IZ HORJULSKE DOLINE KORUZA, KROMPIR, PŠENICA
Pregon barjanskih tal
V teh dneh se bo končala ureditev prve faze, hidro in agro melioradj v Horjulski dolini. Zajela je okrog 145 ha zemljišč med Horjuhun in Za-klancem. Nekaj vei kot polovico zemlje je v lasti splošnega Ijudskega premoženja, preostalo pa imajo kmetje.
Po ureditvi Horjulke je VGP TOZD Hidroin-ženiring izdelal projekte za hidromelioracijo Hor-julske dolme v treh delih. Prvi, največji, je med Horjulom in Zaklancem, naslednji, 100 ha, med Horjulom in Vrzdencem ter zadnji, 119 ha obse-gajoič, pa med Zaklancem in Šujico.
Kot smo že zapisali, zaključujejo dela na prvem delu meliorirane Horjulske doline. Investitor je SOZD KIT delovna organizacija kmetijska za-druga Ljubljana s sredstvi kmetov, banke in Zve-ze vodnih skupnosti Slovenije. Skupna vrednost naložbe je 12 milijonov po cenah 1981. leta. Izvajalec del v prvi fazi je »14. oktober« iz Gor-nje Radgone.
»84 kmetov je z veseljem pristopilo k skupnosti in izvedbi melioracij,« je opredelil razmerje kme-tov do teh velikih del direktor Kmetijske zadruge Ljubljana Jože Tanko. »Po želji kmetov smo tudi naredili odprt sistem jarkov, ker so zemljišča sla-be kakovosti in ker je ob dežju izjemno velik pritok voda z okoliških hribov. Za jarke so izko-pali okrog sto tisoč kubičnih metrov zemlje. Na-suli so jo na vmesne parcele in ukrivili tako, da bo zagotovljen odtok vod s kmetijskih površin. Za-vedati se moramo, da je bilo okrog polovico zem-ljišč barjanskega značaja in je na njih rasla le kisla trava.«
Kmetje že obdelujejo meliorirana zemljišča. Posejali bodo silažno koruzo in pšenico ter posa-dili krompir. Seveda prvo leto še ne bo dosežen maksimalni pridelek, saj se bo morala tudi mrtvi-ca po založnem gnojenju navaditi na novo, po-msmbno funkcijo. Jeseni bodo izvedli še zložbo zemljišč, tako, da bo omogočeno sodobno pride-lovanje. SLP ozemlja bodo dobili združeni kmetje v 20-letno obdelavo.
»Predvidevamo, da botno jeseni pričeli z melio-racijami ozemlja med Horjulom in Vrzdencem, 1985. Ieta pa s preostalim zemljiščem. Pri tem bomo tesno sodelovali z Območno vodno skup-nostjo Ljubljanica - Sava, ki bo preko njene zveze tudi preskrbela pretežni del sredstev za to hidromelioracijo.
To pa niso vsa tovrstna dela v naši občini. Pripravljamo se na hidromelioracijo 245 ha veli-kega ozemlja Dobravica. Ta je 85 odstotno v splošni Ijudski lasti. Tudi tatn naj bi uvedli odprte jarke in prepričani smo, da bo prišel s teh zemljišč obilnejši pridelek že 1985. leta.
Za vsa dela pa moram reči, da potekajo pod izjemno težkimi pogoji in s kmeti občudujemo delavce, ki vestno izpolnjujejo delovne naloge,« je zaključil pripoved sogovornik.                    s.J.
Do metioradje je bil znaten thl ozemlja med Horjuhm in Zaklancem primeren le zs rasl ki-slih tnv, saj so tam znatne barjanske površine. Po hidro in agromelioraciji se bodo zemljišča izboljfala in tudi kmetje iz Horjulske doline bo-do lahko pridehrali najzahtevnejše poljedelske rastttne.