* PRIMORSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne fronte ZA SLOVENSKO PRIMORJE UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokop si se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni in pravni 35 lir, osmrtnice 30 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 172. četrtletna 510, polletna 1000, celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 350, 700, 138C jugolir; FLRJ: 55.185, 330, 650 din. Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016. Cena^8jUr-5ju£oh^-2^0^ain TRST sreda, 11. junija 1947 Poštnina plačana v gotovini ^p^zirai^ELabboA^gosUle Stev. 614 ale Reakcionarna oblika JOffieza politično oblast •Sl«*1 ** Sind'kalno enotnost je »j, ^ novo fazo svojega raz-osloj °mi 50 prenehali, tisk v 1 'e s Sp0'stuie dogovor, in tako nle in poglabljanje v inte- itlovn *oirar ’ne°a liu nalogam, ki se 'Pred p tukajšnje delovno Ijud-vijk dvljale u znatno ostrejši of drugod. *(o ni danes problem. ; tš®11'lhu 0 da se s premostitvijo i:, v »vezi „ . .. 13» *l;e4* * reševanjem, sin-bbfo 5a vprašanja odpira raz-w.a tfer p°btično razčlenjene-k°nkretnaga obratv-vprašanj naše-l(iiio ' ieSa življenja. Mi smo *afiH PoudarjaH, da nas le tak lbnj avnavanja aktualnih ftarke sile, ki demokra-***CtOVetii0 s svojimi staliti ^ koristmi, ne mdrtjo pri-li(. tako zahtevo. Sistema- edino \ £ Poslužujejo 8‘ A v ■ kta 'tm lPj,s- dalje smo btli priča *akim. manevrom., _ P°teaa vseh je vedno 1 *tti ■ osen, je veano J# ^l>n»ne4it' rudraščajoči pritisk ■rM Hudst S tost tva in preprečiti 'Oi ftjVsek resnično demokrati j 'b. ’ jih objektivne raz- ■ / Pd Pogledu so značilni a borbo za sindi- tejtj j*10 končno vendarle 1%, y skupne politične ak- bi«, * tiiot "" _ P i>l Primer letošnjih , 0 le f 'll pr°sldv, če naj ome-rtll’1 dsm^v01’10 rMJbHžje. Pravtl-w rr,'titne linije je v teh Jtttijg . °z'vela zmagovito pre-t drin“' se marsikomu ^ Prljivo, zakaj so ome-.'% dšanja, dvignila toliko V*1 n* n'(' V resnici pa ,tr. ^ 0 ra prazen nič, kakor ^id Prazen nič danes, ko ^ i>^anevrira s fojbami. fd Pametnega človeka !jVljj . ru> gre pri tem za p. ^ dbsolutno o pravi če- ^ kili o eni strani, in za (/ 'fr. solutno obsodbo na *%. ‘ren, , , Sla ain<>stjo reakcija rada 14 tir. zadevo. S tem v % ^ V., o rorirmljiva reak- in ■ da med Buchen- fojbnmi tka '~J'y"rn' ni nobene r Pomeni, da med si-'ini6,,PhZ pomeni i., 'e na'f 1 snsužnjevanja bore-re^„, r"in ni nobene razlt-^ % jn 1 1 Po je med Buchem-kot trip'>^,ami prav tak pre-^'Mičnimi banditi >n tudi ie M tako '!7' v h°rbi dejansko ' 6‘ kJ, ? pie^e enaka sred-lernu fašisti ostali kljub NI banditi, partizani pa borci za svobodo. Kdor misli drugače, s tem le dokazuje, da so vse njegove simpatije na strani fašističnih banditov, in da mu je hudo žal, da so partizani zmagali. Reakcija danes ne obsoja fašizma, ker ga je sama ustvarila; pod pritiskom javnega mnenja z besedami obsoja le fašistične «metode*, ker ji to daje možnost blatenja partizanov m, preko njih, vsega demokratičnega ljudstva, ki mora v spremenjenih razmerah nadaljevati njihovo borbo. Politični manever, ki tvori ozadje njihove zadnje kampanje, je prozoren: gre za politično oblast v Svobodnem tržaškem ozemlju. Na oblast reakcija lahko računa le tedaj, če bi ji uspelo celotno antifašistično borbo tukajšnjega prebivalstva spraviti na zatožno klop. Zato je treba pripraviti teren. Terena reakcija ne pripravlja s konkretnim obravnavanjem vprašanj tvorečih vsakdanjo skrb ogromne večine tukajšnjega pre-valstva;; ne pripravlja z obja-snjevanjem stališča, ki ga misli zavzeti, in s konkretnimi rešitvami, ki jih namerava podpreti; ne, tega reakcija ne dela, ker bi s takim zadržanjem še preje izpodkopala tla svojemu že itak zčlo problematičnemu vplivu na določene sloje prebivalstva. Za mora reakcija manevrirati; njena politična linija je Od vrha do tal en sam manever. In drugače tudi biti me more. Če bi odkrito jasno povedali, kdo so itt kaj hočejo, bi ostali generali brez vojske;; ostati brez vojske pa pomeni posloviti se za vedno od mastnih profitov. Zato govore do onemoglosti o «italijanstvu», o kulturi in civilizaciji, o domovini, svobodi m demokraciji, o človeškem dostojanstvu itd, ki so baje njihov monopol; izogibajo pa se dosledno odkrite besede glede vprašanj, ki so vsakdanji grenak kruh delovnega človeka. Bliža se čas, ko se bo zlasti tisti del tukajšnjega prebivalstva, ki se do danes še nahaja pod političnim pritiskom ■reakcionarne kampanje znašel pred razpotjem: pomagati reakciji . do politične oblasti bo — v spremenjenih pogojih, ki so nastati z vzpostavitvijo Svobodnega tržaškega ozemlja — pomenilo zaostriti gospodarski, socialni, narodnostni in politični položaj tukajšnjega prebivalstva, in s tem poslabšati položaj tudi tistega dela prebivalstva, ki s svojimi iluzijami predstavlja strateško postojanko reakcionarnih sil; na drugi strani pa bi pomenilo zadati težak in nepopravljiv udareo vprav tistim ciljam in geslom, pod katerimi jih reakcija skuša mobilizirati v svojo izključno korist, in ki jih je sama v preteklosti vedno izdajala tčr bo z izdajstvom nn-da’jevala, dokler ji bodo sodobne napredne sile pustile dihati. Med to Scito in Karibdo osnovnega, za družbeno razdelitev sil na Svobodnem tržaškem ozemlju značilnega družbenega protislovja se bo moral gibati v bistvu pošteni, a politično še naivni del tržaških demokratov, dokler ne bo v njih dozorela tista za izvedbo odločilnega koraka prepotrebna. stopnja poguma, ki jih bo iz orodja v rokah reakcije spremenila v resnične borce za demokratični razi>oj tržaškega ozemlja. Na. trm prelazu jih bomo čakali in sodili. Oviranje repatriacije jugoslovanskim državi,anom Berlin, 10. — Voditelj jugoslovanske misij« pri zavezniškem nadzorstvenem svetu v Berlinu general Holjevac je novinarjem govoril o sistematičnem oviranju repatriacije jugoslovanskih ubežnikov iz Nemčije. Izjavil je, da se te ovire delajo še posebno na britanskem in arderiškem področju. Omenil je tud; teroristično propagando v taboriščih in objasnil, da so bili številni Unrini predstavniki, k; so se brigali ža čimprejšnjo repatriacijo Jugoslovanov, premeščeni. General Holjevac je dalje izjavil, da so Jugoslaviji doslej izročili le malo število vojnih zločincev, čeprav je zahtevala izročitev 950 od teh. Jugoslovanska vlada, je zaključil Holjevac, se na vse načine trudi, da na čim bolj časten in človeški način reši vprašanje ubežnikov. Odslej bo ob vsaki priliki razkrinkovala pred svetovno demokratično javnostjo prave krivce, ki onemogočajo repatriacijo. Palestinski in egiplski novinarji v Ju^oslavji Beograd, 10. — V Jugoslavijo so prispel; kot gostje Jugoslovanskega novinarskega udruženja nekateri egiptski in palestinski novinarji, ki so obiskali Zagreb in Dalmacijo ter se zelo pohvalno izjavili o delovnem, zaletu jugoslovanskih narodov. KAIRO. — Zaradi izredne suše je bil v Egiptu pridelek žita zelo slab. Ministrski predsednik ;'e na povedal izredne ukrepe. Obrekovanje partizanov Borce za svobodo obrekujejo, fašistične nasilnike pa hočejo spremeniti v mučenike Ni se še poleglo moreče vzd;ušje terorja, ki ga je povzročila nacifašistična okupacija, in matere še vedno objokujejo sinove, ki so padli za svobodo, in že smo priča siloviti in podli gonji laži in provokacij, s katerimi hočejo blatili ljudsko osvobodilno gibanje in izpačiti pred javnim mnenjem doma in v svetu ideale osvobodilnega gibanja proti okupatorju. Praktično se ta nesramna kampanja kaže v policijskem preganjanju partizanov, ki so krivi samo tega, da so se v narodno-osvobodilni borbi požrtvovalno in hrabro borili in da so zvesto izpolnjevali navodila: ubiti fašiste in izboreniniti tiste, ki sodelujejo z nemškim okupatorjem. Tako smo prišli do nasilne zaplembe sedeža ZPP v Nabrežini; inscenirali so proces, na katerem hočejo obtožiti partizane; prave fašiste pa spreminjajo v nedolžne žrtve. Prišli smo do tega, da zavezniška vojaška uprava dovoljuje Legi Nazionale prirediti svečane pogrebe članov Collottijevo bande in drugim zločincem, ki so mučili demokratično ljudstvo tega ozemlja. To gonjo so organizirali in jo vodijo po v naprej premišljenem načrtu tisti, ki se borijo proti demokraciji. Pri tem jih podpira neofašistično časopisje. Partizani Trsta in ozemlja, včlanjeni v Zvezi primorskih partizanov, opozarjajo na ta dejstva Zavezniško vojaško upravo, ki zaupno upravlja to ozemlje, in zahtevajo, da se ta podla fašistična gonja proti borcem za svobodo in proti osvobodilnemu gibanju takoj preneha. Zato pričakujejo, da bo Zavezniška vojaška uprava ostro nastopila proti vsem, ki skušajo oživeti fašizem, pod katerim je naše ljudstvo toliko trpelo. Smrt fašizmu — svoboda narodu! ZVEZA PRIMORSKIH PARTIZANOV Zaradi slovenskih napisov so jih obsodili Celovec, 10. (Tanjug) — Britansko sodišč« v Celovcu je obsodilo na zapor od dveh do šest tednov skupino koroških Slovencev, ker so delali slovenske napise na javna poslopja v Svečah. Napise so postavili zraven nemških, ker so oblasti odklonile dvojezične napise. Vsi obtožene; so pred sodiščem odločno branili pravice koroških Slovencev in protestirali proti ravnanju britanskih okupacijskih oblast'. Božidar Maslarič v Pragi Praga, 10. (Tanjug) — V Prago ja prispel predsednik Vseslovanskega odbora Božidar Maslarič v spremstvu tajnika odbora Močalo-va. Ostala bosta v Pragi nekaj dni in nato nadaljevala pot v Varšavo. STAVKA V FRANCIJI SE SIRI Težak položaj francoske industrije - Kopičenje blaga v raznih pristan sčih- Vedno bolj se občuti odsotnost komunistov iz vlade Pariz, 10. — Nekateri dobri poznavalci Francije smatrajo tamkajšnji induštr.jski položaj kot zelo težak. Poleg stavke železničarjev se razširjajo tudi stavke pri podjetjih za plin in razsvetljavo in to tako v pariškem okrožju kakor tudi na deželi. Električne centrale o-koli Pariza so znižale proizvodnjo električne sile za 50%. Danes zjutraj so pričeli stavkati nameščenci pri obratih za plin in elektriko v Marseillu, Montpelliera in v Mou-bevgu. Francoska industrija, k; je že ogrožena zaradi pomanjkanja premoga ..in ,z3j?tQjA železniškega prometa, bo popolnoma paralizirana, če bo prišla še ob električno silo in plin. V Lillu je železniška uprava predala prebivalstvu 100 vagonov raznega pokvarljivega blaga, ki je bilo na poti iz Italije v Anglijo. Ministrstvo za trgovinsko mornarico gleda s strahom ustavitev prometa in kopičenje raznega blaga v francoskih pristaniščih. Sedem parnikov, namenjenih v Le Havre, je 2aradi stavke krenilo v druga pristanišča. V Cherbourgu ni moglo | pet ladij tipa «Liberty* iztovoriti blaga. Posledice železničarske stavke se kažejo tudi v tujskem prometu. Turisti zapuščajo Francijo z vsakim mogočim prevoznim sredstvom. Angleški turisti, ki so prišli včeraj v Cailais, namenjeni v Pariz, so se vrnili v Anglijo. Avtoizvoščki izkoriščajo položaj ter zahtevajo visoke prevozne cene, zaradi česar so oblasti nekatere izvoščke aretirale in jim zaplenile vozila. Vlada se hoče pred javnim mnenjem oprati s tem, da je storila vse za mirno rešitev spora z delavci, da pa se zaradi prestiža ne da ustrahovati. Zaradi tega poziva železničarsko udruženje, naj prične zopet z delom. ((Manchester Guardian* izvaja v svojem uvodniku, da so komunisti v Franciji kot tudi v Italiji in Nemčiji tako močni, da se brez njih zlasti pa proti njim ne bo dalo vladati. Zaradi tega treba iskati kompromis in se izogibati vsakemu konfliktu. Za Evrops ni tolika nevarnost vojne kakor državljanske vojne. V Limogesu je ob priliki neke sve- 71 milijonov delavcev bo onemogočilo spletke reakcionarnih kapitalističnih sil Romunski mladinr.i na mladinski progi Zenica, 10. (Tanjug) — V Samac ata prispel; dve romunskj mladinski brigadi. Po pozdravnih govorih so poslali brzojavke maršalu Titu in predsedniku Grozi. 'f* 20 milijonov rot npirja u (Jtn* Z \ n)e. je nakupila Pirjg^f. grmade Uš i,vu~c*je. jr v Alabami čaka i \ Z,6mpir le nakupila J J d e-ro dolarja M > k°ha i.! Je ',6 UtrovJ v .11 „ * OriL. ’ dolftfiA določa, da mora bra* določene količine (Ž jVj* C “t"'« 1 >nddsiti ^ državah ku-l!j% j kfcšeij krompir po 6 do kbie/i'- eveenem mini-S so kmalu na- “kino početje. Z b i 1zacLovoWo samo n ameri*kegn koto da Hij° Huttru ^ro^ptr, ker ne 1 &lmne- je nam-“■ Stroški za pre- Lanško leto je vlada nakupila 90 milijonov bušeljev krompirja, za-kar je plačala so milijonov dolarjev. Od tega je bilo uničenih tt milijonov bušeljev, t. j. skoraj ena četrtina, kar predstavlja vrednost to milijonov dolarjev; so milijonov bušeljev je bilo prodanega na zgubo za proizvodnjo alkohola, 10,5 milijonov za proizvoda,o škroba, 10 s milijonov bušeljev je bilo izvoženega, u milijonov so uporabili za krmo in S milijone so prodali javnim šolam za prehrano otrok. Zakon o obveznem odkjupu krompirja od strani vlade ostane v veljavi še p letu i9iS. Izdan je bil med vojno z namenom, da bi visoke cene pripomogle k dvigu proizvodnje. V resnici je dovedel do gospodarske gorostasnosti, ki se ne da Praga, 10. (Tass) — Na seji glavnega sveta Svetovne sindikalne zveze je skupščina razen o poročilu glavnega tajnika razpravljala tudi o poročilih komisij, ki so bile obiskale Grčijo, Japonsko, Iran in nekatere druge države. Govora je bilo tud; o sindikalnih gibanjih v Španiji, v južnoameriških in drugih državah. Predsednik češkoslovaških sindikatov Za potočki je poudaril, da ni nikoli obstojala tako močna sindikalna mednarodna organizacija, kakor j« danes Svetovna sindikalna zveza. Sindikalno gibanje pa mora bdetj nad spletkami reakcionarnih kapitalističnih sil. Niso samo Iran, Španija in Grčija edine države, kjer se je treba boriti za pravice, obstoj in svobodo sindikatov. Tudi močne slndikaln« organizacije v demokratičnih državah so podvržene pritisku reakcionar- opravičiti ne z gospodarskega ne z moralnega vidika. Takšni gospodarski politiki se morajo farmerji zahvaliti, da so postali eden najbogatejših slojev ZDA. Življenje v Italiji danes in pred vojno To podatkih Osrednjega statističnega urada v Rimu je bil indeks cen na debelo aprila 191,7 i5-krat višji kakor leta 1938. Ako vzamemo za osnovo ion v letu 19S8, je indeks cen na debelo aprila tega leta znašal i.5S6. Življenje se ni podražilo v tem razmerju. Računajoč na osnovi 100 za leto 1938, dobimo za april leta 191,7 indeks življenjskih stroškov 3.829; to je torej za 38-krat višji kakor pred drugo svetovno vojno. To se pravi, da je ddneš lira za potrošnika 38-krat manj vredna kakor je bila leta 1938. Italijanska podjetja delajo z ogromnim zaslužkom Mnogo italijanskih delniških družb je v zadnjem času zvišalo svojo glavnico. Vsled razvrednotenja lire v primeri s predvojnim časom je ta pojav povsem razumljiv. Računajo, da je bilo na ta način vloženega nad 50 milijard lir. Zara- nih kapitalistov, kj skušajo uničiti pridobitve sindikatov. Glavni tajnik Louis Saillant je poudaril, da se enotnost svetovnega sindikalnega gibanja krepi in sindikalna zveza šteje danes 71 milijonov članov iz 60 različnih držav. Predsednik kongresa vseindij-skih sindikatov je izjavil, da se skuša v Indoneziji, Malaki in drugih azijskih državah zatreti, sindikalno gibanje, in je predlagal, naj se v kratkem skliče v Indoneziji vseindijska konferenca. Izvršni odbor sindikalne zveze je je poslal grškemu ministrskemu predsedniku brzojavko, s katero protestira, ker je grška vlada za-branila potovanje v Prago članu glavnega sveta svetovne sindikalne zveze Paparigasu. Protestno brzojavko je Izvršni svet poslal tudi iranski vladi zaradi aretacije predsednika iranskih sindikatov. V.VAVAV.% di tega se n, da jim izroči upravljanje in urejevanje slovenskega šolstva. Pravilno je računal, da ne bo dobil med domačini, primorskimi šolniki, ljudi, ki bi mu hoteli brezpogojno služiti v njegovi nameri. Tudi z organizacijo in duhom šolstva je hotel prispevati svoj delež k izgradnji znamenitega Churchillovega jeklenega zastora. Toda uštel se je v računu, ko je mislil, da bodo zadostovali prodanci, kot so Baraga, Mizerit, Kacin, Ščuka itd., da razbijejo dlihovno in kulturno enotnost slovenskega naroda, ki je ostala trdna kljub Morganovi črti in bo ostala trdna kljub francoski črti. Smešno bi bilo misliti, da se bo mogel državnopravno od slovenske celote odcepljeni drobec uveljaviti ob tokovih, ki usmerjajo duhovno rast in rišejo značaj slovenskemu ljudstvu. Taki poizkusi preusmerjanja» doživljajo neuspeh za neuspehom in bodo končno propadli. Tudi na šolskem polju prav tako kot drugod. Proti vsem načelom in ciljem modernega šolstva, ki izhaja iz naroda, živi in raste z narodom, so hoteli tuji oblastniki ustvariti nam tujo šolo, Ptijo po duhu in vsebini, četudi našo po besedi. Toda naše ljudstvo ne da svoje šole in noče, da bi naša šola bila kot star or-kestrion, ki zdrdra brez duše in občutja staromoden valček. Sola je del našega življenja in je vedno odraz dobe, v kateri se razvija. To je povsod, v vseh državah, na vseh kontinentih, tudi v Ameriki. Vse dosedanje nevšečnosti, ki jih je doživljala slovenska šola s strani ZVV, smo ocenjevali in obsojali kot napore odgovornih zavezniških šolskih oblastnikov, da nam ustvari sicer po jeziku slovensko, toda po duhu in smeri tujo šolo. Z zadnjimi okrožnicami pa se je kapetan Simoni popolnoma razkrinkal ne le kot an-tidemokrat, temveč tudi kot nasprotnik slovenskega naroda kot takega. Okrožnici sta izšli prav v času, ko so v mestu italijanski didaktični ravnatelji začeli pošiljati dopisnice staršem za vpis otrok v 1. razred. Četudi imamo slovensko šolo že dve leti, ni ZVU znala ali ni hotela urediti razmerja med italijanskimi in slovenskimi ravnateljstvi. Dopisnice, ki jih dobivajo starši, nikjer ne omenjajo, da je možno otroka vpisati v slovensko šolo. Torej ribarjenje v kalnem in v tem trenutku še udarec od kapetana Simonija. Dogovorjen ali ne, to je vseeno, vendar namerjen direktno na slovensko šolo prav kot po naročilu — Lege Nazionale. Dopuščamo, da je kapetan Simoni videl politiko v Titovih slikah, dopuščamo tudi, da je za kapetana Simonija zgodovina zadnjih desetletij — politika; toda kakšno politiko more zaslediti v običajnem dodatnem pouku, ko učitelji le utrjujejo in izpopolnjujejo v šoli obravnavano snov. S prepovedjo dodatnega pouka in z grožnjo ukinjenja šole zaradi tega pouka se je kapetan Simoni popolnoma razgalil kot nasprotnik Slovencev, ki so mu morda preresno vzeli šolo in so ob požrtvovalnih naporih učiteljev hoteli nadoknaditi škodo, nastalo v kulturni suši pretekle fašistične dobe. To je menda edinstven primer, da oblast grozi s kaznijo podrejenim, ker napravijo koristnega dela več, kot jim nalaga službena dolžnost. To more storiti le oni, ki mu je neprijeten splošni napredek našega ljudstva, torej naš sovražnik. Ali nam more kapetan Simoni za to svoje početje morda podati kak drugačen razlogi Dokler takega prepričljivega pojasnila ne bo, smemo smatrati kapetana Simonija ne le za našega političnega nasprotnika, temveč za našega narodnega sovražnika. Med tolikimi v preteklosti in sedanjosti eden več. Ne vznemirja nas to. Preživeli smo vse hujše preizkušnje, pa bomo preživeli tudi te. za tretio stranKo v ZDA VVallace obsoja predloge za locen mir z Nemčijo in Avstrijo New York, 10. (Tass) — Bivši podpredsednik ZDA Henry Walla-ce je v nekem govoru zavrnil Hooverjev in Vandenbergov predlog za ločeni mir z Nemčijo in Avstrijo. menta. Levičarsko časopisje se izjavil je, da zahteva mednarodni vprašuje, čemu je De GaSperi povzročil krizo, ko do svojih lastnih izjavah danes zastopa program prejšne vlade, zlasti 14 točk gospodarskega m finančnega načrta. «Unita» piše, da je bila De Ga-sperijeva dcižnost, pojasniti konsti-tuanti in ljudstvu razloge zadnje vladne krize. Tega ni napravil, s čemer je dokazal, da nima poguma branit, svojega ravnanja. «Avanti» navaja u istem vprašanju, da utegne sedanja vlada izzvati konflikt, ki ga demokristjani ne bodo mogli obvladati. Zato je nemogoče dati takšni vladi zaupnico. Dividenda velja za. posamezno delnico in se izplača na podlagi bilance za leto I9j6. Čeprav upoštevamo razvrednotenje Ure, nam pregled dokazuje, da podjetja dobro zaslužijo. Na Poljskem so odkrili teroristično organizacijo Varšava, 10. (Tanjug) — Poljski minister za javno varnost je sporočil, da so odkrili teroristično organizacijo, ki je delovala proti sedanjemu demokratičnemu redu v državi. Organizirala je teroristične akcije, vodila protisovjetsko propagando fn širila alarmantne vesti o bližnji vojni. Organizacija je imela zveze z Andersovimi agenti v Inozemstvu. Kakor smo že včeraj poročali so pri aretiranemu voditelju Pu-žoku našli večji znesek dolarjev. Pri blagajniku organizacije so našli znesek 55.000 dolarjev. mir globoko razumevanje med Sovjetsko zvezo in ZDA. Kritiziral je nato predlog za 3plošno vojaško vežbanje ameriške mladine. Dejal je dalje, da s« bo vsako leto izdalo dve milijardi dolarjev za vojaško vežbanje in vzdrževanje vojaških misij v inozemstvu, kar bo po njegovem privedlo ZDA do gospodarske krize, hujše od one leta 1933. Poudaril je, da bi morali te svote porabiti na boljši način za pospeševanje mednarodne trgovine v interesu skupnosti in zato, da se ameriška mladina privadi «prijetnih zaposlitev v času miru, ki imajo namen zavarovati človeško življenje in ne uničevati ga.s. Ameriški tisk poroča, da je 60 profesorjev in učiteljev univerze v Evanstonu v Illinoisu poslalo Wal-laceju pismo, ki predlagajo ustanovitev tretje stranke, ki naj omogoči uspešni razvoj demokracije in pripomore k rešitvi mednarodnega sodelovanja v okviru OZN. Pismo zatrjuje, da bo možno samo na ta r.Bčin zatret; reakcionarne težnje v ZDA misiji za Grčijo Etheridge je izjavil, da bi dvostranski trgovinski dogovori med balkanskimi državami izboljšali tamkajšnji gospodarski položaj. Predlagal je, naj b, bilo solunsko pristanišče dostopno za grške sosedne države. Izjavil j« tudi, da je grška vlada odkrito reakcionarna. Stavka ameriških rudarjev se širi Pittsburg, 10. (AFP) — Rudarji v premogovnikih zahodne Pensilvanije š« vedno zapuščajo delo kot protest proti delavskemu zakonu, k; ga je izglasoval senat. V ponedeljek je stavkalo 10.300 delavcev, v torek pa je število na-ra'stlo na 15.000. Proizvodnja premoga je padla za 83.000 ton. Ether*dge izjavlja da Je grška vlada reakcionarna Lake Success, 10. — Na današnjem zasedanju Varnostnega sveta so razpravljali o sestavi vojske OZN. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Ameriški delegat v anketni ko Gospodarski svet v Nemčiji podruiirca velikih monopolov Berlin, 10. (Tass) — Max Rei mann je- na tiskovni konferenci nemške komunistične stranke v severni Westfaliji izjavil, da preživlja zahodna Nemčija težko gospodarsko krizo in to š« posebno zaradi tega, ker gre velik del proizvodnje na črno borzo. Izjavil je tudi, da je gospodarska uprava obeh področij podružnica velikih monopolov. Navedel je nato več bivših nacistov, ki so sedaj zaposleni na važnih mestih. Zaključil je z izjavo, da je upravni kompleks ki bi bil moral urediti nemško gospodarstvo, v resnici razkrojil gospodarsko življenje. Madžarski reakciji je spodletelo Danes je imel madžarski parlament sejo, na kateri je govoril predsednik vlade Dinnyes. Poudaril je željo Madžarske živeti v prijateljstvu z vsemi demokratičnimi državami, zlasti v Podonavju ter v?.držati dobr« odnošaje z Anglijo, Ameriko in predvsem s Sovjetsko zvezo, ki je žrtvovala stetisoče svojih vojakov za osvoboditev Madžarske. Od Amerike in Anglije pričakuje Dinnyes, da bosta pokazale razumevanje za madžarske napore. Bivši predsednik Nagy in njegovi sokrivci so svojo krivdo dokazali že s tem. da so odklonili dati vladi in sodišču pojasnila ln s tem, da so pobegnili iz države. Tajna propaganda, ki obtožuje bivše madžarske voditelje, je nameravala odpraviti agrarno reformo. Dmnyes je nato opozoril, oa bo proračun za leto 1948 slonel na gospodarski triletki in da bo Madžarska izvedla predvsem nacionalizacijo najvažnejših bank. Madžarska je potrebna zunanjega posojila, toda posojilo bi najela samo pod ugodnimi pogoji in mora imet; gospodarski značaj. Češki list «Vihodo slovenska pravda* piše, da je razvoj notranjih dogodkov na Madžarskem presenetil madžarsko reakcijo, ki je že bila prepričana, da je prišel trenutek, ko ji bo mogoče po vzorcu nekdanje Horthyjeve zarote zrušiti mlado madžarsko demokracijo. Mednarodna reakcija pa si je z morebitno zmago na Madžarskem hotela odpreti pot na Balkan in v ostale dele Srednje Evrope, kar pa se ji ni posrečilo. TIRANA, — Za delo na mladinski progi Drač-Elbasan se je do sedaj javilo tudi 3000 dijakov ki bodo odšli na delo, čim se bo zaključilo šolsko leto. PRIMORSKI DNEVNIK — f — 11. junija Življenje in delo ministra tov. I. Regenta Ivan Regent, minister za komunalne zadeve v vladi LRS, je znan protifašistični borec in publicist. Rodil se je 1884. leta na Kontovelu pri Trstu kot sin pristaniškega delavca. Leta 1905 je v Trstu ustanovil uLjudski odeni, slovensko ljudsko univerzo, ki so jo pozneje uničili fašisti. Leta 1908 je ustanovil «Delavski listu, glasilo primorskih socialistov, 1919. leta pa socialistični list tDelov, ki je l. 19B1 postal glasilo KPI. Leta 1914 je bil izvoljen za predsednika JSDS. V tem času je bil sodelavec in osebni prijatelj pisatelja Ivana Cankarja in protifašističnega borca Jožeta Srebrniča. Po prvi svetovni vojni je tov. Regent'vodil v Trstu in vsej Julijski krajini borbo proti naraščajočemu fašističnemu terorju. Leta 1919 je bil izvoljen v centrani odbor italijanske socialistične stranke, sodeloval v boju za ustanovitev KPI, leta 1920 pa je bil na komunistični listi■ izvoljen za mestnega svetnika tržaške občine. Ker so ga fašisti zaradi njegove odločne borbe proti fašizmu stalno preganjali, je l. 1921 odšel v Ljubljano, kjer je sodeloval pri komunističnem listu eEnotnostn, organiziral protifašistično agitacijo v Julijski krajini in napisal brošuro o fašističnem terorju v Julijski krajini. Na poziv KPI je 1929. leta odšel v Pariz, od kjer je bil pregnan v Belgijo, leta 19S0 pa je bil kot zastopnik KPI poslan v Moskvo v sekretariat Rdeče pomoči. V začetku 19SS. leta je tov. Regent v Moskvi prevzel vodstvo jugoslovanskih prevodov marksistič-no-leninistične literature pri ((Založbi literature v inozemskih jezi-kihn. 1941. je prevzel vodstvo sloven. oddaje moskovskega radia in bil v jeseni istega leta izbran v Vseslovanski komitet, kamor je bil ponovno izvoljen na Slovanskem, kongresu' lanskega leta v Beogradu. Za svoje zasluge je bil odlikovan s sovjetskim odlikovanjem «Za obrambo Moskve*. ...V začetku 1945. leta je tov. Regent z II tankovsko brigado prišel iz Sovjetske zveze v osvobojeni Beograd in nato na slovensko osvobojeno ozemlje v Črnomelj. Od tu se je s IV. armado JA vrnil v osvobojeni Trst, kjer je kot priljubljen protifašistični borec pomagal pri utrjevanju bratstva med slovenskim in italijanskim ljudstvom. Izvoljen je bil v Izvršni odbor Slo-vansko-italijanske antifašistične linije in MČS za Trst ter se pod angloameriško okupacijo v prvih vrstah boril za resnično demokracijo in svobodo Trsta ter vse Julijske krajine. Izbran je bil tudi za člana IOOF. Tovariš Ivan Regent, ki je izšel iz delavskih vrst, se je vse svoje življenje boril za demokratične pravice delavcev, in vsega delovnega ljudstva. Njegova odločna borba proti fašizmu, za ljudsko demokracijo je najboljše jamstvo, da bo tudi na novem mestu kot minister za komunalne zadeve v vladi LRS vse svoje sile in sposobnosti posvetil koristim delovnega ljudstva. Vesti s podeželja ŠMARJE Obnova naša ixwi. 31. maja se je vršil sestanek članov zadruge. Tov. predsednik je pojasnil potek dela in naloge, katere se postavljajo pred vsakega posameznika in pred skupnost. Nato se je razvila živahna diskusija, katere uspeh je bil, da smo sprejeli sledeče sklepe: Zgradil: si bomo sklad išče za zadrugo, zadružno gostilno, 19 stanovanjskih hiš, katere si bodo člani šemi zgradili. Poleg tega so se člani obvezali, da bodo drug drugemu pomagali z udarniškim delom. U. S. ANKARAN-VALDOLTRA Zene smo na srvojem sestanku sklenile, da bomo organizirale otroški vrtec. Tako bodo starši brez skrbi delali na polju. Otroci pa se ne bodo potikali osamljeni okrog hiš, poleg tega jim bo še v predšolski dobi omogočena pravilna vzgoja. Vse žene-matere so sprejele ta sklep z največjim zadovoljstvom in odobravanjem. Kocjančič Cecilija. Rojstva, smrti in poroke Dne 10. t. m se je rodilo 9 otrok, umrlo je 7 ljudi, porok pa je bilo 12: UMRLI so: 28 letna Ernesta Švara, 22 letn; Pacifico Glussi. 40 letni Attilio Timeus, 79 letna Marija Cerkvenik vd Vidmar, 58 letn. Josip Zagarella, 5 letna Marija Roža Jurlaro, 32 letna Marija Zeglar vd, Valenčič. CERKVENE POROKE: mehanik Anthcny Lansdell in uradnica Gra-ziella Soloperto, prodajalec Emilij Mjl.goj ;n zas4bnica L.dja Micheli-ni, pomorščak Ivan Eavretto in zasebnica Antonija Mattel, voznik Nikola Lobascio in zasebnica Ana Marija Kocijančič, Zidar Nilo See-chi in zasebnica Lina F.lipp.. slaščičar Marino Tiberio in zasebn ca Elvira Bradač, delavec LucianoRaz-za in šivilja Irma Corsi, slikar Lav-rene Devetta in delavka Natalina Malej, šcfer W;lliam Thompsett in zasebnica Adelma Cors.. kovač Marcel Parmeggiani in zasebnica Ktofanija Ferluga, industrijski strokovnjak. TRŽAŠKI DNEVNIK Občni zbor Kmet. zadruge v Trstu Izvoljen nov odbor - Zadruga bo poslovanje razširila V nedeljo zjutraj je imela Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trstu v prostorih Enotnih sindikatov svoj redni občni zbor. Zborovanja se je udeležilo prav lepo število članov zadruge, kmetovalcev različnih panog: vrtnarjev, vinogradnikov, cvetličarjev, živinorejcev in drugih. Kljub ogromnim težkočam je zadruga razvila že lepo in uspešno delo v korist svojim članom in kmetom sploh. Kakšno korist imajo kmetje od svoje zadruge, izhaja že iz sledečih malih primerov: Aprila meseca, ko so druge kmetijske ustanove in zasebni trgovci prodajali v Trstu in v okolici modro galico po 100 lir za kg, so jo kmetje dobili pri svoji zadrugi po 94 lir za kg. Kakor hitro so pošle prve dobavke in so vinogradniki na splošno bili prisiljeni kupiti galico za prvo škropljenje sredi meseca maja, so omenjene ustanove in trgovci povišali ceno galic; r.a 120 in tudi več lir za kg, dočim prodaja Kmetijska zadruga najboljšo, jugoslovansko galico še vedno po 110 lir. Žveplo za trte je zadrugi dospelo sicer z malo zamudo, ali kakovost tega je najboljša preko 85 stopinj po Chancelu. Tako žveplo prodaja zadruga po 52 lir za kg, dočim prodajajo drugi žveplo s komaj 60 stopinj Chancela celo po 55 in še več lir za kg. Z e teh par primerov nam pove, koliko dobička ima kmet od svoje zadruge pri nakupu blaga po nižjih cenah, kot so na trgu. Poleg tega ima še posredno korist V tem, ker zadruga s svojimi cenami preprečuje dviganje cen. Na nedeljskem zborovanju zadruge so se tudi izpopolnila pravila, ker so bila prvotna sestavljena še leta 1945, ko so bili tako politični kot gospodarski izgledi za našega kmeta povsem drugačni. Na podlagi novih pravil se je izvolil tudi nov odbor. Upamo, da bo še z večjo vnemo kot prejšnji upravljal važno gospodarsko ustanovo naših kmetovalcev. Glavna naloga zadruge je sedaj razširiti svoje poslovanje, da bo z korist in zadoščenje še večjega števila zadružnikov kot do sedaj ter poskrbeti za nove in udobnejše prostore, ker je sedanje skladišče postalo že pretesno za redno postrežbo naših gospodarjev in gospodinj. A. C. Mladinci in starejši se zbirajo v središčih na pevske in igralske vaje. Na Tolminskem v coni B deluj« danes -21 prosvetnih društev. Letos 30 v okraju uprizorili 36 večjih dramskih del, med njimi tudi Fmžgarjeva dela. Marsikatero igro so tako (jobro igrali, da bi jo lahko podali na večjih odrih. Tolminska ima 22 igralskih skupin, med katerimi sta najboljši iz Sv. Lucije in iz Tolmina. V coni B je 9 mešanih ter 3 moški zbori. V Tolminu imajo orkester, v Idrijskem godbo na pihala, v Volčah tambu-raški zbor, V Podmelcu pa je odličen dekliški tamburaški zbor, ki je že zaslovel v vsej okolici Na gimnaziji je močan pevski zbor, ki šteje okoli 200 mladih pevcev in ki se lahko kosa z najboljšimi v Sloveniji. Sindikalna organizacija v Tolminu razpolaga z bogato knjižnico in ljudstvo pridno sega po knjigah. Ob tretji obletnici smrti JOŽETA SREBRNIČA Danes pred tremi leti je izgubil svoje življenje v valovih Soče naš solkanski rojak, veliki borec za svobodo, tov. Jože Srebrnič. Se vedno ga imamo pred očmi, ko je hodil s svojo zvesto družico — puško po briških in benečanskih vaseh, nastopal na mitingih in navduševal zbrane množice. Kljub starosti je z mladeniškim zanosom prinašal med ljudstvo revolucionarne besede o pravičnosti naše borbe proti nacifašizmu. Kot član SNOS-a, podpredsednik POOF-a za Slovensko Primorje ter član komiteta KPS za Primorsko, je pok. Srebrnič nadaljeval svoje borbeno delo, tako kakor ga je dosledno izvajal vse življenje, ob vsakem času in ob vseh prilikah. Ljubezen do slovenskega in vsega delovnega ljudstva je gojil do. svojega zadnjega diha. Ob tretji obletnici njegove smrti hočemo počastiti njegov spomin s tem, da bomo še bolj'strnili naše vrste v borbi proti vsem ostankom fašizma. Proces proti Lonjercem Po petih dneh odmora se je nadaljevala včeraj zjutraj sodna razprava proti Lonjercem. Na razpravo je prišlo precej občinstva, vendar je bilo ozračje v jutranjih urah mirno in ni bilo insceniranih vzklikov. » Takoj po prečitanju obtožnice proti Coku in Udoviču in zapisnika pogovora, ki ga je im«l Cok z državnim tožilcem, je dr. Tončič predlagal, da bi sodišče posebej razpravljalo Čokovo in Glavinovo zadevo. Tudi advokat Mussafia je predlagal, da bi Udoviča podvrgli pregledu psihiatra, ker se je obtoženi ponesrečil in dobil živčni pretres. Branitelj je tud. predlagal, da bi razpravo proti Udoviču odložili in začeli z novo preiskavo. Vendar je sodišče po daljšem posvetovanju odbilo vse te predloge obrambe. Popoldne je pričal Rustja Ivan, uslužbenec v Savijavi trgovini. Priča je izjavil, da je bil tud; Cok med SLOVENCI, SKRBITE ZA SVOJEGA DIJAKA! DARUJTE ZA DIJAŠKO MATICO! KOLEDAR Sreda, 11. junij Barnaba, Hrvoje. Sonce vzhaja ob 4.11, z—-cb 20.53. Dolžina dneva: ».«• Jutri, 12. junij Flora, Zorica. Podzemeljski arzena! na Opčinah Prosvetno delo na Tolminskem Kljub temu da imajo kmetje In mladina polne roke dela na svoji zemlji, se vendar živahno udejstvujejo tudi v kulturnem življenju. Kot smo že poročali, so v soboto odkrili na Opčinah blizu železniške postaje zazidan podzemeljski rov, v katerem so našli veliko količino skritega orožja. Med drugim je bilo tam 137 boksarjev, 200 bomb za možnarje. 300 raznih granat, okrog 4.000 različnih nabojev, 364 min, okrog 700 ročnih bomb vseh vrst in še lepo število drugega materiala. Vse blago je bilo zloženo ob steni in lepo razvrščeno. Pravijo, da so ga tja speljali že julija 1945, leta domačini z vozov;. Sedaj je odkril to orožje in municijo po naključju policaj Grimalda. Štirje pobiralci min .so material odstranili in ga deloma kar na mestu uničili. Verjetno so municijo skrili v rov zato, da bi jo pozneje lahko prodali v kamnolome ali pa kot staro železo. Z okna je padla V ul. Monfort 12 je predvčerajšnjim okrog 14. ure padla po nesreči z okna svojega stanovanja 21-letna Marija De Vescovi. Čeprav je padla samo s tri metre višine, si je prizadela težke zunanje in notranje poškodbe. Vse jim pride prav Viktor Daloma, 33 letni železničar iz ul. De Amicis je javil, da so pred nekaj dnevi tatovi s ponarejenimi ključi vdrli v njegovo stranišče. Odnesli so 4 pare moških in ženskih čevljev v vrednosti 25,000 lir. FIZ KULT URA TRŽAČAN KETTE drugi v Zagrebu V nedeljo, 8. t. m., je bila v Zagrebu izvedena kolesarska dirka, na kateri so sodelovali kolesarski tekmovalci iz Srbije, Hrvatske, Slovenije, Makedonije, Pulja, Reke, Opatije. Kakor je znano, se je dirke udeležilo tudi pet Tržačanov, in sicer Kuret, Kette, Sošič, Stefilon-go in Udovič. V izredno hudi konkurenci so tržaški tekmovalci dosegli odličen uspeh, saj je Kette zasedel drugo mesto, Udovič pa peto. Vsega skupaj je tekmovalo 55 tekmovalcev, ki so morali progo 33.200 km prevoziti v 40 krogih. Vrstni red na cilju je bil sledeč: 1. Prose-nik (Hrvatska), 32 točk; 2. Kette (Trst), 28 točk; 3. Zorič (Srb'ja), 17 točk; 4. Celesnik (Hrvatska), 12 točk; 5. Udovič (Trst), 12 točk; 6. Cesare (Reka), 10 točk, itd. Program športnih prireditev za praški festival V programu športnih prireditev za svetovni mladinski festival v Pragi od 20. julija do 17. avgusta t. 1., ki je bil objavljen v časopisu «Gioventu», smo izvršili nekaj sprememb. Spremenjeni program je sledeč: Plavanje: moški: 100 in 400 m prosto, 100 m hrbtno, 200 m prsno, mešana štafeta 3 x 100 m. Zmagovalci na 100 m prosto, 100 m hrbtno in 200 m prsno bodo sestavljali mešano štafeto 3x100 m. Zenske: 100 in 400 m prosto, 100 m hrbtno, 100 m prsno, mešana štafeta 3 x 50 m. Zmagovalke na 100 m prosto, 100 hrbtno in 100 prsno bodo sestavljale mešano štafeto 3x50 m. Veslanje: Osmerci s krmarjem, četvere; s krmarjem. Lahka atletika: Tek na 100, 200, 400, 800, 1500 in 5000 m; skok v višino :n v daljino; tek na 110 m čez zapreke; štafeta 4x100 m; met kroglje; met diska; met kopja. Zenske: Tek na 200 m; štafeta 4 x 400 m; skok v višino in daljino; met krogle; met diska; met kopja. Kolesarstvo: D;rka na 100 km. S ah: Izločilni turnir. Nogomet: Izločilni turnir mladin-SK.h enajsteric. Košarka: Izločilni turnir mladinskih moštev. Klasična rokoborba: Izločilne tekme. Boks: Izločilne tekme. Aeromodetistika: Izločilne tekme Cas in kraj tekem bomo še objavili. Posamezni zmagovalci in zmagovalna moštva bodo nagrajena s sodelovanjem na mladinskem festivalu v Prag.. Športno društvo, ki bo pri tekmah doseglo največ točk. bo prejelo pokal ZDTV Vpisovanja za t(kme se sprejemajo do 16. junija t 1. pr; tajništvu priprav.jal-nega odbora za praški festival na trgu Ponterosso 6, tel. 60-40. Slovenske šole Trsta-slovenske šole Gorice 7: V četrtek, 5. t. m., sta se n-a 1-grišču Ponziane v Trstu srečali nogometni reprezentanci, tržaških in gonških slovenskih srednjih šol. Tekma je bila živa in je potekala v rahli premoči Tržačanov, ki so prednjačil: z borbenostjo. Goričani pa so bili tehnično boljša enajsto-rica. Pri Tržačanih so se izkazali Patrlzio, Urbančič in Kranjec, pri Gordanih pa Vlnkier, Lešček in Uršič. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: Trst: Patrlzio, Saccoma-ni, Spetič, Prezelj, Kranjec, Ostan, Urbančič, Dolžan, Sosič, Zele, Udovič. Gorica: Cufarin, Lešček, Urš č, Brecelj, Ipavec, Gonušček, Vinkler, Kralj, 2akel, Ržen, Kranjec. Prva seja TOO Danes ob 20.30 bo v sob. kavarne Secession v parku XX Septembra prva seja pripravljalnega odbora za ustanovitev Tržaškega olimpijskega odbora. Iniciativo za ustanovitev enotne fizkulturne organizac je Tr žaškega ozemlja je dala skupina znanih tržaških športntkov in organizatorjev, in sicer Bazzanella Umberto, Calza Riccardo, Ludovisi Francesco, Poggiollni Romano, Ste-f.longo Bruno in Flajder Nino. Verjetno so tatovi, iskali obilnejši plen, ker pa so se zmotili v vratih, so vzeli pač kar jim je prišlo pod roko. Tudi podstrešje ni varno 41 letni Desiderio Gerzinič iz ul. Filzi 10 je javil, da so tatovi vdrli v njegovo podstrešje, odkoder so odnesli šivalni stroj in pripravo za kopanje. Gerzinič ima okrog 65.000 lir škode. Tatvino je javil policiji, ki skuša tatovom priti, na sled. Avto so ukradli Mariju Settig iz uh XX septembra so neznani tatovi ukradli njegov avto Lancia Aprilia. S ponarejenimi ključi so odprli njegovo skladišče in nemoteno odpeljali voz. Tatvino so opazili šele zjutraj, ko so bili tatovi gotovo že na varnem. za strokovno skupščino 1 delegata, DZ tudi 1 delegata. Med profesorji so dobiti ES za' strokovno skupščino 4 delegate, DZ 44 delegatov. Iz goriške kronike Tapetnik Rustja je umrl Poročali smo že o tapetniku Francu Rustjc, ki je s cigaretnim vžigalnikom povzročil požar v hiši. Njega in družino so prepeljali v bolnico. V nedeljo je Rustja podlegel težkim opeklinam. Zdravstveno stanje žene in hčerke pa se stalno boljša. Zračni napad na trgu Unita Stefan Cezm č, 40 leten Dalmatinec, ki stanuje V ul. Torrebiancas je oni dan sedel pred kavarno Na-Ztonale na'trgu ■ Unitž.-in- si tešil žejo. Kar na lepem je neč hudega slutečemu Cizmiču priletela na glavo steklenica, ki jo je vrgel nekdo iz drugega nadstropja ter -mu povzročila lažje poškodbe. Zdravniki pravijo, da bo v treh dneh zopet drber Izidi sindikalnih volitev OOSS javlja uradne izide sindikalnih volitev, ki so bile 28. maja in 7. junija. V gradbenem podjetju Adriatica so dobili ES za strokovno skupščino 5 delegatov, DZ 2 delegata. V gradbenem podjetju Scarpa so bili ES Požar zaradi neprevidnosti V ul. Blaserna št. 30, kjer je skladišče lesa in avtogaraža, je preteklo noč nastal večji požar. V dveh urah napornega dela so gasilci pogasil; ogenj. Preiskava je ugotovila, da je začelo goreti najprej na kraju, kjer so pretakali bencin iz sodov v posode. Skoda znaša približno 700 tisoč. lir. Žrtev ni bilo, pač pa sta se precej opekla dva delavca, Marvin Cvetko iz Grahovega, sedaj bivajoč v Šempetru št. 30, in Garutt; Ermes, bivajoč v Vrtojbi. Najdba kolesa V ponedeljek ob 17. uri je policija našla pri hranilnici v ulici Carducci kolo, ki ga je nekdo tam pustil. Gospodar ga lahko dvigne na policiji. osebami, ki so prišle k njemu na dom in mu zagrozile, naj ne odpira več Savijeve trgovine. Ko odvetnik Mussafia vpraša obtoženca, zakaj ni tega takoj tedaj javil policiji, so se začeli nekateri prisotni smejati z ironičnimi opazkami, češ da tedaj ni bilo govora o kaki policiji v Trstu. Priča pravi, da govori le «sveto» resnico, vendar je zelo nervozen, ko ga Mussaf.a vpraša, kako je spoznal obtoženca. Priča sam prizna, da je zelo kratkoviden in ima naočnike. Priča vseskozi vztraja, da se je Savi žg pred 1. majem nečesa bal. Zakaj, ne ve razložiti. Njegova mati Blažina Emilija ni gotova, ali je bil Cok med osebami, ki so prišle na njihovo stanovanje. Priča Mengell; Palma govori tudi. da je spoznala Udoviča po zobeh, ko je govoril (!) Medtem pa na policiji sploh ni spoznala Čokove fotografije. Vse tr. priče so pri pričevanju zelo nervozne. Vse pa. hočejo na vsak način dokazati, da je b.I Cok tisti, ki je prepovedal odpreti Savijevo trgovino in izpraševal po Liviju Canu, potem ko so odpeljali njegovo mater. Nadaljna priča je bila Udovič Sabina, hči Udoviča Franca. Kljub temu da je umrla njena mati, ni več v črnini. Vsekakor v pravem nasprotju z Zuljanovo zaročenko in z ostalimi sorodniki pokojnikov, ki so se po režiserjevih navodilih obleki; v popolno črnino. Udovič Sabina izjavi, da je njeno mater ovadil SS-ovcem trgovec Savi. To ji je povedala njena mati na železniški postaji, preden so jo odpeljali v Au-schvvitz, odkoder se ni več vrnila. Tudi Zumin Ercole ni spoznal oseb, ki so prišlo dvakrat k njemu in vprašale o mladem Liviju Cianu. sinu pokojne Gizele Cian. Zadnja priča je Svab Ivan. stric pokojnega Savija. Kot bivši varuh svojega nečaka Savija in njegov dedič se ;e uprl početju pokojnikovih sorodnikov, ki so na lastno pest odprli Savijevo trgovino po njegovi smrti. Precej na široko je pojasnil, kakšno je bilo njegovo razmerje do nečaka Savija in izjavil, da se za Savija ni več brignl od tedaj, ko je pri Udoviču jemal na skrivaj blago. Tudi on pove, da s« je Savi po 1. maju nečesa bal, zato mu je svetoval, naj odpotuje. Kot rdeča nit se vleče strah, ki ga je imel pokojni Savi pred Udovičem. Vendar podrobnejše o tem strahu ne pove nob=na priča, ki obtožuje Udoviča. Morda bo to razprava v prihodnjih dneh delno razjasnila. Sindikalne volitve Danes, ob 9. zjutraj, so sindikalne volitve pri podjetju Italcable. Spominski dnevi 1944 je utonil v Soči prt izvrševanju svojih dolžnosti Jože Srebrnič, boreo za pravice delovnega ljudstva. Vremensko poročilo Tržaška vremenoslovna postaja je izdala sinoči naslednje poročilo: Tlak 763.6; toplota 23.6, 25.6, 18; vlaga 30%; veter 15 km na uro; morje nemirno; toplota morske vode 21,8. Preskrba Vrnitev odrezkov za testenine. Trgovci in pooblaščene prodajalne naj vrnejo občinskemu prehranjevalnemu uradu odrezke za testenine za bolnike in za delavce pri vojaških edinicah. Posebne nakaznice za upokojence In uboge. Interesenti naj jih dvignejo do sobote 14. t. m., pri občinskem prehranjevalnem uradu v ul. Malcanton 3, in pri njegovih podružnicah. Upokojenci morajo predložiti pokojninsko knjižico ali enakovreden dokument. Ubogi, morajo biti vpisani v seznamih zdravstvenega urada in ECA. Oboji naj prineso tudi osnovno živilsko nakaznico. SLOVENSKO „ NARODNO GLEDALIŠČE priredi v četrtek, 12. Aj? t. 1„ ob 20. uri v dvorani Chiara v Kopru predst4’1 POKOJNIK V ponedeljek, 16. t. »•’ 20. urt pa bodo upr.z°-^ dolgo pričakovano dramo.,1] šestih slikah VIA MALA gledališču Naš0118^ v Trstu. Ob tej priliki bodo N®5' vili 25-letnico gledali5 dela rež.serja in igrale4 lana Košiča. ^ Ute \ Razdeljevanje bombažnih tkanin ZVU sporoča, da so te dni prejeli trgovci na debelo v Trstu nakazila za bombažne tkanine, ki jih bodo potem razdelili med trgovce na. drobno. Razdeljevanje bombažnih tkanin na področju cone A bo trajalo ves tekočj teden. Veletr-govci naj se obrnejo na trgovinski odsek ZVU, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila, Konzorcij gostilničarjev in krčmarjev obvešča svoje člane, da ima na razpolago večjo količino belega in črnega istrskega vina po znižani ceni za člane. Konzorcij vabi vse zainteresirane, da se v svrho nabave ali predhodnih informacij oglasijo na začasnem sedežu konzorcija v ulici Antonio Caccia 3-1 v uradnih urah od 14h do 16h vsak dan razen nedelj in praznikov. Konzorcij gostilničarjev Ha balkanskih igrah v Tirani Tovariša Maraspina, 'člana tržaškega košarkarskega moštva, ki se je udeležilo bal-banskth iger v košarki in odbojki v Tirani, smo naprosili, da nam pove o vtisih, ki jih je skupina prinesla domov. ......... «Reprezentanca ZDTV, ki je bila sestavljena iz desetih -gral-cev in treh spremljevalcev, je odpotovala iz Trsta 21. maja t. 1. Do Ljubljane smo se peljali z avtobusom, nato pa do Beograda z brzovlakcm. Iz Beograda do Tirane smo leteli z letalom. Po dve in pol urni prekrasni vožnji med nebom in zemljo smo pristali na tiranskem letališču, kjer nas je sprejela delegacija tiranske mladine. Po prisrčnem sprejemu smo se odpeljali v poslopje, kjer so bile za časa balkanskih iger nastanjene reprezen- Kultura ukrajinskega naroda Usoda ukrajinskega naroda je neločljivo povezana z usodo ruskega naroda. Ukrajinska kultura se je razvijala pod blagodejnim vplivom najboljših ruskih mislecev in pisateljev. Po Oktobrski socialistični revoluciji se je prijateljstvo med ukrajinskim in ruskim narodom še bolj povečalo in okrepilo. V skupnem življenju s Sovjetsko zvezo je sovjetska Ukrajina dosegla velike uspehe v kulturi in gospodarstvu. Nemški nacistični barbar; so porušili v Ukrajini vse šole, knjižnice, univerze.in ustanove za ljudsko omiko. Kljub temu se v težkih ltih ni ustavil ravvoj. Ukrajinski učenjaki, ki so odšli daleč v zaledje Sovjetske zveze, književniki, igralci, slikarji in skladatelj; so bili neumorno na delu. Veliki rusk; narod in drugi narodi Sovjetske zveze so po okupaciji izkazali ukrajinskemu narodu o-gromno pomoč pri obnovi kulture ih gospodarstva. Samo v Ukrajini je bilo doslej obnovljenih 28.000 šol, kjer se uči materinščine pet in pol milijona otrok. Izza osvoboditve Ukrajine deluje danes že 165 prosvetnih ustanov in sedem univerz. Vrata teh šol in zavodov so odprta na stežaj slehernemu državljanu. Mnogo let že deluje Akademija znanosti Sovjetske Ukrajine, ki zbira okrog sebe največje učenjake ukrajinskega rodu. V njenih raziskovalnih zavodih se obravnavajo važna vprašanja s področja mehanike in fizike, radijske tehmke, geologije ;n medicine, Uspehi ukrajinskih učenjakov Patona. Pilatove, Paladlna so znani daleč izven meja Ukrajine. V letih sovjetške oblasti se je razvila tudi ukrajinska umetnost. Gledališče, glasba in upodabljajoča umetnost so dosegi; velik pro-cvit. V Ukrajini deluje danes nad 100 gledališč ter nad 60 glasbenih in zborovskih korpusov. tance Jugoslavije,. Bolgarije, Romunije in Madžarske. V tem velikem poslopju smo vsi športniki kmalu postali prijatelji; vsi skupaj smo bili kakor velika družina. In kadar se nismo razumeli z besedami, smo si pomagali s kretnjami. .SpognaJi smo, da so lahko vsi narodi prijatelji kljub temu, da se ne . razumejo. Ko smo korakali na dan otvoritve po tekališču velikega, in krasnega stadiona, nas je 40.000-glava množica še ppsebno toplo pozdravila. Občutili smo resnično ljubezen, ki jo -gojijo narodi naprednih držav do slovenskega in italijanskega antifašističnega ljudstva. Te ljubezni smo bili deležni, kamor smo prišli, tako v Ljubljani kot v Beogradu, v Titani kot v Skoplju in Zagrebu. Vsepovsod so nas sprejeli s tako prisrčnostjo, da je ni . mogoče opisati. Po končanih športnih prireditvah smo bili skupaj z jugoslovansko reprezentanco povabljeni na družaben večer v prostore jugoslovanskega poslaništva v Tirani. Razvila se je prisrčna zabava. Z jugoslovanskimi športniki smo nato skupaj zapeli. Oni so nam pomagali pri petju naših pesmi, mi pa pri njihovih. Na povratku smo se v avtobusom vračali preko slikovitih el banskih gora do Skoplja, od tu pa z brzovlakom do Beograda, kjer smo ostali v gostih športnega društva Rdeče zvezde in od Igrali tudi prijateljsko tekmo Obiskali smo še zagrebški velesejem in se v nedeljo zvečer vrnili v ljubljeni Trst.* Tovariš Maraspin je svoje pripovedovanje končal z besedami:-cTako v Jugoslaviji kot v Alba niji smo bili najbolj presenečen; nad delovnim poletom tamkajš njih narodov, ki si z lastnimi rokami kujejo lepšo in srečnejšo bodočnost. Mj pa se moramo še vedno boriti protj političnim brezvestnežem in gospodarski« izkoriščevalcem.* Narodno gledališče v Bolj^ , V nedeljo, 6. jul ja, Prire^i,1il primorskih partizanov veliko kulturno priredite^ val; bodo: Slovensko m" dališče, godba Rinaldi zbor: iz Trsta. Izkupičelt JN &le menjen za postavitev 24. žrtvam nacifašizma iz 'VAMc Opozarjamo vsa društva^ JS:s ( in daljni okolici, da ne dan prirejala nobenih Prl Gledališče Verdi. Nocoj uri bo gledališka skuF' jt& Toll** Merlini nastopila z riovi*,,, «Senca in jedro* od Carr Prosvetno arusevo - ,j priredi jutri, 12. t. m- °D : kinodvorani predavanje^0 ^ vinskem Po predavanju razvoju našega vanju bo člana*1 V Slov. prosvetno 4 1 Enotni sindikati Kmeftjstvo. Danes ob 21. uri bo v prostorih društvo «Slavko Škamperle* pri Sv. Ivanu zborovanje kmetovalcev; Sestanek je važen' in priporočamo vsem kmetom in km«čk'm delavcem, da se ga udeležijo. Hoteli, in menze. Vabimo člane te stroke, da se zglasijo v ulici Imbriani 5, soba 13 zaradi važnih sporočil. Prevozništvo. Odbor in zaupniki so vabljeni na sestanek, ki bo danes, U. t. m., ob 19. uri v ulici Zonta 2-1. Povišanje plač duhovnikom S posebnim odlokom, ki je stč-pil v veljavo 7. t. m. je ZVU povišala duhovniške prejemke za 200%. To povišanje se računa od 1. septembra 1946. Radifski sporedi v sredo, 11-6-47 TRST II. 12.15 operna glasba, 13.00 plesna glasba, 13.35 pregled tiska, 13.48 pestra glasba, 14.15 novi svet, 17.15 simfonična glasba, 18.30 svetovna književnost, 18.45 Ravel: Španska rapsodija 19oo beloglavček, 19.15 oddaja odreda J. A., 20.30 klavirske skladbe, 20.45 srbske pesmi poje Karla Slehan, 21.00 glasba po željah. 21.30 Remec: Kirke - Izvajajo člani Slovenskega narodnega gledališča, KMOPREDSTAUE ROSSETTI. 16.00: «Nikar me ne Izdaj!*, Greta Garbo, Constance Bepnet in Douglas Melwyn. Film Metro Goldvvin Meyer. FENIOE. 16.30: «Boš moja ljubezen*. KINO OB MORJU. 16.00:. «Sodišče narodov*. Niirnbe'ški . proc°s. -Ruski dokumentarni film. Škamperle». Pri Sv. Iv,aI^i*e:*! 12. t. m. namesto čldn iv 15 stanka ob 21. url zani" . «Žgodovina muzike*. Predavanje v krožki) Jutri, 12. t. m„ bo ob 1 sko predavanje tov. Dra? ^1* 1 mivo in vabimo vse zlastl •b ^ Predavanje o Juliji Planinsko društvo v di v petek. 13. t. m., h,. * ključno predavanje o v.””^)! pah v dvorani Poligr4-^ 'J Trento 2-II. Predavaj: , ^ spremljali z barvan mi slikami. Predvajal1 film o 1. maju. n4*' Izlet na Snežnik j(ll Planinsko društvo v^ %n> S 4 K '”kth rittiuuahu uiuai-vve 1*' i r6di v nedeljo, 15. t. “"t »% Snežnik. Odhod ob 6. uF‘3si:»J Fablo Severo. Vožnja s jp [J H, >v»w- j jjjS snila v trgovini Visihi^jc stane 350 lir! Vpisovanje^ “ " i: 15 in v čevljarni P're v' fontane 5. Izlet v Trentarske V! t. -.uti 1 % Hi di CAT v nedeljo, 15. te Vanje in pojasnila v od 18, do 20. ure. Zahvala u ZPP iz Trebč s« zahvaliuO ^ so počastili speb1 | ‘ borca JA Cuk Željka 1 f j, 1'* i; žili njegovega pogreba pCjt«L iNij ponovno izrazili ,svoje .n0 **)vi ki in hvaležnost j A.. Pojiti V 'i# ll lo izrekamo ZPP z drič ter delavcem na darovane vence. n <>v> Odg. urednik DUŠAN ^Itj^ Tisk Stabillmento Tip- na. Sft Htf IZGUBIL - svežini kDu; .tat?' na cesti Opčine-Repe® ditelja naprošamo, proti nagradi v FERRAZZUTTI. VU jt. ali naj javi na tel ALEKSANDER BECK,- 127 VOLOKOLAMSKA CESIA Njegovi prsti so rahlo popustili. Blago se m; je nasmehnil, zaupal je kembatu. S težkim srcem sem neslišno odšel k vratom. Toda še enkrat sem slišal: — Tovariš kombat... Nisem bil voljan, toda moral sem se zopet približati. — To si ti, Sudatuškin? Glava v beli, čisti obvezi se je zdela začuda velika. Obveza je zajela čelo, toda obraz je bil odkrit. Na odeji.je ležala negibno, kot da bi bila tuja, obvezana roka, prav tako začuda ogromna. — Kdaj si bil ranjen? — Mar se, tovariš kombat, ne spominjate? Saj ste mi vi zaklicali: «Molči». Torej to j« Ml on... Spomnil sem se obraza, ki je bil oblit s krvjo, rdečih vlažnih rok ter enakomernih groznih stokov. Tedaj sem mu ukazal: «Molči», in on je krotko umolknil. Sudaruškin je vprašal: — Ali ste ga prepodili? Cernu bi mu predčasno ranil dušo? Dejal sem: — Smo. — Hvala bogu... Toda ali me bodo pustili, tovariš kombat, domov na okrevanje? — Seveda, — sem dejal. Nasmehnil se je. — A potem se bom, tovariš kombat, spet vrnil k vam, spet bom vaš borec... — Seveda. In sem naglo odšel, da ne bi poslušal vprašanj, da ne bi odgovarjal, da ne b, lagal. Ko sem se oz: t; sem zagleda! kapetana Silova. Na pol je sedel, pokrit z odejo samo do pasu, naslanjal se je s hrbtom ob zid ter gledal vame. Nočna svetilka je le slabo svetila; globoke sence so ostro črtale shujšani obraz. Verjetno ni mogel, toda tudi poskušal ni zaspati. Prinesli so ga bili sem z zdrobljeno nogo ter je bil edini tu, med ranjenci, ki je vedel tisto, kar za zdaj še ni bilo znano ostalim. Vedel je in molčal. Molčal je tudi zdaj, ničesar me ni vprašal, celo ustnic ni odprl. Kaj naj počnem s temi brezpemočnimi, nezaščitenimi možmi? Odgovorite m; — kaj naj počnem? Ali smem ravnati tako?... ...Ko se bo povsem približal konec, ko bo ostal samo še en šaržer, bom stopil z mitraljezom sem. Globoko se bom priklonil in rekel: — Vsi borci so se borili do predzadnje patrone, vsi so mrtvi. Oprostite mi, tovariši. Da bi vas bil evakuiral, nisem imel možnosti, da bi vas izročil Nemcem v mučenje, nimam pravice. Umrli bomb, kot se spodobi sovjetskim vojakom. ...Jaz bom poslednji, ki bom sprejel smrt. Najprej bom pokvari! mitraljez, nato se bom ubil. An smem tako ravnati? Ali kako naj bi drugače? Mar naj predam ranjence sovražniku? V mučenje? Kako naj b; drugače — odgovorite mi vendar! — In nihče ne bo ostal pri življenju, ki bi mogel povedati, kako je poginil bataljon panfilovcev, prvi bataljon Talgarskega polka. In morda se bo nekoč po vojni, v nemškem vojnem arhivu, našlo poročilo, iz katerega se bo dalo izvedeti, koliko sovražnikov je pobi! obkoljeni sovjetski bataljon. Takrat se bo morda izvedelo, kako smo se borili in umirali v brezimnem podmoskovskem gozdu... Morda s« pa tud: ne bo izvedelo... (Se nadaljuje) ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem D-.j č41' ki so v tako lepem številu spremili na njegovi Spr1 našega ljubljenega m nepozabnega moža, očeta, sina > ČUK ŽELJKA Posebno zahvalo izrekamo domačemu Pevskert1^,0sp°^ godbi,, tov. Kristin; za ganljivi nagrobni govor, |grcV*' ; dekanu, tov. učiteljicam m pionirčkom ter ,vsern cem vencev in cvetja. Se enkrat vsem prisrčna hv Trebče 10. 6. 1947. 2alujoča druži; Čebelarjem S ov «10 Iniciativni odbor sklicuje vse čebelarje Slov. j masovni sestanek, ki se bo vršil 15. junija t. 1. v SCINI ob 10. uri pri tov. BRATINI. zadr Sestanka se bo udeležil tudi član čebelarske - ,e ■, Ljubljane tov. Žnideršič. Ker je zadeva zelo teresu vseh, da pride na ta sestanek čim več če j Tolminskega, Krasa, Notranjske, iz Istre in ^l0t}ce^0b'i<’ j Tovariši iz sežanskega in komenskega okraja jv» potrebna pojasnila najkasneje do 12. junija pri z Tavčarju v Krepljah, ki bo poskrbel tudi za prev° tvo. ZA hrano na dan sestanka bo preskrbljeno. -jfjA’ INICIATIVNI ODBOR, AJU°V Mladina iz COLA in REPENTABORA priredi v NEDELJO, 15. t. m. ob 16. prj gostilni Furlan JAVEN PL&1 ■abUe Cisti dobiček gre za spomenik padlih. Vljudno