Mtaiaa platem ▼ fotovtel Leto LXXI., št, 251 a Ljubljana, torek S. novembra 1938 Cena Din 1.— Iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inaeratl do 80 petit vrst a Din z, do ioo vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inaeratl petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratnJ davek posebej. — >Sloveuski Narod« Velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Di 0MAVNI6TVO LJUBLJANA. Knofljeva ulica fttev. 6 Telefon: 31-22, 31-28, 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska ©sata, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 662 podružnica uprave: K oceno va uL 2. telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v LJubljani št. 10.351 Po okrnitvi češkoslovaške republike: Mednarodno jamstvo za meje nove ĆSR Po končni določitvi novih državnih meja češkoslovaške republike se najprvo razčistiti vprašanje obljubljenega mednarodnega jamstva za O tem se bodo v kratkem pričela mednarodna pogajanja sedaj nove meje — Praga, 8. nov. e Češkoslovaško-ma-džarska komisija, ki mora po sklepu arbitražnega sodišča na Dunaju rešiti vsa sporna vprašanja, ki so nastala z odcepitvijo češkoslovaškega ozemlja, prične s svojim delom danes v Budimpešti. Češkoslovaško delegacijo, v kateri je rudi vojaški poveljnik Slovaške general Vev, vodi češkoslovaški poslanik v Budimpešti dr. Rober. Delegaciji j© prideljenih več gospodarskih in prometnih strokovnjakov. Brez ozira na delo teh komisij, ki se v glavnem nanaša samo na podrobno ugotovitev mej nove češkoslovaške države, je zdaj nastopil trenutek, ko bo potrebno, da stopi v veljavo mednarodna garancija češkoslovaških meja, kakor je predvidena v monakov-skem sporazumu. Pričakujejo, da se bodo morala začeti mednarodna pogajanja za določitev teh garancij in je vsekakor zanimivo, kakšni bodo dokončni sklepi komisije, ki sta jo svo* jecasno odredila Ribbentrop in Ciano. Prihod pariškega češkoslovaškega po* slanika dr. Osuskega v Prago je vseka- kor v zvezi z diplomatskimi pripravami za ta mednarodna poroštva. Dr. Osuskv je štiri ure konferiral z zunanjim ministrom Chvalkovskim o diplomatski in politični strani teh vprašanj, nato pa še več ur s finančnim ministrom dr Kalfusom o finančnih in gospodarskih vprašanjih, ki sedaj zanimajo državo. V političnih krogih smatrajo, da je češkoslovaška javnost že prebolela najtežje posledice državne katastrofe in je že zdaj precej dobro pripravljena za končno ureditev bodočega stanja v mednarodnem pogledu. Načrt za okupacijo Praga, 8. nov. br. Evakuacija ozemlja, ki je bilo prisojeno Madžarski, poteka brez incidentov Včeraj so Ma* džari zasedli drugo etapo, ki obsega ozemlje med Novimi Zamky in Rož-novim. Danes bodo nadaljevali zasedbo na tej črti. jutri pa bodo zasedli ozemlje zapadno od Bratislave, južno od Lučenca in Rimske Sobote ter juž- no od Košic in južno od Mukačeva. V četrtek bo okupacija zaključena z zasedbo preostalega ozemlja zapadno od Bratislave ter z zasedbo Košic, Užho-roda in Mukačeva. Po poročilih iz Budimpešte polurad-no potrjujejo, da bo vkorakanju madžarskih čet v Košice prisostvovalo tudi pet italijanskih ministrov, katerih imena pa še niso znana. Prav tako bo prisostvoval vkorakanju čet lord Ro-thermere, ki prispe drevi v Budimpešto. Na postaji ga bodo sprejeli člani vlade, predstavniki občine in razna nacionalna društva. Gajda bo rehabilitiran ? Praga, 8. nov. e. Listi poročajo, da je bil te dni stavljen predlog, naj se bivšega šefa češkoslovaškega generalnega štaba in znanega voditelja fašistične stranke generala Gajdo rehabilitira. General Gajda je bil leta 1927. degradiran. Obtožen je bil, da je vo- hunil v korist Sovjetske Rusije in da je izdajal vojaške skrivnosti. »Poled-ny List« trdi, da se je zdaj pojavila priča, ki potrjuje, da je bila brzojavka, ki jo je leta 1920. takratni ruski zunanji minister Cičerin poslal glede Gaj-de v Prago, sestavljena v praškem zunanjem ministrstvu, poslana šifrirano v Moskvo, odkoder so jo poslali v Prago, da so na ta način kompromitirali Gajdo in ga odstranili z njegovega mesta. Gospodarska akcija za Podkarpatsko Rusijo Užhorod, 8. nov. e. Kakor se doznava, so se ob priliki pogajanj na Dunaju nemški krogi v precejšnji meri zanimali za to, da se v sodelovanju s češkoslovaškimi krogi začne velika akcija za gospodarski procvit Podkar-patske Rusije. V to svrho je že na razpolago 100 milijonov Kč. Mesto Hu-ste, ki je določeno za novo prestolni« co, bo zgrajeno kot moderno evropsko mesto. Kralj Jurti VI. bo imel danes pri otvoritvi novega zasedanja angleškega parlamenta prestolnl govoiv v katerem bo podal smernice bodoče notranje in zunanje politike britanskega imperija. Govor pričakujejo v vseh političnih krogih z veliko napetostjo Ribbentrop o mednarodni politiki V dolgi izjavi daje navodila tujim novinarjem želel bi uniformiranje vsega tiska BEJiLIN, 8. novembra (DNB). Snoči je govoril v Društvu inozemskih novinarjev v Berlinu zunanji minister Ribbentrop. Uvodoma je razpravljal o veliki odgovornosti novinarjev, ki morajo objektivno gledati na dogodke in sodelovati pri poglobi vi mednarodnih odnošajev. Zadnja evropska kriza je pokazala, da se te naloge Še ne zavedajo vsi. Del mednarodnega tiska je celo s takim uspehom napihnil češki problem, ki se je tikal življenjskih koristi Nemčije, da je napravil iz tega svetovni problem, dasi je to Čiso proti pravici in zdravemu razumu. Kdo ve, kaj bi ee bilo zgodilo, če bi v sosednih državah namesto Cham.berlaina in Daladiera "vla,-dali nam že dovolj dobro znani vojni huj- skači. Upajmo, da 30 se po zadnjih dogodkih vsi naučili te resnice, da je namreč na eni strani Nemčija v vsakem pogledu pripravljena na % take možnosti, na drugi strani pa so se morali prepričati, da bi to njihovo hujskanje bila smrt za njihove narode, ki niso nitft vedeli, kaj vse jim ti vojni hujskači pripravljajo. Nato je Ribbentrop govoril o nemški zunanji politiki. Nemčijo vežejo prijateljske vezi z drugimi velesilami. Os Berlin -Rim veže Nemčijo in Italijo z Japonsko, ki se uspešno bori proti boljševikom. Prijateljski ednošaji s Poljsko so temelj nemške zunanje politike. O sklepih dunajskega razsodišča je dejal, da Društvo narodov v 20 le ih ni moglo ste rit i tega. kar se je trudila, da bi zaščitila koristi prija-Sklep razsodišča je definitivno na temelju etnografskih zahtev določil mejo med Madžarsko in Češkoslovaško. Nemška vlada se je trudila, da bi zaščitil akoristi prijateljske Madžarske, is očasno pa je storila vse potrebno, da bi tudi do češkoslovaških koristi bila lojalna in pravična, če bo Češkoslovaška vlada po ugotovitvi svojih meja hotela v celoti računati s položajem ter popolnoma preusmeriti svojo poli iko napram Nemčiji, tedaj bo možen sporazum s to državo in stalen mir med obema narodoma Sedaj je popolnoma začrtan položaj tretjega rajha kot sve'ovne velesile. Vendar pa to ne pomeni, da bi Nemčija ne želela sporazumov v vseh vprašanjih, ki se tičejo posameznih držav. Govoreč o posledicah monakovskega sporazuma je Ribbentrop izrazil začudenje nemške vlade nad dejstvom, da sta Francija in Anglija po monakovskem do- govoru izdali parolo: Mir je rešen, zato se začnimo oboroževati do skrajnih meja. To vročično tekmovanje v , oboroževanju spremlja novo hujskanje nepopravljivih hujskačev in s tem v zvezi moramo na žalost ugotoviti, da so ti hujskači v starih nemških kolonijah v Afriki že začeli gonjo proti Nemčiji in proti vsemu, kar je nemško, samo da bi onemogočili izpolnitev pravičnih nemških kolonialnih zahtev. Predsednik angleške vlade Chamberlain in njegov zunanji minister lord Halifax sta se uvidevno, modro in jasno zavarovala pred temi hujskači in pred njihoaim delom. Prav tako sta predsednik francoske vlade Daladier in njegov zunanji minister Bonnet v zadnjih tednih imela več govorov, ki so bili simpatično sprejeta v Nemčiji. Pričakovati moramo, da se bo po motnakovskem sestanku omogočil začetek sporazuma z Anglijo, našla možnost tudi za boljše razumevanje med Nemčijo in Francijo, in da se bodo njuni odnosi v tem času tudi popravili. Zato je bila v Nemčiji tudi pozdravljena želja francoskega zunanjega ministra za iskreno in prisrčno sodelovanje med Nemčijo in Francijo. Nedavni sporazum med Italijo in Anglijo sloni na is'ih osnovah. Taksno sta« lišče odgovornih državnikov v Londonu in Parizu opravičuje upanje, da bo vendarle pri zapadnih demokracijah zmagal razum nad vojnimi hujskači. Nemški narod je j združen in čvrsto zbran okoli svojega vodje in je tudi zmeraj pripravljen za mir, ne boji se pa tudi vojne, ker je trdno odločen braniti svoje življenjske pravice. Otvoritev angleškega parlamenta Z napetostjo pričakujejo v političnih krogih prestolni govor kralja Jurija LONDON. 8. nov. br. Danes opoldne bo otvorjeno novo in kakor mislijo v političnih krogih zadnje zasedanje sedanjega angleškega parlamenta s prestolnim govorom kralja Jurija. Kralj in kraljica se bosta opoldne v svečanem ceremon alnem sprevodu podala v spodnjo zbornico, kjer bo nato imel kralj prestolni govor. Današnji londonski listi že obširno razpravljajo o domnevni vsebini prestolnega govora, o katerem je včeraj razpravljala vlada na izredni seji. »Times« pišejo, da bodo v prestolnem govoru poudarjeni tesnejši stiki z dominioni, kar dokazuje na eni strani nameravani obisk kraljevske dvojice v Kanadi, na drugi strani pa imenovanje vojvode Kentskega za generalnega guvernerja Avstralije. Jedro prestolnega govora pa bo po informacijah lista tvorilo vprašanje narodne obrambe in palestinska politika. Po informacijah lista bo opozicija tako v spodnji, kakor v gornji zbornici stavila spreminjevalne predloge, tako da bo debata o prestolnem govoru zelo obširna. V ostalem pa posvečajo opozicijski listi glavno pozornost notranjepolitičnim problemom, ki se jih bo dotaknil prestolni govor in naglašajo, da niso izključena velika presenečenja. Komisar sovjetske mornarice odstavljen Moskva, 8. nov. e. »United Press« poroča iz Moskve, da je bil odstavljen s svojega položaja komisar za vojno mornarico Peter Smirnov in je bil imenovan namesto njega dosedanji namestnik komisarja za notranje zadeve Frinovski. Admiral Smirnov je bil četrti komisar sovjetske j mornarice in je bil na svojem položaju ko- j maj leto dni. O njegovi usodi ni ničesar znanega. Proti njemu sicer ni bila naperjena kaka obtožba, vendar mislijo, da se tudi nanj nanaša nedavna izjava političnega komisarja vojne mornarice Ivana Natkina, ki ie izjavil: Naša tajna služba je odkrila sabotažo v mornarici, a ni treba misliti, da je naše brodovje že očiščeno od vseh destruktivnih elementov. Tudi Ulrih aretiran Moskva, 8. novembra, o. Predsednik vrhovnega vojnega sodišča Sovjetske unije. Ulrih je bil v soboto zvečer aretiran, ker je osumljen ,da je pristaš Trockega. Ulrih je bil član vrhovnega vojnega sodišča, ki je obsodilo maršala Tuhačevskega m tovairiše na smrt. Izmed 10 Članov tega sodišča srta na svojem mestu samo še konjeniški maršal Bud jeni j, poveljnik moskovske posadke in general Zapožuikov, šef generalnega štaba, dočim so bili vsi ostali ustreljeni ali pa zaprti. Veliki faSistični svet Rim, 8. nov. o. Veliki fašistični svet je kl;can za 30. t m. ob 22. v Beneški palači. »Maščevati sem Atentat na tajnika v Parizu PARIZ, 8. nov. br. Ves pariški tisk obširno piše o atentatu, ki je bil včeraj popoldne izvršen na tajnika nemškega poslaništva v Parizu von Rata. V poslaništvu se je prijavil mlad človek ter izjavil, da mora nujno govoriti s kakim vodilnim uradnikom poslaništva, ker mu hoče izročiti zelo važne dokumente. Sluga poslaništva je mladeniča napotil k poslanskemu tajniku von Ratu. Ko je sluga zapustil sobo, je mladenič potegnil revolver in oddal na Rata pet strelov. En strel ga je zadel v ramo, drugi strel pa v trebuh tako, da mu je prebil vranico in na dveh mestih preluknjal želodec. Atentatorja so takoj prijel: in izročili policiji, nevarno ranjenega tajnika Rata pa so prepeljali na kliniko, kjer so ga takoj operirali. Njegove poškodbe so zelo nevarne in je njegovo stanje zelo resno. Zdravniki so morali izvršiti transfuzijo krvi. Atentator je 171etni Zid Herschl-Griinn-span, rodom iz Hannovra, ki pa je poljski državljan. Pri zaslišanju na policiji je izjavil: »Maščevati sem hotel 2ide. Moral sem nekoga ubiti. Streljal sem na prvega ki sem ga srečal. Obžalujem samo to, ker ga nisem ubil!« hotel ziđe u mškega poslaništva Sodno preiskavo bo vodil preiskovalni sodnik Tenier, ki bo danes zaslišal atentatorja. Policija je že odkrila trgovca z orožjem, ki je zjutraj pred atentatom prodal atentatorju orožje. Trgovec je izjavil, da je bil atentator pri njem čisto miren. Izjavil je, da potrebuje revolver zato, ker prenočuje v stanovanju, kjer je spravljena večja svota denarja. Zunanji minister Bonnet je nemškemu veleposlaniku izrazil da obžaluje atentat na v. Ratha. V. Welczek je izjavil, da je atentator^pri zaslišanju v veleposlaništvu pred njim izjavil, da je poljski begunec in da je prišel v nemško veleposlaništvo z namenom, da nekoga ubije. Vse dopoldne se je vozil okoli poslopja veleposlaništva. Berlin, 8. nov. (DNB): Brž ko je izvedel za židovski atentat na tajnika veleposlaništva Ratha, je Hitler odredil, naj njegov osebni zdravnik dr. Brandt in načelnik kirurškega oddelka na univerzi v Mo-nakovem prof. dr. Magnus takoj odpotujeta z letalom v Pariz, kjer naj skrbita za ranjenega nemškega diplomata. Sproti morata tudi poročati o zdravstvenem stanju bolnika. Nemiri v Palestini Palestina, 8. novembra. w. Blizu vasi Ilar v samarijskem okrožju je moralo davi zasilno pristati neko angleško vojaško letalo. Letalo se je pri pristanku močno poškodovalo, pilot pa je bil ranjen. Angleški vojaki so letalo razdejali, da bi ne prišlo v roke Arabcem. Nekega Arabca, ki se je približal letalu, so ustrelili. V Haifi so angleški vojaki v glavni ulici pognali v zrak dve hiši, ker so ugotovili, da so se tam skrivali arabski teroristi. Nemci bodo morali nehati kaditi Monakovo, 8. nov. AA. Julius Streicher je snoči izjavil v društvu za dobrobit naroda, da so Zidje naučili Nemce kaditi, da bi tako uničili nemško pleme in da bi zaslužili čim več denarja. Nikotin je naš največji sovražnik. Tobak zmanjšuje plodnost žena. Fuhrer in duce ne kadita in zato sta lahko opravila tako velika dela. Za- to naj se vsi Nemci odrečejo tej razvadi, ki požre vsako leto milijone narodnega premoženja. Italijani so ljubosumni Rim, 8. novembra. A A. List »Stampa« organizira rekordni polet Rim—Tokio. Namen rekorda je pobiti dosedanje hitrostne rekorde na tej progi. Demanti o ostavki rumun-skega zunanjega ministra Bukarešta, 6. nov. e. Havas. Nekateri tuji listi so poročali, da bo rumunski minister zunanjih del Comnen Petrescu podal ostavko. S službene strani to vest demantira jo. Praski princ obsojen Berlin, 8. nov. AA. (DNB) Pruski princ ] Fiiedrich Leopold je bil danes po več-dnevni razpravi obsojen na 2 leti ječe za- i radi nemoralnega vedenja. J Povratek NJ. Vis. kneza namestnika Pavla Bukarešta, 8. nov. AA. Nj. Vis. kneg namestnik Pavle je po dvodnevnem bir vanju v Rumuniji snoči zapustil Bukarešto in odpotoval v Beograd. Angleško odlikovanje grškega kralja London, 8. novembra. AA. Reuter: Kralj Jurij je odlikoval grškega kralja Jurija % redom hlačne podveze. Važni diplomatski obiski v Londonu London, 8. nov. »Daily Miror« poroča o bližnjih diplomatskih obiskih v Londonu in piše med drugim: Prihodnji mesen bo prišel v London, kakor se zdi, na osebno Halifaxovo povabilo, nemški maršal Od" ring. Njegov obisk bo pomenil začetek pogajanj za sklenitev letalskega pakta, a katerim bi se Anglija in Nemčija medsebojno obvezali, da ne bosta uporabljali v letalski vojni strupenih plinov in da se bosta izogibali napadom na civilno prebivalstvo, V London bo prišel tudi italijanski zunanji minister grof Ciano, in sicer, čim bo Velika Britanija formalno sporočila Rimu priznanje italijanskega imperija. Verjetno je tudi, da bo v začetku decembra prispela v London večja' delegacija Italijanskih in-dustrialcev, ki se bodo z merodajnimi krogi pogajali za sklenitev novih trgovinskih dogovorov za izkoriščanje Abesinije. Delegacijo bo vodil grof Volpl, najožji Mus-solinijev gospodarski svetovalec. Poncet v Rimu Rim, 8. nov. AA. Novoimenovani francoski poslanik Francois Poncet je snoči prispel v Rim. Takoj po svojem prihodu je sprejel zastopnike francoskega tiska in jim v kratki izjavi poudaril, da francoska vlada želi normalizacijo odnošajev z Italijo. To je dokazala s tem, da je njega poslala v Rim. Posvetil se bo tej nalogi, ki naj koristi obema narodoma in evropskemu miru. To naj bo posledica sporazuma v Monakovu in v blagor vsem narodom. Seja italijanske vlade Rim, 8. nov. h. Včeraj dopoldne Je imel ministrski svet svojo sejo pod predsedstvom Mussolinija, na kateri je odobril sklepe velikega fašističnega sveta glede osnovanja zbornice korporacij in fašija. Prav tako je razpravljal ministrski svet o stališču do Židov italijanske narodnosti ter je sklenil, da se smejo v bodoče sprejeti v faŠ;stično stranko le oni zUdje, ki imajo kakšne posebne zasluge za italijanski narod in državo. Prepoved izvoza deviz in zlata iz Poljske VARŠAVA, 8. nov. AA. Predsednik republike Je podpisal ukaz, U precej omejuje svobodo razpolaganja k zlatom ln tujimi devizami. Te nove odredbe bodo stopile danes v veljavo. Prepovedan Je izvoz zlata in tujega denarja, prav tako pa tudi zlatih predmetov, nakitov in drugih dragocenosti. Za njihov izvoz mora devizna komisija izdati posebno dovoljenje. Sorzna oorofijfa. Curili, 7. novembra. Beograd 10, Pariz 11.7475, London 21, New \ork 440.875, Bruselj 74.575, Milan 23.20, Amsterdam 239.825, Berlin 176.55, Praga 15.125 Var-šava 82.75, Bukarešta 3.25. Na Teznem Sokoli Sokolski »ter am T marljivo delujejo peftteftl Tmmo pri Mariboru, 7. oovembts Snoci so uprtaorm joteofaki diletanti Wildgraiuovo dramo v & dejanjih >TJiaV stvo« v provodu M res odvisno od srečke, ki je nudila materi le nekaj dni zadovoljno s t ? 1U*ja je tUdI tokJtl v refcan br. Rebolja, ki Ji igral VtofO eta* štu- Božidarja tn je bn na Tisku v 4. dajanju pri umlrajooam očetu, Oče Novak (br. Cotič Vojko) Ji eden nitih nnjboij-ah tjlantor. Vajeni amo pH njem Mfega podajanja^ tdkrat jf preko*! samtfa ae-ba: govorka, kretnja,•■unanjoet, vte ae >e ujemalo s miselnostjo naloga uradni**** P**«**«* p jo.bjfe kot J4atiwa (a. Milana Uiknarjeva), kr ne mavlja vedno lepše v odrakih apoaptmoštUi. Prikazala je lik hladne matere, ki jo niti smrt irtOfca»očeta ''he more zbližati s svojim sinom. Hčerka Marija f« Reboljeva* -je-pw-kazaia resnično sliko dobre hčerke, ki žrtvuje vse za pomoe staršem in bratu in ji je neizmerno težko ob mislih na večen Erepad, ki zija med materjo in očetom, er je oče posvetil vso ljubezen njej in bratu. Studenta Mam In Mrak (br, Sti-bil in br. Ule) sta bila odliOna^ prave >hiše« predvojnih let. Žid Gokteohn ft>r. Lam-preht) se je izredno potrudil in je prav fcadovoljil. Dr. Radovič (bf. TureT), vogt (br. Turel) in neznanec (Tir. ,Novak) iO bili prav dobri, zlasti brat Turel7 katerega smo vajeni v večjih vlogah. Rot reBe-ho so režiser in igralci nudili vse, kar je iploh možno pri diletantskih odrih in bi bilo odveč iskati napake ali redke nepravilnosti pri posameznikih, ki delajo in fcrtviljejo večer za vcefOm, da zadovolje veOno prazno blagajno. EđraVO! * L. Novo važno železniško postajališče Stalo bo med postaiama Sv* Lovrenc na Pohorju in Brrino - attflmiea Maribor. 8. novembra Velike so potrebe nase Dravske doline, še se niso povsem zacelile rane, ki SO fla^ stale kot posledic« svoj ečasnega zastoja V . lesni trgovini in lesni industriji. Posledice je čutil tudi naš kmet na Kozjaku. Sedaj je sicer nekoliko bolje, vendar pa pomanjkljive prometne prilike z vrha Kozjak« pn> ti Dravski dolini Se vedno mnogo škodujejo, slavno ta okolnost ustvarja paradoks, do dob! kozJaSkl posestnik za pfodani les komaj primerno kompenzacijo /a blago in prevozne stroške, dočifh njegovo delo nima cene. Zastonj mora delati in se pehati, da spravi svoj le* v dolino in da pač Zaposli svoje ljudi, ki bi jih sicer moral odpustiti. Veliko korist pa bo prineslo sedaj obmejnemu prebivalstvu v okolilu Kaple no* vo železniško postajališče, ki se bo uredilo med postajama Sv. Lovrenc na Pohorju in - - ' ' < ■ - - J S fj ' t. u . > Brezno-Ribnica. Novo postajališče bo velikega pomena za prebivalstvo tega okoliša, ki mora po cele ure do obeh navadenth postaj, do katerih so tudi prevodni stroški precej veliki. Razen -tega pa «rade pod novim postajališčem nov brod. tak6 d« bodb Imelr pešci najkrajšo zve*o s postajališčem in levim dravskim bi^fjom. Novo postajališče bo velika pridobitev za prednji del Dravske doline, pa tudi r.a Kaplo ter, vso tamošnjo okolico, ki teži h Kapi: oz. Gradišču. Upanje je. da ddbirho v doslednem času tud! rir»VO železniško postajališča V ba-Šem središču splavarstva in lesne trgovine v Dravski dolini, ob romantičnem v/nožju našega pondshega obmejnega Kozjaka. Novo postajališče pri Sv. Ožbaltu pa hc bo samo velike gospoda rsko-nrometne važnosti, temveč bo imelo svoj pomen tudi v nacionalno kulturnem pogledu. Zanemarjene ceste v neposredni bližini Maribora Katere ceste bi bilo treba v prvi Vriti tlakovati Maribor, 8. novembra V Mariboru posvečajo cestam se precej pozornosti, v neposredni bližini Maribora pa so hudo zanemarjene. V deževni jeseni lahko obtičis na Pobrežju v blatu. V Studencih ni nič boljše. Na Tezno pa ae lahko greš prepričat poleti, kadar drvijo avtomobili na Dravsko polje in proti Ptuju. Tukaj se dvigajo obiaki prahu, skozi katere po več minut ne vidiš. KLakšna pa je cesta proti Hočam in Slovenski Bistrici, je najbolje označil mednarodni dirkač, ki se je udeležil evropskih krožnih dirk. Dejal je, da avtomobili po naših cestah »galopirajo* ... Naše ceste ne ustrezajo sodobnim potrebam. Odkar se je v Mariboru in njegovi okolici tako razmahnila industrija, nase ceste ne zmorejo velikega prometa. Moramo se čuditi, da ni še več prometnih nezgod, saj za pravi avtomobilski promet nase ceste sploh niso urejene. Poglejmo na te ceste, kadar so na novo posute. V dveh. treh dneh leži dobra tretjina kamenja v obcestnem jarku, cestarji pa imajo zopet novo delo. .Našim cestam bi bilo treba - posvečati čim več pozornosti 5t\ar prizadetih občin bi bila. da se za zboljšanje vsaj glavnih cest čim bolj zavzamejo. Nič pj pretirana zahteva, da ceste tlakujejo b kocka-rr{i ali pa da se celo asfaltirajo Izdatki se nam ne smejo zdeti preveliki Pomisliti moramo, da drži dobro urejena cesta po več let in da se mnogo prihrani na vzdrževalnim (dela. . pesek). tako da so stroški skoraj isti, dočim je zelo velika razlika med tlakovano in nasuto cesto Najnujnejše bi bilo tlakovanje sledečih cest: 1. Iz Maribora skozi Studence (Ruška, Aleksandrova in Kralja Petra cesta) 2. Tržaška in Ptujska cesta 3 Pobreška cesta mimo pokopališča proti Brezju. Dolžina vseh cest znaša VZ do 14 km. kni n*-ti ni toliko, kolikor je iz Maribora v $t Hj. Tlakovanje omenjenih cest je tem po-trebnejse, saj zahteva tudi pomrY<3ž£ni promet z mestnimi avtobusi sodobno urejene solidne ceste. Mariborske in okoliške novice — Pocestno gibanje. Margareta Bruder-man je prodala zakoncema Jakobu in Zofiji Mlakar parcelo na Tržaški cesti 98 za 52.000 din. posestnik Emanuel Gaube lz Spicnika je kiipil od posestnika ki gostilničarja Josipa Hometra hišo št. 13 v Linhartovi ulici ža 180.000 din. Posestnik Josip Stauder je prodal mestni občini mariborski 817 kv. m veliko parcelo v Strmi ulici za 12.500 din. — Gradbeno dovoljenje so dobili: Franc Gol, upok. železničar, za gTadnjo enonad-stropne stanovanjske hiše v Mejni ulici 13. Gradbeni stroški znašajo 200.000 din. Učitelj Ciril Konečnlk aa zidavo enonadstrop-ne stanovanjske, hiše v Beograjski ulici 23. Gradbeni stroški 90 preračunam na 148.383 din. Roza Podlogar za gradnjo vi-sokopritlične stanovanjske hise v Dalmatinovi ulici 22. Gradbeni stroški znašalo 125.585. Marija Frangez, soproga čevljarskega mojstra za gradnjo enonadst rop ne stanovanjske hiSe v Dalmatinovi ulici 18. Gradbeni etroditi 180.000 din. — Novo župnijsko cerkev bodo zidali v magdaienskem predmestja. Društvo za zidanje nove župnijske cerkve pri Sv. Magdaleni v Mariboru je kupilo od Josipa Gr-giča dv© stavbeni parceli na Pobreaki cesti 7 za 17OOOO d3n. Zanimivo je, da je prodajalec Josip Grgio omenjeni parceli kupil pred dnevi od krojaškega mojstra Leopolda Kokolja za ceno 170.000 din. Ka~ l&or smo izvedeli, gre v tem primeru zgolj za tiunsakcijo, ker I^eopold Kolcolj kot brezverec ni hotel cerkvi prodati parcel Jn jU Je žftradi tega prodal Josipu Grgi-ftu, ki je pravoslavne vere in ki je končno parceli prodal omenjenemu društvu. _ Nov« ter izbrisane obrtne pravice. Seznam v mesecu oktobru izdanih in črtanih obrtnih pravic vsebuje sledeče apre-jBSmbe: Izdanih: Prodanovič Stevan, krznar, Glavni trg 16, Prevolnik Franc, prevažanje blaga in tovorov z motornimi vozi]! v mejah mestne občine mariborske, Smetanova ul. 51, Vcbnik Elza, izdelovanje lepotil in vonjav (izaelevanje kolon-ske vode, eterskih olj in kozmetičnih | predmetov). Gosposka ul. 41. Vinko Ka- 1 tarina, frizerski obrt. Aleksandrova c 22. Drijevič Edhem Drago, brivec. Glavni rrg št. 26, LuSički Leopold, liljaif lili 2 radijskimi aparati in elektrotehničnimi predmeti na drobno, Koroška c. II. Kbkolj Alojz, naazar. Slovenska ul. 26. SkUtnik Mara. buffet, Meljska č o3. Rojs Fianjo, trgovma malega obsega s perutnino, jajci in mlečnimi Izdelki v smislu $19 3 obr. ž.. Mlinska ul. 10, Atadlet Gizela. trgovina z mešanim blagom na drofeno, BetnaVska c. št.-31. — Crtanih: Reidl Marija, trgovina z delikatesami. Gb železnici 14 Korošec Franc. pek. Smetanova ul. 31. Vr*bl Marija gostilna, Meljska c. 58. Tonč:č Ar-tur, izdelovanje raznih vrst olja in masti, Koroška c. 105, Stangl Franc, trgovina s konji, Taborska ul. 8. Sam u h Franc sejmarstvo z galanterijo. Jenkova ul. 4. Valeakini Ivan. trg. in eksport sadja na drobno in debelo Koroška 99, O mik Ludvik, -trgovina z manufakturo. Konfekcijo, krazko robo in urami ne drobno. Krekova ul. 14, Kriejger Terezija, gcstilna. Dravska ul. 11. Kovaf Josip, mehanik Aleksandrova c, 12,11, Auer Anton, sejmarstvo, Vetrinjska ul. 14, Auer Anton, klobučar, Vetrinjska ul. T4, KOlerič Franjo, trg. z mešanim blagem na drobno. Stritarjeva ul. 5. „» ftl — Mariborske trzne cene. Meso: Svinjsko meso s kostmi 12 dO 13, svinjsko meso izraSčeno 13 do 14, riba IS do 17, 2ajec 13 do 14,- salo 13 do 16, slanina 14 dO 13, pljuča 7 do 8, jetra 8 do 10, rebreft 10 do 12. glava z jezikom 6 do 7, ledvice (komad) 2 do 3, noge (komad) 1 do 2. Zelenjava: Redke v (komad) 1, hiščen grah (liter) 7.50 do 12.60. fižol v stročju (kup) 1, ipihača (kup) 1, radie (kup) 1, motovileč (kup) 1, endlvija (komad) 1, glavna ta solata (komad) 0.50 do 1.50, para- j ditniki (kg) 4 do 5, buče (komad) 0.50 do 2. hren (kg) 8 do 9. ohrovt (komad) kumarici (komad) t&O Q0 1, kMll repa (kg) 2, NM 2 do 5 kaiiiiOlV za 1 Otn, kislo zelje (t*) 3, čeOtO 5 dO 10. Olbula • do 4, kigJMMr 0.65 dO IM m kg, mertOO 5 do 6. •one: Kostaftj t dO 5 din za to (liter IM 9o 3), oreOi tOMni 28 dO orehi celi 1% grozdje 4 dO 11, hruška I flo 12. jabolko I do 6 dttl m te. žito: (Eter) pšenica IM do 1.7\lllJft ječmtO 1.50. koruza Ul oves 1M 06 UR), prOOO 1.50» ajda 1.25, flzol 2 OO 8i50. Mlečni lOftelkit Smetana (liter) TM do li, mlaka 1.50» surovo moMo 22 dO M, čOJBO matlO k4 da 30, domači Ur 10» jajca (komad) 0.T5 do 1.25. jajaa. konzsrviraaa 1. Parutnloa: Piščanci (par) 20 do 60. kokoši (komad) 18 do 25,' gosi 30 do 45, purani 30 do 70, race 14 dO 18. domam la|Cl 8 00 80< JDAia: Kislo seno 40 dia aa 100 kg* -'— Zmagovalci url pohorskih tekmah. Na fiedeljiklh dfvafskin tekmah je zmagal j>ri žaganju debel Anton Sinreich iz Fale. "T*ri ' žaganju "v dvoje sta zmagala Anton in Peter Sinreich, pri tesanju plohov Anton Papež iz Frama, pri takozva-nem štajerskem tesanju Franc Stern iz Gradišča pri Framu. Pri sekanju debel sta zasedla prvo mesto Franc Cvirn in Anton smrsiah. —• povpnjctlititeka aovtoe. SlovenjebU stričani so še vedfto pod vtisom krasnega JUbUejBttm apkoitaejfa nastopa, zdrutene- ga s slavnostnim razvitjem noyega pra- rttra. fclovenjebi«trilki Sokoli se pod vodstvom svojata agilnoga staroste živahno gibljemo in Tconraj čakamo, da bomo pričeli z intenzivnim delom V novih prostorih Sokolske^a doma. Sokolska misel je tudi v Slovenski Bistrici Čvrsta to močna. Z nanosom in navdušenjem se je oklepa predvsem mladina, k! je naš up in naša bodočnost. — TJavelie zadeve. Davčna uprava za mesto Maribor razglaša! Dne 15. novembra 1938 poteče skrajni rok za plazilo v IV. četrtletju 1938 V blačilo dbspele Zgra-darlha. . pridobnme pavšalnega davka na poslovni promet in luksuš, reritnihe. družabnega davka ln vojnica s pripedki in II. polletni obrok zemljarine.-Davčni zavezanci se pozivajo' da porflvnajo svoje davčne obveznosti do tega dne. sicer se hO po preteku; tega roka uvedJo izvršimo postopanje.'odnosno prisima izterjava ter se bo-' do računali eksekucijski *tro§kl f« zamudne obresti. — Nov grob. Umrl ie Marcel Sondtkie-v:č, bivši meter in stavec Mariborske tiskarne. Btor 58 let. Včerftj ponoldne so era pokotial1 na mestnem ^okonnl;šču na Po-brežiu. Bil je blag in vrl mož. poštenjak in dobričina, da malo takih Ohranimo mu «*^pten spomin, žalujočim naše iskreno šo-žaljfe. — Pokor»?»l»ške h t trne. V 2adnjem ča«u BO «p množile tatvin*1 ?vpč ih cvetlic ha pobreškh grobovih. Orožniki so se zanimali' za tatvine, dokler mso priieli dveh osumlienk ki se bosta morali zagovarjati pred-««^d*šrem.-- - — 20-letn'^o .Tupofiovije proslavi uči-teljstvo mariborskega okrožja 19. novembra z i»i>*il*»irvinl koncertom. — Gc»tJnskt pod.}e*nSki, ki se pečalo s timskim prometom, 6e sestanejo na poziv državTie »^strnsk^ z^*p?e 2^. in 25. novembra ^1 Rn*akn. Podrob«"1ša boiasnila pri tajn:št,,*ii T^mženin eroetinskih DodWij. .— O'rrside^t neh^rskl tekmovalec. Iz earderobe v TTnionu te izetnUa nova oble-ira Jns'ou .Ttirču 1z "*^or-a nri Framu. ki *e te kot drvar udeležil, te^movan-5 uri he-'•^"STk'h: nvrreHitvH^ noborskeffa dtte dai sku^n^o dop-n^^i kdo ie odnesel ubogemu f*^riu obleko. — StrahoVI v muzeju. G. Aleksander Kopri vec je v noči na ponedeljek si'šal v muzejskih prostorih v gradu sumljivo žvenketanle šw in ropot. S?l le po stražnika, ki je preiskal vse prostore. V na-slrdniem hpu le smuknila na prosto mačka, ki je presrnala grajske strahove. — Prodajalci južnega sadja so ne preselili z včerajšnjim dnem s Trga svobode na Glavni trg in sicer na zapadni otok pred Marjjmo soho. Razvrščeni so v dveh vrstah. Itfa ostali de*l prdejb stojnice za prodajo cvetlic in deloma prodajalci sadja in zeleniave, Tj_ se bodo preselili na omenjeni otok, čim ^.ge končajo regulacijska dela za Marijino soho. — Iz Počehove. Prejeli smo: ^Končno urejajo pri nas vodovod. Naša voda je bita đdsiej prava ^abestnsk&v- voda. Končno je vendarle prodrlo spoznanje, da smo tudr v Počehov; Vredhi boljše vode. — Zasilni pristanek. Včeraj dopoldne so opazovali Mariborčani naše letalo, ki se je dvignilo s" tešenskega letališča z jadralnim letalom. Nad Kal vari jo pa se je jadralno letalo sprostilo. V lepih spiralah je pristalo na travniku ob kamn"škem drevoredu. V brzini je pristalo tudi motorno letam ki je deloma priletelo na bi žnje njive. Motorno letalo je potem znova starta lo. jadralno letalo pa so s tovonrm avtomobilom prepeljali na tezensko letališče — 6e o večeru Maistrovih borcev. Na sobotnem tradicionalnem . večeru- Zveze Maistrovih borcev, katerega so posetili poleg predstavnikov vojaških in civilnih oblasti številni borci z dežele, zlast; močna četa borcev iz Cirkovcev na Dravskem polju so se "Zlasf izkazali pevci ^Radosti ki so pod Spretno taktirko pevovodje g. živka pož vili lep večer z ubrano pesmijo. Gdč. Miljana Lnknarjeva iz Tezna. na je recitirala več Maistrovih pesmi. Izmei katerih sta najbolj ugajali .Nazaj pa jih n;« m »Slovenske goricec Zahvala gre ne-utrudljivi gad& mar borske požarne hrambe in ie tako zlasti mladina prišla na svoj račun. Maistrovci se zahvaljujejo vsem. ki so s podporo ali na kak drug način pr-pomogli k lepemu nepozabnemu tovariške-mu večeru, na katerem bas je v tako toplih besedah navduševal Za Maistrove ideale zaslužni predsednik ZMB prof. dr. A. Dolar. — Povožena. 49-letna delavka Marija Jelovnik lz Tezna je hotela prekorači Maistrovo ulico na Teznem. Prišla je pod kolesje motorja ter obležala občutno poškodovana po glavi :n obeh rokah. Prepeljan so jo v bolnico. — Drobne vesti. Z boksarji so pobili fantje med spopadom v neki gostilni pri Mariji Devici 'v Brezju 24-letnega tesarskega pomočnika Tomaža Veličlča, ki so ga prepeljah v bolnico. Tam so ugotovili, da izvirajo občutne poškodbe na glavi od Udarcev z boksarji, Učenca Stanka MaučiČa iz Studencev je močno ogrlžel hud *pes. MaučiČa so prepeljali v bolnico. — V Smetanovi ulici je obleta! pobit s kamenjem, kovač Anton Fran iz Študene pri Bresternicl. Zdravi se v bolnici. — V Zgornji Kungoti so fantje v neki gostilni zabodli v vrat 38-Ietnega. Friderika Ju-daria iz Pobrežja, da so ga morali domaČi odpremiti v bolnloo. — PrSd tukajšnjim aodiočam so Mtt obsojeni 044etai vinllor Josip Harb Ha 14 dni Itrogega zapora, njegov srn Anton Harb na 10 dni strugata Oapora, Ivan MOOak na 10 dni strofafca zapora kar so it. junija ti. s sekiro ralbitt hišna vrata tiničarjO Ml* baelo Bpringerja v VodOlaH in povzročili v notranjosti Springarjivo niše pravtato razdajanje. —. Tudi sta bila obsojena pred maflbarsltlrn Okrožnim sodiščem dva zo- botahaika radi susmatstva, a^r sta plombiralo aobe, ROr spada po predpish V de- I ob grobu teh junakov svobode, ki jih krije ["Hladna zemlja daleč od njihovih domov. lokrao zoboadravnikov. obsojana sta bila na nO din globe v primeru neizterljivosti na 10 dni napora, pogojno na 1 leto. — ča. V bdhvco šo prepe-Hali Ž?-ietnegS Avgusta Klepa. ki le po-« stal žrtev nedel^keea pretepa v Braun Svajjru nri Racah. Domač! fantje so -stepi" in med s^^nadom ga je nekdo z no-ž^m štinfl v pleča. T— Prer*av'^n;e na Lfodsld nnlve^i. Sno-č; ie nredaral na Ldudski- univerzi unir. T>tpf. -&r. K>re' O-^vnld. *z Ltnbl'ane o bilanci vTfroinogra dela v 20 let'h ^Ugcsla* viie. Pr^^avartia se je udeležilo mnog-o rnar'borsk'h učiteliev, vz^^i'teiiev in pro-fesrtr^eVi ki so temeMita irvaianja nreda-vo+-p>-ia enre^eH" i tonl'm aplavzom O predavanju bomo Še obširneje poročali. "* ~ — *^%--»^»t^f ^ *m ^ * £ o - Torek. 8 novembra, ob 20. uri: »Pokojnik- Red D Sreda P novejv.bra: Zaprto., . Čet^e^. 10 novembra, ob 20. uri: '»Boc- caccio*. Red C. Petek. 11. novembra: Zaprto. Sobota, 12. novembra, ob 20. uri; >Preva-ia«. Krstna predstava. ★ Krstna predstava $Jandekerjeve ^Preva-rejt — Zelo dramatike in napete igre, zajete iz sodobnega kmečkega življenja v naših Slovenskih gericah je pripravljena aa sobolp 12. m. To bo prva letošnja krstna predstava, delo našega mladega domačega pisa elj«, obenem člara našega Narodnega gledališča. Mariborska bel.ežnica Dežurni rekami! Vidmarjeva na Glavnem trgu in Savostova na Kralja Petra trgu. _ Iz Gornfe Radgone — Častna straža ob grobu radgonskih žrtev in Maistrovih borcev. Letošnje krasno jesensko vreme je privabilo to leto izredno veliko število posetnikov od blizu in daleč na obsežno pokopališče Sv. Petra v Gornji Radgoni, kjer počivajo razen domačih tudi številni ranjki iz sosedne Radgone iz predprevratne dobe. Tu so pokopane tudi kosti takozvanih radgonskih žrtev in Maistrovih borcev, prepeljarie pred leti iz sosedne Radgbne. Ta skupen grob je bil pokrit s številnimi venci in svežim cvetjem ter svečicami, ob njem pa je stala častna straža gomjeradgohskega Sokola in gasilcev. Številni obiskcvalci so se ustavljali Iz Celja —t Zbm sokoljih trte/cev bo v nedeljo 13. L m. ob 13. na strelišču v Pecovni-ku pri Celju. Zbor je obve/cn /-a vsa edi-nice celjskega sokol&kega okrožja ln sicer /a član c telovadce in nttelovadee ter za na rase*«!. Na strelivu bodo strelske vaje. Društva lahko prinesejo s seboj puške, če si bodo izstavila ea to predpi§ano uvere-nje, —C Prtd*VitnJ6 v bolhičurškrm tečafu Rdečega kriza v Celju bodi) ob sredah ln petkih od 1^. do 2(U0 v predavalnici v Zdravstvenem domu. Prvo predsvanje bo v sreda 9. t. m. /večer. —c V nedeljo bosta v Celju zopet dVe - podiii\^tH\i fe*m/. V nedeljo li t. m. po-- px)ldhe,'br5 mi Igrišču pfi *Skalnt kleti« pod-savezna prvenstvena tekma med Atletiki ** in SK Celjefii, lra Glariji pa podsiiverna prvenstven« tek^oa m »d Ju^»*-Uivijo in SK. Olimpom. VTse kaže, da bosta obe tekmi zelo zanimivi in napeti. Med občinstvom pa se čujejo kritike, zakaj je IN P določil dve podsavezni tekmi na isti dan ln najbrž tudi za isti čas. Zaradi te prakse imajo klubi eanadi konkurence gmotno škodo, občinstvo pa je nejevoljne, ker si ne more ogledati obeh tekem. Zato bi bilo treba urediti zadevo tako. da bi lahko občinstvo prisostvovalo obem tekmam. To je v interesu propagande nogometnega sporta in finančnega efekt« tekem. —c Davčfia uprava v Celju razglaša, da jd treba do .10. t. m. vložit; zgradarinvke napovedi za davčno leto 1939 po stanju /. dne 1. novembra 1938. Kdor ne vloii da v ene napovedi v omenjenem roku. plača kot kazen 3°/©« a kdor je nc vloži niti na pismen poziv V nadaljnjem roku 8 dni, plača IO8/« od odmerjeheua OMiovncga davka. —c Umrla ie v nedeljo v mestnem zavetišču v Medlogu 71-lctuu mestna reva Ana PlevnikOvš. —c Lunin mrk je opazovala snoči velika množica celjskega prebivalstva Mrk jc bil ob docela jasnem zve/dnem nebu izredno \~roo viden. Popolna pomračitev je pH čela malo pfed. 22. in je bila končana okrog 23. ' ' —c .Voćni polar. V ponedeljek okrog 19.30 sc jc iz neznanega vzroka vnel na Cesti na grad štev 44~-ko*olec, last la/:tH-stov.-Na kraj po^a^a so k m« 1 u prispeli celjski, nato pa se da maša okrog 25.(HX) din. —c Žrtve divjaških napadalce\\ Ko jo šel 34-letni. kovač Alojz Platonj.ik od Sv. Ruperta nad Laškim v nedeljo okrog 21« s svojim bratom v Dežno pri Jurkloširu, ju je na cesti napadlo pet fantov, ki so bili oboroženi.-s koli. Alojz Platon lak je dobil težke poškodbe na križu in nogah, njegov brat Da la/je paikp4be na glav; in deaftj roki. V nedeljo malo pred polnočjo so x »tepli vinjeni fantje v nekem vino-toču v Slivnici pri Celju. Fantje so napadli 27-!etnega dblfvca Ivana Vrečka iz Tr-novca pri Št. Juriju ob juž. žel., ki je :.im igra! na harmoniko. FderV ga je udari! z motiko po glavi, drugi pa ga je zabodel r. nožem dvakrat v hrbet. Alojza Platonjaka iri Ivana Vrečka so prepeljali v Celjsko bolnico. Platonjakov brat pa Je ostal v domači oskrbi. -re Atletiki : Olimp 1:0 (1:0). Atletiki so v nedeljo popoldne na svojem igrlSfu tesno, toda zasluženo zm&£nl1 nnd OVni-pom, ki je nastopil V oslabljeni post;i\i. Igra je bila živahna Ur fair. V prvem polčasu šo bili Atletiki v rnhli premoči. V l'y. minuti je pOSlal Coh po predlošku \VohigemtithžL ŽBgo v Olimpnvn mrežo. Po odmoru sta še.' obe moštvi tmdiH, da bi spremenili rezultat, toda obe obrambi ata bili na mestu". PrOtt koncu -l?rr« - je preSel Olimp v premoč, ki je pa nI znal številčno izraziti, ker ni imel strelcev. Sodil je LukežiC iz Ljubljane objektivno in točno. —c Vsem malim lesnim trgovcem v vednost. Zveza trgovskih združenj v Celju je na svojem Izrednem občnem zboru sprejela resolucijo, v kateri naproša Narodno banko, da dovoli svojima podružnicama v dravski banovini, da podobno, kar je dovolila ža lastnike malih žapr, odkupujeta italijanske klirinške nakaznice z 2.5% skon-ta tudi ža male lesne trgovce. Resolucijo je poslala Narodni banki in tudi ponovno urgirala ureditev tega vpraftanja. Te dni pa je prejela Zveza od Narodne banke poročilo, da je njena proSnja ugodno reSc-na ter da je Narodna banka dovolila svojima podružnicama v Mariboru in Ljubljani, da odkupujeta malim lesnim trgovcem Italijanske klirinške nakaznice z 2.5skon-ta. Obrazci za v'ogo za odkup klirinških nakaznic se dobe pri Narodni banki. —c Na ljudskem vseučilišču bo predaval drevi ob osmih znani pedagoški pisatelj prof. dr. Sla.iko Gogala iz Ljul jane o naši domači vzgoji. Opozarjamo na to zanimivo in ak4v.alrio predavanje vse, ki se zanimajo za vzgojn^ vprašanja, Zlasti pa starše. .... —c V celjski bolnici so umrli: v petek 61-letna dninarica Matija Rupertova 2 Brezja pn Planini, 431etna dninarjeva žena Ana ^T;rnikova iz Medloga in 4Ietni delavce / sin Vinko Vrečko iz Celja, v soboto pa 46*etna dmnaiiea Frančiška Mrzla-kova iž GOvc pri Smartnem ob Pakl. —c Nesreča kolesarja. V petek popoldne se je zaletel ključavničarski vajenec Feliks Weissbacher iz Celja pri mestni garaži na Sp. Lanovžu s kolesom v nekega drugega kolesarja. VVeiissbacher, ki je votli na kolesu pločevino, je priletel pri padcu na pločevino ter se hudo poškodoval po obrazu in si razrezal ustnice i se v celjski bolnici. Izreki Človek je lahko ljubljen navzlic svojim velikim napakam,, nasprotno pa osovražen Prav zaradi svoje poštenosti in dobrih lastnosti. Povprečna zakonske može karakterizira' jo tri lastnosti: doriistjavost, žeija po do-hri jedi in čast ihte pnosf. Žene. podpirajte prvo, izpolnjujte drugo in podžigajte tretjo — pa všm bo ljubezen vaših. mož zagotovljena. A> svetu Se ni bilo lakomnega in zvitega Človeka, ki bi ne zoset prej ali ste j predaleč ln se ne spozabil. Zlo ni zapopadeno v izkoriščanju nfablh stvari, temveč v zlorabljanju dobrih.