110. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 16. maja 1898. XXXI. leto.
bhaia Vtak dan aaeaer, urimlt nedelja in praanike, Ur valja po polti prejemali ta tf itio-ogenki deaeie ut rta lato 15 gld., la pol leta 8 gld., za ftetrt leta 4 gld, ta Jeden «c 1 gld. 40 kr. — Za Ljnhljoo braa pošiljanj* na dom ca vae leto 13 gld., aa 6etrt leta 3 gld. 30 kr. aa jeden meeeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna h po 10 kr.
4. 40 kr. — ZaLjubl)Ađo ^ree pošiljanj* na dom ta vae leto 13 gld., aa oatrt leta a gld. w fcr. aa jeaen meeee i gia. iu ir. /.a p.umiHuje na na aieeec, po 80 kr. aa Četrt leta. - Za tnje dete le toliko vec. kolikor pottnina tnala. — Na narocbe, brez istodobne vpoftiljatve uaro«nine, Za oananifa plafinje aa od etinatopne. petit-<mte ©o •> kr., ce se ocnanilo jadenkrnt tiska, po 6 kr   6e «e dvakrat, in po 1 kr., Ce se trikrat ali Dopigt naj aa ierole fraokovat-   - Bnkopiai ee ne fracujo. — Orednifttvo n uprt.oiUvo je na Kongresnem tr,:u 6t. 12. Opravmltvn naj ao blagovolijo poeiljati naročnine, reklamaniie oanatula, t. ). vae administrativne «t»arl.
Telefon št 34=.
te na ozira, večkrat tiska.
IJ'
,Morituri vos salutant!"
Od Drave, 14 maja. Korak za korakom, počasi sicer ali sigurno prodirajo Nemci proti jugu, proti hicu Malega Šta-jerja, po katerem pohlepno iztezajo svoje kremplje. Pred petdesetimi leti se je bila jezikovna meja pri Upnici in de pred dvajsetimi leti so v gorovju blizu Upnice stanovali Slovenci. Zdaj jih ni več, se sledu jim ni. Šola germaniznje hitro, zlasti de, če jej pomaga katoliška cerkev in katoliška cerkev je v aekovski škofiji posebno izza časa Zvvergerja pospeševala germanizacijo na vso moč.
Zdaj se smatra, da je jezikovna meja pri Spielfeldn. Res je velikanska večina prebivalstva od Maribora do Spielfelda slovenske narodnosti, ali žilavi, intenzivni nemški agitaciji se je posrečilo, njeti slovensko prebivalstvo v sv« je zanjke in danes že lahko rečemo, daje slovenstvo od S p i e 1-felda do Maribora poraženo in da so Nemci zmagovalci načeli tej črti.
Nemci so to dosegli tekom dobrega desetletja. Zdaj so tod gospodarji in kdo ve, če se jih kdaj otresemo. Nemci so dobili v roke občinske nastope pri sv. Iljn, v Dobrenjn, vLeiters-b e r g n pri Maribora, zmagali  bo — komaj teden dni je tega  —  vCirknici in  dne  11. maja so zmagali tudi v občini  Stehovec.   Ako se ohranijo v teh pozicijah, potem so zadraveki Slovenci izgubljeni, toliko bolj, ker uradi in šole pospešujejo germanizacije na vso moč in z vso silo.
Vzroke zmagovanju Nemcev ni težko uganiti. Ob jezikovni meji je boj vedno težak. Na nas pritiska mogočen, krut sovražnik, kateri ima na razpolaganje vsakovrstnih sredstev. Slovenci bi se ga mogli samo ubraniti, ako bi z vsemi silami delali na probujo naroda, ako bi utrjevali narodno zavednost, širili omiko in se zavzemali za gospodarsko blagostanje prebivalstva. Toda priznati se mora, da so pri nas ničesar ne stori. Posvetne inteligence ni ali pa je nemška, duhovščina pa se — s nekaterimi častnimi izjemami — zadovoljuje s tem, da svoje ovce striže. Iz Maribora, kjer hočejo vender vladati vse Slovenstvo na Štajerskem, kar ga ne spada pod Celje, kjer nosijo mladi duhovniki zvonec, tam za narodno delo nihče prsta ne gane. Namesto političnih shodov imamo k večjemu misijone, ki ljudstvo od narodne idejo odvračajo. Polit ičnosmo neorganizovani, poslanci nas poznajo samo ob volitvah, po volitvah pa jim še na misel ne pride, da bi kdaj stopili pred svoja voli Ve, da bi ljudstvo politično izobraževali in je vzgojevali. Kdo naj se potem čudi, da vse gineva in da nemštvo mogočno napreduje?
Na prvem katoliškem shodu v Ljubljani je takratni dubovski župnik šegula zaklical zboroval-cem: „ Morit uri vos salutant!"—Danes ponavljamo t» klic mi Slovenci pod Špielfeldom, Slovenci pred vrati Maribora. Župnik Šegula je takrat pojasnil razmere okrog Spielfelda in prosil bratske pomoči. Izprosil je ni. Spielfeldska okolica je danes definitivno izgubljena, in Šegulov pozdrav je bil zadnji slovenski klic iz sekovske škofije.
Tudi mi kličemo danes „Slovenci, morituri vos salutant ! Morda je tudi ta naš današnji klic zadnji pozdrav zadravskih Slovencev. Nemci so nas dobili v roke in Nemec ima koščeno pest. Pomoč, znatna in izdatna pomoč, trajna in energična podpora nam more jedina pomagali. Segulov apel 1 * našel ^^jpiu odziva in morda
na
se
duhovščino ni tudi nam tako zgodi,
.JtfnilnilT
smo izgubljeni in bomo v nekaterih desetletjih ger-manizovani, bodoči zgrdovinarji pa bodo čez pol stoletja pisali: Od Maribora do Spielfelda bivali so pred petdesetimi leti večinoma Slovenci, a potopili so se v nemškem morju, ker se nihče ni za njih probujo brigal in ker so jih njihovi voditelji namesto z narodno brano pitali z razna-rodujoČim strupom klerikalizma.
primeri potem
V IJublJanl, 16. maja.
Beda v Galiciji. Kadi velike draginje kruha in žita v Galiciji, kjer so se radi tega pripetili že opasni izgredi, j* več g^liških mest sprejelo peko kruha v lastno režjo da bode možno revnejšim ljudem kruh ceneje prodajati. Deželni odbor pa je sklenil, da ZHČne takoj z večjimi javnimi deli, pri katerih bode dobilo mnogo delavcev zaslužka. — Draginje žita in kruha v Galiciji so seveda največ krivi židovski špekulantje!
Bolgari proti svojemu kneza. Srbske „Male Novine" poročajo, da vlada v nekaterih odločilnih bolgarskih krog h veliko nezadovoljstvo proti knezu Ferdinandu Knezu se celo javno groz*. Da se torej ta nezadovoljnost poleže in se pozornost ne-zadovoljnežev odvrne od notranjih razmer, da se zabrani revolocija, dela vlada na to, da se začno z bolgarske strani resno nastopati proti Srbiji in Turčiji v Macedoniji. Tem načinom naj se utrdi popularnost kneza Ferdinanda. A kaj porečeta k takim nevarnim eksperimentom kneza Ferdinanda Kusija in Avstrija ?
Chamberlain in i usko angleški konflikt. Angleški drž. tajnik za kolonije, Chamberlain, je imel v Birmingbamu tak govor, kakor bi stala Evropa na pragu velike rusko-angleške vojne. Zu nanji položaj, je dejal, je sila resen in moten, in morda se skoro približa čas ko bode treba apelirati na patrijotizem angleškega naroda. Vzrok: ruska okupacija Port Arthurja in Talien-VVana. Chamberlain meni, da bi molila Anglija Rusiji vojno že napovedati ter izjavlja, da se z lordom Salisburvjem glede angleške popustljivosti nikakor ne strinja, ker je ž.iljena čast Anglije. Chamberlain pravi, da bi bilo za mir velike nevarnosti, ako bi Salisburv padel. Anglija ima z Rusijo opravka na Kitajskem in v Afganistanu. Sporazumljenje z Rusijo je nemogoče, kajti glede omenjen h dveh luk je Rusija svojo obljubo že črez 14 dnij prelomila, torej se na ruske pogodbe sploh ni zanesti. Chamberlain torej poživlja Angleže k nujno potrebni slogi ter izreka veselje, da vlada dobro razmerje z ameriškim „bratrancem".
Špansko ameriška vojna. Amerikanci so poskušali zadnje dni nekaterekrati izkrcati se na Kubo, a baje vedno brezvs ešno. Pri Cabanasu se jo moral stotnik Dorst umakniti, ko je hotel privesti insurgentom orožja. Pri Cienfuegosu je bil mej 3 ameriškimi ladijaini in španskimi baterijami hud boj. Zmagali so Amerikanci. Španci so izgubili baje 400 mož. Glede bombardiranja glavnega mesta Portorike, San Jttana, se javlja, da so sicer Amerikanci napravili obrežnim trdnjavam in glavnemu mestu dokaj ikod •, da je bilo ubitih nekaj španskih vojakov in nekaj več civilistov, a da se je morala aimriška eskadra Sampsona končno vendar-le umakniti. Španci pičejo celo, da je bil Sampson tepen, kar pa ni verjetno. Umaknil se je baje največ radi tega, ker ho mu je mej bojem sporočilo, da se je španska Ldijovna divizija prikazala pri antilakem ctokti Martini quo,   Špansko ladi-
jevje je torej bržčas na poti v luko Havane; ako bi se to posrečilo, bi imeli Amerikanci pri Kubi težko opravilo. Sodi se torej, da se je eskadra Sampsona vrnila proti Kavani, da prehiti Spance ter jim zabrani vhod v fitvansko luko Morda se ameriško in špansko ladijevje srečati ter zgrabiti sredi poti. Sampsonovi eskadri se pridruži eskadra Schleva, ki je, vsidran* sedaj pri fort Monrove. Združeni ameriški ladijevji brezdvomoo premagati starikave španske ladije.
Protiburševsks demonstracije pred sodiščem.
(Dalje)
Cenjenemu uredništvu časnika „SIov. Narod*
v Ljubljani.
Sklicevajn se na § 19. tiskovnega zakona poživita podpisani cenjeno uredništvo, naj sprejme z džirom na članek (poročilo) „Protiburševske demonstracije prt d sodiščem" v številki 109. BSlov. Naroda* z dne 14 t m. v prihodnji številki omenjenega lista sledeči popravek:
Ni res, da sem pri svojem zaslišanju »pred vsem opomnil, da n^em zmožen slovenskega jezika." Res pa je, d» sem na dotično vprašanje gospoda predsednika izjavil; sem zmožen, (slovenskega jezika), želim pa, da izpovem v nemškem jeziku, ker govorim ta jezik gladkeje (gelaufiger) nego slovenski.
Ljubljana, 15. maja 1898.
0. Wratschko,
c. kr. policijski nadkutnisar. HIllĆA.I Tllt Icruiaa er.
Priča Breznik (redar) pravi, da je Mitter-mayer šel za aretiranim Žargijem v družbi ve' ljudij.
Priča Slano vec (redar) pripoveduje, daje bil v Wolfovih ulicah Mittermaver, ko je prišel iz „Zve-zde" z zmožico.
Mittermaver taji, da bi šel z zmožico, ker ni prišel iz „Zvezde", nego nam od Bamberga.
Dr. Poček: Ko ste ulico zaprli, ni M tter-mayer nikamor več silil?
Priča Slano vec (redar): Ne. Takoj se je ustavil ter bil čisto miren. Ponudil se je za pričo za nekoga druzega.
Dr. Te k a v fij č: Kdaj je Szuafc potegnil sabljo?
Plrica S lan 0 vec: Ko so šli ljudje od BaBB« berga proti NVolfovi ulicam.
Priča Kerin (redar) pravi, da misli, da je bil Mittermaver v „ZvezJi" in da je šel za aretiranim Žargijem, da pa ne ve, ali je Mitt.ormnver vpil in kričal.
Pajk: Ali ga ni redar Breznik opozoril, naj miruje, in da bo s cer aretiran ?
Kerin:    Da, Breznik je dejal   to človeku, ki je vpil.
Priča Cvetrečnik je slišal, da je Mittermaver radi aretiranega Zargija v Wolfovih ulicah dejal: Sramota, da se aretira delavca! Zi množico ni šel, nego jo prišel sam od Bamberga sem.
Dr. Suiteršič: M ttermaver je torej tiste besede mirno in dostojno govoril?
Cvetrečnik: Da, povsem mirno.
Dr. Poček: Morda je Mittermaver sam s seboj tako govoril, ne da bi hotel drugim tega reči?
Cvetrečnik: Morda! Jaz sem si le mislil; Prav ima!
Dr. Šušteršič: Ce bi bil hotel s policajem govoriti, bi moral vender glasno zaklicati?
Cvetrečnik: Da, gotovo bolj glasno! MluciaJ Ar«llj;al.
Priča Gvidon Šrnalc (redar) je večkrat opominjal Ardigala, naj miruje in da naj se odstrani, a on ni ubogal. Zato ga je aretiral. Rekel ni ničesar. *
Notar Plantan: Ali se je kaj umaknil? Obtoženec trdi, da s* je parkrat,   le v sneg ni hotel.
Priča Srna le: Da, tako je bilo, in vinjen je bil tudi. NiiičnJ C?aiibar.
Priča Slano vc (redar): Ko so Zargija odpeljali, se je Cankar  pni tožil stoječ v  gnječi, češ,
da je steznik  neopravičeno nad njim sabljo potegnil.
Predsednik:   Ali je kaj silil za Šmalcem ?
Slan ovc: Mord * bi b.l silil, če bi j iz tam ne bil stal 1
Predsednik: Ali je kaj vpil?
S lan ovc:  Ne. vpiti ga nis^m čul.
Dr. Poček. Ali se je kaj vtikal v vaše poslovanje? Ali vas i* motil?
S lanove:   Ne.   Dal mi j« legitimacijo rad.
Dr Te kavči č: Ali je bil Cankar kaj razburjen ?
Slano vc: Da, razburjen je bil.
Dr. Tekavčič: Ali ni napravilo na vas to vprašanje vtiska, da se hoče Cankar pritožiti?
Sla nove: Da, zdelo se mi je, da bi bil šel za Smsicvm, ako bi m^ne tam ne bilo!
Dr. Tekavčič: To ni nikak odgovor!
Predsednik: Vi ste potegnili sabljo Zakaj?
Priča S male: Aretiranca so hoteli oprostiti, in kamenje je začelo leteti.
Predsednik: Ali je vam kdo kaj hotel?
Šroalc: Ničesar.
Cankar razloži kako j« bilo.
Drž. pravtuik Pajk: Kaj se pa vtikate v take r-či!
Cankar: Vtikal se nisem, gledati pa menda smem.
Slučaj Jeile
Priča Plevnik (redar) pr<pov daje, da je Jeriča v ,Zvez'li" aretiral z red »rjem liončanom, ker se ni hotel odstraniti, držal M je igraje, ko je bil aretiran.
Predsednik: J^nč, zakaj se niste odstranili ! Obt. Jerič: Ker sem čakal prijatelja. Pr   Krisper: Ali sts ga vi aretirali? P le v n k : Ne, Gori n
Priča Goričan ^r»dar) je Jerrea večkrat opominjal, n ij gre proč, a ui hotel ubogati, zato ga j« aretirat
Dr. Poček: A!i se jo Jerič zelo branil?
Gorica o: Držal se je z ob ma rokama. Posebno težko ga nisem odtrgal.
S im- >j .It riui.
Prča Pr, Golob (redar) je dobi Jerino v veži kazine, gi pozval, naj gre, Jerina je dvignil roko, in zdi se mi, da je imel v r kah palico.
Predsednik: Ali Vam je kaj zlegi storil?
Golob: Ne.
Predsednik: Ali ni bil aretiran?
Golob: Plevnik <*a je aretiral ker se mu je ustavi j 11, ga je za roko prijel, na kar je Plevn;k sabljo prijel.
Dr*, pr. Pajk: Pa saj ste sami tudi sabljo potegnili ?
G o I o b : Da.
Dr. Papež:   Ali je bil Jerina miren, kjer je
stal?
Golob: Da miren. Dr. Papež: Ali je bil vinjen? Golob: Tega ne morem reči. Priča Plevnik pravi, da je redar Golob Je-rino pehal iz kazine, a Jerina ni hotel proč; priča ga je p>zv;tl   v   imenu  postive vnovič,  naj gre, a Jerina ga je  prijel  za   prsa  in dejal, da tudi on pozna postave.
Predsednik: Torej kaj pravite,, Jerina, ali ste ga prijeli?
Jerina:   Stražr.ik me je \rtil ter je možno, da ae mi je zavrteh) v glavi, da sem ga prijel. Stražnik zanika, da bi ga vrtiI. Priča Vrečar ae ne spominja J^rine. Videl pa je, da sta stražnika   iz kazina pretirala nekoga, ki se je ustavljal. Palice ni videl.
Dr. Papež: Kako daleč ga je stražnik proč pehal?
Vrečar: Od kazine do kostanjev.
Priča Kerin (redar) je videl Jerino, ko je imel op avka s Plevnikom. Kerin je imel palico ter jo vihtel.
Priča Ažman (redar) je videl Jerino, ko ga je redar Golob pod kazinskim balkonom pehal in ker se je branil, ga je strašil s sabljo. Jerina je bil zelo pijan.
Dr. Papež: Ali je imel Jerina palico?
Ažman: Palice nisem videl.
Dr. Papež: Ali ni Jerina redarja Z3 prsa prijel?
Ažman. Da, braneč se, je redarja prijel za prsa. S kakšnim namenom, tega ne vem.
Dr. Papež predlaga, naj se povabijo tri priče, (Fr. Gorički, Ivanka Skrjanec in Fran Baraga), ki dokažejo, da Jerina stražarja ni prijol za prsa in ni imfl palice.
Predsednik: Ali so priče to videle?
Dr. Papež: Meni so to priče povedale! Te dokažejo, da j« Plevnik Jerino res tako sukal, da se mu je vrtelo v glavi in da je bil brez palice.
Pajk je proti pričam.
Sklene se, da se priče zaslišijo.
Priča Gorički je bil sredi »Zvezde« in je videl kako je redar Plevnik vrtil Jerino, ki ni imel palice.
Preds.: Tri priče so pa trdile, da je Jerina redarja za prsa ali roko prijel, ter da je imel palico.
Gorički: Tega jaz nisem videl.
Priča Ivanka Š k r j a n e c je hodila po „Zvezdia ter prišla do kazine in videla, da je gonil policaj
Jerino stran. Jerina je dejal, da je poštenjak in da mu je pot vedno prosta — torej tudi dmes. Policaj ga je zavrtel, zgrabil za prsa itd.
Svetnik Vencajz: Ali je imel Jerina palico?
Gdč. Skrjanec: Ne. Lahko prisežem še je-denkrat, da je ni imel!
Dr. Papež: Ali sta se Jerina in policaj šele začela mvati, ko ste ju videla ?
Gdč. Skrjanec: Da, šele začela. Videla sem, ko je policaj Jerino baš zgrabil.
Prča Baraga, slikarski mojser, je videl Jerino, ko ga je policaj suval od leve in desne is kazme; videl je tudi, da je redar zamahnil s sabljo nad njim.
Preds. Ali morete potrditi s prisego, da Jerina m imel v roki nobane palice?
Baraga: Da. Dobro v m, da je ni imel!
Dr. Papež: Ali ste videli, da je Jerina prijel redarja za obleko?
Baraga: N-, tega uisem videl.
Dr*, pravd Pajk: N t j se priči pove, da sta dve drugi priči natanko izpovedali, da jn Jerina pa-l.co imel, ena priča pa, da je Jerina nukaj mi 'I !
Preds  mu to pove.
Baraga: Ne, pa ice pred kazino Jerina nikakor m imel.
MiiiS«; ko>tT (dodatek.)
Priča lv>vro Šareč, natakar, uiavlja, da ni slišal Kosca v gostilni ničesar govoriti.
N«tnr  Plautan:   Kakšen je bil priča Kos?
Žareč: Kos je pni I že vinjen v gostilno SHičhJ Arili^n'. (dodan-k.)
Priča Klančičar ie videl Ardigala n* konci Kripeževe barake, kjer i^a je komisar poziva1, naj gre stran, a Ardigal ni ubogal.
Pred s : A m je Ardfgal kaj dejal?
Klančičar: vem,  ker sem  morda po
za^il    Pr>  prvem pričanju sem moral vedeti, k iko je b lo.
Pajk: Al: ste prvič resn co govorili? Klančičar:   Pri   prvem   svojem pričanju ostanem.
Preds.: Ali vam je Ardigal, ko ste ga peljali, kaj žugal ?
Klančičar: Meni m žugal.
Preds.: Pri prvem zaslišanju ste pa dejali, da je Ardigal d«jal: Vama bom že pokazal:
Klančičar: Da, o^tineja pri prvem izpove-danju.
Preds.: Danes govorit^ drugače; danes pravite, da ni žugal! Prvič ste pa dejali, da je žugal ! Kaj je tor^j pravo ?
Dr. Poček: Ali niste povedali prvikrat, kar vam je kdo drugi povedal?
Klančičar: Ne, povedal sem, kar sem sam videl.
Plantan: Ali se spominjate sedaj, da je rekel Ardigal, da bo „vama pokazal*?
Klančičar: Da, sedaj se spominjam. Zagovornik   Plantan:   Trikrat sfe govorili drugače.
Dr. Krisper: V zadevi slučaja Ardigal predlagam , naj se glede Štefeta zasliši še detektiv Ljubic; ta bo potrdil, da je Štefe mirno pristopil ter povedal županov ukaz ter da se je na to takoj, brez hujskanja odstranil Glede fakta Ardigal pa še predlagam, naj se v interesu vseh obtožencev za slišijo priče Dacar, komi ar Robida, Mohar in Pav še k.
Ti ovržejo trditev obtožnice, da si demon-strantje hoteli kaz no naskočiti ter kazinote pre tepsti. Priče povedo da so gostje kazine bdi sredi demons'racij mirni, veseli, kakor bi ne bilo za-nje nobene nevarnosti Buril so celo pri oknu sedeli, pili in veselo „He.il" klicali, kar nikakor ne kaže na kako nevarnost. Robida potrdi, da demonstracije niso bile nevarne in da Štefe ni hujskal. S tem se končno dokaže, da priče redarji niso zanesljivi.
Drž. pravd. Pajk: Povabi se naj še baron R ec h b ac b.
Priča Ljubic je govoril s Štefetom v Wol-fovi ulici ter čul, ko je Štefe pri nekem policaju zahteval, nuj se aretiranec izpusti. Priča je videl, da so je Štefe prav mirno vedel.
Dr. Krisper.  Ali je Stefe ljud.-d.vo hujskal?
Ljubic: Ne, sicer bi ga bil takoj sam aretiral.
Preds.: G. Robida, kaj jo po vaši sodbi ljudstvo nameravalo z demonstracijami?
Mag. <fi'j. Robida meni, da se je zbralo ljudstvo največ iz radovednosti, ker so dobili tiste listke. Vse je pričakovalo, kaj bo.
Preds.: Ali se vam zdi, da je hotelo ljudstvo s tem kaj hudega storiti?
Robida: Ne. Če bi bili ljudje kaj nameravali, bi to gotovo tudi storili, ker bi jih vsa policija ne bila mogla zadržati.
Preds.: Ali se je Stefe na kak način Čudno vedel ?
Robida: Ne. Kadar sem ga videl, se je vedno mirno in dostojno vedel.
Priča Drag. Mohar je videl Štefeta v Zvezdi mej množico.
Preds.: Alije kaj hujskal ali nagovarjal?
Mohar: Ne, ni hujskal. Molčal seveda ni, ampak govoril z ljudmi kakor jaz.
Preds.: Ali je res Štefe ljudstvo miril?
Mohar: Is njegovega vedenja pač posnemam,
da je Štefe pomirjevalno uplival na občinstvo. Čul ga nisem.
Dr. Krisper: Naj sa vpraša pričo, sli je Štefe dejal, ko se je staklo razbilo, da „kaj takega ne gre!-
Mohar potrdi, da je Stefe dejal, da .se pobijanje ne spodobi."
Dr. Krisper: Kjs je Sel tedaj štefe, ko j a tako govoril?
Mohar: Na Čela ni bil, ampak oba sva b:la skupaj v sredini množice.
Preds.: Ali ste ga slišali reči: Tnkaj smo končali, sedaj gremo naprej ?'
Mohar: Ne, tega nisem čul.
Bron Wiichem Rechbach je zvedel, da bodo demonstracije in je 20 februmrja v Zvezdi iskal župana in ga našel. Vprašal ga ie ali so delavci definitivno rdšli. Priča pravi: Župan jo poklical nekega Štef ta, ga nekaj vprašal, na kar mu je zatrdil, da ne pridejo. Videl sem pa kmalu, da je navzlic temu Zvezda prenapolnjena, da postajajo ljudje ofenzivuejši, da so glasnejš1 in proti radarjem upornejši. Videl sem tudi, kako so skušali redarji „Zvez lo14 izprazniti ter zapazil, da se je redarjem le s težka posrečilo ljudi vsaj in tlo od kazine odrinti.
Preds.: Kaj so ljudje nameravali s temi demonstracijami ?
Baron Rechbach: Hoteli so demonstrirati, pred vnem seveda proti Karnijolcem, ki so sedeli pri oknih , in proti gostom kazine, ki so stali pred hišo. Da bi hoteli naskočiti hišo, tega ne morem r»či.
Preds.: Rekli ste, da je imelo redarstvo veliko napora, da je moglo vzdrževati naro I. Ali bi narod sploh mogel naskočiti kazino, če bi bil to hotel?
Rechbach: Tega ne morem izjaviti
Dr. Krisper:   Ali je bilo pred kazino več
ljudij?
Rechbach: Ko sera prvič prišel, malo. Ko sem prišel drugič, nekaj več.
Dr. Krisper: Kako, da so kazinski gostje niso umaknili, če se jim je bilo česa bati?
Rechbach: lv r so se čutili varne in so imeli za seboj vrata odprta
Priča Pavšek je videl Štefeta v .Zvezdi", ko je ljudi miril.
Prič t Dacar, trg. pomočnik, je videl burše v kazini pri oknu sedeti in se smejati.
Preds : Ali se vam zdi, da so s tem izzivali?
Dacar: Da, r k> se mi zdi.
Preds.: Ali ste videli še kje drugod nemško občinstvo ?
Dacar: Da,, prpd kazinsko bišo. Bili so oud/ prav dobre volje.
Dr. Krisper: Ali ste videli, ko so burši s čašami trkali?
Dacar: Da, videl sem to.
Plantan: Naj se zasliši redar K irenjak, da še on pove, kako grdo so se burši vedli in ljudem celo osle kazali!
Drž. pravd nik Pajk nima ničesar proti predloga.
Priča Korenjak (redar) potrdi, da je jeden bursev ljudem z roko osle kazal, drugi je zvil robec ter si ž njim ovil glavo.
Preds.: Ali so to drugi videli?
Korenjak: Da, ljudje so celo dejali: Kaj osle kaeš? itd.
Dr. Poček: Kaj pomeni zvit robec?
Korenjak: Ne vem.
Dr. Šusteršič:   Kako pa ae je vedlo slov.
občinstvo?
Korenjak: Ljudje so rekli: Naj gredo oni proč, potem gremo tudi mi !
MIiićm) In ocen te.
Priča Rasberger pravi, da je videl, ko je Inocente dvignil levo roko nad glavo, in v tistem hipu je počilo kazinsko steklo.
Preds : Ali je Inocente kamen vrgel?
Rasberger: Da bi bil kamen vrgel, ne vem. A jaz sem redarju Smalcu rekel, da sumim, da je Inocente šipo ubil.
Preds.: V pred preiskavi ste pa naravnost dolžili Inocenteja, da je steklo ubil.
Rasberger: Še vedno trdim, da je zamahnil z roko.
Dr. Krisper: Ali ste videli kamen v rokah
Inocenteja?
Rasberger: Ne.
Priča Gv. S male (redar) pravi, da ma je Rasberger rekel, da je videl, ko je Inocente zamahnil ter odločno dejal: Ta je tisti, ki je šipo ubil.
Drž. pravdnik Pajk: Zakaj niste Inocenteja aretirali? Steklo je vredno nad 25 gld.
Priča Šmalc: Množica je vpila: „Aretiral ga že ne bo," zato ga nisem; poznal sem ga po obraza.
Priča Kocjančifi (redar) pravi, da je Rasberger tudi njemu pokazal Inocenteja, češ, ta je steklo ubil.
Priča Još. Zadel, uradnik, pravi, da je videl v Šelenburgovi ulici dvigniti nekega majhnega dečka roko, in takrat je šipa počila.
Preds : Kdaj ste videli Inocenteja?
Zadel:   Takrat, ko je bil pri njem redar.
Prede.: Kje je bil Inocente?
Zadel: Sredi ulice.
Dri. pravdnik Pajk: Kako mogoče, da sta videli fanta? Ali sta bili blizo njsgs?
Zadel: 3—4 korake od njega. Prede.: Ali bi poznali fanta? Zadel; Ne
Prida Iv. Tiiler, črkostavec, pravi, da je priletel preko njegove glave kamen ter razbil kazini okno. Inocente ee je prestrašil in dvignil roko.
Prede : Torej morete a prisego potrditi, da Inocente kamna ni vrgel?
Tiiler: Da, morem.
Priča Fr Vončina, knjigovez, pravi, da je bil fant 15—16 let star, ki je vrgel kamen.
Preds.: Torej sta videli fanta, ko je vrgel kamen ?
Vončina: Da, videl.
Dr. Krisper:   Inocente!   Dvignili ste levo roko. Ali ste morda levičar? I nocente: Ne.
Drž. pravdnik Pajk izjavi, da odstopi od obtožbe pmtl Inocenteiu.
(Inocente odide. Izvedenca zahtevata po 2 gld. za izgubo časa )
Afera   Nt orltllnjeer — Krbežnik,   .TI lin ve In 9In«tv
Priča Zupan pravi, da je karnijolec Stoek linger v njegovo prodajalno pritekel ter ga prosil v slovenskem jeziku zavetišča. Na to je šel Zupan vun ter se čud I, da smatrajo S'ocklingerja za Nemca, ker slovensko govori. Erbžnika je sumi dvakrat nazaj, ko je silil v prodajaluico in vpil: nNemca vun !a
Obtož. Erbežnik: Samo enkrat me je sunil, ker sem se držal vrat.
Dr. Poček Zupanu): Ali ste slišali, ko so vpili: Vun Nemca, sli bomo pa „šajb'j" pobili?
Znpan: To ho različni vpili.
Vencajz: In ta tudi?
Z u p a n : Bi bežmk tudi 1
Dr. Pa pe ž: Ali je Stot klinger sam prosil vun ? Zupan: Da.
Dr. Papež: Ali se vi množice niste bali, ker ste šli trikrat vun ? Zupan: Nič.
Prič* (»oričan (redar) je videl, ko so odpeljali Erbežnika, k- r je silil v Zupanovo prodajalno.
Jož. Mik lave, trg. pomočnik, sin obtoženca Miklavca je videl, ko je Milavec s palico zamahnil proti Sujcklingerju, ali ga je zadel, ne ve. Tudi Erbežnika je videl ko |e tolkel po vratih in vpil: .Nemca vun, sicer bomo „šajbeM pobili!"
Erbežnik: Ni resnica 1
Dr. P a pel: Ali ste tako blizu Erbežnika stali, da ste ga natanko slišali ?
Miklavc: Da, čul sem ga.
Priča M a u wer. delavec, je srečal 20 febr. Erbežn ka pri ljubljanski pošti ter sta šla skozi „ZvezdoH pit v kon-utmio društvo.
Pred*.: Kaj sta se tam menila?
Mauser: O, nič hudega!
Preds.: Kam sta šla, ko sta izpila?
Mauser: Šla sva v „Zvezdo" ter sva hotela še iti v ki-znio pit, a naju niso pustili.
Preds.: Ali je v „Zvezdi" Erbežnik komu grozil ?
Mauser: Ne. (Konec prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 16. maja.
— (Protiburfiovske demonstracije pred sodiščem) Obravnava radi protiburševskih demonstracij je bila včeraj končana. Zagovorniki so govorili že včeraj, danes ob */t na 1 uro pa je bila obsodba razglašena. Ob so j e n i so bili: Ivan Štefe radi prestopka § 312 na 10 gld. globe, Jeruej Ž ar g i radi pregreška § 305 na 14 dnij zapora, Ivan Erbežnik radi hudodelstva po § 98 lit. a) in b) na šest tednov ječe, Jakob Ardigal radi pregreška § 283 na tri dni zapora, Ivan Jerič radi pregreška § 283 na tri dni zapora, Franc Milavec radi prestopka § 312 na 5 gld, globe in Ignacij Mavc radi prestopka § 460 na 14 dnij zapora. Oproščeni so bili: Ivan M i k 1 a v e c, Anton Kosec, Alojzij L u k n a r, visokošolci: Karol Klander, Anton Lavrič, Anton Bončar in Ivan Mod i c, dalje Ivan Jerina, Miha Mittermaver, in dijak Dragotin Cankar. Obtoženec Ivan Inocente je bil že mej obravnavo oproščen. Razloge razsodbi objavimo s koncem poročila o obravnavi v jutrišnji številki.
— (Občinski svet) imel bode v torek, dne 17. maja, ob petih popoludne v mestni dvorani izredno sejo. Ko bi se ta dan ne mogle rešiti vse točke dnevnega reda, nadaljevala se bode seja v • redo, dne 18. in event. tudi v petek dne 20. t» m., veakokrat ob petih popoludne. Dnevni red: I- Predsedstvena naznanila. U. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje saje. III. Odseka ad hoc poročilo o nasvetih županovih glede praznovanja vladarske petdesetletnice Njegovega Veličanstva cesarja Frana Josipa I. IV. Pravnega in personalnega odseka potonilo o izidu zadnjih dopolnilnih volitev v občinski
svet in o ugovorih zoper postopanje volilne komisije v  II.   in   I.   razredu.   V.   Volitev podžupana (§§ 13* *n 21. občinskega in § 31. občinskega vo- , lilnega reda).    vI. Volitev osmero stalnih odsekov ({j  55. obč. reda.)    VII.  Dopolnilne  volitve v po- j sebne odseke in sicer: a) v ki h v nično ravnateljstvo | (1 člen); b) v direktorij mestnega užitninskega za- I I kupa (2 člena);  e) v direktorij mestnega vodovoda
(1 člen); c) v direktorij mestne elektrarne (2 člena); ; I d) v regulačni rdsek (2 člena); e) v odsek za nad- i zorovanje zgradbe topničarske vojašnice (l   člen); j I J")   v  disciplinarno   komisijo  (3 členi); y) v odsek za ustanovitev mestnega godbenega zbora (1 člen); h) v   loterijski  odsek   (1 člen);   /)   v   pokopališ> ni < iIhi k (2 člena). VIII. Personalnega in pravnega od-! seka   poročilo:   1.  o prošnji  magistratnega tajnika i dra. Iv  Jana za  podaljšanje dopusta;  2  o oddaji i službe mehtnega iDgenieurja. IX. Finančnega odseka i poročila :  I, O županovih  predlogih •   a) glede naprave vremenske hišice, b) o potrebi gradnje žele-I znega rastlinjaka,  e) glede naprave tlaka ob desni i t strani Poljanske cnste ; 2. o prošnji župnega urada i trnovskega v Ljubljani  za podporo v pokritje troš-J kov za [opravo po potresu pr oškodovanega župnišča ; j 3. o ponudbi pisat« I s k* jm podpornega društva glede odkupa njegovega posestva na polj nski cesti; 4. o rasve u   magistratovem,   da  bi se nakupil računski I j stroj; 5   o piošnji „črevljarske. zadruge v Ljubljani za podporo za  prireditev strokovnega tečaja;   G   o j prošnji mastnega vrtnarja Heinica za nakup biciklja ; 7. o maeistratovem nasvetu zaradi pripoznanja na- ; grad nekaterim mestnim stražnikom, ki so zasledovali pse brez panjih mark; 8. o nepričakovan1 £kon-traciji mestne blagajnice dne 18. aprila t. J.; 9. o prošjah  „Theatervereina" v Ljubljani: a) za podporo i^plob, b) za prispevek v svrhu brezplačnih predstav o pril ki praznovanja  vladarske  petde-etletnice cesarjeve. X. Stavbnega od-eka poročili: l)o prošnji i h snega posestnika  in stavbenika Fil:pa Supančiča 1 gUde>  d< ločitve   nivela  za   novo hišo na Rimskej j cesti št. 16; 2. o ( dd^ji izdelave Splošnega mestnega kanalizHČnega  načrta  na   prdlagi   došhh   ponudb, i XI. PiliciJHkega odseka poročila:   1. o uredbi prodaje premoga po ul cah ;  2. o prenaiedbah in Grajanji  mestnih  policijskih  stražnic  na  Poljanski in Rad^ckega cesti; S, o dopisu glavnega odbora c. kr. i kmetijske družbe za Kranjsko glede prispevka kme-tijsko-kemičnemu poskuševahšču ;   4. o redu za vožnjo z omn busi.   XII.   Š dskega  odseka poročila: 1. o računu ravnateljstva c. kr. višje realke o porabi dotacije za mod* hrako šolo v letu 1897 ; 2.  o računu ravnateljstva c. kr. višje  realke o porabi dotacije v letu 1897 ;   3.  o  prošnji  vodstva mestne slovenske dekliške  osemrazrednice za remuneracijo v svrho poravnanja zaostalih računov; 4. o računu j ravnateljstva višje d»kliške šole  o porabi dotacije j v  letu 1897.   XIII, Direktorija mestnega vodovoda j poročila: 1. o prošnji kongregacije usmiljenih sestra j za znižanje vodarine;  2. O prošnji hišnega   posest- j nika Frana Rozmana pred Konjušnico št. 1, da bi se mu znižala pratojbina za navrtanje ceuj ;  3. o j prošnji   hišnega   posestnika  Frana Bahovca, da se popolni mestni vodovod po cesti, ki drži mimo njegove nove hiše vzporedno z Dunajsko cesto;  4. o računskem sklepu mestnega vedovoda za leto 18U7. XIV. Direktorija mestne elektrarne poročilo o zavarovanji mestne elektrarne proti obveznosti. XV. Klav- [ ničnega ravnateljstva poročila:   1. o prošnji mesarskega mojstra  Ivana Kopača za znižanje k lav nične j pristojbine;   2. o  uravnavi  konjskega sejmišča in j in dovolitvi za to potrebnega kredita;  3. o račun- j skem sklepu mestne klavnice za leto 1897. XVI. Pe- t gulačnega odseka poročila:    1. o ponudbi hišnega J posestnika J. C. Hamana glede nakupa onega sveta, Id se od Peter Strelove hiše v Spitalskih ulicah ne bode potreboval v regulačne  namene:  2. o zadevi odkupa Marije Cernetove hiše v Ribjih ulicah št. 7 ;
3. o odkupu 78*05 w3 sveta za razširjanje Lončarske  steze pred  posestvom  Vekoslava Šuneca;
4. o preložitvi trace podaljšane Bleivveisove ceste tam, kjer se odcepi od Marije Terezije ceste proti cesti na Rudolfovo železnico; 5. o zadevi otvoritve ulic od Karlovske ceste v Prule čez posestvi Ivana Ahlina in Marjete pl. Farkaševe; 6. o prošnji hišne posestnice Franje Sitscheve za povišanje odknpnine za svet, kar ga odstopi v regulačne namene; 7. o odkupnini za svet, kateri odstopi hišni posestnik Anton KaČar za razširjenje sv. Petra ceste; 8. o prošnji Ivana Tomca, posestnika na cesti v mestni log, za povišanje odknpnine. XVII. Finančnega odseka poročili: I. o prošnji hišne posestnice Katarine
Mah.vrhove glede izplačila dovoljenega jej 3%nega posoiila; 2. o prošnjah za podpore in predujme. XVIII. Direktorija mestnega vodovoda poročilo o prošnji za predujem. XIX. Disciplinarne komisij« poročili o disciplinarnih zadevah.
— (Parobrod na Ljubljanici ) Dež. vlada je g. Karlu Kotniku na Vrhniki dovolila, da sme za poskušnjo voziti s svojim parobrodom po Ljubljanici in sicer od Vrhnike do Ljubljane, kjer sa GradaŠica izliva v Ljubljanico.
— (V GradaSico skočil) je dne 14. t. m. popoludne trgovski vajenec A. B. in se hotel u opiti. Ko je pa bil v vodi, se je premislil in si pomagal k bregu, kjer ga je Neža Zorman pri|ela in potegnila na suho. Slabo Šolsko spričevalo in st--ah pred očetovsko kaznijo napotila sta vajenca, da si je šel hladit kri v vodo.
— (Iz Šiške) se nam piše: Solnčni popoldan — suha pota bres prahu — kaj čuda, da se je v<eraj vzdignila menda vsa Ljubljana. Glavni tok skromnejših izletnikov im«I je kura v Šiško ali preko nje dalje; sledil je „Glasheni Matici" ali šišenski podružnici sv. C rila in Metoda, katera je taborda pri „Matjanu". SolnOS je š^ žarilo, ko je zaigrala „Zvezda" na odru pod ovenčano spominsko ploščo V. Vodnika, v znamenju, d \ se je veselica pri ela Tamburaški klub .r/*ezla", na 15 svirač--v pomnožen, s^ je odi koval in ±\ glasno priznanja Jednako hvalevredno je nastopil fiitalt niški moški in mešani zbor. G. iur. Fr. Jančlgaj jh v daljšem poljudnem uovoru opisal namen in važnost družbe sv. Cirila in Metoda ter z iskreno besedo poživljal Siškarje, naj stopijo v kolo dru-štv nik"V in naj z obilnimi darovi podpirajo Ciril-MetorJovo družbo. S prirejeno veselico izpolnila je Si^ka za letos jed-n del svoje narodne djlžioiti. 0 ka je še drogs nalogi. Ko bo narod slovanski pla > val dolg svojemu Prešernu. pns.JHva.ti bo morala tudi Šiška Prirediti ji b.ide toraj ves I co za Prešernov s omenik, kajti ta naj bo Vreden velikega našega pesnika,
— (Žganje ga je vbilo.) Pri posestniku Matevžu Kb-mencu v Z;». Š ški s'užbnjoći hlape: l^a. Breznik je dne 12 t m. zvečer toliko žganja popil, da. je v noči pot**m umrl.
— ' (JuhiIno društvo) se snuje v Brezovici v ljubljanski • kolici.
— Občinski odbor v Ribnici) skleoil je v svoji seji dne 27 aprila t. 1. g. Viljemu Puticka, c. kr. gozdno nadzornemu komisarju v Ljubljani za nepričakovano povolno c dpeljavo poplavnih voda v Ribniški dolini, zlasti za napravo odvajalnega kanala j<ri Zlebiču, iz B strice v Tentero, — izreči in sporočiti najskrenejšo zahvalo in popolno priznanje.
— (ImenovaLJe.) Avskoltant g, Alojzij M a-sera je imenovan sodnim pristavom za okrožje višiega sodišča tržaškt-ga.
— (Znaten dar.) Veleposestnik fi<>sp. Fran K a 1 i s t e r v Trstu je društvu „Šolski dom v Ga-nci" podaril tisoč gld.
— (Tržaški peki) so sklenili, zvišati eno kruhu in eicer kilogram za 2 kr. Ta človekoljubni namen j»- preprečilo nanieistništvo, ki je aaukazalo, da morajo peki prodajati kruh po dosedanji ceni, da ni nobenega vzroka, povišati ceno.
— (Umrl) je v B.dcaun na Tirolskem odvet. koncipijent g. dr. Andrej Domin kiiš, sin staroste mariborskih rodoljubov, odvetnika dr. Ferdinanda Dominkusa. Pokojnik je dolgo let bolehal in js nazadnje iskal zdravja v Bolcanu. kj<-r Ra je ugrabila smrt v najli pši moški dobi. Bodi ljubeznjivemu, simpatičnemu možu zemljica lahka!
* (Tolstega čestilci ) V Rusiji je baje več majhnih naselbin , kjer žive Tolstrga čestilci prav tako, po istih principih, katere razvija pisatelj v svojih spisih Tako ti. pr. živi v neki vasici ob Črnem morji približno 50 ljudij, — možje, žene in otroci, — kateri se veliko bavijo z vinorejo. Vsaka rodbina ima majhno hišico, neoženjeni možje pa stanujejo skupaj v večji hiši. V vasi je tudi šola; možje so tudi rokodelci. Kar potrebujejo prebivalci zas^ narede si vse sami: hiše, hišna oprava, orodje, vse je delo njih rok. Obeduje pa vsa vas skupaj; na velikanski mizi stoje ogromne lesene skl dei, is katerih zajema po šest in šest prebivalcev siupaj. Razun tega so na mizi še veliki vrči vode, par steklenic vina in kosi kruha. Na jedni steni te jedilnice viđi slika grofa Tolstega.
Darila, i
Št. peterski ženski podružnici v Ljubljani je darovala gospa Franja Velkaverh v spomin 50letnice cesarjevega vladanja 1O0 gld. ter postala pokroviteljica. Živela 1
Uredništvu  našega lista so poslali:
Za dražbo sv. Cirila in Metoda: Gospodična Olga Ga s p ar in, učiteljica v Kostanjevici, 2 4 kron, nabrala na svatbi gosp inženerja Rujmunda Lapajna in njegove lepe neveste gos^, Milke Lapajne. Živela rodoljubna nabiralka, daro-valke in darovalci in poročencal
Za Preširnov spomenik: G. Fran Horvat v Stenjaka v Bosni 6 kron, g. Ivan Erjaveo istotam, 4 krone.   Skupaj 10 kron. — Znesek
-
Earoč mo odbora za PreSirnov spomenik. Živela darova 'ca in njiju na le u k 1
Za Marnov gp meml. G. .lo ■ Kobilca posestnik v Ljub jam, v izpndbujo 10 kron iNa bira fara Stanga, ozn t m;* p. M. Saj«, kateremu izročimo znesek.)
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 16. maja. Minstersk« predsedn k grof,Thun in finančni minister dr. Kaizl sta zopet odpotovala v Budimpešto. Tekom treh dnij sta zdaj že drupič v P* s ti. Vrnila sta se bila na Dunaj samo, da sta se udeležila seje ministrskega sveta. Sodi se, da so ta potovanja in posvetovanja v zvezi z nagodbo, da hočeta namreč vladi uveljaviti nov nagodbeni provizorij, kar bi bilo seveda popolnoma protiustavno.
Da Daj 16. maja. Gospodska zbornica ima danes sejo. Zdaj razpravlja o predlogi glede podpore po ujmah oškodovanim okrajtm
Pragma 16. maja Mej narodnimi in in teroacijonalnimi socijaldemokrati se je včerai onel vtlik boj. Socijaldemokrati so nosili črno zastavo, katero so jim narodni socijalisti šiloma vztli. Redarji so z orožjem posegli vmts in po daljši borbi r» zgosti obe stranki.
Budimpeštu 16. maja Ministerski predsednik gref Thun in finančni minister Kaizl sta imela danes opoludne jako dolgo posvetovanje z ogerskim ministerski m predsed nikom baron BanfTvjem in HuanČnim ministrom Lukacsem.
Budimpešta 16. maja. Ogerske dfle gaci;e  i iln k za vojne zadeve je imel danes sejo, v kateri je od bril izredni proračun voj nega mnisterstva.  Odsek je proračun odobril Seja se je potem preglasila za zaupno,  da bi javnost ne izvedela,   kako   je   vojni minister opravičeval kredit 30 milijonov.
Rim   16  mata.    Kralj  je  Rud miju in dvomlj vt-mu    poštenjaku   Z*mrdt:lliju izrekel svoje popolno zaupanje. Oucijozno se zatrjuje, da   so  vse   govorice o ministerski krizi ne osnovs ne
Cunb. 16. maja. Ob italijanski meji zlasti v tesmskem kantonu je zbranih mnogo tisoč italijanskih delavcev. Švicarski orožniki branijo tudi neoboroženira prestopiti mejo.
London 16 maja. Ameriška vlada je uveljai ila cenzuro za vse brzojavke in ne pusti o vojnem gibanji ničesar poročati.
Narodno-gospodarske stvari.
— Razpis dobave.   C. kr. trgovinsko mini-
ster«tvo poroča trgovski in obrtniški zbornici, da se bodeta valad razglasov kralj, rumunskega vojnega miniaterstva vršili javni dražbi in sicer: dne 30. maja t. I. za dobavo 10 000 platnenih vrp<5 za ječmen in dne 29. junija t. I za dobavo 50.000 parov črevljev za inf.interijo. 19 000 parov črevljev za kavalerijo in artilerjn, 40 000 parov nizkih črevljev br^z golemo za infanterijo in 19 00O parov jednakih črevljev za artelerijo in kavalerijo. Pogoje pove razglas z dne 15 aprda t. 1. objavljen v listu „Monitoru] cfieial".
Listnica upravništva.
Gosp. K. O. Nnnry, Francija : Z uposlanitni 10 franki = 4 gld. 78 kr. je naročnina poravnana od 14. maja do 3t. avgusta letos. „Narod" velja za Francijo in Anglijo na mesec 1 gld. 96 kr.   Srfen pozdrav!   N* zdar!
(iiirtl wo v ftjiioifuiit
Dne 14 maja: Jnlijana Mayer, Šivilja, 38 let, Rimska cesta fit. II*, jetika.
V hiralnici: Dne 12. maja: Ivana Gurfe, usmiljena sestra, 29 let,
jetikM.
V d alti a I ti o 1 n i c i: Dne 1!. maj« ; Pe'er UrrnaS, delavec, 48 let, rak. Dne 13. maja: Ana Remc, delavka, .'$6 let jetika.
Meteoroiogično poročilo.
Visina nad morjem 306"*2 m.
3P a	C «9 opa tavanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura V °C	Vetrovi	Nebo	1 9 1 S i-+ *■ C* 0- ¥
14.	V. svecer	738 7	9 8	sr. sever	jasno	
15.	7. s ju t raj	1.F7	5 6	■1. svah.	megla	00
w	B. popol.		iy 8	si- ju*	jaauo	
m 16. »	y. zvečer 7. zjutraj 2. popol.	7377 737 6 735 H	■ ■ 13 'i i»6 a i-4	»1. jug sr vnhod si. ijfih.	j "no jasno jauo	CrO
Srednja temperatura sobote in nedelje 10*9 in 12 9', sa 3 O in 1*1   pod aorcntdou).
da« 16. maja 1898
Skopni državni dolg v notah..... 101 gld. VO kr.
Skupni drlavni dolg v srebru    .... 101 s   75 „
A/atrijska zlata renta....... 121 m   06 ,
Avstrijska kronska renta 4° ,..... 101,6"» .
O^erska alata renta 4%....... 120 ,   90 ,
Otjerska kronska renta 4°/...... 99 ,   lo ,
Avstro-ogerske bančne delnice     .... »09 ,   — ,
Kreditne delnice......... 353 ,   bO ,
London vista........... 120 9   90 .
Nemški drs. bankovci sa 10O oa.trk ... 58 .   95 ,
mark............ 11 ,   78 ,
i» franko*........... 9 .   56 ,
italijanski bankovci........ 4t,15 ,
C kr. cekini.........                                         . 5 , 86
Zlata verižica
s dolgimi Členki »e Je včeraj v Med v o «11* h v avatUnl g. Jaro« »U |»t* v I zgulili a. (77H)
Pošteni  irajditelj naj   jo  izvoli   proti  dobri nagradi oldati  pri  magistrata pod   kulesarnku it. £411 M. N.
A Osojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da s« m ^
laprićel ^  Tr?S"tui (637—3)
O
< trgovino za komisijonalno ►
4 in špedicijsko poslovanje. >
4 Naročila, in sicer mala v pošiljatvah po 5 kg po F
^ P'>fiti in od 30 kij naprej po železnici, izvrševal bom ^
a točno in ceno. ^
v Razpošiljal bom razen  fcolunl jtsliieica  b I •> ifm V
A tudi druge na trg  spadajoče stvari,  kakor:         |*», ^
a §,fle i|wv», rib« i. dr.    Pećal se bom a raipr«- ^
* «l»v»ajena douia^tli |>rl«l«-lUo%, n |>rl|emw- ^ d n|«m blag» v             ««k lH*ll<i«-»». «ImJis1 oh i m tik p
i uapl»«llw  lo  poare«loval   doslćno   prodajo a
* nta korlMt iMNlsallcM. r
4&         Trgoval b»ro tudi a »in.....       rm tlebelo. ^
j Spre|iiiem   lastopstia trdnih — za konkii- w
* renco sposobnih — tvrdk in polagam za to kavcijo. W ejjj Nadejajo se, da se me aorojaki domislijo, ostajam p d z odličnim spoštovanjem ndani ^
4 Ernest Pegan v ulici S. Francesco št. 6. ►
* tvvv "v^r^^r w w
Ces, to, avstrijske £fe državne železnica.
Izvod iz voznega reda
valjavan od dni 1. maja 1898 leta. Odhod la LJubljane jnž. kol  Pr»wa\ ««»a TrMI
Ob 12. uri 5 m. po noči ooobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franxenfente, Ljnhno; čea Selsthal v AusBe, Solnograd; Aea Klein-Heilling v St«-jrr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabfl, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal ▼ Solno grad; čea Klein Heilling v Line. Bndejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 50 in. dopoladte osobai vlak v Trbiž, Pontahel Beljak, Celovec, Ljubno, Seltthal, Dunaj, — Ob 4. nri 2 m. popolndne oaohni vlak v Trbit Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lani -Gastein Zeli ob jezeru, Inomont, Bregeno, Curih, Oenevo Pariš; čez Klein-Reifling v Stejrr, Line, Badejevice, Plzenj Marijine vare, Heb, Fraacove vare, Karlove vara, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 15 min. zvečer osebni vlak v Leeer-Bled. — Pr«(« v Novo m*>■■«* 1» v K<»-<*e>vjr. Melani vlati: Ob 6, uri 15 m. sjntraj, ob 12. uri 56 m. popoludne, ob 6. uri 30 n . svečer — Prtbofl v l.|uhljaao j. k. I*re>sie ta Trl»li». Ob 5. ari 46 m. ajutraj osobni vlak z Dunair via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovib varnv, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plenja, Brtdejevic, Solsograda, Linca, Stejra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beliaka. Fran tensfeste. — Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni vlak is Lesecltleda. — Ob 11. ari 17 m. dopoludne osobni vlak s DtiDaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja. Bndejevic, Soloograda, Linca, Stejrra, Pariza, Oeuev« Curiha, Bregeuca, luomosta, Zella ob jezera, Lend-Oasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. nri 57 m. pojmi i dne osobni vlak s Dunaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka. C« lovca, Frameusfeste, Pon-tabla. — Ob 9. uri 6 ta. aveče- oaohni vlak a Doftaja, Lipska, Prage, Francovib varov, Karlovih varov, H ba, Marijinih, varov, Plznja, Budejevio. Linca Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla, — ProtC* la Nove«bi mesU In la Ka#>«v|ss. Mešani vlaki: Ob 8. uri 19 m. zjutraj, ob *J nri 32 m, popoludne in *■!> 8. uri 35 na. zvečer. — Odbead Iz l.|ubijane d. k. v Kssnsailk. 01 i. ari 'i3 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 nt in ob 10, uri 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in prasnikih. — Ph-lhod V l.|ubl|«no d. k. la Mskuisslkiss. Ol 6. uri 56 m. sjntraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. ur. 1(J m. in ob 9. uri 65 min. svečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. «17—-110)
Trgovski pomočnik
18 let star, izu'jen v večji trgovini z mešanim blagom, elovenakt'Ra in ne<rake^t jezika popolnoma zmožen, žsli svojo tedanjo službo premsniti.
Ponudbe vzprej**ma upravmatvo „»Slovenekega Naroda' pod .Trgovski pomočnik" (772-2)
Prodajalka
izurjena v trgovini z mešanim  blagom,  žali vstopiti v kako prodajalnico na deželi. (765-3) Pituma  oe pron  do 20. maja  pod naslovom. „prodajalka** na npravnidtvo nSlovenakega Naroda*.
Demoliranje
na voglu
Špitalstil ulic in Mestnega trga.
Okna, vrata, ognjišča
itd. se oddajo po ceni.
Povpraša naj ae» iHtntam. {7.-J7_U)
I Zavarovalni agenti 1
^ se iš««e|<» za neko t ii/.«-nmL o v in|emno ztt«f«rnvaliilc«> )s}» ^ la Krs*n|S)h Pogoji ugodni. Ponudbe na ,,l u i o eni holle«4*, SrL ^  l>iifia), 1., Ifii<*livrMtraane II. (776—1 V
Novo: v Latermanovem drevoredu. Novo:
Od nedelje 15. maja naprej
vsak dan (7riH — '2)
svetovnosiavno gledališče učenih psov.
Brez konkurenco. Non plao ultra!
ZareH iiSavir   l^iujo«'! ;m iilj
ki igra \7. opere .,Marta" napev .Zadnja ro^a" in 20 drugih
najbolje dresiranih miniatur-psov. Znižtr.p ronc prostorov: Zakli. sedež lid kr. 1. proBtor 40 kr. II. prostor .">o kr. Stojišče ID kr. Otroci in dijaki na Kedi&ćih polovico. l'rrd<tiMi> no vnHk ilan c»U 4., «. In H. uri *%**«r.
Živeči človeški t:i^vi.i3i
Imenovani Siv«*« ngan|tae<
lati sm) a« najjadnje predstavljali tirnc-brcev  v  lliidinipt Stauski  razstavi  in jih jo občudovala Dajvlftj- «os, odft Vstopnima 2« kr.
Vsalc ilna od j». nr<> ajiitr«j       ». ur«- aveficr, Bibora jo ta vtakogar nepojmljiva zagonatka v svoji ipomimkl vednosti.
Slsofam se s tem najalfndtieje naznaniti* da je moja prodajalnica odslej
v baraki za škofijo, na Pogačarjevem trgu.
Zahnaljujoč se za dosedaj mi izkazano zaupanje, prosim, me tudi o nooem lokata počastiti s prao obilnim posetom.
JS vcCcčpoŠtouci nfčtft
™_„ 3. cKlaaer.
v neposredni bližini mesteca Kamnik i žel. poHtuja; nn vznožji K>>mni4kili planin, dra-žestno le>eče, krasni Kpriliodi v smrefnih gozdih, lov, ribarcnjo postrvi, elegantno zdraviliško poslopjo z velikimi verami um, kopeljna hifla z banjskimi in donc-hc-kopelji, Imsin ta plavanj-', vodno zdraviliSce, pokriti* setalifiče, travnik in telovadni prostor, vestno individuvelrjo zdravljenje po Kaatppovlh nartclih, po ž.-lji tudi po druaih naravnih zdravilnih najinih, pitno zdravljenje:, olektriciteta, masaža, zdravstvena g.mua-stika. Zdravniški vodja: Univ. med. dr. "Wackonreiter. Stanovanja po zmerni ceni. Sulic od 40 kr. dO 1 gld. 011 kr. v zdraviliškem poslopju iti v -l vilah, vse zvezami z tiiiKiidi  zdravil!Sk«Ka  parku, izborna restavracija; peiuiin I. rn/reda  1  gld.  80 kr.,
opelj Kamnik
li» HraHJNUnii
11. razreda 70 k v,
<iim. — Pru-pekt.i p'» zdravih&k.iu ravnateljstvu.
fftoa—i e
hdnjsUJj in odgov« rnj utfidnilci Josip No 111.
LaHtmna in tisk .Narodno Tiskarne".