, kako bo mraz, Šele ko mu je Mira rekla, da	mu	bo	dala svoj	pulover, če ga	bo zeblo,	je utihnil.
Kazino je	bilo,	da	bi naraje	odšel, pa je kljub temu moral ostati
Z nočjo je priplezal na polico bratranec Kramar in štirje gorski vodniki iz Mojstrane. S seboj niso imeli ne vode ne žganja ne svetilk. Na njeno prošnjo so šli po nosila, ki so jih bili pustili pod steno. Naložili so nezavestnega.
Vsi so bili v skrbeh zaradi noči, posebno vodniki, ki bi bili najraje na polici počakali dne in šele potem reševali.
Tega	ni	dovolila, če	ga je sama	spravila	iz objema
smrti —	ali	ga	ne bi toliko mož vsaj	poskusilo	spraviti s
te police?!
Dvignila jih je in šli so po polici naprej. Svetili so s svečami, vendar so bolj tipali po skalah, ker bi bil lahko vsak nepreviden stop usoden.
Borih dvesto metrov so se pomikali nekaj ur. še nekaj raztežajev vrvi jim je ostalo do mesta, kjer bi se spustili k nadelani poti, ko je ugasnila zadnja sveča in so se vodniki uprli — da ne gredo več naprej...
Potem so vodniki zadremali. Tudi Mira je zaprla oči in zavest se ji je razširjala v neznane dimenzije. Do smrti utrujena ni mogla zaspati. Spet je odprla veke in gledala v temo ki je bila kot narasla reka, ki jih bo vsak hip pogoltnila... Sredi reke teme je zagledala trepetajoče luči. Mar se ji blede? Je to resnica? Vedela je, da so «skalaši» v Vratih, da sta tam čop in Pavla...
Kamnita teža samote ji je stisnila oči. Izgubljala se je v blodečem spancu, ki pa ni bil ne spanec ne budnost. Drevenele so ji noge, glava ji je klonila in zmanjkalo ji je moči. In zdelo se ji je, da jo vse do ustnic zaliva ostudna voda...
( h ■■■aatjevanit sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir.
Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan»
V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374	Stran 6	aPrila 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Trst
POMEMBNE ZMAGE KOVINARJEV
Pozitiven zaključek pogajanj za obnovo pogodbe pri Alfi Romeo
Tik pred zaključkom pogajanja za obnovo pogodbe v podjetjih Italsider
RIM, 10. — Na ministrstvu za delo so trajali danes ves dan sestanki dveh strank, ki sta zainteresirani za sindikalni spor v podjetjih Alfa romeo. Vse dolgo in naporno delo je bilo posvečeno redakciji besedila sporazuma, ki je bil v splošnih obrisih že dosežen. Zvečer so nekateri sindikalisti izjavili, da bo sestava besedila verjetno zaključena že jutri zvečer. V tem primeru bi utegnilo priti do preklica vsedržavne stavke več kot 200.000 kovinarjev, ki je bila napovedana za 19. aprila.
Iz Milana sporočajo, da so se delavci obratov Alfa romeo v Milanu in Areseju sestali danes na delovnih mestih, kjer so na podlagi vesti, ki so prišle iz Rima obravnavali razne točke sporazuma. V sindikalnih krogih kategorije so pojasnili, da je šlo za informacijske sestanke, ki so bili v okviru raznih
POKOP
Svojci 80-letne Orsole nocchini, ki je umrla pred nekaj dnevi, so morali sami skopati sorodnici grob na občinskem pokopališču. Občina nima namreč več osebja, ki bi opravljalo ta posel, ker sta pred nekaj tedni, težaka, ki sta bila zadolžena za kopanje grobov, dala odpoved, ker da je plača prenizka.
TATVINA
V	mestu Antibes na Modri obali so danes nc. Ji avtobus, ki je bil ukraden 23. marca v Imperli. Vprašanje, ki ga policija še ni pojasnila, je, kako so tatovi mogli preko mejnega prehoda pri Ventimiglii brez ustreznih dokumentov.
POZDRAV
ELEKTRIKARJEM
V	trenutku, ko je predvčerajšnjim na začetku štiridnevnega seminarja o elektrotehniki v Radencih predstavnik mariborske visoke tehniške šole opravičil odsotnost generalnega direktorja združenega slovenskega elektrogospodarstva — zaradi težavnih elektroenergetskih razmer — so v dvorani hotela «Rodim, kjer je seminar, zaradi redukcije ugasnile luči. Udeleženci so poslušali predavanje o «Novih pogledih in novi tehnologiji v elektrotehniki» v ...polmraku.
PROCES
Branilec Ronalda Leighta iz Chicaga, ki je bil zaradi poskusa umora obsojen na dolgo vrsto let ječe, bo vložil prošnjo za ponovno obravnavo. 17-temeljitev? Med razpravo je sodnik Charles Viade dvakrat zadremal.
delavci še vedno izvajali zaporo nad odvozom že izdelanih proizvodov.
V zvezi s pogajanji za obnovitev dopolnilne pogodbe delavcev podjetij Italsider so sporočili, da se je današnjih pogajanj v Rimu udeležil minister za delo Bertoldi. Skupno število vseh delavcev, ki so zainteresirani za rešitev tega spora, znaša 55 tisoč.
Pogajanja so se začela že februarja, prekinila pa so se 13. februarja. Sindikati so že tedaj prejeli pozitivna zagotovila vodstva podjetja glede nekaterih točk. Te zadevajo posebno poenotenje vrednosti točk draginjske doklade, industrijske prispevke, ekološke investicije ter vpeljavo pete skupine v Tarantu. Kar zadeva investicije skupine na jugu Italije, je CIPE pred kratkim sklenil, da se zgradi peto železarsko središče v Gioii Tauro. Prišlo je tudi do okvirnega sporazuma glede okrepitve ter tehnološke in proizvodne kvalifikacije železarskih središč v Bagnoli-ju, Piornbinu ter Genovi.
Današnjih pogajanj so se poleg sindikalnih predstavnikov udeležili tudi predstavniki Italsider - Inter-sind, ki jih je vodil odv. Boyer. Na čelu delegacije kovinarjev sta bila vsedržavna tajnika Lettieri ter Bentivoglio (oba tajnika federacije kovinarjev).
Na srečanjih s časnikarji je Lettieri izjavil, da bo poprečno zvišanje draginjske doklade znašalo okoli 15 tisoč lir mesečno (najmanj 10 in največ 30 tisoč lir). Nadalje je bila razširjena tudi na delavce posebna proračunska nagrada, in sicer v znesku 70 tisoč lir. Mezdna vmednost poviškov znaša poprečno 24 do 25 tisoč Ur na mesec. Lettieri je še poudaril, da je pogodba, ki bo kmalu sklenjena, ena izmed najpomembnejših v tej sezoni pogajanj za obnovo delovnih pogodb.
Pozneje se je zvedelo, da so stranke dosegle v večernih urah sporazum tudi glede socialnih prispevkov, in sicer v višini 0,80 odstotka celotnih mezd. Vsedržavni tajnik Lettieri je med kratko prekinitvijo pogajanj izjavil, da bo prišlo do sporazuma že v teku noči. V trenutku, ko je podal te izjave, so se
imen. Zaključno obravnavanje sporazuma pa bo mogoče šele, ko se bo vrnila v Milan delegacija, ki je vodila pogajanja. Današnji sestanki so bili v času dveurne prekinitve dela za vsako izmeno, ki je bila že prej napovedana. Davi pa so preklicali vsako zunanjo manifestacijo delavcev milanskega obrata. Delavska delegacija pa je vsekakor sodelovala na vsedržavni demonstraciji delavcev podjetja «SIT-Siemens», ki jo je napovedal sindikalni koordl nacijski odbor v zvezi s sporom za obnovitev dopolnilne pogodbe podjetja in o kateri se sedaj pogajajo v Rimu skupaj z delavci podjetij Italsider. Delavci podjetja SIT-Siemens so se zbrali na Trgu Castello od koder so potem odšli v sprevodu na Korzo Europa, kjer je milanski sedež Intersinda. Manifestacije so se udeležile delegacije delavcev vseh tovarn te skupine. V podjetjih Alfa romeo v Milanu in Areseju pa so
stranke pogajale le še o delovnem ambiento ter o delih v zakupu. Nadalje je bilo treba še točneje obdelati nekatera vprašanja glede investicij.
Merlinovi odvetniki nasprotujejo združitvi procesov Valpreda in Freda-Ventura
RIM, 10. — Odvetniki Costante Armentario, Salvatore Lo Masto in Franco Madalari, ki na procesu pred catanzarskim porotnim sodiščem branijo Maria Merlina, so danes predložili kasacijskemu sodišču dokument, v katerem podčrtujejo svoje nasprotovanje združitvi procesov Valpreda in Freda — Ventura.
V BELPASSU PRI CATANII
Zaprisežen stražnik hudo ranjen v spopadu z mladima roparjema
Nesrečnež se v bolnišnici bori s smrtjo, ker mu je krogla banditov predrla pljuča
CATANIA, 10. — Mlada bandita, ki sta davi oropala bančno podružnico ljudske banke v Belpassu, vasici 20 km od Catanie, sta hudo ranila 33-letnega zapriseženega stražnika Rosaria Catalana, očeta štirih otrok.
Roparji so vdrli v banko in z orožjem v roki prisilili uradnike, da so jim izročili štiri milijone lir v gotovini. Ko so zapuščali banko, so se znašli pred Catalanom, ki je s pločnika videl, kaj se dogaja in je izvlekel samokres, pripravljen, da onemogoči banditom beg. Roparja pa sta bila hitrejša od njega in ga ustrelila v prsi. Takoj nato sta bandita zbežala z avtom fiat 125, v katerem ju je čakal pajdaš s prižganim motorjem.
Catalana so prepeljali v civilno bolnišnico v Catanio, kjer so ga zdravniki sprejeli s strogo pridrža-
no prognozo, ker mu je krogla pre-1 Caenu in Metzu. Peugeot ne bo zapi-drla pljuča.
Francoska avtomobilska industrija v škripcih zaradi energetsko krize
PARIZ, 10. — Francoska avtomobilska industrija je utrpela znatne zgube zaradi energetske krize. V prvih mesecih letošnjega leta je prodaja vozil v primerjavi s predajo v istem obdobju lanskega leta padla za 20 odstotkov, rezerve neprodanih avtomobilov pa se iz dneva v dan večajo. Zaradi tega je uprava «Regie Renault» sklenila zapreti svojo tovarno v Sandouvillu 12., 16. in 26. aprila, «Citroen» 11. in 12. aprila tovarno «Quai de Javell» 11., 12. in 16. aprila pa tovarne v Rennesu,
V RAZDOBJU POLNIH ŠTIRIH LET NASILJA
Ulstrska gverila zahtevala doslej 992 človeških žrtev
Rafal iz angleškega mitraljeza pokosil gostilničarja, gverilci ubili bivšega policijskega častnika - Bombe in požari
rala tovarn, a bo občutno zmanjšala proizvodnjo.
Potniki ameriških letal okuženi z radioaktivnim žarčenjem
WASHINGTON, 10. — Ameriška komisija za jedrsko energijo je sporočila, da je uhajanje radioaktivnega žarčenja verjetno okužilo nekaj potnikov, ki so 5. in 6. aprila leteli s letali družbe «Delta Airlines». Komisija je sporočila, da so v tistih dneh letala prevažala izotope iridia in da embalaža ni bila nepropustna za radioaktivne žarke.
Potnikov omenjenih letal niso še identificirali. Tudi ni gotovo, da jim je količina žarčenja lahko nevarna, vsekakor pa je za okužene ljudi nujno, da jih znanstveniki preventivno pregledajo.
v Belfastu so angleški vojaki ubili lastnika nekega javnega lokala, v vasi Derrylin v pokrajini Permanagli, blizu meje z južnoirsko republiko pa sta dva «katoliška» gverilca likvidirala nekega bivšega častnika ulstrske pomožne policije, število smrtnih žrtev od leta 1969 se je tako povzpelo na 992. Zelo verjetno se bo to število še povečalo ob velikonočnih praznikih ter preseglo tisočino.
Prva današnja žrtev je padla, kot smo omenili, pod streli angleških vojakov. V katoliški četrti Anderson-stown so se spoprijeli gverilci in
- A«
Kadeče se ruševine poslopja v sredi šču Armaglia, ki so ga zažgali gverilci polvojaške katoliške organizacije IRA
BELFAST, 10. — Gverila v Ulstru. angleški vojaki. Rafal iz angleškega je terjala spet dve človeški žrtvi: I mitraljeza je prebil leseno steno nekega lokala ter pokosil gostilničarja, ki je stregel pijačo nekemu gostu. 52-letni Daniel Burke je bil pri priči mrtev. Malo pozneje je pritekel v lokal neki angleški častnik, ki se je opravičil, češ, da so vojaki odgovarjali na strele, ki so prihajali iz bližine «puba». Gostilničarjeva smrt je sprožila val demonstracij v katoliški četrti. Mladinci so zažgali več avtomobilov, postavili barikade ter lučali predmete na angleške vojake in pobcijo.
Druga žrtev je padla v bližini meje. Gre, kot smo dejali, za bivšega častnika pomožne policije («B spe-cials») Georgea Sandersona, ki je bil sedaj ravnatelj krajevne osnovne šole. Gverilci IRA mu niso odpustili, da je bil član policijskih oddelkov, ki so bili poslušno orodje v rokah protestantskih skrajnežev. Prav tako mu niso odpustili, da je bil pozneje član «Ulster defence regimenta» (pol-vo jaška protestantska organizacija). Gverilci so ga ubili v šoli.
Po uničevalnih akcijah v Armaghu (včeraj že drugič) ter v Bangorju in Lisbumu so gverilci napadli včeraj mestece Newry, ki leži ob meji z E1RE. Napad so opravili z eksplozivnimi in zažigalnimi bambami. Gmotna škoda je zelo velika. Vse kaže, da so majhna pokrajinska mesteca postala tarča gverilskih napadov. To se je dogajalo, ko so številna poslopja v trgovskem središču v Belfastu še vedno gorela. Pri včerajšnjih terorističnih akcijah je zgorelo sedem poslopij, več drugih pa je bilo poškodovanih.
Preteklo noč so gverilci napadli v Belfastu policijske postaje. Neka starka in mlado dekle sta bili ranjeni. Zaradi eksplozije bombe je bil ranjen tudi neki 17-letni mladenič. Ranjen je bil tudi angleški vojak, ki je bil na straži pred neko policijsko postajo.
Podtajnik angleškega ministrstva za severnoirske zadeve Stanley Orme se je danes sestal s poveljnikom angleških krajevnih vojaških enot gen. Frankom Kingom in šefom ulstrske policije Jamiem Flanaganom. Srečanje je bilo posvečeno vprašanju, kako zagotoviti red in mir v strogem središču Belfasta, kajti vsi dosedanji ukrepi so popolnoma odpovedali. Prej-
šnjo noč je bilo aretiranih samo v Belfastu 35 ljudi.
Avstralski parlament razpuščen
CANBERRA, 10. — Avstralski premier Gough Whitlam je sklenil razpustiti parlament in razpisati nove volitve, le 16 mesecev potem ko je bil izvoljen za ministrskega predsednika. Whitlam je poudaril, da se je odločil za razpustitev parlamenta, ker parlament ni hotel o-dobriti nekaterih pomembnih zakonskih osnutkov.
Komu je potreben
.....................................................
MANIFESTACIJA BRUTALNOSTI AMERIŠKE DRUŽBE
PRETEPANJE OTROK V ZDA SOCIALNI PROBLEM
Samo v New Yorku so lani zabeležili 6.500 primerov nasilja nad otroki, od teh 86 smrtnih
CHICAGO, 10. — Sin mu je umrl, ker ga je premlatil do smrti, še mlajša hčerka pa je «padla» z okna v prvem nadstropju: neki chi-caški sodnik je obsodil 32-letnega Williama Linguista na tri do deset let ječe.
Ameriško javno mnenje je pred dvema letoma z zanimanjem sledilo zadevi Lindquist kot klasičnemu primeru brutalnosti ameriških staršev. Linquistova žena Irene se bo še morala zagovarjati pred sodiščem. Mož, ki je policiji najprej priznal, da je sam pretepel otroka, ker si je umazal hlače, je pozneje izjavil, da se je sam obtožil, da bi branil ženo. Ta je konec julija 1972 v spremstvu policije pripeljala v bolnišnico malega Johnnyja, kateremu sta starša z zverinskim pretepanjem povzročila možganske poškodbe.
Deček je ždel v bolniški postelji
mesec dni preden je izdihnil, ne da bi prišel k zavesti. Ob njem sta dan in noč presedela zakonca iz Tiger-tona, Robert Karvanek in njegova žena, ki sta z darili in sladkarijami zaman čakala, da bi se deček ovedel.
Karvanekova sta posinovila nekaj let prej malega Johnnyja, ki ga je oblast vzela staršem, ko je njegova sestrica «padla» z okna v prvem nadstropju hiše Lindquistovih. Ista oblast je pred nekaj dnevi vrnila dečka rodnim staršem. Ukrep je priporočila neka socialna asistentka, češ da bodo revni Lindquistovi tako dobivali večjo državno podporo.
Johnnyjev žalostni primer je le eden o'’, tolikih, ki se vsako leto pripetijo v ZDA, kot je poudaril ravnatelj zveznega zavoda za pravosodje in socialna vprašanja Theo
Salomon. Po podatkih, ki so jih zbrali raziskovalci zavoda, je vsak peti otrok, ki pride po zdravniško pomoč v ambulanto, žrtev srda staršev. Po Salomonovem mnenju je nasilje ena od temeljnih komponent ameriške družbe in pretepanje o-trok, ki je od leta 1960 socialno vprašanje, je le ena od manifestacij endemskega nasilja. Po Salomonovem mnenju je v ZDA vsaj sedem milijonov otrok, nad katerimi starši znašajo vsak dan svojo jezo. Samo v New Yorku so lani starši pretepli do smrti 86 otrok. Številke pa se nanašajo le na ugotovljene primere, vsaj drugih 240 otrok pa je umrlo zaradi pretepanja ali brezbrižnosti staršev.
V samem New Yorku so lani zabeležili 6.500 primerov nasilja in 16 tisoč primerov brezbrižnosti do o-
trok. Prav zaradi tega, trdi sociolog, mora družba braniti otroke pred starši, ali suroveži, ki živijo v ne posrednem stiku z njimi, ljudmi, ki znesejo svojo jezo nad otroki, ker si je nad močnejšimi ne upajo. Država mora torej poskrbeti, da je otrokov dom varen, kar terja prevzgojo staršev s pomočjo specializiranega osebja. Če pa starši nočejo na vzgojne tečaje, ostaja oblastem ena sama rešitev: vzeti otro ka v varstvo in ga zaupati drugi družini.
Pretepanje otrok ni socialno vprašanje le v ZDA temveč v skora, vseh civiliziranih državah, zlasti takih, ki se ponašajo s stoletno de mokracijo. Na desetine primerov podobnih Johnnyjevemu so zabeležili v Angliji, ne manjka pa jih tudi v Franciji, na Nizozemskem, Danskem in v Nemčiji.
(Nadaljevanje s 4. strani)
perujskih ozemelj brez predhodnega pristanka iz Lime.
Kaj se pravzaprav dogaja na teh težko prehodnih andskih področjih? Vsekakor se nekdo skuša za kulisami igrati z ognjem. O-čitno predstavlja to nekakšno nadaljevanje desničarske ofenzive na latinskoameriškem kontinentu, ki se je bila začela s septemDr-skim udarom v Čilu. Tudi ni čudno, da je bil prav Peru spremenjen v tarčo. Revolucionarna vlada predsednika Alvareza je to deželo spremenila v žarišče novih stremljenj milijonov Latinoa-merikancev, ki ne žele več napredovati proti svoji bodočnosti s polževo hitrostjo.
Desničarska ofenziva se je zrušila na Peru še zaradi nekega drugega dejstva: vlada v Limi je namreč odločen borec za neodvisnost latinskoameriških dežel. Je polnopraven udeleženec fronte neuvrščenih dežel, prav politika neuvrščenosti pa je danes označena za poglavitnega nasprotnika monopolističnih in hegemonističnih sil na tem kontinentu. Vse, kar danes zahteva kakršnokoli spremembo stanja v Latinski Ameriki, je praktično na udaru desničarskega nazadnjaštva, ki je tu še kako trdoživo in močno.
Nikogar ne preseneča, da ima glavno vlogo v tej nevarni operaciji latinskoameriške desnice šef čilske diktatorske hunte, generalu Avgustu Pinochetu. V novih kontinentalnih dogajanjih je desnica potisnila Pinocheta v ospredje kot udarno pest. Čilska hunta že razpolaga z rekordnim številom 500 tisoč vojakov, kar je petkrat več kot v času umorjenega Allendeja. Pinochet je poklical pod orožje številne rezerviste. In, razumljivo, ni osamljen.
Ni dvoma, da se zdaj na latinskoameriškem področju odigravajo številna usodna, vidna in nevidna dogajanja. Gre za svetovno fronto, vsekakor pa pobudniki te o-fenzive žele med latinskoameriškimi deželami zasejat; razdor prav pred tako pomembnim srečanjem z ZDA, do kakršnega bo ta mesec prišlo v Atlanti, kjer bo tekla razprava o temeljitih spremembah medameriških odnosov, in pa svetovno konferenco v Caracasu o izkoriščanju morja in morskih dobrin. Zato je bila potrebna ta «protimarksistična os».
Novi Peru je, na primer, težko zrušiti od znotraj, zato se ga skuša od zunaj. Prav tako bi omenjena os izolirala Argentino na jugu kontinenta. Vse to navaja na zaključek, da se onkraj andskih gora vsekakor nekaj dogaja in da zagonetno žvenkljanje z orožjem okrog Peruja nikakor ni samo naivno vojaško igračkanje.
Dva mrtva v prometni nesreči pri Cremoni
CREMONA, 10. — Dve osebi sta izgubili življenje in tri so bile hudo ranjene v prometni nesreči pri vasi Robeeco D'Oglio na cesti Cremona — Brescia. Tovornjak s prikolico s francosko evidenčno tablico je silovito trčil v avtomobil Pietra Nichetti-ja, v katerem je bilo pet ljudi, šofer in njegova 20-letna hči Gemma, sta bili pri priči mrtva, ostale tri potnike pa so sprejeli na zdravljenje v cremonsko bolnišnico s pridržano prognozo.
JUTRI SVEČANO ODPRTJE
Z razstavljenim blagom zasedenih skupaj 8.000 kv. m razstavne površine
KRANJ, 10. — Pojutrišnjem bodo v Savskem logu odprli 13. mednarodni spomladanski kmetijski sejem v Kranju. Otvoritveni svečanosti bo prisostvoval podpredsednik gospodarske zbornice SRS Rado Dvorščak.
Sejem bo letos po svojem obsegu prekašal vse dosedanje spomladanske sejme in se zlasti po zasedenosti zunanjega razstavnega prostora, na katerem sodelujejo razstavljavci s kmetijskimi stroji, približal ali pa bo celo večji od gorenjskega sejma v avgustu, ki je še vedno osrednja sejemska prireditev v Kranju. Tako bo z razstavljenim blagom zasedenih 4.000 kvadratnih metrov notranje in 4.000 kvadratnih metrov zunanje razstavne površine. Skupno bo na sejmu sodelovalo 100 razstavljavcev, od tega 70 domačih in 30 tujih. Le ti pa bodo zastopali še približno 100 domačih in 60 tujih firm.
Posebno poglavje in največji obseg zavzema razstava kmetijske mehanizacije od najtežjih traktorjev in kompletnih linij do raznih manjših priključnih in poljedelskih orodij. Če razstavljeno blago združimo v nekaj skupin potem je na notranjih površinah 1.650 kvadratnih m zasedenih s pohištvom, 500 kvadratnih m z gospodinjskimi stroji in ostalo opremo za dom. 450 kvadratnih m s konfekcijo, blagom in obutvijo, 300 kvadratnih m z raznimi stroji in orodji, 500 kvadratnih m z gradbenim materialom, 1.500 kvadratnih m s prehrambnimi artikli, 250 kvadratnih m s kmetijskimi stroji in orodji, 200 kvadratnih m z blagom široke potrošnje. Na zunanjih površinah pa bodo na 450 kvadratnih m motoma vozila in ko-
lesa, na vsem ostalem prostoru pa kmetijska mehanizacija in nekaj lahkih gradbenih strojev.
Do leta 1971 je Gorenjski sejem Kranj prirejal spomladanske sejme v prostorih Delavskega doma v Kranju. To so bili sejmi s široko potrošnim blagom domačih razstavljavcev. Leta 1971 pa so spomladanski sejem prvič priredili v Savskem logu na novih lastnih razstaviščnih površinah ih sicer na 2.000 kvadratnih m notranjega in 2.000 kvadratnih m zunanjega razstavnega prostora. Prvič je bila v letu 1971 razstavljena kmetijska mehanizacija v širšem obsegu, sodelovali pa so le domači razstavljavci z nekaj tujimi kooperanti. Že naslednje leto je sejem postal mednarodni in lani se je preimenoval v kmetijskega, ker je pretežni del razstavljenega blaga namenjen kmetovalcem.
Pri nakupu blaga bodo imeli o-biskovalci razne popuste. Vse dni sejma, ki bo odprt od 12. do 21. aprila, bodo prireditelji organizirali za kmetovalce strokovna predavanja s prikazom filmov in diapozitivov. Teme predavanj so različne, osnova vseh pa je delovanje raznih kmetijskih strojev in delo z njimi.
Prireditelji niso pozabili niti na ženske. V času sejma bo vsak dan ob 17. uri v hali «C» modna revija, na kateri sodeluje s svojimi modeli 30 podjetij.
BRUSELJ, 10. — Izvedenci znanstvenega odbora EGS so pripravili triletni načrt za zbiranje in arhiviranje znanstvenih in tehnoloških informacij. Namen načrta je pripraviti znanstveni arhiv, ki naj bo na razpolago vsem znanstvenikom EGS.
velika
velikonočna
ponudba
Semensko olje Topazio
1 liter
Maslo Giglio
10 dkg
635 lir
170 lir
Golobica Coop
750 g
1.170 lir
Goveje meso,
prednji del brez kosti kg
«Giardiniera» Sol d’Oro 300 g
130 lir
Riž Arborio Coop 1 kg
360 lir
Surovi rakci Findus 200 g
620 lir
Mlad grah Findus 300 g
290 lir
Prepečenec Bonne Table 72 kom.
355 lir
Čokoladni piškoti Eurocoop 125 g
195 lir
Nemški mešani polnjeni bomboni Eurocoop 500 g
320 lir
Vermouth Coop, bel. črn. china
steki. 1 liter
520 lir
Vino Cotes de Provence blanc, rouge steki. 72 cl
490 lir
Amaro Ramazzotti steki. 75 cl
1.860 lir
Prekajen polnjen vrat vrste Piacenza A.C.M. vakumsko pakiran 10 dkg
418 lir
Zobna pasta Pepsodent format standard
260 lir
Fileti ravni Mares 90 g
395 lir
1.490	lir	Asti peneče se vino
Kava Prestigio, mleta		Italcoop steki. 72 cl 320 1 Scotch Wisky Bell's
doza 200 g 590	lir	
Sveža jajca 55/60		steki. 75 cl 2.680 1
ducat	lir	Majoneza Sol d'Oro
500		230 g
Pivo Forst, svetlo steki. 2/3 lOC	lir	290 1 Jogurt Coop s sadjem 125 g
Americano Cora steki. 1 liter
Breskve v sirupu Veko 850 g
390 lir
750 lir
Torta St. Honorè
880 lir
Sir Babybel 200 g
380 lir
Jabolka
Stark Delicius 70/80 kg
220 lir
Jaffa Pompeimo kg
260 lir
v vseh trgovinah in
supencoop
Delavskih zadrug