Ciril Drekonja        
Bela voda                         ,
»V srednjem veku se je namreč Soča sploh c le Bela voda ali Bela reka imenovala.«
S. Rutar: Zgodovina Tolminskega.
Tisoči let...
Neutrudno so odnašale vode z gora bele kamne, jih gladile, krožile. Valile so jih v skupno strugo Soča, Koritnica, Učeja, Tolminka, Idrijca z Bačo. ln si je Soča postlala zibel svojega teka z belim prodom, ko s plenicami lepe Vide.
Bela  voda med belim prodom ...
V penah, belih ko mleko, preskakuje skale, ki so jih sile zvalile v strugo. V penab. si krči pot med stenami trdega kamna.                      .¦
Bela voda!
Tisoč in pol let je skoro minulo, odkar je prišel naš rod k njenim bregovom, jih. posedel in si tam ustanovil svoj dom. Živel je svobodne dni. Roboval   Čedadu,  Ogleju,   goriškim  in  tolminskim
grofom, hlapčeval Dunaju__A Bela voda je tekla
prosta po beli strugi. In je vanjo odtekal znoj naših mož in so se vanjo splakovale solze naših žcna.
Naš  rod je ostal.
Beli prod so obrobile zelene vrbe. V pomladnih sapicah valove vitka stebla proti Pečem. Leto plove v gore. V jeseni se nagnejo k jugu. Ostre sape režejo s šib orumenele liste. Leto odhaja z gora. In ko se čas obrne, zopet ozelenijo vrbe ob Soči. Ozelenijo in nežna zelen obeta novo pomlad, čas moči in vstajenja.
Naš rod bo ostal.
117