Posamezna številka Din 1*—,	Poštnina	plačana	t	gotovini.
ŠTE\. 39.	V	LJUBLJANI.v soboto, dne 14. marca 1925.	LETO	II.
mm D
r
Ishaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj In praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljtml ln po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 80
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi so ne vračajo. — Oglasi po tarifi;.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.888.
Naša propaganda.
Represalije ministra Pribičeviea so porabili Nemci za obširno propagando proti nam. Priznati treba, da je bila propaganda uprizorjena dobro. Najprej so bile stavljene v Gradcu, na Dunaju, Gradiščanskem in Berlinu primerne interpelacije, nato se je o njih obširno debatiralo in končno se je vse to preneslo v taje liste.
Ni se pa zadovoljila nemška propaganda » tem. Pričela je znova razpravljati o v<4ni krivdi in se ustavila zlasti pri vprašanju sarajevskega atentata. Nemška I^opaganda poudarja, da je za atentat vedela srbska vlada in na podlagi te tr-< dve bi hotela predstaviti nas kot povzročitelje svetovne vojne. Namera Nem-cev je jasna. Anglosaksonski, zlasti pa ameriški svet, je zelo občutljiv za vprašanje vojne krivde in tisti, za katerega bi bilo dokazano, da je svetovno vojno zakrivil, tisti bi sigurno izgubil ameriške simpatije.
Ni za nas egabio, če uživamo te simpatije ali ne. Ugodna rešitev naših dolgov zaveznikom je odvisna od simpatij, ki jih uživamo po svetu. Zato bi bila *njna dolžnost naše vlade, da ne prezre te nemške propagande, temveč da proti ajej nastopi. Vsaka brezbrižnost v tem oziru se bo hudo maščevala in še pozni rodovi jo bodo čutili, ko bodo plačevali nereducirane dolgove.
Riununska vlada je izdala te dni zeleno knjigo, da razloži svetu svoje stališče glede nemško - rumunskega sponi. Tudi naša vlada bi morala izdati slično knjigo glede sarajevskega atentata. Toda v pogledu zunanje propagande po-'aeuje naša vlada že od nekdaj silno ' o zanimanja in dosedaj sta bili iz-a*u le dve diplomatski knjigi in sicer Prva zaradi izgube Skadra in sedaj dru-S* zaradi samostana sv. Navma. Pa še {>be te knjigi sta bili izdani le iz strankarskih ozirov in ne da bi se naša stvar Propagirala pred tujini svetom.
Kakor pa se na eni strani malo stori, da bi se z dobrimi vestmi pridobivalo za našo stvar simpatije, tako pa se na drugi strani vse stori, da se nam s slabimi vestmi zapravi še zadnje ostanke SMUpatij tujine.
Nekorektna volilna borba, da omeuja-samo dogodke iz zadnjega časa, je si'no škodovala našemu ugledu. Ni treba tu omenjati nemških listov, ki so itak proti nam, temveč zadostuje, da navajamo francoske liste, kjer uživamo relativno še največ simpatij. Ves vladni tisk Francije je pisal o nasilnih volitvah v Jugoslaviji in naše ime je prišlo v nelepo zvezo.
Nato je prišla afera Tbum-Taxis. Tijji svet ne bo sodil te afere s prizanesljivostjo. temveč zanj bo merodajno samo to, da nam je celo britanska vlada priznala pravico na konfiskacijo poldruge milijardo dinarjev vrednega veleposestva, da pa smo mi to lepo priliko izpustili iz rok, pa se bo kdo čudil, če bomo -Prt seji reparacijske komisije zaradi tega odrezali slabo? Saj mora vsakdo re&, kaj da hodimo po odškodnino, če P« smo tako bogati, da zavržemo poldrugo milijardo.
In sedaj pride še razveljavljenje radi-čevstcih mandatov. Kakšno mnenje bo hneia Evropa o našem parlamentarizmu! Vzporedili nas bodo z Rumunijo in Bolgarsko in naš kredit bo padel. Niso še tako daleč časi, ko je videla tujina v
Pred odločitvitjo.
Beograd, 14. marca. Včeraj je.bila v verifikacijskem odboru končana razprava o vojvodinskih mandatih. Današnjo sejo smatrajo vsi politični krogi kot najvažnejšo, ker se bo na njej odločala usoda radičevskih mandatov, j Pri opoziciji vlada popolna hladnokrvnost in je ona pripravljena na vse eventualnosti. Pri vladnih poslancih pa je opažati veliko nervozo, ker slednji ne vedo, kaj bo v slučaju razvelja-ve mandatov storila opozicija, ki smatra to za nasilje. Sinoči sta notranji minister in predsednik verifikacijskega odbora posetila Pašiča, ki jima je dal potrebne instrukcije za vedenje vladne večine na današnji seji ver. odbora. Tej seji bo, kakor doznavamo, prisostvoval tudi notranji minister Boža Maksimovič, ki bo v svojem govoru objasnil razloge, ki so vlado privedli do odločilnega koraka. Od 68 mandatov ho razveljavljenih 59. S tem bo vlada n apravila zastoj v hrvatskem vprašanju, kar utegne imeti usodepol-ne posledice na potek razmer v naši državi. Ako bo vlada posegla po tem
sredstvu, ji ne preostane drugega, nego sprejeti najnujnejše zakone in nato razpisati nove volitve ali pa vladati z diktaturo. Za danes dopoldne je sklicana seja šefov cpozicijonalnega bloka, kateri bo prisostvoval tudi Pavle Radič. Šefi bloka narodnega sporazuma in seljačke demokracije so sinoči naglašali, da HRSS zanika, da bi imela demokracija zveze z inozemstvom. Ta činjenica je bila tudi publicirana od strani HRSS. Na današnji seji bloka sporazuma bedo šefi bloka sklenili, da bodo dali. dopoldne publicirati tekst sporazuma, da se vidi, v čem sestoji blok sporazuma in kakšna je njegova politika, zlasti pa še oni odstavek, ki govori, da HRSS nima nobenih zvez z inozemstvom.
Beograd, 14. marca. Sinoči je prispel nek policijski uradnik iz Zagreba z zapečatenim zavitkom, v katerem se nahajajo dokumenti proti dr. Mače-ku in tovarišem. Paket bo izročen verifikacijskemu odboru in bo verif. odbor na podlagi teh dokumentov skušal razveljaviti mandate HRSS.
Kljub vsem nepravilnostim vojvodinske volitve
potrjene.
Beograd, 14. marca. Včeraj popoldne se je vršila seja verifikacijskega odbora. Na dnevnem redu je bilo overovljenje mandatov v kumanov-skem okrožju. Pred tem je dr. Srskič konstatiral, da je na tem mestu treba odstopiti od parlamentarne prakse, po kateri se otvori diskusija o onih okrožjih, v katerih ni bilo nobene pritožbe proti volitvam. Opozicija se temu protivi. Nato pride na vrsto novosadsko okrožje. Opozicija navaja napade Srnao. Vladna večina pa z 11 glasovi verificira mandate v tem okrožju. Dalje je bila živahna debata glede mandatov v okrožjih Vel. j Kikinda in Bečkerek, kjer so obsto- j jale tri pritožbe. V debato sta posegla dr. Šečerov in Vujič. Debata preide na somborsko okrožje, kjer je obstojala samo ena pritožba. Opozicija trdi, da jih je več. Dr. Bazala v
dokumentiranem govoru dokazuje teror režima in slučaje aretacij volil-cev in čuvarjev skrinjic. Zato predlaga dr. Bazala, da se pritožbe uva-žujejo in da se sestavi posebna preiskovalna komisija, ki naj bi se prepričala o resničnosti pritožb. Za njegov predlog je govoril tudi Pečic. Radikal Leovac skuša trditve svojega nasprotnika ovreči, kar pa se mu ne posreči. Vladna večina je predlog odbila in so bili mandati z 11 :10 glasovom verificirani. Predsednik javi, da je sedaj na vrsti sremsko okrožje. Med opozicijo se čujejo vzkliki, da se mora razprava končati in šele drugi dan nadaljevati. Predsednik skuša opozicijo pripraviti do tega, da bi še prisostvovala razpravi. S svojim prigovarjanjem pa ni uspel, temveč je moral sejo prekiniti ob 21. Prihodnja seja se vrši danes ob 9. dopoldne.
Ljuba Jovanovič zunanji minister.
Beograd, 14. marca. Včeraj so poli- ! nobenega izgleda, da bi mogel postati tični krogi mnogo govorili o tem, da i zunanji minister. Kakor naglašajo rase bo Spalajkovič povrnil v Pariz in j dikali, ima za zunanjega ministra naj-bo resigniral na svoje mandate, ker ni ! več šans Ljuba Jovanovič.
Jugoslaviji edino vsaj kolikortoliko moderno državo na Balkanu. Po razveljavljanju mandatov bo pač tujina to svoje mnenje temeljito revidiral«
1 reba si je že enkrat zapomniti, da je mogoča uspešna zunanja politika samo na podlagi dobre notranje, če je država v notranjosti v redu, potem se more delati za njo propaganda. V nasprotnem slučaju je vsaka uspešna propaganda nemogoča.
Silno .težko pa je vršiti tudi uspešno zunanjo propagando za našo državo vsled naših zunanjepolitičnih zvez. Edini naši zanesljivi prijatelji so Čehoslovaki, ki pa imajo sami še dosti lastnih skrbi Ru-muni so za nas samo deficit in da je temu tako, se trudi dokazati ob vsaki priliki bukareštanski tisk, ki napada nas
na način, kakor ga ne bi pričakovali niti od nasprotnikov. Naši odnošaji s Francijo so prijateljski toda biti bi mogli stokrat boljši, če bi se mi lotili druge politike.
Silno bi nam mogla koristiti Rusija, toda z njo smo žalibože v slabših od-n oš« j ih ko fašistovska Italija.
V	takih okoliščinah je seveda težko vršiti dobro propagando, toda skrajni čas je, da pričnemo ustvarjati dobre pogoje za uspešno propagando. Če bomo pustili, da bo proti nam dnevno delovala nemška, italijanska in madžarska propaganda, sami pa se bomo zanašali na svoje pravice, potem smemo biti prepričani, d aboinc vse pravice v kratkem zaigrali.
Dobra propaganda je podlaga naše bodočnosti.
Pred razveljavljenjem mandatov.
Beograd, 14. marca. Včeraj popoldne je bilo v vseh političnih krogih jasno, da bodo mandati HRSS razveljavljeni, razen mandatov Hrvatske Zajednice. Včeraj pop. ob 17. je tajnik narodne skupščine izjavil dopisnikom inozemskih listov, da bodo razveljavljeni vsi mandati HRSS. Vladni člani se branijo dodati tem vestem službenega potrdila in izjavljajo, da končna odločitev vlade še ni padla. Radikali trdijo, da se ne bodo ozirali na namere opozicije v slučaju razveljavljenja mandatov HRSS, vendar pa skušajo doznati, kaj bo opozicija storila. S tem, da bi bili mandati HRSS razveljavljeni, se hočejo radikali ali osvoboditi Pribičeviea, ker bi imeli v tem slučaju sami večino v skupščini. Zlasti pa nameravajo to storiti po končani aferi Thurn-Tasis. Boža Maksimovič je včeraj popoldne referiral Pašicu o svojem poročilu, katerega bo iznesel pred verifikacijskim odborom, in sicer o volitvah v bregalniškem okrožju. Vladni krogi trdijo, da bosta v tem okrožju uničena tudi oba mandata demokratov (Davi-dovič), ker so radikali uverjeni, da bi dobili pri naknadnih volitvah še en mandat več.
PAŠIČ DAL ZADNJE INSTRUKCIJE.
Beograd, 14. marca. Včeraj popoldne se je vršila daljša konferenca med Pašičem in Srskičem. Na tej konferenci je dal Pašič Srskiču potrebne instrukcije za dalnje vedenje vladne večine v verifikacijskem odboru, zlasti glede mandatov HRSS. Radikalni elani verifikacijskega odbora so izjavili, da imajo nalog glasovati za razveljavo vseh mandatov HRSS,
POLICIJA PRIPRAVLJA MATERIAL.
Zagreb, 14. marca. Včeraj popoldne je vladala na tukajšnji policiji velika razburjenost. Premetavali so stari ma-terijal in listine, ki se imajo poslati* v Beograd radi verifikacije mandatov HRSS.
AFERA THURN TAXIS.
| Zagreb, 14. marca. Današnji »Jutar-i ni list« nadaljuje s svojimi odkritji o I aferi Thurn-Taxis in naglaša predvsem okolnost, da se v vladi ne sme donesti nobenega odloka o prečanskih krajih brez njihovega predhodnega zaslišanja. List smatra odgovornim za afero predvsem SDS in Dimoviča, ki je šef samostojno-demokratskega tiska v prečanskih krajih.
BENEŠ GLAVNI TAJNIK ZVEZE NARODOV.
Ženeva, 14. marca. Kakor se poroča iz dobro informiranih krogov, bo imenovan za naslednika generalnega tajnika Zveze narodov Drumonda, češkoslovaški delegat dr. Beneš. Imenovanje je oseben uspeh dr. Beneša.
NOVA OFENZIVA PROTI ŠPANCEM.
London, 14. marca. Angleški listi poročajo, da pripravlja Abd-el-Krhn novo ofenzivo proti Špancem.
Nov neuspeh g. Zebala.
OBČNI ZBOB TRGOVSKEGA GBEMIJA V LITUL
V	četrtek 12. t. m. se je vršil v Litiji občni »bor trgovskega gremija ob lepi udeležbi 22 članov. Otvoril ga je načelnik g. M. Lajovic. Po poročilih tajnika in blagajnika se je prešlo na volitve ter je bil z 11 proti 5 glasovom izvoljen načelnikom g. H. Lebin-ger mi. Za podnačelnika sta bila izvoljena gg. Franc Skrabar iz Višnjegore in Rudolf Ahčan iz Zagorja o. S. Medtem je prišel v Litijo s popoldanskim vlakom g. Zebal iz Ljubljane zasledujoč pri tem gotovo politično misijo, ki pa se mu je popolnoma ponesrečila. Ko so vsled njegovega prihoda nekateri »mladinski« agitatorji dobili pogum, pričeli so po že izvršeni izvolitvi g. Lebin-gerja načelnikom protestirati, da je volitev neveljavna, češ, da g. Lebinger ni dobil zadostne večine glasov. Po dolgotrajni debati pa »e je z novim glasovanjem potrdilo, da je . bila izvolitev g. Lebingerja popolnoma pravilna, kar so potrdili vsi navzoči zborovalci razve n dveh. G. Lebinger je nato prevzel
predsedstvo ter se je vršila še volitev delegatov za Zvezo gremijev. Obravnavalo se J« potem še o spremembi pravil, zapiranju trgovin ter so bile sprejete resolucije. G. Lebinger je ob zaključku občnega zbora podal še načelno izjavo, da politika ne spada v strokovne korporacije in je v svojem zahvalnem govoru zagotovljal, da hoče varovati ne-pristranost trgovskega gremija.
Potek tega občnega zbora nam zopet dokazuje, da trezni trgovci ne marajo slediti politiki »mladinskih« agitatorjev in zato svetujemo tudi g. Zebalu, da naj svoj čas raje obme v koristnejše namene, kot da skuša sejati razdor in prepir med trgovce. Naj lepo posluša one, ki imajo malo več življen-ske izkušnje kot on in gotovo mu bo to več koristilo kot pa politična agitacija v gremi-jih. S časom se bo naučil tudi lepega vedenja, ki mu je do sedaj še precej neznana stvar.
Mladini in svoboda tiski.
Poturica je hujši od Turka, pravi prego- j -vor in naši mladini so za resničnost tega pregovora živ dokaz. Radikalno »Vreme« je odklonilo novi načrt tiskovnega zakona, zagrebški novinarji brez razlike na strankarsko pripadaost so ga odklonili in celo glasilo Wilderja, zagrebška >Riječ<, se je v uvod- 1 aiku izrekla solidarno z zagrebškimi novinarji in konstatirala, da je treba načrt novega zakona že iz strokovnega stališča odkloniti.
Edino naši mladinski listi so molče odobravali zakon, dokler jih niso nežurnalisti i* lastnih vrst prisilili, da zavzamejo tudi oni svoje stališče. In tako smo včeraj vendarle dočakali, da je pričelo »Jutro« vsaj z uvodom svoje razprave o načrtu novega tiskovnega zakona.
Nad vse značilen je ta uvod za naše mladine. Ker čutijo, da je načrt novega tiskovnega zakona tako reakcionaren, da se ne da braniti, zato si skušajo pomagati z jezuitskimi protiočitki. Pravijo: »Ker širši javnosti še ni načrt novega tiskovnega zakona podrobno znan, so porabili to stanje ljudje, ki hočejo v kalnem ribariti in so pričeli pisariti proti načrtu. Razume se, da so med prvaki te kampanje klerikalci. Kajti oni imajo še vedno »index« zabranjenih knjig in še vedno »imprimatur«. Za prosvetni tisk pa žele seveda »anarhijo mesto svobode«.
Da nista »index< in »imprimatur< v skladu s svobodomiselstvom, je gotovo. Toda ta cerkveni »index< ne boli nikogar, kdor se zanj ne meni, ker je za vse državljane neobvezen. <Index< je le interna zadeva katoliške cerkve in če so katoliki ž njim zadovoljni, uima javnost nobenega vzroka, da bi se zaradi njega razburjala. Vsled »indexa< more Jutro« brez skrbi ponatisniti še bolj proti-oerkvene romane, kakor je »Hči papeza-t in ai se mu ničesar bati, razven seveda, če se j se bo ujelo v zanjke novega tiskovnega za- j
kona.	,
Pri presoji novega načrta tiskovnega zakona je zato katoliški »index< brez pomena. Ce krati cerkev svojim vernikom svobodo, vendar ni s tem dan vzrok, da bi isto storila država. In tisti, ki utemeljuje reakcionarnost novega zakona s tem, da ima drugi še bolj reakcionarne zakone, je vse prej ko svobodomislec. V razpravi je sedaj načrt novega tiskovnega zakona in ne rimski »index--. zato ne begajte na stranpota.
Divno je, da si hoče člankar mladinskega lista pomagati celo z deklaracijo človeških pravic iz nove francoske revolucije. Ta deklaracija je stara že 136 let, ko je bilo časopisje komaj v razvoju. In še ta deklaracija govori proti vladnemu načrtu tiskovnega zakona, kakor sledi iz citata, ki ga navaja mladinsko glasilo. V tem citatu se pravi: »Svobodno priobčevanje misli in mnenj je ena »ajdragocenejših pravic človeka. Vsak <!r-
* iavljan sme torej svobodno govoriti, pisati, dskati, samo da odgovarja za vsako zlorabo te svobode v primerih, kakor bo določil zakon.«
Tn citat navaja mladinsko glasilo, da bi moglo prodati še en svoj zoUstičen trik. Svojim bralcem bi lahko sugerirali: Mi, namreč mladini, smo za svobodo tiska, toda smo bili tudi proti zlorabi svobode tiska. Oni drugi, klerikalci seveda v prvi vrsti, pa hočejo anarhijo mesto svobode, kar je celo francoska revolucija prepovedala. Ja, mi mladini smo tako radikalni, ko francoski revolucionarji.
Kdo se ne bi smejal, zastopniki politike taka roke, propagatorji nasilja pa svobodomiselni francoski revolucionarji! Pa menda se vendar ne istovetite z jakobinci ali celo s kbmunardi leta 1871?
Bodi pribita mladinska laž. Niti najmanje no nagovarjamo svobode tiska-in z vso odloc-nostjo smo proti vsaki anarhiji v tiskovnih aadevah. In prav nič se ne zgražamo, če »vaja novi tiskovni zakon cenzuro za čtaa vojne, če prepoveduje gojitev verske ali plemenske mržnje potom tiska, če ne dopušča pozivov k revoluciji in če kaznuje klevete. Vse to je v redu in nas niti najmanje ne
vinemirja.	,	,	,,
Hi nastopamo samo proti onim določbam, * katerimi se svoboda tiska popolnoma onemogoča in samo onim določilom načrta se upiramo, ki izročajo opozicionalen tisk na milost In nemilost policiji ter vladnim strankam.	v	.
Jn da obstoje take določbe v novem načrtu tiskovnega zakona, hočemo dokazati s citati načrta, ker naš bul varni list še m dosegel te stopnje, da bi načrt v celoti objavil. Naj bi etoril to le pred 14 dnevi, pa mu ne bi bilo
treba včeraj zdihovati, da se akuti slepiti javnost, ker ta načrta ne pozna.
Zalibože nam obseg ne dopušča, da bi na-krat in v celoti objavili vsa reakcionarna j določila novega zakona, temveč omejiti se moramo le na par najvažnejših določil.
IZVLEČEK IZ NAČRTA NOVEGA TISKOVNEGA ZAKONA.
Priznati treba, da je začetek načrta novega tiskovnega zakona nad vse lep. Clen prvi pravi, da je tisk svoboden. Ta svoboda ob-stoii v nemotenem izražanju misli v novinah ali drugih tiskanih predmetih.
Čl. 2 pravi, da se ne sme določiti nobena preventivna mera, ki bi preprečevala izhajanje, prodajo ali razširjenje novin, razven v slučajih, ki jih določa ustava.
tl. 3. Za tiskanje novin ni potrebno nobenega posebnega dovoljenja oblasti, niti ni potrebno položiti kake kavcije.	j
čl. 5. pravi, da zadostuje, če se izhajanje j lista prijavi policiji.	_	!
Nato slede razna določila o prijavnih dolz- i nostih-, ki nimajo nobene načelne važnosti. : Dobra so določila naslednjih členov 9 do ; 12, s katerimi se določa, da mora biti od- i govorni urednik tisti, ki je merodajen za pi- j savo lista in da ne sme biti odgovorni urednik poslanec.	j
Novost je, kar določa načrt glede razpečevalcev lista. Ti morajo biti stari naj-manjmanj 18 let in prijavljeni policiji, ki vodi e\iuenco razpečevalcev. Prijavo pa mora policija sprejeti. Razpečevati smejo list samo oni, ki imajo potrdilo policije, da so se prijaviti kot razpečevalci.
Drugi in tretji del načrta obravnava avtorsko pravo in tuje liste in ga moremo tu preiti.	/	.	j
Prepovedi.
Kakor je bil prvi del liberalen in kakor je lepo govoril o svobodi tiska, tako pa se s četrtim poglavjem pričenja nasprotna pesem, j Naj navedemo par členov.	,
Cl. 20 se glasi: Prepoveduje se razširjanje in prodajanje novin in tiskovin, če vsebujejo:
1. Razžaljenje vladarja in članov vladar-ske hiše;
2. razžaljenje tujezemskih državnih pogla- ■ varjev;
3. razžaljenje narodne skupščine;
4. neposredno pozivljanje državljanov, da s silo menjajo ustavo ali državne zakone in
5. prestopek proti morali.
Zakaj mi ščitimo tuje državne poglavarje, tudi če ni sklenjena reciprociteta, je več ko vljudno. Ali bi bil mar kaznjiv jugosloven-ski časnikar, če bi napisal članek proti predsedniku sovjetske republike ali proti kakemu eksotičnemu perzijskemu šahu?
Želeti bi tudi bilo, da bi bila »uvreda morale« malo bolj jasno definirana. Novinar •• končno bori tudi proti predsodkom, dostikrat pa obstoji morala iz samih predsodkov. Vsi pa tudi vemo, da oblastva nimajo ravno najmodernejših nazorov in zato bi bua jasnost v tej stvari nad vse umestna. Pa vrnimo se k zakonu.
čl. 21. Kraljevsko hišo v zmislu tega zakona sestavljajo kraljeva soproga, predniki in potomci kralja v direktni liniji s svojimi soprogami, rojeni bratje in njihovi potomci s soprogami ter kraljeve sestre.
čl. 22. Prepoved izhajanja uovin izdaja policijska Vlast, ki pa mora tekom 24 ur po izdani prepovedi predložiti prepoved sodniji, ki mora 'tekom 24 ur po prejemu prepovedi
o	njej razsoditi in nadalje tekom 24 ur svojo razsodbo poslati v izvršitev. Ce sodnija tega ne bi storila, potem se smatra, da je prepoved dvignjena.
Cl. 23. Proti sodnijskemu sklepu o odobreni prepovedi se more pritožiti obtoženi in tudi policija tekom 24 ur po prejemu sod-nijske razsodbe na višje sodišče ...
Cl 28. Prepoved se smatra za dvignjeno.
! l. Ce višje sodišče razveljavi razsodbo
prve instance;
!	2. če ugotovi višje sodišče, da se nista po-
] licija ali "sodišče prve stopnje držala določe-
i nih rokov;	____
3. če pristojna oblast ne predloži tekom osmih dni pri pristojnem sodišču po objavi razsodbe redno pritožbo.
I z drugimi besedami se pravi to, da dr« j konfiskacija policije najmanj deset dni in da ! more objaviti novinar zaplenjen m potem od sodišča oproščen članek šele tedaj, ko ni več aktualen. Ce pa se policija pritoži, potem se ta doba še neprimerno podaljša in novinar ! ie celo ne pride do svoje pravice.
V	čl. 27. se določa, da se iz lista ne sm« poznati da je bila katera stvar zaplenjena. Ta določba je v veljavi tudi v deželi Primo de Rivere in ni ravno dokaz o samozavesti oblasti. Mislimo namreč, da bi javnost, če bi oblasti zaplenile samo članke, ki pomenijo anarhijo v tiskovnih zadevah, liste z belimi lisami obsojala. Ker so pa iniciatorji novega načrta belih lis v listih boje, je v tem dokaz, da nikakor ne mislijo biti pri uporabi tiskovnega zakona bogzna kako liberalni, temveč se nasprotno boje, da bi 'bele lise opozarjale občinstvo, da brani list nevstra-šeno njihove pravice. Nove določbe pomenijo torej poslabšanje sedanjega stanja.
Popravkarstvo.
O	tem govori peto poglavje. Objavljamo celo poglavje, če prav samo o tem že govorili, da javnost vidi, kako liberalen je načrt novega tiskovnega zakona. Vse določbe glede popravkarstva so obsežene v štirih členih.
Cl. 29. Urednik časopisa je dolžan, da sprejme in natisne v časopisu vsak popravek, ki mu ga pošlje oblast. Ravno tako je dolžan, da natisne popravek privatne ali ju-ridične osebe, katere ime ali o delu ali življenju katere je bilo omenjeno v listu, ki ga on urejuje, bodisi da se v popravku navede-nice. Popravek se dostavlja uredniku s pošto.
ne činjenice navajajo kot neresnične, bodisi da se v njem navajajo nove činjenice, s katerimi se pobijajo aLi taje natisnjene činjenice.
povratnim recepisom ali pa preko sodišč prve stopnje mesta ali okraja, kjer je bil predmet natiskan. Sodišče je dolžno uredniku poslati isti dan popravek.
Člen 30. Popravek se mora natisniti v prvi ali drugi sledeči številki ali pa najdalj* v roku dveh dni, ko je urednik popravek prejel in sicer brez vsakih dodatkov, izprememfc ali vpletkov.
Popravek se mora natisniti na istem Mestu in z istimi črkami, kakor je bil natianje* članek, na katerega se nanaša. Popravek se tiska brezplačno.
Clen 31. Urednik se oprošča od doHaosti, da natisne popravek v teh slučajih:
1. Ce ni popravek podpisan ali ga ni podpisala ona fizična ali pravna oseba, ki j* v dopisu omenjena;
2. če je poslani popravek dvakrat daljši, kakor pa članek, ki se popravlja;
3. če obsega popravek kako kaznivo dejanje in
4. če je popravek napisan v drugem jeziku, kakor članek.
Člen 32. določa kazni, ie urednik ne *a-tisne popravka. Iz teh določil vidimo, da je urednik prisiljen vsak popravek sprejeti i« ga objaviti. Po starem tiskovnem zakon* so bile dovoljene samo ugotovitve, sedaj pa s« dovoljene tudi polemike. Ob volitvah se *o-re tako zgoditi listu, da bo nosil sam« popravke. Oblast more po novem načrtu splok vse popravljati. V tem oziru ne daje zakoa uredniku niti najmanjše zaščite. In člankar »Jutra« se sklicuje na revolucijsko deklaracijo iz leta 1789. Ne ironizirajte sebel
Že radi popravkarskih določil bi moral vsak novinar nastopiti proti načrtu *©-vega tiskovnega zakona. Pomislite samo. da more vsak obsojenec popravljati poredilo o sodnijski razpravi in da nima urednik »o-bene možnosti, da bi se temu uprl. Zakaj kazni so visoke in težke.
(Dalje prih.)
Neobjavljena Napoleonova pisma.
Urednik veleuglednega tednika »L’ Euro- s pe nouvelle«, L. Weiss, je raziskoval v sta- i rem, krasnem Saganskem gradu na isti ci- ] zelirani pisalni mizi, na kateri so bili pod- ; pisani dokumenti Dunajskega kongresa, i skrbno varovani arhivski zaklad večih, sto- j letij. In privlekel je na dan cele svežnje po- \ litično in človeško velezanimivih pisem Na- j poleona. Štefanije de Beauhamais, velike j vojvodinje Toskanske, Talleyranda, državni- j kov Thiersa, Guizota, Royer-Collarda itd. ! Korespondenco so povezali in zapečatili po | smrti vojvodinje Saganske, Talleyranda, j princezinje Kurlandske, še bolj znane pod : imenom »vojvodinje Dinska«. Vsa ta pisma so doslej neobjavljena.
L. Weiss je pričel sedaj v »Europe Nou- j velle« objavljati bistvene dele te dragocene zbirke. Šestdeset malih listov, pokritih s fi- j no žensko pisavo: Štefanija Beauharnais, ! okrog blodeča nesrečna mati jih piše vojvo- j dinji Dinski. S srčno krvjo pisana so zlasti pisma o prerani smrti »Aigloua«, sina Na-poleonovega, vojvode Reichstadtskega: »Zdel se nam je kakor upanje, ki je ostalo na dnu Pandorine pušice in Francija je mno- i go izgubila. Bil je posredovalec med narodi j in njihovimi knezi, posredovalec med starim in novim. On bi bil mogel rešiti svojo domovino v krizi, ki se nam je je bati...« Sedemnajst pisem Wellingtona. Med njimi so suhe cvetice in mal žepni robec z opazko, da ga je ovil vojvoda na nekem koncertu kralju Viljemu IV. okrog vratu, ko *je nastal radi odprtih duri prepih. Vojvoda ni vporabljal nikdar večjih in manj finih robcev«, pripominja dama. Celi kupi pisem so pisani od mladih nečakov Napoleonovih, vnukov njegovih bratov. Vsi žive veselo in brezskrbno življenje kot strumni dragonski častniki, v pričakovanju tega, kar še pride. Vnuk »veselega kralja Jčr6ma«, kralja Westfalskega piše približno tako-le:
»Poročal bi Vam o najnovejšem, toda ker nisem vpeljan v veliki svet, se tudi ne ba-vim s tem, kar se godi v teh krogih. V pol-svetu gre vse dobro. Ljubezen buči okrog mene, da mi jemlje Bapo. Obiskujem samo »meblirane dame«, toda kapital, ki se ga naloži v tej družbi, ne nosi visokih obresti.
Maškeradni plesi so jako dobro obiskani. Tam se napravi včasih kako prav prijetno znanje. V političnem oziru ni opaziti ničesar posebnega. Zdi se, da verujejo v mir (bilo ( je 7. januarja 1856). ta sen bolne doim^lji- ? je ,,	|
Bonaparte, poročnik 7. drag. polka, j
Potem slede velezanimiva pisma Napole- j ona. Pet osebnih, ki jih je pisal kot general | svoii Jozefini, eno dolgo politično, pisano od njegovega tajnika po diktatu: To pismo raz-, oravlja o pomenu angleške ustave in tvori ‘važni dokument za spoznanje gotovih poli- <
i	tičnih nazorov cesarja; potem pride kratka ! nata na vrhovnega poveljnika v Italiji, adre- j ■ sirana na novoimenovanega mmistra zunanjih zadev Talleyranda, čigar velike zmož- a »osti priznava in kateremu ponuja na koncu , ^pozdrave in bratstvo«. Temu biljetu je priložila vojvodinja Kurlandska drugega, ki ga ie pissl Talleyrand dne 15. marca na Duna- , ju in, ki se začne z besedami: ?Postavili boste Bonaparta poj>olnoma izven zakona. Tu storimo več: Postavimo ga izven človeškega • rodu ...«	.
Kako nežnoskrben »oprog je bil Napoleon! Prvo pismo na Jozefino se konča z bese- j
dami:	. . „
Ti pa, mio dolce amor, si spala dobro, ah si mislila vsaj dvakrat name! M Poljubljam Te trikrat, enkrat na srce, drugjč na usta, v tretje pa na oči.«
V	drugem pismu ječi vsa ljubezen sopro- \ ga, ki se spominja na italijanskih bojiščih s hrepenenjem državljanke Beauharnais ... Ce te vidim žalostno, se mi trga srce in mola bol je velikanska. Ako si vesela in ra»-posajena s prijatelji, tl očitam, da sl P9®8’ bila na mukepolno ločitev: Poteta si lahko-
miselna. Globokega čuta ni v tebi. Kahor vidiš, me ni lahko zadovoljiti...«
Tretje pismo, datirano iz general*«**' kvartirja v Milanu, pisano na oficielni papir republikanskih armad, je polno goreče strasti, žareče ljubosumnosti, polno blazne bolesti, ker se čuti general izdanega, zapuščenega, prevaranega. »Nikdar me nisi ljubila. Prenaglil sem se z vojnimi operacijami. Mislil sem, da te najdem 13. v Milanu, in ti si še v Parizu. Zatečem se v svojo lastno dušo. Dušim v sebi čustvo, ki me je nevredno, i* ako slava ne zadostuje za mojo srečo, tvori vendar element Bmrti in nesmrtnosti.. .< Toda v ognjeviti duši o resignaciji ne mor« biti govora. Cvetoča domišljija naslika še enkrat vse čase izgubljene: »Ti si lepa, tl si gracijozna. Tvoja nežna, nebeška duša se ar-cali na tvojem obličju. Oboževal sem na tebi vse. Da si bila naivnejša in mlajša, bi te bil manj ljubil. Vse se mi je dopadlo na tebi, do spomina na tvoje zmote in temno sceno, 14 dni pred najino poroko...« Pismo izzveni -temen obup: »Nikdar nisem verjel v sreio. Vedno je prhutala smrt okrog mene. Ali j* življene vredno tolikega hrupa?? Zbogom Jozefina. Ostani v Parizu. Ne piši mi vel, spoštuj vsaj moj azil. Tisoč bodal mi trga srce. Ne potiskaj jih še globje Zbogom meja sreča, moje življenje, moje vse, kar s«m imel na zemljini«
Pismo je brez podpisa ...
Temu ginljivemu izbruhu obupa sledi ao-per plapolajoč plamen ljubezni, ko izve Napoleon pravi vzrok njenega molka: Jožefi »a leži bolna v Parizu, trije zdravniki se trudi jo okrog nje, zaman skušajo generali, *a I«-lu jim Murat prevariti vrhovnega poveljnika ...
»Ah, nisem mislil, da je mogoče tab« strašno trpeti... menil sem, da ima bol svoje meje... Toda bol v moji duši je brezmejna. Žgoča vročica divja še po mojih žilah... toda v mojem srcu je obup ... Taistega dne. ko tebe ne bo več, preneham živeti tudi ja*. Nobena dolžnost, noben naslov me ne bo privezal več na zemljo. Ljudje so tako zaničljivi. Samo ti edina si paralizirala v mojih oček sramoto človeškega življenja .. .< Ona naj *• potuje, naj se ne izpostavlja nobenim nevarnostim in naporom. Napoleon hoče vsak da* zapustiti armado in odpotovati v Paril. »Naj ljubi slavo, kdor hoče, naj 9luži domovini, kdor hoče — moja duša se zaduši v tem pregnanstvu, bolna je, ako trpi moja sladka prijateljica, ne morem več hladnokrvno preračunati zmage...«
Tudi ta strašni izbruh je brez podpisa. Nekaj tednov pozneje izve BonapaTte, da Pie njegovi soprogi bolje. Čestita ji, gori od hrepenenja, da jo vidi zopet. Nekoliko žlo-budranja o vojni — nato se vzbudi zopet stara strast. Pravijo, da te je obiskal mladi Co-lincourd ob eni zjutraj, ter da si vstala Sel* ob eni. Govoriti je imel s teboj o svoji materi in svoji sestri. Treba je bilo izbrati *aj-prikladnejšo uro. Vročina je strašna. Moja duša gori. Začenjam uvidevati, da, ako nočemo ostati modri in zdravi, ne smemo lu-titi in se prepuščati sreči ljubezni do oboževanja vredne Jozefine. Tvoja pisma so hladna. Ogenj tvojega srca ne velja meni. Tra-ga! Jaz sem soprog, ljubimec mora biti kdo drugi. Treba je delati, kakor delajo vsi drugi Toda gorje onemu, ki bi ml prišel pred oči z naslovom tvojega ljubimca. Glej, ljubosumen sem. Za boga, ne vem, kaj sem, toda vem samo to, da brez tebe zame ni vel sreče ni več življenja ...« Se kratko vsplapola-nj’e ljubosumnosti, nato, kakor preteče, naključni stavek: »Sedmega v Bresclji, *•?«
81,0VENSKO MARIONETNO GLEDAUMS1 »ATENA« V MLADIKI.
Nedelja, 15. t. m. ob pol 8. In ofc 6. uri: »čarob*« g o« h« (Fr. Pocci).
Vstaja v Kurdistanu.
Znani orientoiog Alois Muril piše v :-'Yen-kovut pod tem naslovom sledeče:
Kurdi so Iranci, sorodni s Perzijci, indoevropske rodome, ii kateri pripadamo tudi mi. ia pradavnine bivajo v gorskem pasu, ki se razprostira od Sredozemskega morja do ferzijs&ega zaliva in ki ga zapira na severu in vzuodu tablasta iormacija, na kateri žive semitski Ara&i. l'red svetovno vojno je bila večina Kurdov pod tursko nadvlado, ostali pod perzijsko. Danes biva več ko 150.000 Kurdov v spornem ozemlju Eraka,, kjer vrši Anglija mandat Zveze narodov.
Anglija se je začela zanimati za Kurde v začetku 19. stoletja. Pošiljala je k njim misijonarje in ustanavljala dobrodelne ustanove, lazšujajoč tako svoj politični in deloma tudi gospodarski vpliv. Priborivši si tako trdno oporo v Kurdistanu, je mogla delati i urciji in l/erziji težke neprijetnosti in panrati vsem luškim prizadevanjem, smerečim preico ivur-distaua k toplemu perzijskemu morju, /a ca-sa svetovne vojne je izdelalo angleško vojno ministrstvo podroben popis Kurdistana, ker je hotel Foreign Otlice tej zemlji pridobiti popolno neodvisnost. Po svetovni vojni se je izkazalo, da bo šlo to težko, ker so Kurdi odklanjali angleške posadke in se jim zoperstavljali z"&rožjem. Tedaj se je Anglija trudila, da bi dobil Kurdistan vsaj samoupravo in svojo namero je izvedla v sevreški mirovni pogodbi. Ta pogodba pa je bila pokopana in z njo tudi samouprava Kurdistana. kozaaska mirovna pogodba samouprave Kur-distana uiti ne omenja, toda angleški politiki so znani po svoji vztrajnosti in neodjen-ljivosti. Ker niso mogli doseči avtonomni Kurdistan v Turčiji, so ga hoteli ustvariti v severnem delu Eraka. Glavno mesto v njem naj bi bilo Sulejmalije. Kurdski šejk Mah-mud je tam po angleški želji in z angleškim lozjem ter denarjem dvakrat ustanovil sa-lnoupravm Kuidistan, dvakrat je bil od njih odstavljen in dvakrat obsojen k sinrti. Prvič nm je bila smrtna kazen izpremenjena v dosmrtno ječo v Indiji, toda po par mesecih je bil pomiloščen in znova pooblaščen, da se postavi na čelo samoupravnega Kurdistana. Julija meseca 1924 je bil drugič obsojen na smrt, pa se mu je posrečilo pobegniti na turško ozemlje in sedaj vznemirja s svojimi pristaši britanske posadke.
Samoupravnega Kurdistana se boji kakor Turčija, tako tudi Perzija, ker bi bil vabljiv tudi za druge njih državljane in bi povzročal v obmejnem ozemlju stalne nemire. Ker tvorijo Kurdi v Perziji le majhen odstotek prebivalstva, dočim so v Turčiji za Turki najmočnejše pleme, skušalo Turki doseči, da bi bilo Mosulsko ozemlje pripojeno Turčiji in če že ne celo Mosulsko,' pa vsaj ozemlje, na katerem prebivajo Kurdi. Ta spor je prišel že pred Svet Zveze narodov, ki je poslal tro-9'ensko komisijo, da bi na licu mesta raziskala/ Komisija je pred kratkim prišla v A:osul in bila tu pozdravljena od prebivalstva s klici: »Živela Turčija!« To je presenetilo eranske Arabce kakor tudi njihove pro-tektorje, britanske oficirje in uradnike. Pristaše Turčije je 'bilo treba prisiliti k molku z dobra ali s silo, komisiji pa je bilo treba-preprečiti, da bi se svobodno stikala s prebivalstvom. Deloma sc je to posrečilo, toda za politike to ni zadostovalo. Treba je bilo po-kaznti, da se tudi domače kurdsko prebivalstvo upira Turčiji in zato je bila povzročena
vstaja. Je to ukaz, ki se v raznih deželah orienta cesio ponavlja.
Leta IU-4. so se uprla plemena, bivajoča na mdijsKi meji, proti iugaaistaiiu. Za einira ou si izvolili prmca Abdeuteiima, ki je bival leta doigo pou policijskim nauzoisivom v ladij!. i osrečilo se mu je po zeleznici priti tik do meje, prekoračiti cono angieskin vojsk in se udeležiti vstaje. Ko je bila ta udušena, se je mirno vrnil v Indijo, kjer je bil zaprt šele začetkom januarja, na enak način je prišel sedaj v Kurdistan princ Selim, sin bivšega Abdulhamida. Tudi on se je pioglasil za vladarja Kurdov in jih podpira z orožjem in denarjem, pa čeprav je še pred kratkim živel od tuje dobrosrčnosti.
Kurdi niso nikdar, poslušali turške vlade. Živeli so po starih fevdalnih običajih in se uprli takoj, kakor hitro je turška vlada samo poskusila uvesti red. Sedaj pod republiko so se tsoij nemirni. Mustafa Kemal je ustvaril dobro armado in posveča posebno pozornost orožništvu. Redna vojska in orožniki prodirajo v Kurdistan in zahtevajo zlepa in zgrda, da bi Kurdi častili varnost življenja in imet-ka, da bi plačevali davke in prihaja! i pravilno na nabore. To pa ni po volji starim fevdalcem, ki se zgražajo pred mislijo, da bi morali za svoje zločine in prestopke odgovarjati pred rednimi sodišči, kakor vsak od njihovih nekdanjih sužnjev. Ni čuda, da tožijo po starih časih in da iščejo zaveznikov,, ki bi jim k temu pomagali. Teu imajo zlasti mnogo med raznimi turškimi duhovniki, ki giedajo na sedanje člane turške vlade kakor na odposlance pekla, ki bi hoteli uničiti islam. Nikakor nočejo dovoliti, da bi posvetna oblast nadzirala njihovo delo in toži se jim po močnem sulianu, kakor je bil Abdulhamid, da bi pogubil vse člane in pristaše Velikega narodnega predstavništva. V sami Turčiji se ne morejo gibati. Grozi jim zakon o zaščiti republike, toda na ozemlju Kurdov so bolj svobodni, zlasti kjer so v bližini nezadovoljnih fevdalcev. Skupno z njimi so z navdušenjem pozdravili Selima, sina Abdulhamida, upajoč, da se mu posreči s tujo pomočjo obnoviti kraljestvo svojega očeta in da bo v njem vladal po njihovem duhu.
Vlada Velikega narodnega predstavništva
v	Angcri. ne podcenjuje sedanje vstaje v Kurdistanu. Turško prebivalstvo je od dolgotrajnih vojn izčrpano, v Kurdistan ne pelje niti ena železnica, ni tu nobene poštene ceste, niti potov. Kurdi morejo voditi leta dolgo gorilno vojno, zlasti še, če bodo podpirani iz sosednega zraka z orožjem in živili. Turčija nima denarja in potrebuje nujno miru, da se republika oživi. Postopanje Velikega narodnega predstavništva te bilo malo prenagljeno m prehitro. Razlagatelji in učitelji muslimanski so ogorčeni vsled brezobzirnega poseganja v cerkvene stvari, carigrajsko prebivalstvo ne more pozabiti, da mu je bila prizadeta z odpravo monarhije in s proglaše-njem Angore za glavno mesto smrtna rana in mnogi člani bivše mladoturške stranke težko prenašajo izgubo svojih pravic. Vsi ti iu podobni nezadovoljneži pa prodirajo v neivažnejša mesta turškega.trgovskega in pridobitnega sveta kakor smodnik, ki bi enkrat izbruhnil v plamenu, samo če bi vanj padla iskra. V Kurdistanu, na južnih mejah Turčije, je bil nedavno od tujcev položen ogenj. Če se spremeni v požar, potem isker ne bo manjkalo.
Gana Suta Champo.
(Od našega pariškega poročevalca.)
Gana Suta Champo je živel 30 let v samoti. Skalna duplina, 4000 m nad morsko gladino in 100 khi od svetega mesta Lhasa oddaljena, je bila njegovo stanovanje. Razmišljal je o svetih tekstih budizma ter je iskal resnico. Toda bil je velik lama, 5000 majhnih lam je poljubovalo njegovo roko in njegov blagoslov je imel božjo moč.
Gana Suta Champo, duševni vladar v Ghyance, čegar samostan leži nalik orlovemu gnezdu na nepristopni pečini, je moral ustreči staremu predpisu, po katerem morajo vsi veliki lame, razven Dalajlame, koncem njihovega življenja podvzeti veliko romanje. Leta in leta blodijo, večinoma nepoznani po vseh deželah sveta, mnogo se jih sploh ne vrne, ker jih preseneti na tujih tleh smrt; ostali ne smejo povedati nobenemu človeku niti besedice o tem, kar so videli in doživeli. Strogo je zapovedano, da govore o tem samo v Lhasi pred sveto trojico. Pred živim Budo, Tachy-lamo in Dalaj-lamo. Nato jih sprejme zopet neizmerni Himalaja in utonejo v večnem molku njegovih vrhov.
Mogoče prvikrat v zgodovini je imel Evropejec izredno srečo, da je spremljal »velikega lamo« Suto na njegovi romarski poti. Angleški kapitan Noel, drzni udeležnik himalajske ekspedicije Bruce, je prišel z gore
Lverest, ter je pasiral prav mimo slavnega samostana, v katerem se je starček Champo baš pripravljal na veliko-pot. Pet menihov ga je spremljam, poleg tega neki sveti slikar, Pema Tanduk po imenu. Noel je peljal romarje v Ceylon m Coiombo, potem preko Marseilla na Angleško. Kakor nekoč hudič Izveličarju, tako je pokazal^ tudi on zakrk-njenemu lami-knezu vse dežele sveta in nji-hove krasote. Vkrcal se je ž njim na moderni salonski parnik, vstopil v Pullmanov vagon in v kabino aeroplana. uvedel ga je v skrivnosti brzojava in telefona, tako da je poslušal govorico vseh dežel in narodov. Sedaj je Suta Champo v Parizu in bilo nam je dano, da smo ga videli iz obličja v obličje.
V	predsobi straži mlad gospod, sluga, ma-nager, cicerone v eni in isti osebi, ki nam par novinarjem predvsem reče: »Počakajte, proiim, Se trenotek, da odide zdravnik. La-
Predvsem naj bi šlo za to, da bi dobili novinarji izvesten dojem o modrosti teh, od boga blagoslovljenih, toda jako molčečih mož. Suto Champa so z velikim trudom pripravili do tega, da je izpregovoril z jasnim glasom, in tolmač je prevedel:
»Imeli smo srečo, da smo zlezli v želodec velikega nebeškega zmaja (očividno v oblake), in zemlja je izginila izpred naših oči. Ti ljudje so tako spretni, da se krečejo po zraku, toda se bodo li mogli nekoč dovolj visoko dvigniti, da pridejo do bogov.
Njihovi stroji so lepi in mogočni. Toda treba se jin je bati. Ti ljudje so že danes hlapci svojih strojev, in nekoč bodo od njih umorjeni.«
—	Nato je prosil nekdo »velikega lamo*, da dd belim možem kak svet in sporočilo Evropi:
»Vi delate boljše in lepše stvari, kakor mi. Toda vi ne gledate na vašo notranjost. Dvigate se visoko v oblake, toda vi niste v stanu, da bi se dvignili sami nad-se.
Mi vidimo resnico bolje, kakor vi. Tudi vašo resnico. Vodili ste veliko vojsko in pripravljate se k novim, še večjim vojskam. To bo vaša poguba.
Mi vidimo v vojni le eno: Veliko obsedenost od hudiča, srčno bolezen sveta.«
Nato je umolknil »veliki lama« in odpotoval je iz Pariza, ne da bi bil zinil še kako besedo.
Poljska in nemški predlogi.
me so momentano »prismojeni«, ni mogoče z njimi ničesar začeti.«
To je seveda stopnjevalo našo radovednost do viška. »Prismojenost«, to je ravno, kar smo hoteli videti.	■»
Silili smo vanj in prigovarjali smo mu zlepa, na kar so se končno vendar odprla vrata. Prizor je bil pač vsaj nenavaden. V luk-surijoznem stanovanju prvovrstnega hotela Champs-Elysees-jev se je nahajal natančno sredi sobe divan, na njem je ležal tuleč mož, in okrog njega je bilo 6 čudnih postav žafranove barve v gala kostumih: Rjava suknja, čez njo kričeče-rmena srajca, ki je segala do kolen, na ramah barvasti pasovi blaga, okrog vratu krasno vezeni šali. Pokrivalo je obstojalo iz široke čepice iz astrahana z jako dolgo dlako; velikanski uhani in okraski na gležnjih iz slonove kosti so izpopolnjevali slikovit vtis. Na koncu postelje je stal »veliki lama« Suta Champo, za glavo večji od svojih tovarišev; držeč roke ploskoma proti stropu, je molil s fanatizmom. Drugi so držali v desnih rokah ogromne sveče, katerih vonj se je čutil že v predsobi. Neposredno za nami je prišel tudi zdravnik. Z neizmernim spoštovanjem je odrinil častite lame na stran, preiskal »Ifolnika« hitro in brez ceremonij, ter predpisal — nekoliko antipirina. Zunaj nam je zaupal, da je odpadlo ubogemu lami Palka Choide nekoliko glazure iz zoba, vsled česar se je razkril živec ... Najbolj zadovoljen radi hitrega ozdravljenja je bil nedvomno stražeči cicerone; dosegel je za peto uro avdijenco pri gospodu Doumer-gue-u, in njegova potreba po reklami bi bila sigurno zelo trpela, da mu je ušla ta senzacija. Na drugi strani bi se bili lame prav gotovo branili, da bi storili brez svojega'bolnega tovariša le en sam korak iz hiše; zakaj prepričani so, da bolezen ni nič drugega, kakor hudoben duh, ki postane vsega-mogočen, kakor hitro ima opraviti z enim samim človekom.
Po povratku iz Elysšes-jev, ki tibetanskim svečenikom niso posebno imponirali — mogoče je bil gospod Doumergue po svoji navadi preveč preprost in familijaren — je aranžiral kapitan Noel mal Bprej’em lam.
Kakor znano, je Nemčija predlagala zaveznikom poseben varnostni pakt, po katerem bi bile sedanje meje Nemčije proti Franciji in lleigiji zasigurane, dočim bi se glede polj-sko-nemške meje in Danziuga ponovno razpravljalo. Naravno, da je ta nemški predlog \:.o roijsko silno vznemiril, zlasti še, ker je angleška javnost kazala dosti simpatij za nemški predlog. Posebno glede Danzinga in poljskega koridorja so mogli Nemci z uspehom razširjati nemško stališče, ker loči ta koridor Vzhodno Prusijo od Zapadne in so, po nemškem zatrdilu, vsled tega nastale velike težave v gospodarskemu življenju. V varstvo poljskih interesov pa je nastopila Francija, Ki je spoznala, da se meja ob Reni brani tudi na Visli in da bi bil .Versajski ugovor v celoti ogrožen, če bi bil razveljavljen glede Poljske. Z nastopom Francije je bilo poljsko stališče znatno okrepljeno.
Da ni poljsko stališče pretirano šovinistično, temveč utemeljeno, kaže izjava poljskega ministra Kovalskega.
Kovalski je dejal: Vse poljske stranke so si v tem edine, da mora biti ozemlje Poljske nedotakljivo. Vlada, ki bi se v tem oziru spustila v kakršnakoli pogajanja, je na Poljskem nemogoča. Ne samo Poljska, temveč vse človeštvo želi mir. Nemški predlog pa je tak, da resno ogroža mir, ker poljski narod ne more v tem vprašanju za nobeno ceno popustiti.
Prost dohod do morja je za -Poljsko živ-ljenske važnosti. Izkušnje za časa vojife leta 1920 so v polni meri dokazale, da se more razumeti pod prostim dostopom samo oni, kj nam je popolnoma na razpolago. V najbližji bodočnosti nam ne grozi nobena nevarnost. Naši odnošaji s sovjetsko vlado se stalno boljšajo. Ali pa moremo reči, da je tudi za bodočnost vsak konflikt izldjučen? Še pred
kratkim so vendar nemški časopisi poročali, da more Nemčija podpisati ženevski protokol le, če ni obvezana pripustiti v slučaju vojne na vzhodu' prevoz municije ali armad na Poljsko. Ali ni to dokaz, kako važen je za nas izhod na morje?
Z nemške strani se trdi, da povzroča sedanje stanje neprilike na gospodarskem in prometnem polju. O tem dvomim. Dogovor z Nemčijo glede koridorja (zveze Poljske preko nemške Vzhodne Prusije z Danzingom) je bil sklenjen pred tremi leti. Po tem dogovoru rešuje v vseli pritožbah, ki bi nastale glede prometa in gospodarskih neprilik posebno razsodišče v Danzingu. Temu razsodišču pripada eu Nemec in en Poljak, dočim je predsednik razsodišča danski konzul. Vem, da do 1. oktobra 1924 ni prišla na to razsodišče niti ena pritožba. Tudi nisem slišal, da Di do tedaj razsodišče imelo vzroka intervenirati. Ali se potemtakem more govoriti o mejnih konfliktih?
Po mojem mnenju ne morejo biti samo gospodarski vzroki nikdar merodajni za daleko-sežne teritorialne izpremenibe. Gospodarska in prometna vprašanja so gotovo za življenje narodov velike važnosti in treba jih je rešiti. To se pa da doseči samo na ta način, da se ne istoveti gospodarskih mej s političnimi. Ni treba političnih mej revidirati, pač pa je treba določiti, v koliko ne ogrožajo živi jenskih interesov držav in jih potem odpraviti potom medsebojnih pogodb.
Če je poljskemu narodu jasno, da se ne sme na mejah Poljske ničesar izpreminjati, ne da bi se državi zadalo smrtnih ran, potem moram opozoriti na dejstvo, da se mora Poljska za svoje sedanje meje zahvaliti v prvi vrsti žrtvam obmejnega prebivalstva, ki ae ni niti najmanj obotavljalo tvegati vse, samo da se zjedini s svojo poljsko domovino.
Politične vesti-
= Afera Thurn-Taxis. »Politika« objavlja izjavo britanske vlade, ki jo je ta podala na prošnjo ministra dr. Ninka Periča glede postopanja britanske vlade proti onim, ki so nemški in britanski državljani. V tej izjavi ; se navaja slučaj nekega Langerja, ki je bil
i	tak dvojni državljan in kateremu je bilo imetje na podlagi mirovne pogodbe zaple-j njeno. To je odobrila tako spodnja zbornica, ! ko tudi zbornica lordov. Dalje objavlja »Politika« izjavo šefa naše delegacije pri repa-racijski komisiji, gospoda Boš lcoviča, ki izjavlja isto ko britanska vlada. G. Bo-škovič povdarja, da je popolnoma vseeno, če je bil knez Thurn-Taxis tudi avstrijski državljan ali ne. Glavno je, če je bil nemški državljan in potem ima naša država brez-dvomno pravico, da zapleni njegovo veleposestvo. »Politika« objavlja nato tudi izjavo dr. Lukiniča, ki trdi, da je bil Thum-Taxis avstrijski državljan in da je merodajna za njegovo državljanstvo edino Avstrija. To podkrepljuje dr. Lulcinič s postopanjem naše vlade glede runtunskega podanstva. Britanski slučaj da ne drži. Ta primera bi držala le tedaj, če bi šlo zato, da je Thurn-Taxis naš in nemški državljan. Končno pra-
vi	Lukinič, da je vložil proti »Demokraciji« tožbo.	*
= Izjava dr. Radakoviča. Beograjski odvetnik dr. Radakovič pravi v svoji izjavi, da se je v zadnjem času dostikrat pogovarjal s Pribičevičem. V vprašanju Thurn-Taxisa je prvič govoril, ko je zvedel, da je dr. Lukinič ukinil sekvester. Tedaj sem opozoril Pri-bičeviča na težino udarca, s katerim bo zadet nacionalni blok vsled tega sklepa. Tedaj je Pribičevič te argumente najbrže usvojil, ker drugi dan je bil ta sklep preklican. Radakovič pravi dalje, da je ugotovil, da ni bil Thurn-Taxis nikdar avstrijski državljan in da so bile njegove prijave mistifikacije. Na to je opetovano opozoril ministra Periča in Grisogona, ki sta oba njegova dobra prijatelja, zlasti Grisogono. Končno pravi Radakovič: »Razumem težavnost položaja g. Pri-bičeviča tako kot politika, kakor tudi kot prijatelja dr. Lukiniča. Toda jaz sem ga osebno in preko prijateljev na to opozarjal tri mesece, ko je bil še čas. Sedaj pa je prepozno.«
= Nemške predsedniške volitve. Desnica se trudi, da postavi skupnega kandidata za vse meščanske stranke. Zlasti se skuša pridobiti za to misel centrum. Skupen predsedniški kandidat naj bi pomenil pričetek skupne politike meščanskih strank. Ker je centrum odklonil dr. Stegervvalda kot skupnega kandidata, se je ventilirala kandidatura vojnega ministra dr. Gesslerja, ki je bil pristaš demokratske stranke. To kandidaturo pa je odklonil iz zunanje političnih vzrokov dr. Stresemann in se mora zato smatrati to kandidaturo kot odklonjeno. Centrum še ni definitivno zavrgel predloga desnice za postavitev skupnega kandidata. Pričakuje se, da bo v nekaj dnevih prišlo do jasnosti glede predsedniških kandidatur v Nemčiji.
—	Augorska vlada je imenovala svojega diplomatskega predstavnika pri naši vladi.
S	tem so stopili odnošaji med Jugoslavijo in Turško v novo stanje. Ker ni naša vlada hotela podpisati Lozanske pogodbe, je prekinila Turčija vsak diplomatski stik z našo državo. Sedanji korak Turčije pomeni, da priznava pravilnost našega stališča glede Lozanske pogodbe.
= Fašisti proti ženski volilni pravici. Parlamentarni odbor, ki razpravlja o zakonskem načrtu, po katerem se naj bi dovolila ženam pri občinskih In oblastnih volitvah delna volilna pravica, se je izrekel proti načrtu. Odklonitev je bila utemeljena s tem, da je ta reforma nepotrebna in da vzgled drugih narodov za Italijo ni merodajen. Predlagatelji načrta pa so utemeljevali svoj predlog s tem, da je več ko tretjina vseh obiskovalcev višjih šol ženskega spola.
IZPRED SODIŠČA.
Prostitutka, ki jo imela nastavljena kar d™ agenta.
Pred okrajnim sodiščem stoji čedno in elegantno dekle Marija Merezini. Deklica je doma nekje v ljubljanski okolici. V šolo je hodila v Zagrebu. Ko je »absolvirala« ljudsko šolo, je postala sobarica. Kot taka je imela dovolj prilike, da se je seznanila z velikomestnim življenjem. Kar se je naučila v Zagrebu, v šoli velikomestnega življenja, je hotela izkoristiti tudi v 'Ljubljani, kamor je prišla pred kratkim. Seznanila se je z neko gospodinjo v Gosposki ulici, ki jo je vzela na stanovanje proti dnevnemu plačilu BO Din, in začela je hoditi na lov za moškimi. Najbolje se ji je dopadlo v kavarni »Emona«. Ker sama ni mogla dobiti dovolj klijentov, je najela dva agenta, dva »šimi-kavalirja« iz starodavnega Krakovega. Agilni B. ji je priba vljal »šimi-kavalirje«, ki so plačevali po 50 in 100 Din. Ako je plačal »šimi-kavalir« 100 Din, je dobil B. 50 Din provizije, ako je pa plačal samo 50 Din, je dobil B. 20 Din. Drugi agent M. S. ni bil tako denarja lakomen. Dekle se mu je dopadlo in S.-ju se je zahotelo ljubezni, zato je zahteval kot nagrado za take vrste usluge mesto denarja ljubezni. To ponudbo je Marija Merezini odklonila.
Pri obravnavi je priznala obtoženka svoje grehe sans gene in s smehom.
Sodnik jo je obsodil po vlačugarskem zakonu na tri tedne zapora.
Obdolženka: »Ali ne morete kazni nekoliko zmanjšati?«
Sodnik: »Ne. Pri nas se nič ne ,gliha‘!<
Obdolženka: »Oh, kako bodo dolgi trije tedni... To bo dolgčas! .. .<
Masatykove misli.
Ne poznam idealizma, ki pozablja na kruh.
Stvarno politično delo je narodna dolžnost inteligence.
Dnevne vesti.
— Za tiskovni sklad »Narodnega Dnevnika« je daroval dr. K. BOO Din. Iskrena zahvala! Vivant sequentes!
— Glasilo UJU »Učiteljski tovariš« polemizira na ta način, da potvarja besedo Narodni v Nerodni. Takemu načinu polemike seveda ne moremo slediti. Bodi pa ugotovljeno, da je stvar, ki jo je objavil »Učiteljski Tovariš«, prejel le v informacijo in je po svoji nerodnosti škodoval narodni stvari. Vokali so sedaj pravilno zapisani in če ne veruje »Učiteljski Tovariš« nam, naj stopi na merodajno mesto.
— Sedaj protestirajo. Gonja, ki so jo uprizorili mladini proti g. Jelačinu, je pričela mladinom postajati neprijetna. Na deželi je trgovstvo odločno odklonilo mladinske poizkuse zanesti politiko v trgovske kroge. Pa tudi v Ljubljani je trgovstvo mladinskega biča sito. Zato se je pričela med trgovci akcija, da se na mladinsko gonjo odgovori, kakor zasluži. To pa sedaj seveda mladinom ni prav in v včerajšnjem mladinskem popoldanskem listu piše nek mladin, da se naj neha z zanašanjem politike v trgovske kroge. Sami pričenjajo z zanašanjem politike v trgovske kroge in ko se trgovci temu upro, očitajo greh drugim. Fej, hinavski žurnalistiki!
— Kralj in kraljica posetita Dubrovnik. — Meseca maja prideta kralj in kraljica v Dubrovnik. Priprave so v polnem teku. Stanovala bo kraljevska dvojica v starem knežjem gradu.
— Zakon o zavarovanju delavcev in državni uradniki. Ministrstvo socijalne politike je odločilo, da so vse one osebe v državni službi, na katere se nanaša zakon o civilnih državnih uslužbencih, oproščene vplačevanja prispevkov, ki jih določa zakon o delavskem zavarovanju. Za kontraktualne uradnike in dnevničarje pa velja še nadalje obveznost za zavarovanje po predpisih omenjenega zakona.
— Prepovedan list. Ministrstvo notranjih del je prepovedalo razpečavanje lista »Illu-striertes Wiener Extrablatt«, ker piše proti interesom naše države.
— Odlikovanje novinarja. Novinar Mihaj-lo Zivančevič je odlikovan od Nj. Sv. Jeruzalemskega patrijarha z redom Sv. Groba. Dekret je izročilo odlikovancu posebno odposlanstvo.
— Razširjenje pristanišča na Sušaku. Za razširjenje sušaškega pristanišča Brajdiče, odnosno zgradbe novega mola, dolgega 207 metrov, je bila razpisana licitacija. Rezultat te licitacije je ta, da so ponudbe cenejše od preračunane svote, ki znaša 3,500.000 Din. Prišlo je pet ponudb, ki so jih stavila sledeča podjetja: »Beton d. d.« iz Splita, A. Baje-ra et comp. iz Zagreba, Ferro-Beton d. d. iz Sušaka, »Matašič et comp.« iz Sušaka in »Primorsko gradbeno podjetje« iz Sušaka. Najpovoljnejša je ponudba »Beton-a d. d.« iz Splita, ki je bila tudi sprejeta. To podjetje izvrši zgradbo za 18.20% ceneje od proraču-njene svote.
— Otvoritev pisarne. Dr. Emil Gaj je otvo-ril v Ljubljani, Beethovenova ulica 15, javno agencijsko in gospodarsko pisarno. Ker je služboval dolgo vrsto let v politični upravi in nato tudi dališo dobo v bančni stroki, poseduje znanje in izkustva, ki ga posebno usposabljajo za vodstvo take pisarne. Opozarjamo na njegov današnji oglas!
— Železniške olajšave za športnike. Članom športnih društev, ki potujejo na tekme, je dovolilo Železniško ministrstvo polovično vožnjo. Pogoj je, da potujejo v skupinah najmanj 15 oseb.
— Razpust društva. Veliki župan ljubljanske oblasti je razpustil podružnice »Svete vojske« v Dolu, Polhovem gradcu, Mekinjah, Stranjah, na Homcu, v Vavti vasi, Dobrniča1' in Kamni gorici, »ker že več let ne delujejo in ker nimajo niti članov niti imovine, torej tudi ne pogojev za pravni obstoj«.
Edgar Rice Burroughs:
— Razpisana mesta. Na državni realni gimnaziji v Novem mestu se odda mesto uradnega služitelja. Svojeročno pisane prošnje je oddati do 28. marca pri ravnateljstvu državne realne gimnazije v Novem mestu. — V državnem zdravilišču v Rogaški Slatini se odda službeno mesto obratovodje električne centrale. Prošnje je vložiti do 25. marca. ^
— Morilec Amalije Leircr aretovan. Včeraj opoldne so izšle v Budimpešti posebne izdaje časopisov, ki so prinesle senzacionalno cest, da se je končno policiji vendarle posrečilo aretovati morilca prostitutke Amalije Leirer. Morilec je mehanik Cseisman. Že predvčerajšnjim se je izvedelo, da je napravila njegova žena, še predno je bilo truplo umorjene najdeno, v krogih svojih znancev par prav čudnih opazk, iz katerih se da sklepati, da je morala vedeti za umor preje kakor policija. Predvčerajšnjim je policija Cseis-mana našla in aretovala. Po 15urnem zasliševanju je morilec priznal svoj zločin v polnem obsegu. Pri njem so našli tudi vse dragocenosti, ki so bile Leirerovi ukradene. Očeta umorjene, ki so ga bili po krivici obdolžili umora in aretovali, so nato takoj izpustili.
— Borza za trgovino z dekleti v Strass-burgu. V Strassburgu so razkrili borzo z dekleti, ki je prodajala dekleta predvsem v Jožno Ameriko in na Balkan. Glavna trgovca sta neki Argend, ki se je imenoval Mathis, in Thiolier. Zadnji je pobegnil. Policija jima je prišla na sled na sledeči način: Neka hamburška družina je anonsirala v časopisih, da išče službo za svojo hčer na kakem posestvu na deželi. Potom posredovalca ji je došla nato ponudba, ki je bila sprejeta. Pred odhodom je deklica zbolela. Zato je telefoniral oče na posestvo, odkoder je dobil odgovor, da tam ne vzamejo nobene deklice v službo. Zato je vzela stvar policija v roke. Ugotovila je, da so anonso inserirali trgovci z dekleti. Izsledila je dozdevnega posredovalca in ga aretirala. Pri aretovancu so našli več voznih listkov za Rio in zelo obširno korespondenco, pisano večinoma s šiframi. Iz te korespondence je razvidno, da se mu je posrečilo na ta način poslati v Ameriko preko 50 deklic v starosti od 16 do 18 let. Tudi je našla policija pismo sledeče vsebine: »Onih pet deklic je prispelo ter so na varnem. Pošljem jih v Newyork. V Hamburgu kar mrgoli policistov. S težavo smo jih spravili na parnik. Dve bi nas bili kmalu izdali, toda ti veš da ...dobro učinkuje. Poslal sem deklici v San Francisco, tam lahko kričita po očetu in materi, dokler hočeta. Kadar boš imel zopet blago, ga pošlji takoj na borzo v Hambrug. Ček
za sledi. Če se bodo deklice branile, jih
pošlji tja, kamor sem rekel. Tam bodo že pametne postale.
— Volik vlom v Tuškancn. Predvčerajšnjim ob 4. uri zjutraj je poklical inženjer Adolf Ehrlich po telefonu zagrebško policijo ter ji sporočil žalostno novico, da je bil izvršen malo poprej v njegovo stanovanje velik vlom, ki mu je povzročil prav občutno škodo. Vlomljeno je bilo najbrže med 1. in.
2.	uro ponoči. Vlomilci so vdrli z velikim železnim drogom vrata jedilnice ter pokradli vse zlate in srebrne predmete in svilene vezenine. Skoda znaša 84.000 dinarjev. Policija je poslala nemudoma kriminalne organe na lice mesta, ki pa dosedaj niso mogli najti nobene sledi o drznih vlomilcih. Najbrže gre za dobro organizirano vlomilsko bando, ki je izvršila tudi znani veliki vlom v vladni palači na Markovem trgu.
— Črnogorska osveta radi batin. Nekaj dni pred volitvami je sedel Črnogorec Jovo Miloševič v neki gostilni, v Bajmoku. Blizu njega se je nahajala družba madžarskih kolonistov. Ker je bil govor o politiki, je prišlo med Miloševičem in Madžarom Steva-nom Levajem do prepira, ki se je razvil v pretep. Pretep se je končal s tem, da so vrgli
Miloševiča na cesto ter zaklenili vrata za njim. Miloševič si tega ni dal dopasti. Razbil je vrata, planil v sobo ter izprožil dva strela na Levaja. Zadel ga je v čelo in Madžar se je zgrudil mrtev na tla. Dne 10. t. m. se je Miloševič zagovarjal pred novosadskim okrožnim sodiščem radi uboja. Obtoženec se je zagovarjal s tem, da mu njegov »črnogorski ponos« ni dovolil, da bi se pustil nekaz-njeno pretepati in metati na cesto od Madžarov. Sodišče pa tega zagovora ni uvaževa-lo ter je obsodilo Miloševiča na deset let ro-bije. Ta sodba je vzbudila med črnogorskimi kolonisti v Bajmoku veliko nejevoljo. Obtoženec je prijavil vzklic na apelacijsko sodišče.
— Ljubavna tragedija na Vrhniki. Ivanka Jereb, doma z Vrhnike, služkinja pri Galle-tovih v Bistri pri Borovnici, je imela ljubezensko razmerje z orožnikom Ogrinom. Te dni je prišla k zdravniku dr. šabcu ter mu prijavila, da je rodila pred 14 dnevi otroka, ki ga je zavrgla. Zdravnik ji je svetoval, naj se sama javi orožnikom, nakar je dekle izginilo. kam ne ve nihče. Domneva se, da je izvršila iz strahu pred kaznijo samomor. Otioka so orožniki našli v nekem zaboju v kleti. Jerebova ga je takoj po porodu najbrže zadušila. Pri Galletovih se je našlo v peči več sežganih ljubavnih pisem, našlo se je pa iudi pismo, v katerem prosi Jerebova Ogrina, da ji pomaga z denarjem. Orožnik Ogrin se je predvčerajšnjim ustrelil. Tako je torej končala ljubezenska tragedija, ki je zahtevala tri člo' eške žrtve.
Naknadno izvorno, da so v četrtek potegnili truplo Jerebove na Vrhniki iz Ljubljanice ter je prenesli v tamošnjo mrtvašnico.
— Izredni občni zbor »Ljubljanskega športnega kluba« se vsled sklepa zadnjega rednega občnega zbora vrši v petek, dne 27. marca v restavraciji pri »Slonu«. Dnevni red: 1. Volitev dveh revizorjev. 2. Določitev vpisnine in letnih prispevkov. 3. Izprememba klu-bovih pravil. Začetek ob 8. uri zvečer. V slučaju nesklepčnosti se vrši izredni občni zbor pol ure pozneje ne glede na število navzočih članov. — Odbor.
— Pevski zbor nar. žel, glasbenega društva »Drava« priredi v soboto dne 4. aprila t. 1. v Mariboru v Gotzovi dvorani koncert pod vodstvom g. prof. Hladkyja. Na koncert se prijatelji petja že danes opozarjajo.
— Velika tombola poštnih nižjih uslužbencev. — Dne 19. aprila t. 1. bo priredilo »Osrednje društvo poštnih nižjih uslužbencev« na Kongresnem trgu veliko javno tombolo z mnogimi lepimi in bogatimi dobitki. Vsaka tablica stane samo 2.50 Din. Prodajajo jih vsi pismonoši v Ljubljani, šiški, Viču in v Mostah. Nihče naj ne zamudi te ugodne prilike, vsak naj poskusi svojo srečo. Čisti dobiček je namenjen bolnim in podpore potrebnim članom, njih vdovam in sirotam. Začetek točno ob 15. uri. — Odbor.
— Zračna zveza iz Londona preko Beograda v Indijo. Šef angleškega centralnega zra-koplovnega parka Brancher sondira teren za zrakoplovno zvezo iz Londona preko Prage in Beograda v Indijo. Ta zračna zveza se ima organizirati v dveh letih. Vožnja iz Londona v Kalkuto bo trajala 100 ur.
— Volik vlom v Ljubljani. Predvčerajšnjim med 14. in pol 15. uro, torej pri belem dnevu, je izvršil dosedaj še neznan svedrovec drzen vlom v stanovanje strojnikove žene Pavle Šte-fanec, Frankopanska ulica 23, ter odnesel lep plen: kolarju pri tvrdki Slograd, Juriju Mau-rinu, ki stanuje pri štefančevi, je ukradel:
6	avstr, zlatov po 20 kron, 8 avstr, zlatov po
10	K, 5 zlatih moških prstanov, 5 zlatih ženskih prstanov, 3 zlate ovratne Verižice, zlato dvopokrovno žensko uro in 3 zlate ženske broše; Pavli Štefanec je odnesel: Srebrno žensko uro, zlat poročni prstan, par zlatih ženskih uhanov in otroški hranilnik z vsebino 1400 Din, služkinji Mariji Zveglič pa stodinarski bankovec. Maurin je imel zlatnino shranjeno v zaklenjenih kovčekih. Pavla Štefančeva je imela shranjene stvari v neza-
klenjenih predalih v omari. Storilec je prišel v stanovanje najbrže s ponarejenim ključem kuhinjskih vrat. Po izvršeni tatvini je zaklenil vrata sobe ter vzel ključ, ki je bil preje v ključavnici, seboj. Tudi kulienjska vrata je lepo zaklenil. Ob času, ko je bil vlom izvršen, ni bilo nikogar doma. — Skupna škoda znaša 23.550 Din.
—• Poskušen vlom. Trgovec Hugo Skola, Privoz št. 17, je prijavil na policiji, da mu je odtrgal v noči na 10. t. m. neznan storilec z namenom, da vdre v njegovo stanovanje, železno mrežo na kuhinjskem oknur. Ker ni storil ničesar drugega, je bil očividno pre-poden. V kuhinji je visela zimska suknja z večjo vsoto denarja. — Prejšnjo noč je slišal Skola pod oknom sumljiv ropot. Zato je vstal in šel pogledat, kaj je. Opazil je tri neznane moške, od katerih je eden svetil z električno svetilko ter gledal skozi okno v stanovanje. Na vprašanje, kaj delajo tu, so mu odgovorili, da iščejo »punic«, nakar so izginili.
— Prijatelj prešičevega mesa. V noči na 8. marca je razbil dosedaj neznan storilec okno delavnice posestnika Jožeta Pintarja v Gozdu pri Kranjski gori, zlezel v delavnico in prišel odtod v nezaklenjeno kuhinjo ter ukradel štiri kose suhega prešičevega mesa (dve plečeti in dve stegni). Tatvine je sumljiv neki berač, ki jo prosil dan popreje pri Pintarju kruha. Meso je bilo vredno 800 Din.
— Šest rešet je izgubil neki pijanec na Vrhniki. Ako jih hoče imeti nazaj, naj se zglasi na ondotni žandarmerijski postaji, ki jih je prevzela v svoje varstvo.
— Aretacije. Ljubljanska policija je aretirala predvčerajšnjim štiri osebe: Toneta Ja-pelja, ker je bil zasledovan v policijskem dnevniku radi tatvine. Feliksa Kobala, ker jo ukradel Mihi Dolinarju suknjič, vreden 200 Din, in dve drugi osebi radi postopanja.
— Pasji hipnotizer. Te dni je aretirala berlinska policija nekega kmeta, po imenu Gorgass, ki se je pečal obrtoma s tatvino psov. Imel je čudno lastnost, da so ga ime-
li	vsi psi, še celo najbolj hudobni, radi, tako da so mu skakali kar na ramena. Vsled tega mu je bila igrača, polastiti se živali, ki jih je potem prodajal. Med drugim je ukradel tudi ovčjega psa kinoigrallce Henny Porten. Možakar je svoje tatvine priznal ter se je opravičeval s svojo veliko ljubeznijo do psov.
— Lopov si je na begu zlomil nogo. V Mostarju je skušal te dni notorični tat Niko Andrijaševič vlomiti v neko trgovino. Pri tem pa ga je zalotil stražnik ter ga gnal na policijo. Spotoma se je Niko stražniku iztrgal in nabrusil pete. Ko je videl, da ga bo stražnik dohitel je začel plezati na zid neke hiše. Zid se je odtrgal in lopov je obležal pod ruševinami. Medtem je prihitel na lice me'sta tudi stražnik. Niko je pod ruševinami obupno jokal in vzdihoval, zakaj zlomil si je nad členkom nogo. Zato so ga odpeljali v bolnico da se zadostno pozdravi in pripravi na ječo.
— Drag krok. Privatni nastavljene« lvtu> Vadlaj je krokal te dni celo noč po zagrebških nočnih lokalih. Ko je prišel dopoldan domov, je opazil, da mu je bilo na kroku ukradenih 11.000 dinarjev.
— Tatvina konj v Žaprešiču. Posestnik Gjuro Kalomir je prijavil na zagrebški policiji, da sta mu bila ukradena v noči od 7. na 8. t. m. iz domačega hleva oba konja. Eden je bil 9 let star vranec, drugi 121eten rjavec. Konja sta bila vredna 10.000 dinarjev ter sta bila odpeljana najbrže v smeri proti Zagrebu. Lastnik je razpisal na najdbo konj nagrado 10.000 Din.
— Milijonski tat in obrekovalec. Karol Tartelj iz Damjancev pri Murski Soboti je ukradel dne 13. decembra lanskega leta Josipu Gašperju iz Mačkovca, s katerim je skupaj prenočeval, 18.400 Din, 115 dolarjev in 1,700.000 ogrskih kron. To mu pa še ni zadostovalo, marveč je Gašperja še pri sodišču obrekoval. Sedaj je dobil plačilo 1‘ mesecev težke ječe.
16
8
Tarzanovi doživljaji v džungli.
Dobro uro je iskal Tarzan hrane. Toplo gnjez-dece mu je darovalo svojo vsebino. Sadeži, jagode in slastne Pisangbanane so se vrstile na jedilnem listu, če jih je našel, kajti tem ni posvečal veliko pozornosti. Meso, meso je bil krik njegovega želodca. Danes na primer ga ni dobil.
Med tem pohajkovanjem po džungli, se njegov duh ni zanimal le za lov, temveč tudi za druge zadeve. Kakor navadno je obujal v spominu dogodke prejšnjih dni. Tako je doživljal sam zase zopet svidenja s Tantorjem in se spomnil pri tem tudi tiste skrivnostne jame, ki so jo izkopali črnci ter jo lepo pokrili. Neprestano se je izpraševal, kaj naj bi pomenila. Primerjal je svojo sodbo s sklepi, ki niso bili vselej pravilni, a vseeno mu je služil razum za kar ga je bog ustvaril. Ker ga niso ovirali večinoma napačni sklepi drugih, je kmalu spoznal pravilni smoter te ali one zadeve.
Med tem premišljevanjem, je nenadoma zrastla pred njim velika, črnosiva postava, ki je zamišljeno stopala po džungelski stezi. V trenutku je zaslutil Tarzan nevarnost. Sklep in izvršitev sta pri njem nastopala istočasno. Ze se je brzil po vejah, še preden je razvozljal jamino uganko.
Spuščajoč se od veje do veje, se je gibal v srednji višini dreves, kjer so bila najgostejše zaraščena. Nato je skočil na tla, drvel po preprogi zgnji-tih rastlin, dokler ni splezal zopet na drevo, če mu je oviralo pot gosto grmovje.
V	naglici je pozabil na previdnost. Opomin živalskih instinktov se ni oglasil in tako se je zgodilo, da je drvel preko jase, ne da bi pomislil na zapreko, ki bi se lahko na njej nahajala.
Prekoračil je že polovico jase, ko je nenadno vzletela pred njim tropa tic. Tarzan je odskočil, kajti dobro je vedel, koga naznanjajo ti mali stra-. žarji. Nosorog Buto je skočil na nizke noge in besno naskočil. Buto napada na slepo srečo. S slabimi očmi ne vidi niti pedi pred seboj. Ni jasno iz česa izvira njegov blazni napad, ali iz strahu, ali iz jezno-ritosti, katero mu pripisujejo. Sicer pa je za dotič-nega, kogar nabode, pač vseeno, kajti potem ga vprašanje gotovo ne bo več zanimalo.
Danes se je zaletel Buto slučajno proti Tarzanu, od katerega ga je ločilo le par korakov. Napadal je s sopihanjem in s hreščanjem. Mali tički, nosorogovi prijatelji, so svojega zaščitnika obletavali, tucat opic je na drevju čebljalo in kričalo, ko jih je preplašilo besno divjanje zverine. Le Tarzan je ostal hladnokrven in vesel.
Naskoku je gledal z jasnim čelom nasproti. Nič več ni bilo časa, da bi pobegnil na sosednja drevesa. Tarzan tudi ni imel namena Butu na ljubo menjavati svojo smer. Bedasto žival je že večkrat srečal, ter jo preziral.
Buto ga je dosegel. Ogromna glava se je vpog-nila, težki, dolgi nastavek se je pripognil za strašni namen, za katerega ga je določila narava. Ko se je Buto pognal krišku, je zarinil svoje orožje v prazni zrak, kajti mladenič se je bil z mačjim skokom pognal na široki nosorogov hrbet.. Še en skok, pa je
bil zadaj na tleh in kakor jelen je zdirjal proti drevesom.
Ves besen in speljan na led se je zaletel Buto v drugo smer, ki pa je bila oni, v katero je zbežal Tarzan, ki jo nadaljeval svojo pot po drevju baš nasprotna.
V	majhni razdalji je topotal slon po izliojeni stezi. V grmovju pred njim je bežal zamorec ter napeto pričakoval. Zdaj je zaslišal tudi on, grmeči, hlopneči slonov korak.
Na-desni in levi so se skrivali drugi črnci. Tiho znamenje od moža do moža je naznanjalo, da se približuje žrtev. Hitro so se primaknili bližje ter se postavili proti vetru za drevesa, mimo katerih je moral Tantor. Zradostil jih je pogled na mogočnega slona, ki je nosii seboj toliko dragocene kosti, da jim je vriskalo srce.
Komaj je Tantor zapustil drevesa, so splezali črnci na tla, pričeli tleskati z rokami in kričati. Slon je za hip obstal, napel svoj rilec in stegnil rep, pri-sluknil z ušesi, nato je zdirjal naravnost po stezi naprej — proti jami.
Za njim so rjoveli črnci ter ga priganjali k vedno hitrejšemu begu, da ne bi mogel tal pred seboj pravočasno pregledati. Slon Tantor, ki bi bil lahko z enim samim napadom razpršil svoje zasledovalce, je bežal kot preganjani jelen — strašni, mukepolni smrti nasproti.
Prav zadaj za brakado je dTvel s spretnostjo veveričino Tarzan, ki je dobro slišal kričanje ter si ga pravilno tolmačil. Enkrat je ostro zakričal, toda Tantor ga v svojem obupnem strahu najbrže ni čul.	(Dabe	prih.)
m
ii
v jul Dievniti"
iiaiD popoln espeh!
Prosveta.
Ljubljanska opera. V torek zvečer so peli »Tosco« z gosti gdč. Zikovo, g. Šimencem in f. Viškovicem iz Zagreba. Predstava je bila aa lepi višini po njih zaslugi. Mario in Tosca sta bila v vsakem oziru odlična, g. Vuškovič (Searpia) je bil pred leti pevsko silnejši, ostala mu je le kolosalna igra. G. kapelnik Balatka, ki je Tosčo dirigiral namesto obolelega g. ravnatelja Rukavine, je dokazal, da »na tudi Puccinijeve partiture dobro interpretirati. — V četrtek zvečer se je radi obolelosti več članov vršila namesto »Boheme« opera M i g n o n , v kateri je nastopil g. Burja (Viljem Mušter). Repertoir je zaradi »eprilik v zastoju: na oder ne moreta niti Don Juan, niti Boheme. G. Betetto se zelo tnadi, da omogoči predstave.
Nedelja y Narodnem gledališču. V nedeljo popoldne ob treh se poje opera Boheme m si-*e* z gostom tenoristom Josipom Rijavcem l vlogi pesnika Rudolfa. To partijo prišteva Rijavec med svoje najboljše vloge. S to predstavo hoče dati uprava priliko tudi onemu našemu občinstvu, ki redno poseca popoldanske operne predstave, da čuje odličnega Hinetnika-rojaka. Ostale vloge pojo: Rozumo-va in Thalerjeva, Cvejič, Subelj, Zathey in Zupan. Cene za to predstavo so znižane. V drami pa j« samo večerna predstava in sicer Vdova Rošlinka, ki se je pri publiki izredno priljubila.
Dijaška predstava v drami. Danes v so-soboto popoldne ob treh se vprizori v drami Župančičeva tragedija »Veronika Deseniška« kot dijaška predstava po znižanih cenah. — Predstava je namenjena v prvi vrsti našemu ■dijačtvu, ima pa pristop tudi drugo občin-»tvo. Konec ob 6. uri zvečer.
Skladatelj Emil Adamič je komponiral na besedilo Simona Jenka »Zdravico« za moški zbor ter jo poklonil »Zvezi slovenskih pevskih zborov«. Skladba je veličastna in učinkovita ter jo bodo prvič peli združeni zbori iz Slovenije na Zvezinem koncertu dne 3. maja 1.1.
Dr. Čerinov simfonični koncert v ponedeljek 16. t. m. se prične točno ob 20. uri z Ouvertura v skoro klasičnem slogu pisana je Ouvertura v skoro klasičnem slogu je pisana briljantno instrumentirana in bo krasen uvod koncerta. Nedeljsko muzikalno predavanje je namenjeno šolski mladini. Vstopnice prodaja trafika v Selenburgovi ulici št. 1.
Slavnostno akademijo priredi ob priliki razvitja svojega prapora ljubljanska akademska Orjuna v četrtek, dne 19. ob 10. uri dopoldne v Filharmonični dvorani. Spored je sledeči: Slavnostni govor. Govori akademik Oton Planinšek, nato zapojejo po dve pesmici operni pevci Vilma Thierry-Kavčnikova, Svetozar Banovec in Nikola Cvejič. Vijolinski mojster prof. Šlais pa nam zaigra Winiavski-> jevo Romanco in Obertas: Mazurko. Vse koncertne točke spremlja na klavirju prof. Jan-■o Ravnik. Vstopnice v Matični knjigarni.
Književnost.
Damir Feigel: Domače živali. — Splošna knjižnica zvezek 37. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigama. Strani 72. Cena broš. 10, vez. 15 Din. — Rado Murnik, Fran Milčinski (ali Fridolin Žolna), Damir Feigel: to je triperesna deteljica naših pri-v.nanih slovenskih humoristov. Spisi vseh teh treh pisateljev so v našem narodu kaj priljubljeni, vsi se odlikujejo z lepim, čistim, fladkim jezikom in z zdravim pristnim humorjem. Posebne vrste humorističen spis je *adnja Feiglova knjiga: »Domače živali«, ki .1« pravkar izšla kot 27. zvezek »Sploišne knjižnice«. V obliki prirodoznanske knjige opisuje naš goriški rojak Damir Feigel v tej knjigi domače živali na posebno šaljiv in Segav način. Vsled duhovitih besednih iger in vsled presenetljivih zvez resnega s šaljivim ne pride bralce iz smeha. S skromnimi sredstvi, opisujoč domače živali, brez pretirane drastike in neokusnih burk, zabava ta knjiga od početka do konca. Kdor ima rad zdrav humor in bere rad gladko slovensko besedo, ta naj seže po tej knjižici — cena je izredno nizka: 10 Din broš., 15 Din vez. Nikomur ne bo žal, da je to storil. Večkrat bo potem še rad zopet vzel knjigo v roke in jo zopet in zopet prebiral: vsakokrat mu bo nudila neskaljen užitek. Knjižica se dobiva pri založnici Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8, in v vseh drugih knjigarnah.
H. P.:
TABORNIŠTVO V SSSR.
Radi skrajne konservativnosti predvojnih vladnih krogov na Ruskem in nezaupljivosti tuipram novotarijam iz zapada se taborniška ideja ni mogla širiti tako kot v ostalih dr-tovah. Pred vojno je obstojala neka podobna organizacija, ki ie bila zmes skavtov in kadetov.
- ,Skavli,zen> »e je začel širiti na Ruskem ^Je med svetovno vojno. Po prvem prevratu P°“ .jv.? ■ ^frenskega bo se prekrstili v »razvjedčikK kot so se prej imenovali deloma v »rdeče viteze«.
Ko se je začel zanimati novi režim pod vodstvom komunistične stranke za to silno važno in uspešno vzgojno metodo, se je za-iel pokret naenkrat z nezaslišano hitrostjo širiti. Nastala je organizacija »Mladih Pionirjev«, napol vojaškega značaja, ki tvori naraščaj Konsomola (Udruženja komunistične mladine). S kakšno hitrostjo je rasla organizacija, naj služijo sledeče številke: 1. avgusta 1928 je bilo 75.000 članov, 1. maja 1924 161.000 in koncem leta že 250.000. Ako bo to število še nadalje tako raslo, bodo imeli Rusi v enem ali dveh letih najmočnejšo taborniško organizacijo sveta. Organizacija izdaja ve5 časopisov, od katerih je najboljši »Baraban« (Boben).
Zahvala.
Za mnogobrojne izraze sožalja in izkazano nam iskreno sočutje ob smrti našega srčnoljubljenega soproga, očeta, brata, strica, svaka in tasta, gospoda
DOMINIK LUŠlN-a
posestnika Irt trgovca z lesom
izrekamo tem potom vsem, vsem našo najudrihejšo zahvalo.
Hvala vam vsem, sorodniki, prijatelji in znanci, ki ste v Ljubljani in Sodražici spremili dragega nam pokojnika na njegovo zadnjo pot. Posebej bodite zahvaljeni obe ljubljanski šentpeterski C. M. podružnici in napredno gospodarsko politično društvo za Vodmatski okraj; nadalje najlepša hvala sort ražkemu Sokolu, ribniškemu Sokolu in gasilnemu društvu v Sodražici, kateri društvi ste v kroju v kroju in s praporom počastili rajnika. Srčna hvala g. Josipu Oberštarju, starosti sodražkega Sokola in g. Jakobu Perdanu, načelniku sodražkega gasilnega društva za njiju globoko segajoča poslovilna govora. Enaka hvala pevskemu zboru iz Sodražice in Ribnice za ganljive žaloptinke. Zahvaljeni bodite v~i za prekrasne vence in cvetje in vi vsi. ki ste prihiteli v tolikem številu iz Ljubljane, Loškega poteka, Ribnice, Ortneka, Poljan. Lašč ■/. g. Ivanom Pucljem, narodnim poslancem, Dobrepolja itd., da spremite pokojnika do njegovega poslednjega domovanja.
Ljubljana - Sodražica, dne 11. marca 1925.
Žalujoči ostali.
Pripoveduje se, da je »agledal veliki filozof in pisatelj nekega dne na ulici policijskega stražnika, ki je baš aretiral nekega meščana. Grof se je ustavil in vprašal čuvarja java« varnosti:
»Znate li čitati?«
»Nedvomno!«
s Ste že kdaj čitali sv. pismo?«
»Sem, gospod!«
»Kako pa potem morete pozabiti »ašelo, da se svojemu bližnjemu ne sme storiti «*•-ga, česar sami sebi ne želimo.«
Stražnik premišlja nekaj časa, mere* Tolstega od nog do glave, nato pa reče:
»Pa vi, gospod, znate li čitati in pisati?«
>I)a!«
>Ali ste že kdaj čitali policijske predpis*'?«
»Še nikoli!«
»Dobro! Potem pa pojdite takoj domov i« jih prečitajte!«
Prepovedano iisledovanje očetovstva.
Nekega dne se je sprehajal Napoleon 111. s svojim adjutantom v nekem javnem pariškem parku, v katerem se je igrala živa la brezskrbna gruča otrok, Nakrat prileti od nekod žoga, ki zadene Napoleona naravnost v lice. Adjutantu je bilo pri srcu, kot da mu je kdo prisolil klofuto; pohitel je k gruči in zgrabil neprevidnega malega lastnika žoge aa vrat. Ko mu je mojstrsko navil ušesa in temeljito izprašil hlačice, ga je vprašal:
»VeMi, da si zadel z žogo samega cesarja?*
»Kaj zato! Moj oče pravi vedno, da cesar j ni nič,« odgovori nadebudni dečko.
»Kdo pa je tvoj oče?« se zadere adjutant.
Tedaj se pa vmeša v pogovor Napoleon, ki reče adjutantu z nasmeškom:
»Mar ne veste, da je po francoskem zakoau prepovedano izsledovanje očetovstva?«
Diana puščave. V Ameriki vzbuja splošna sočuBtvo smrt mlade dame, katere usoda j* bila bolj romantična, kakor bi si mogel izmisliti kak pesnik. Junakinja te drame je mis Aliče Gray, čudovito lepa hči bogatega čikaškega trgovca. Obiskovala je univerzo in si pridobila par diplom. Vse lepe čednosti in lastnosti so bile v njej združene in zato je v ameriški družbi slovela. Pred devetimi leti je nakrat izjavila, gotovo v zvezi z nesrečno ljubeznijo, da ima kulture zadosti in da se povrne k naravnemu življenju. Njen ideal da so prvotni prebivalci jam. In odšla je v neko zapuščeno in napol razpadlo kočo v peščenih puščavah pri Michiganskem jezeru. Živela je tu v začetku čisto sama, nosila je kolikor mogoče malo oblek, bila večinoma čisto naga, živela je od rib in drugih živali, ki* jih je nalovila. To njeno romantično življenje je seveda vzbudilo med njenimi znanci veliko pozornost in dobila je ime »Diana puščave«. Ko je že leta dolgo tako sam« živela, se ji je pridružil nek Paul Wilson, orjak skoraj 2 metra visok. Izjavil je, da je pripravljen deliti Ž njo usodo in nato sta se poročila po božjem zakonu. Živela sta dalje kot prava prebivalca jam in trpela vse mogoče pomanjkanje. Narava lepe Diane je bila preslaba, da bi vse te napore vzdržala in letos je Diana po petih tednih bolezni umrla. Wilson pa je ostal še naprej v puščavi.
Gradbeno podjetje
Ing. Dukic in drug
Ljubljana, Bohoričeva ul. St. 24
Telefon štev. 560
se priporoča za vsa v io stroko spadajoča dete.
To in ono.
1921	1922	1923
19.2	19.0	19.0
1.0	2.2	2.2
12.3	12.5	12.4
3.0	3.3	3.4
3.0	3.3	3.2
0.6	1.7	2.4
2.3	2.6	2.7
2.2	2.6	2.6
2.2	2.3	2.2
7.0	7.0	7.3
18.8
1.4 1.8 1.6
1.9 5.0
1.4
1.4
1.9
6.9
1924
18.9
2.2
118
3.6 8.1 2.8
2.6 2.5
2.3
7.3
Gospodarstvo.
SVETOVNA TRGOVSKA MORNARICA.
Te dni je priobčil angleški Lloyd register statistiko svetovne trgovske mornarice. Iz te statistike izhaja velik porast trgovske mornarice v zadnjih štirih letih na-pram letu 1914. V tem pregledu se nahajajo vse parne in motorne ladje od 100 bruto ton navzgor, brez lesenih ladij in onih, ki plovejo ua Velikih jezerih v Severni Ameriki.
V naslednjih letih je bilo stanje trgovske mornarice, izraženo v milijonih bruto ton, nastopno:
1914
Anglija Oominjoni Zed. a. drž.
Japonska Francija Nemčija Italija Holandska Norveška Druge zemlje
Skupno	42.5 54.2 56.8 57.9 57.5
Nemčija, ki je bila leta 1914. na drugem mestu, je padla v letu 1921. na deveto, ker je tega leta bila prisiljena odstopiti zaveznikom 3 milijone bruto ton brodovja. 2e v letu 1923. se je povzpela Nemčija na 7 mesto in dosegla v letu 1924. četrto mesto.
Ogromen napredek kažejo Zedinjene Ameriške države, ki so porasle od 1.8 milj. ton leta 1914 na 11.8 mil. ton v letu 1924. in postale resen tekmec Anglije, katere bro-govje je skozi ves čas konstantno.
Velik napredek v tehniki vedno bolj izpodriva jadrnice in tudi parobrodi izgubljajo na važnosti. Leta 1914. je bilo motornih ladij za 234.000 bruto ton. V letu 1924 se je dvignila ta številka na 1,638.000 ton. Skoraj 17 milijonov brutto ton ladij troši danes nafto, ki je zadnja leta povzročila popolen preobrat v ladjedelništvu.
Zastoj v svetovni trgovini je povzročil ve-veliko nezaposlenost v trgovski mornarici.
Tako je ležalo na primer v luki leta 1922. okrog 10 milijonov ton, leta 1923. 8 in pol milijonov ton in v letu 1924. 6 in pol milijonov ton brodovja.
Kakor se vidi, se je situacija v minulem letu izboljšala.
Vzlic splošni krizi je bilo leta 1924. v grad-bi brodov za 2,577.0000 ton, od katerih odpada na samo Anglijo 1,468.000 ton.
Od sedanje krize svetovne trgovske mornarice je posebno težko prizadeta Anglija In zadnji mali padec v tonaži trgovske mornarice. Angleži z zadovoljstvom pozdravljajo, ker je sedanja trgovska mornarica preštevilna, da bi bila v celoti zaposlena.
Curih, 18. marca. Beograd 8.35; Pariz 26.60; Praga 15.40; London 24.82; New Yort 5.186; Milan 21.02; Dunaj 0.00739.
X Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je prejela od Generalne direkcije državnih železnic v Beogradu obvestilo, da se ukinja tarifna naredba, po kateri se med 1. septembrom in 1. aprilom vozarina za drva, kurjavo, premog, koks, opeko, strešnike, lomljeno kamenje, steklene drobce, navadno prst, pesek ter gnoj računa po naslednjem višjem tarifnem razredu. S tem je ko-nečno ugodeno davni želji in prošnji naših gospodarskih krogov.
X Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 25. marca t. 1. ponudbe glede dobave 6 komadov ognjenih mostov iz litega železa. — Dne 6. aprila t. 1. se bo vršila pri upravi državnih monopolov v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave belega kartona. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Oddaja ▼ zakup zemljišča na zgradbo restavracije na postaji Doboj se bo vršila dne 6. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
LJUBLJANSKA BORZA.
Dne 13. marca 1925.
Vrednote: 7% invest. pos. iz leta 1921 den. 65, bi. 67 >4; 4% Kranjsko dež. pos. iz leta 1888 bi. 22ti; 4K% Kranjsko dež. melior. pos. iz leta 1911 bi. 22%; A%% Kranjsko dež. pos. iz 1. 1917 bi. 22K; Celjska pos. den. 210, bi. 210, zaklj. 210; Ljublj. kred. banka den. 235; Merkantilna banka den. 105, bi. 105, zaklj. 105; Kred. zavod za trg. in ind. den. 190, bi. 200; Strojne tov. in liv. d. d. bi. 135; Združ. pap. Vevče den. 100, bi. 112; »Stavbna družba« den. 275, bi. 285.
Produktna borza: Les: Trami suhi, mer-kantilno tesani, 8/8, 8/11, 11/11, 11/13, 13/16, 13/19, 16/19, 16/21, 19/24, 21/26 in 24/29 cm, fco Postojna 20 vag. den. 370, bi. 370, zaklj. 370; trami, lepo merkantilno tesani, suhi, asortirani, od 4/5—12 m dolž., od 16/29 do 24/29 cm, fco Postojna tranz. 50 vag. den. 382, bi. 382, zaklj. 382; hrastovi frizi, od 4 do 9, od 25—60, I. in II. vrsta, fco Postojna den. 1380; deske, 20 mm, 30 mm, media 24, fco Postojna den. 575. — Žito in poljski pridelki: Pšenica sremska, par. Ljubljana bi. 490; pšenica medjimurska, par. Ljubljana bi. 475; odpadek pšenice, par. Ljubljana bi. 325; otrobi pšenični, drobni, 'A pap. K juta vreče, fco Ljubljana bL 205; koruza nova, prompt., fco sremska postaja 182.50; koruza nova, april, maj, junij, fco Postojna tranz. bi. 260; koruza defektna, v jutastih vrečah, fco Postojna tranz. den. 177; oves makedonski, fco Ljubljana bi. 340; ajda siva, fco štajerska postaja bi. 290; ajda siva, fco medjimurska postaja bi. 325; ajda siva graščin., fco med-jimur. post. bi. 337.50; laneno seme, zimsko, !co Ljubljana den. 700; bučne peške, rešeta-ne, fco hrvatska postaja bi. 500; bučne peške, rešetane, fco, Rijeka neocar. bi. 525; krompir rdečkast, fco štaj. postaja bi. 165: krompir beli, fco štaj. postaja bi. 140; krompir rumeni, fco štaj. postaja bi. 130; čebula, fco štajerska postaja bi. 360.
BORZE:
Beograd, 13. marca. Curih 12.05; Milan 253.30; Pariz 320.50; New York 61.90; London 297.80; Praga 184.70; Berlin 14.85; Dunaj 0.0873.
Najboljši
Šivalni stroj Je edino le
ia »ellko	T«M°r	«13	la	aals
A. France-Brousson:
GOSPA RETORIKA.
Človek postane dober pisatelj, ako postane dober mizar: s tem da gladi in lika svoje stavke. ... Retorika je danes na slabem glasu: »Gospa Retorika,« se je govorilo v srednjem veku. Meni je žal tega: Vadila je ugajati, učiti, ganiti. Ideje minevajo; ona pa je večna.
... I, kakopa! Imamo preprosti slog, vzvišeni slog, umerjeni slog. Temu se naši mlečnozobci smejejo, da hočejo popokati! Ali to je jasno ko beli dan, to je la Palisse-ova resnica. Mar pišemo z istim črnilom, z istim peresom in v istem tonu pariškemu nad-vladiki, svoji priležnici ali trgovcu Kloba-sarju?« (Plemič La Palisse, ubit 1. 1525, torej natanko pred 400 leti, se je tako hrabro boril, da so mu vojaki zložili daljšo pesem z odpevom: »Četrt ure pred smrtjo bil je še živ,« t. j. da se je še čvrsto tolkel z Italijani. Sčasoma se je ta pomen pozabil, tako da je ta refren postal smešna tavtologija. Odtod izraz »la veritč de La Palisse« za isti-no, ki se sama po sebi razume.)
Tolstoj in stražnik.
Kakor znano, je grof Lev Tolstoj odrekal človeški družbi pravico kaznovanja tistih njenih članov, ki bi se kakorkoli že pregrešili
Josip
Petelinc-a
znamka
Grltzrter in Adler
M rodbino, obrt In industrijo
Ljubljana “-JEK
Pouk * vezenju braiglata. Vetatna garand|a. Delavnica ca popravila
Jaofc London:	(33)
burni doživljaji.
Roman as iužnega morja.
—	No, sedaj pojdem »pat, vas pa prosim, «t* ni jutri zjutraj poveste svoje mnenje. Neprestano ine jezite. Strahopetec in sebič-aež ate, da veste. Bojite se, kaj bi porekle k temu prismode. Neglede na to, kakšni so bili vaši nagibi, bi žalila vaš čut že okoliščina, drugi obsojajo vaša dejanja. In vi mislite bolj na svoje borne občutke kot na moje. Čeprav ste strahopetec — vsi možje so v svojih •rcih strahopetci — skušate vendar svojo strahopetnost nekako prikriti in jo imenujete viteštvo. Zahvaljeno nebo, da se nisem rodila kot moški. Lahko noč. Premislite si to. Na Berande je treba dobrega amerikanskega pritiska. Vi ste šušmar. In tudi izčrpani ste. Jan pa sem prišla sveža v to podnebje. Dovolite mi, da postanem vaša družabnica in videli boste, kako bom prerešetala izsušene kosti salomonskih otokov. Priznajte, da sem vale že prerešetal*.
— Dejal bi, da je re» tako — je odgovoril.
—	Pa saj sami najbolje veste, da ste to že storili. Nikoli v svojem življenju še nisem bil tako ozmerjan. Ce bi mi bil kdo rekel, da se bom že » tem sedanjim položajem kdaj strinjal... da, da, priznam, da ste kar pošteno prerešetali moje izsušene kosti. —
— Toda to še ni nič v primeri s tistim re-šetanjem, ki šele pride — mu je zagotavljala, ko je vstal in ji podajal roko. — Lahko noč. Do jutri pa, upam, se premislite po pameti i.n mi sporočite razsoden sklep. —
XIII. POGLAVJE.
Logika mladine Rad bi vedel, če ste samo trdovratni ah če hočete res na vsak način imeti plantažo na Salomonskih otokih — je dejal Sheldon zjutraj pri zajutreku.
— Jaz b' želela, da bi vi postali malo uvi-devnejši — je odgovorila Joana. — Imate več predsodkov kakor možje, ki sem jih bila dosedaj spoznala. V imenu zdravega razuma, v imenu... poštene igre vas vprašam, zakaj
vam nikakor ne gre v glavo, da sem drugačna kakor one žene, ki ste jih poznali. Priplula sem na Berande z lastno dvojadmico — tako-rekno kot kapitan. Prišla sem, da bi si služila svoj kruh. Vse to veste — moj oče je zasnoval t anačri in jaz ga izvajam. Oče se je podal na pot in je jadral in jadral, da bi našel primeren otok za plantaže. Umrl je in jaz sem zopet jadrala in jadrala, dokler nisem priplula semkaj. — No in — je skomizgnila z rameni - moja barka leži na dnu morja. Ne morem jadrati dalje in zato ostanem tu. In prav gotovo si ustvarim plantažo.
—	Če premotrivam svoje obnašanje od onega hipa, ko sem izstopila na tem obrežju, pa do danes, se mi zdi, da vam nisem nikdar navajala napačnih podatkov o sebi in o svojihnamerah. Naj vam zadnjič zagotovim, da hočem v ^resnici in prav gotovo ustanoviti plantažo m te bodisi z vašo pomočjo ali tudi proti vaši volji. Ali me hočete sprejeti kot družabnico?
Toda, ali ne razumete, da ine bodo smatrali za najbolj prismojenega bedaka v Juž-
uih morjih, če sprejmem na Berande takole mlado dekle kot se vi? — jo je vprašal.
— Nikakor ne. Toda sedaj se že zopet mučite z mislijo, kako bodo sodili o vas bebci in ljudje, ki vidijo v vsaki stvari kaj *Ia-bega. —
Nasmehnil se je in dejal:
— Da najhujše pri vsem tem je to, da vam
sploh ni mogoče odgovoriti. Imate logike mladine in tej ni nihče kos. Edino morda resničnost življenja, ki pa je logika mladi**, prizna. Mladina mora najprej živeti po svoji logiki in si nabrati izkušenj. —
(Dalje prihodnjič.)
Izdajatelj; dr. Josip Hacin.
(iJavui in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani
MALI OGLASI
Cene oglasom do 20 besed Din 5-—, vsaka nadaljna beseda
50 para.
19 let priaaane, »Larueinc pilule najsigur-nej« ozdravijo kapavico (Tripper). — Dobiva se po v*eh lekarnah po 2* Din škatlja. Po pošti razpošilja lekarna Blum, Subotica.	Samostojna gospodična želi poročiti uradnika v starosti do 50 let. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Nada*:.
	Proda .<> maiiulaturnl papir po 5 Din kg, kje, pove upr. »Narodu. Dnevnika*.
Kupi se	
ioika-tlovenski slovar. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod »CfiH«.	Knjigovodja prvovrstna moč z daljšo prakso išče mest« pri večjem podjetju. Evenlu-malno prevzame pri manjših trgovinah knjigovodstvo in korespondenco po nekaj dni v tednu; vpeljuje knjigovodstva, izdeluje bilance i. t. d. — Ponudbe pod »Strokovnjak« na upravo lista.
Kdor želi looili ali prodali hll*. vilo, tovarno, trgovino, obrt veleposestvo grajščino, posestvo, itd., naj se obrne na Gospodarsko pisarno, družba s o. a. v Ljubljani, WolIova aliea l/II.	
	Kupi se malo posestvo v bližini mesta Ljubljane, pripravno za obrt. — Ponudbe na upravo lista pod »Kupec«.
Več parcel krt vrtne grede pod Rožnikom, da v majem Pokojninski zavod za nameščence, Aleksandrova cesta.	
	Išče se inštruktorja matematike za realca četrtošolca proti brezplačni opoldanski hrani. — Naslov pove uprava lista.
Na dobro !e ceno domačo hrano se »prejme ..tč gospodov in gospodičen. Naslov »e izve v upravi lista.	
Industrijske, obrtniška in trgovska podjetja, ki nudijo popolno varstvo z vknjižbo in z zastavo zalog blaga, iščejo posojila oz. družabnika ali kupca Ponudbe sprejema in pojasnila daje GOSPODARSKA PISARNA, družba se o. se. v Ljubljani, Volfova ulica 1- - II-	
	
	
Josip Peteline, Ljubljana >a velikoI (Um Pieicmnegi monaM Oi> VOdI Na maloI Priporoča poncMCIne asa Šivilje. kroJaCe, Čevljarje, sektorje, madao bl»„o, pletenine, le*«« robce. Ščetke, sukane«, toaletno bla»o. J elefoa »13 TeJe/on H3	
Od 20. — 23. marca 1925
bomo v Zagrebu na univerzitetni očesni kliniki oftamoloSka klinika kr. svečilišta po naravi pripravljali in vstavljali pacientom
umetne oči
f. M. IlOLLER Sili. HIESBADEH
zavod za umetne oči.
V	izognitev zamenjav s sličnimi imeni, prosimo, da se pazi natančno na ime in čas.
Javna agencija in gospodarska pisarna
OR. EMIL GAJ, LJUBLJANA
BETHOVEAOVA ULICA 15.
prevzema pravno zastopstvo v zadevah javne uprave (obrtnih, industrijskih, domovinskih, davčnih itd.) ter posreduje zlasti pri nakupu in prodaji z nepremičnin, pri poravnavah insolventnih trgovcev' in obrtnikov, pri dajanju
posojil in izvršuje inkaso terjatev.
m
E
OJ
OJ
</»
Popolnoma varno naložite denar
L
a
r. z. 7. o. z. v Ljubljeni, telefon št. 9
Mestni trg št. 6
jamstvena glavnica za vloge znaša že nad 11 milijonov dinarjev.
Vloge obrestuje zelo ugodno in sicer
vloge, kijih izplačuje brez odpovedi, po 8 vloge z enomesečno odpovedjo, po 10°| vloge s trimesečno odpovedjo, po 12°|0 vloge s šestmesečno odpovedjo, po 15°|0
Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih
stroškov.
Posojila daje le proti popolni varnosti, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo.
Inkaso faktur in menic.
Trgovski krediti.
^	Tiskat	knjige,	pravila,	cenike,	račune,	letake,	čašo	*Jr
^	plse,	lepake,	brošure,	posetnice	In	razglednice-	^
^	»snirnvrfiinp	trnovske	kakor	tudi	vse	druge
Tiska knjige, pravila, cenike, račune, letake, časopise, lepake, brošure, posetnice in razglednice.
IzvrSu je vsakovrstne trgovske kakor tudi vse druge uradne tiskovine. ------- Lastna	knjigoveznica.
LJUBLJANA - SIMON GREGORČIČEV A UL 13. - TELEFON 553