V Gorici, v soboto dne 1. septembra 1906.
ithija dvakrat na teden in sicer ? sredo in soboto ti uri predpoldne ter stane po pošti prejemana •; v Gorfci
Tečaj XXXVI.
i na dom pošiljanar
. 13 K i
o |?ta .
3   » 40
, ali gld. 6-60
>    »     »   3-30
>    »     »    1-70
.vtrt h'"4 •  •   •
;, jjjj,^,,,.. številko stanejo 10 vin.
J     SOČA" i'«a naslednje izredne.pji;Hpge: Ob jjor^
.. ;.w ,sKaiipot po Goriškem in GradiSfcanskem" in*
fdipot P" AJ^blJani in kranjskih mestih", dalje dva-
C\ !''tl' .>Vwm red železnic, parniko? in poštnih
^,'t,,;- .:-.p-..'čno prilogo .,Slovenski Tehnik".
^jfjjuiii-) sprejema apravniStvo v Gosposki ulici ..-* 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabršSek. ij »trefiila bres dopošlane naročnine se ne oziram«.**
&el&si in poslanice se raCunijo po Petit-vrstah če „,*. l-k-Kit 16 v, 2-bat 14 v, 3-krat 12 v vsaka \^ VtJkrat po dogodbi. Večje Črke po prostoru. — "milice in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za '"".--lis vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gospos" i ulici št. 7 v Gorici v I. nad tr. Z urednikom je raogo^ govoriti vsak dan od 8. do 12* dopoludne ter od" 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoladne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni-
Naročnine in oglase  • plačati loco Gorica.
Dopis* naj se pošiljaj j le uredništva.
Naročnina, reklamacij) in druge reči katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnem
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoCe« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sohvvarz v ŠolsL ul., Jellersitz v Nunski ui., Ter. Loban na tekališgu Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, 1. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni LavrenCifi na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telafon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
bfna reforma in obmejni Slovenci,
i aouoril na shodu u „Irgouskem Domu" ^.avgusta l. 1.  deželni poslanec dr. Ireo.
J)ri!j;a točka današnjega dnevnega reda
t vrlimi reforma.
To ji* nov važen zakon za našo Avstrijo, ; \4v za mnoge generacije morda odločeval ,.j) avstrijskih narodov in avstrijskih poli-[¦J2 t-'iijt>v-
V iiiičelu smo gotovo vsi, kar nas je turi/ranih, iz   vsega s.ca  in  prepričanja za ;;;:(), ciiiko  in  tajno volilno pravico. Mi /.ranimo,   da  vsak  brez  razlike  stanu in -: razlike   premoženja lahko izvršuje svoje iiic pravice in sodeluje pri splošnem po-:./:¦¦! in gospodarskem razvoju našo države. rs-vmo pa se\eda tudi,  da je  volilna re-r~\ kolikor mogoče poStena in za nas z na-i;e.!n stališti.  sprejemljiva.  Tako   pošteno ..,.,.;«vi-fuimo smo hi želeli; ali ta političen .:*1 jo i>il silno  težak  in različnim vladam k r.s^.r.1 poslancem, ki  so sodelovali kot ba-e b jilravniki, spaka,  ki se kaže na dan, sal; v prav nobeno čast.
O^V;;:io si enkrat novo volilno reformo 'Li'iVi našega narodnega obstanka  in nizki Naši poslanci pravijo, sedaj imamo Store:: do ti več poslancev kakor prej. Slovenci p v ravno pravem preinerju, da na približno -M.UUO  prebivalcev  pride   1   poslanec. fe«, to jp vse   hvale vredno, ali odločilno to :ed vsem pride ravno pri naših nasprotja Italijanih in  Nemcih en poslanec že na 900 onroraa 40.000 prebivalcev; ti so nam |r»j po zakonskem načrtu daleč naprej. rot»'iu pa — in to hočem tukaj povdar-ni glavna stvar to,  ali imamo  enega i»aj'o>lanca med petimi stotinami poslancev fcuuur.ij. klavna  stvar je in   ostane za p ko: K.uli narod,  ki   nimamo  ničesar  več i-iiti, to, da so naši volilni okraji posebno *e Kranjske narodno zavarovani in da so p :ai;ot.'vljene   Slovencem politične pravice iin\ vpliv.
Na to so se morali vsi slovenski poslanci v prvi vrsti in brez ozira na strankar-stvo ozirati.
In sedaj si oglejmo načrt volilne reforme z ozirom na posamezne kronovine, kjer bivamo Slovenci.
Začnimo s Kranjsko; ako pravijo, da riba pri glavi smrdi, je volilna reforma v resnici tukaj začetek zla za Slovence. — Kranjsko je za volilno reformo vladi priredil načelnik Slovanske zveze, dr. Šusteršič. Iz strankarske strasti proti narodno • napredni stranki pa je odvzel kranjskim mestom in trgom, ki so dosedaj volili narodno - napredno, dosedanjo politično posest in veljavo ter dosegel pri vladi, da so se kranjska mesta, trgi in industrijahii kraji pomešali s kmečkimi okraji, kjer se seveda izgube. In glejte, vlada ki je dala mestom in trgom po vseh drugih kronoviuah na Češkem, Moravskem, Gor. in Spod. Avstriji, Tirolskem in osubito še na Štajerskem posebne volilne okraje, v Galiciji celo s proporcionalnim volilnim zi-siemom, je prav rada ponižala slovenska mesta in trge na Kranjskem. Ne vem, kaj je vzrok aH so iiarodiio-impredni poslanci za to niso pravočasno in zadostno brigali, ali ima morda dr. Šusteršič tolik vpliv glede Kranjske na Dunaju, računati moramo vsekakor, da sodauji načrt volilne reforme kranjskim mestom in trgom ne prinese nobenih pravicf temveč jim odvzame do sedaj brez odpora - celo dosedanje pravice.
S tem načelom na Kranjskem je pa bila oškodovana tudi slovenska Koroška. Koroška ima v slovenskem delu precej nemških mest, trgov in industrijahiik okrajev. Vse te je po zahtevi Nemcev, enaki Šusteršičevi za-h>pvi za Kranjsko, vlada lahko pritegnila k slovenskim kmečkim okrajem; vrh tega je slovenske okraje razcepila ua vseh ostalih 8 nemških okrajev in tako oropala 100—-120.000 koroških Slovencev po došlih poročilih vsakega upanja, da dobi slovenski del Koroške, nad 100.000 Slovencev, politično zastopstvo v državnem zboru.
Častiti zborovalci, jaz pravim, da že ta politični rop na našem malem narodu je moral biti našim poslancem  povod, da so  n a j-
odločneje nastopili proti temu načrtu. In mi, ki smo danes zbrani tudi v manifestacijo za pravično volilno reformo, lahko slovesno izrečemo, da smo odločno proti tej krivici in da tudi od poslancev naših enkrat odločnega odpora zahtevamo!
To pa še ni vsa nova krivica, ki se ima zgoditi Slovencem. Poglejmo si še Štajer-s k o. Slovenska Spodnja Štajerska ima 400.000 Slovencev in 70.000 Nemcev, od katerih je, kakor sam iz lastne skušnje vem, najmanj polovico renegatov. Tam je vlada dala nemšku-tarskim mestom in trgom sprva dva, potem pa kar tri poslance, Slovencem pa sprva šest in po dolgem mešetaronju sedem poslancev za kmečke okraje. S tem jo pa spravila spodnje-štajerske Slovence vkljub njihovemu številu ob tipanje, tla bodo prišli v mestih in trgih slovenskega ozemlja, kjer imajo tudi oni prav kakor mi goriški Slovenci na pr. v Gorici svoja središča, do političnega vzleta in vpliva; po vseh teh mestih in trgih so bodo Širilo vedno bolj politično mrtvilo. Korak za korakom so so umikali slovenski štajerski poslanci vladi in nemškim nasprotnikom in ko-nečno v zadnjem hipu so srečno prišli celo do tega, da so se volilni kraji slovenskega Spod. Štajerja pomešali z volilnimi kraji nemškega Štajerja          vse to brez odločnega odpora naših slov. poslancev! Oduehavanje glede Štajerske je bilo naravnost neumljivo in odpor na shodu v Mariboru Se dosti premajhen.
Preidem konečno na Primorsko. Tu se nam je od kraja nasproti Italijanom dobro godilo, pravično delilo namreč: po tri poslance v Istri in na Goriškem nam, po dva Italijanom. Razlogov za to tukaj pač ni treba omenjati. Ko so so pa italijanski poslanci — vse drugače kot naši! — odločno uprli, napravil se je kompromis, to je v Istri in na Goriškem se je dalo Slovencem in Italijanom enako po tri poslance. Tej poravnavi pritrdil je tudi goriški poslanec dr. Gregorčič in nekateri drugi zaupniki. Ako se je pa % prebivalstva dalo toliko moči kot 7;„ potem lahko rečem, da se je nas prodalo in sicer prav dober kup, brez vsake primerne odškodnine; Slovenci drugih krono vin namreč niso prav ničesar zato pridobili! Štajerci imajo dobiti sicer ?. kmečki
mandat, zato so pa drugje še bolj ponižani, Kranjci so morali dati peščici 14.000 Hočevarjev nemškega poslanca, s katerim je Kranjska tako rekoč omadeževana, in 120.000 slov. Korošcev ima dosedaj ostati še yedno brez poslanca! — Barantija za Goriško je bila torej prav slaba, le dr. Gregorčič, kateremu lahko priznamo tukaj, da je premeten, je dobro vedel, zakaj pritrjuje. Saj sedaj bi dobili italijanski volilni okraji tudi mnogoštevilne slovenske voliice in te bi dr. Gregorčič prav rad poslal v boj za bodoče italijanske klerikalne poslance in s tem pomešal malo pri Italijanih! Italijanski liberalni poslanci se znajo o tem še prezgodaj prepričati i S tem lahko zaključim.
Spomniti se moram samo Se državnega poslanca dr. Ploja, ki je zagovarjal neodločnost poslancev v klubu in odseku pred shodom v Mariboru. Škoda, da ga ni tudi tukaj. V svojem zi.govor j nam je priznal dvoje: prvič, da je bilo v Slo", zvezi grozno hudo, ker se jo zgodilo vedno lo to, kar je dr. Šusteršič v prid volihi reformi za Kranjsko sklenil ali z drugimi besedami, da jo dr. Šusteršič izven-kranjske poslance vedno priprosto k zidu potlačil, drugič pa, da se bode volilna reforma nasilnim potoni uvedla i>li oktroiraln. —- Primero gosj). dvornega svetnika Ploja za besedo * Če je bil o zadnjem res prepričan, ali ni ravno potem bila toliko svetejša njegova dolžnost z vso odločnostjo upreti se že v odseku proti uničenju koroških Slovencev in proti ponižanju slovenskega Spod. Štajerja?V Edino le z odločnim nastopom, katerega na Dunaju vedno pogrešamo, bi se dal preprečiti morebitni, oktroa volilne reforme s sedanjo skrajno krivično sestavo volilnih okrajev za nas Slovence !! —- In te odločnosti — te požrtoval-nosti za skupno stvar je na Dunaju manjkalo! I
Častiti zborovalci! da to našim poslancem enkrat na ves glas povemo, in da jim damo s tem iz naroda ven krepko oporo v nadaljno odločnejšo brambo narodnih naših pravic glede" tega prevažnega zakona, predlagam, da sprejmete sledeče resolucije: (Te resolucije smo priobčili že zadnjič.)
(irof Monte Cristo.
napisal fllexandre Dumas.
(Dalje.)
^ova bolest je bila tako velika, tako resnična, da se *^A.\rigny obrniti proč, da bi skril svojo ganjenost, in ',;* ^efort, ne da bi zahteval kako pojasnilo, uklone mag-'"^a vplivu, ki nas vleče k ljudem, kateri so ljubili one, -^ ^kujemo, ter poda mlademu možu roko.
^ci& ta ne vidi ničesar: prijel je Valentino za njeno p K-ko in ihte zaril svojo vročo glavo med blazine.
-^taj minut je slišati v tej sobi samo ihtenje, kletve in f-.vp. Ia vendar se je culo iz vsega tega težko, hropeče di-[\- N*oiriierjevo, ki je bilo, kakor da hoče raztrgati v nje-I,r*ih niti življenja drugo za drugo. Končno spregovori Villefort, ki je bil še najmočnejši. , gospod," pravi Maksimilijanu, kakor pravite, ste ljubili -atino ia bili njen zaročenec; jaz nisem vedel niti za to ¦szen) niti za to zvezo; ia vendar vam hočem kot njen oče t^stiti, ker vidim, da je vaša bolest velika in resnična.
.^icer je pa moja žalost prevelika, da bi mogel v srcu P jezo.
i ;»Toda vidite, da je angelj, ki ste ga ljubili, zapustil j^j°; ona zdaj časti Boga, in več ji ni treba človeškega ob-^anJ<i; recite torej tem zemeljskim ostankom z Bogom, stis-^poslednjih roko one, katero ste ljubili, in odidite zavedno tool  •     ^kotina potrebuje zdaj  le še svečenika,  ki jo
torrelovo srce se je krčilo v nepopisni bolesti.
„Motite se, gospod," vsklikne in se dvigne na eno koleno, „motite se. Valentina kljub temu, da je mrtva, ne potrebuje samo svečenika, ampak tudi maščevalca."
„Pieskrbite vi svečenika, gospod Villefort, in jaz bom maščevalec."
„Raj hočete reči, gospod?" zamrmra Villefort, trepetajo pri tem novem pojavu Morrelovega delirija.
„Reči hočem," nadaljuje Morrel, „da sta v vas dva človeka, gospod. Kot oče ste jokali dovolj in zdaj imate izvršiti svojo dolžnost kot kraljev prokurator."
Noirtierjeve oči se posvetijo, d*Avrigny stopi bližje.
nGospod,tt nadaljuje mladi mož, poskušaje spoznati s svojimi očmi, kakšen vpliv narede njegove besede na poslušalce, „dobro vem, kaj pravim, in tudi vi trije veste to:
„ Valentina ni umrla naravne smrti!"
Villefort povesi glavo, d' Avrignv stopi se za korak bližje, Noirtier pritrdi z očmi.
„0 gospod," nadaljuje Morrel, „v času, v katerem živimo, tako mlado, tako lepo in oboževanja vredno bitje, kakor je biit Valentina, ne zapusti sveta, ne da'bi se vprašalo, kako se je to zgodilo."
„Torej, gospod kraljev prokurator," pristavi z rastočo razvnetostjo, „ne bodite prizanesljivi! Jaz vam zločin javljam, iščite zločinca!"
In njegovo žareče oko se grozeče in poizvedujoče vpre v, Villeforta, ki se ozre proseče zdaj v Noirtierja, zdaj v d' Av- j rignva.                                                                                         j
Toda mesto da bi našel pomoč pri očetu ali pri zdravniku, se sreča Villefort pri obeh s pogledi, ki so bili prav tako j grozeči kakor Morrelovi.                                                             j
flDa," naznačjjo starčeve oči.
„Gotovo," pravi d' Avrigny.                                               i
»Gospod," odvrne Villefort, bojuje se proti tej trojni volji in proti svojemu lastnemu srcu, „inotite se, gospod; v moji hiši se ni izvršil nikak zločin, ampak preganja me nesreča; Bog me skuša; nekaj strašnega je to, toda moril tu ni nihče I" " Noirtierjeve oči se zabliskajo, d' Avrigny odpre usta, da bi govoril.
Morrel dvigne roko, zapoveduje" molk.
„In jaz pravim, da je to smrt zakrivila morilčeva roka!" vsklikne Morrel z nižjim glasom, ki pa ne izgubi svojega strašnega trepetanja.
„ Pravim vam, da je to tekom štirih mesecev četrta žrtev!
„Pravim vam, da je bil že pred štirimi dnevi izvršen poskus, zastrupiti Valentino, ki pa se ni posrečil vsled previdnosti gospoda Noirtierja!
„Pravim vam, da je bila zdaj ali podvojena množina, ali pa je bil izbran drug strup, in da se je to pot morilcu posrečilo vse!
„ Pravim vara, da je vse to znano vam prav tako dobro kakor meni, kajti to gospod vam je kot zdavnik in prijatelj to že davno razodel in vas svaril."
„0, vi govorile v deliriju, gospod," pravi Villefort, zaman si prizadevajo, da bi ugovarjal Morrclovim besedam.
„V deliriju!" odvrne Morrel. »Torej se sklicujem na gospoda d' Avrignva samega.
„Vprašajte ga, gospod, če se še spominja besed, katere je govoril v vašem vrtu oni večer, ko je umrla gospa de Saint-Meran, in sta oba, vi in on, mislila, da sta sama, ter govorila o tem žalostnem dogodku!"
Villefort in d' Avrigny se spogledata.
(Dalje pride.)
1.70.
Zastopnik socijalne demokracije
na nedeljskem shodu.
K prvi točki duevnega reda shoda dne 26. avgusta 1.1. v »Trgovskem Domu" v Gorici, ki se je glasila: Tretji katoliški shod v Ljubljani in klerikalno gibanje na Goriškem, je govoril zastopnik socijalne demokracije g. Milost približno takole:
Cenjeni zborovalci l Jaz bom bolj kratek, ker je že tukaj gospod Gabršček dosti obširno poročal, kaj namerava črna grda, ki se je danes zbrala v Ljubljani. Peljala je tjakaj kakih 700 slovenskih „brucovB, drugače tem ljudem ne Tnorem reči. Med tem pa^—ko- bo tam 6000—7000 sloven&kih tepcev zborovalo, se je sklicalo 17 javnih shodov ca raznih krajih, na katerih naj bi manifestiralo z vso GdioC-nostjo svojo misel proti tej lumpariji.
Pravzaprav bi se dalo o klerikalizmu še kaj več povedati, kakor nam je g. Gabršček povedal. Klerikalizem se razvija tudi pri dru-govercib, na samo pri katolikih. Dokler so bili klerikalci ali cerkev na površju, so zatirali ob vseh časih znanost in učenjake. Gallileo Gallilei je bil zaprt in je moral javno preklicati, da ni res, kar on trdi, da se suče svet okoli solnca. Rekli so, da je to proti svetemu pismu, dasi znanost priznava, da je Gallilejeva trditev resnica.
Potem pravijo od papeža, kakšen revež da je, ko imajo zaprtega na Italijanskem kakor kakšnega nprižonirja". S takimi lažmi hodijo duhovniki med ljudstvo in ga farbajo. Toda, prijatelji, če bi ti ljudje zmagali in bi postal papež vladar, bi bila to kulturna smrt za vse narode. Prav nam je povedal gosp. Gabršček, da bi mi ne imeli nič proti temu, ako bi oni boj vodili pošteno in ne zlorabljali prižnice. Nato pa pravim ja&* ker ni tako — proč od cerkve! (Bravo! Klic: „K cerkvi, ne proč od cerkve!" nVen Primorski list".)
Tu je še druga stvar. Danes so duhovniki plačani od države. Seveda, kdo plača davke. Davke plačajo vsi liudje, da dobi drŽava denar, s katerimi ^otem jdačuje duhovnikom mastne plače, njim, ki ne delajo drugega, nego da imajo za to plačo po 24 ur na dan „frajtt. In seveda, sedaj zahtevajo še 9 milijonov za duhovnike. To je tako, kakor če bi jaz komu dal palico in bi mu rekel: „Na, tepi me!a
Mi moramo stopiti na to stališče, da se država odtrga od cerkve, kakor so to napravili na Francozkem. (Ploskanje! Hrup I) Kdor hoče imeti duhovnika, naj si ga sam plača. (Glas: jjSakramenska duša je rekel 1" Smeh. Hrup. Predsednik zvoni in pravi: pustite ga! Saj lahko potem govori!rf;
Pravijo duhovniki, da so gospodarsko obubožali. Toda poglejte po vseh posojilnicah in hranilnicah! Kdo ima večje vloge, kakor farji in njih Perpetue. (Klici). In tu hočejo Še več, hočejo, da bi mi plačevali take može, ki zlorabljajo prižnice, take može, ki na smrtni postelji nočejo priti spovedovat, ako jih kličeš. Končno se pridruži predlagani resoluciji.
O volilni reformi je govoril:
Mislim, da je moja dolžnost pojasniti stališče socijalne demokracije glede vprašanja volilne reforme. Mi, socifalni demokratje na Slovenskem in drugod smo bili prvi, ki smo odločno nastopali, da pridemo de volilne reforme, ali težka s.a pota do zmage. Mi smo nastopali, kakor se spominjate, po vseh mestih Avstrije, da bi se doseglo, da bi imel vsak človek pravico voliti, tudi ženske. Seveda bi bila taka volilna reforma idealna in take smo vedeli, da ne dosežemo še.
Vendar pa s tem, da smo zahtevali volilno reformo v tem obsegu, še ni rečeno, da se moramo upreti vsaki preosnovi, ki ne dosega tega obsega. Narobe! Zadovoljni moramo bitj v tem, kar smo pridobili, in ni treba sezati po višem, kar je za enkrat neizvedljivo in reči, da rajši nič, kakor tako volilno reformo. Res je, da je tolik; in toliko Korošcev brez mandata, ali zaratf «ega se še ni treba postaviti na stališče, da je volilna preosnova krivična za vse Slovence. Prej smo Slovenci imeli 17 mandatov, sedaj jih bomo imeli 25 in vsakdo, kdor zna količkaj računati, ve, da je 25, več nego 17. Prav tako je na Goriškem. Trije slovenski glasovi proti trem italijanskim po novem volilne-i načrtu je vendar vec, nego dva slovenska glasova proti trem italijanskim.
Kar se tiče resolucije glede tega, je nam popolnoma vse eno, ali se sprejme aH ne, saj pomagala tako ne bode nič. Resolucija
je platonična. Vendar pa moram odločno protestirati proti temu, kar pravi četrta točka, da bi se proti volilnemu načrtu obstruiralo, dokler ne dobijo Slovenci na Koroškem svojih pravic. Toda naj se le obstruira. Pokazali bomo potem liberalcem in zlasti dr. Tavčarju, (katerega je prej napadal radi znanega napačno umljenega govora,) kakor smo" jim pokazali v Trstu. Enkrat mora priti do tega, da bo imel delavec prav tako pravico, kakor jo ima grof, baron itd., če ne bodo imeli z nami delavci opraviti....
Po pojasnilih predsednika dr. Treota, da v četrti točki ni mišljena obstrukcij«, se pridruži že znanim resolucijam.
Socijalni demokrat Milost je pač povedal mnenje socijalnihdemokratov k obema točkama dnevnega reda. Klerikalna poročila o tem shodu so polna lažij. Tako ni res, da se mu je naredila hrupna ovacija, ko je rekel: Proč od cerkve! ~ ampak res je, da mu je pritrdilo nekaj navzočih soc. demokratov, naši pa so bili mirni in so pozneje obsojali ta soc. demokratični klic. Česepospe do takega klica soc. demokrat, s tem še ni rečeno, da se strinjajo ž njim vsi zborovalci. Saj bi bili lahko nastopili tudi klerikalni govorniki, pa bi se bili morda tudi povzdignili do kakega klica svoje vrste, in če bi bilo navzočih kaj njihovih prijateljev, bi utegnili ploskati, drugi pa bi ga bili obsodili. Če bi jim ploskalo nekaj ljudij, bi ne mogel trditi nihče, da se strinjajo vsi zborovalci s tistim vsklikom.
Laž jo tudi, da je mrevaril in lasal goriške in kranjske naprednjake. Jtes je le, da je omenjal znani Tavčarjev govor, katerega so razmrcvarili klerikalci v svoje svrhe, ker je tako očitno povedal, kako se dvigne klerikalizem potom take volilne reforme, kakoršne načrt je predložila vlada. Klerikalci pridejo do premoči v parlamentu — kaj to pomeni, ni treba še posebej razlagati. Soc. demokratje niso bili zadovoljni takrat z dr. Tavčarjem, ker silijo le na dan z volilno reformo, pa čeprav bo obsegala toliko znanih krivic. (Današnji dan pa vendar v Ljubljani zborujejo skupno z dr. Tavčarjem!) Pravijo, da je volilna reforma vsaj nekaj — drugo pričakujejo od negotove bodočnosti! Milost je povedal stališče soc. demokratov. Vse ono, da je „iz-gledal dr. Tavčar kot pravi tiran in škodo-željnež delavstva", da je govoril. Milost, daje „humbug v „Trg. Domu" pesek v oči nerazsodnemu ljudstvu", da je vse le slepilo liberalcev, „dim tobaka" itd. —'• vse to je le grda klerikalna laž! — In znano je, da klerikalci o naprednih shodih še nikdar niso poročali resnice in je nikdar ne bodo. Tudi nočemo iskati lažnjivih piscev v »Gorici" in „Prismojencu", ker njihovo zvi-tarstvo in lajanje nam najboljše kaže, kako lepo je vspel shod v „Trg. Domu"! In to naš navdaja z zadovoljstvom.
DOPISI.
\l Tolmina. - (Narodno slavlje dne 8. septembra t. L). Nadalje so svojo udeležbo priglasila nastopna društva: 38. Narodni dom iz Trsta po deputaciji. 39. Trgovsko in obrtno društvo iz Gorice korporativno. 40. Slovenska Čitalnica iz Dol. Vrtojbe korporativno. 42. Narodna Čitalnica iz sv. Lucije korporativno. 43. Telovadno društvo Sokol iz Gorice korporativno. 44. Hrvatska Čitalnica s Krka po deputaciji. 45. Prost, gasilna straža iz Kanala korporativno.' 46. Slovenska Čitalnica iz Prva-čine po deputaciji. 47. Telovadno društvo Sokol iz Prvačine korporativno. 48. Telovadno društvo Sokol iz Trsta korporativno. 49. Telovadno društvo Sokol iz Jesenic korporativno.
Kumica zastavi »Narodne Čitalnice" blag. gospa Marija Primožič je naročila dragocen trak z napisom: „Uči narod ponosa"! Zastave vseh došlih društev na veliko narodno slavlje v Tolmin dne 8.. sept. t. 1. dobe" po tolminskih dekletih dragocene trakove v spomin.
Vsa društva dobe potrebna navodila, po katerih se bode treba natančno ravnati zarad točnosti in reda pri tolikem navalu ljudstva pri slavnosti v Tolminu.
b Kobarldl. — (Čevljarski tečaj.) — Dne 27. pret. m. se je v tukajšni dvorani »Občinskega doma" otvoril strokovni čevljarski tečaj. Vpisalo se je 14 čevljarjev večinoma iz Kobarida, eden iz Mirna, 1 iz Seduv 1 iz Robiča, 1 iz Tolmina in 1 celo iz Kož bane. V imenu oskrbništva zavoda za pospeševanje male obrti na Goriškem je otvoril tečaj s primernim slovenskim nagovorom predsednik Holzer, ki je udeležencem predstavil strokovnega učitelja c. kr. trgovinskega mini-sterstva J. Hulka. Prisoten je bil tudi tolminski glavar Princič,ki je z dolgim govorom pozdravljal ta prvi korak k boljši strokovni rokodelski izobrazbi v svojem okraju ter izrazil nado, da priredi  oakrbništvo zavo('-:i za
pospeševanje male obrti v Gorici tekom časa še več takšnih prepotrebnih rokodelskih tečajev v tolminskem okraju. Tajnik kupčijske in obrtnijske zbornice Bizjak je spodbujal čevljarje k rednemu obisku in jim povdarjal pomen popolne strokovne izobrazbe slehernega rokodelca. Navzoča sta bila tudi inženir zavoda za pospeševanje male obrti Penso in kobaridski župan.
Tečaj bode trajal pet tednov in se zaključi z razstavo vseh del, ki se izvrše v njem. Našim vrlim čevljarjem priporočamo le, da naj z vso vnemo obiskujejo ta tečaj redno, ker je v njih veliko korist, kakor so dokazali še vsi dosedanji taki tečaji pod spretnim vodstvom strokovnega učitelja J. Hulka.
IZ ZdravŠČioe, — V Zdravščini so glede narodnosti obupne razmero. Delavci v tovarni, kateri so večinoma Slovenj, ki so prišli pred leti iz gor, Mirna, Bni tj.*», so se potujčili; le nekaj je častnih izjem. Žalostno je, ko slišiš, kako te nekateri "trdi gorja ni s furTan-ščino nagovarjajo. Družinski jezik je tudi furlanski. —- Zato pa je hvalevredno, da so se nekateri tamošnji možje in mladenči zbudili iz narodne nilačnosti, ter nameravajo usta-noviti »Bralno društvo"! Gospod Ivan lOtič, krčmar, oblj«H! je brezplačno pro store, za kar se m. le zdaj zahvaljujemo! Samo ob sebi je umevno, da se tudi iz bližnjih Petovelj za to velevažno društvo živo zanimajo, ter si na vso moč prizadevajo, da se to vresniči!
Na noge, Zdravščenei in Petovci, pokažimo svetu, da smo še sinovi majke Slavije! Začetek je ta, da se ustanuvi „Bralno društvo". Priporočal bi Vam tudi, da medsebojno in tudi po krčmah, na delu sploh povsod slovenski govorite. Opazil sem, kar je obžalovanja vredno, da se večina njih sramuje slovenski govoriti! Ako se ne sramujejo Slovenci v Gradcu, na Dunaju in drugje po svetu slovenski govoriti, tudi Vam se ni treba tega sramovati, ampak le kar začnite, seveda morali bi se tega najprej v družinskem, domačem krogu zavedati. Delovanje društva naj bi se tudi na bližnji Št. Martin raztegnilo, kjer tam govorijo ljudje neko zmes, da je obžalovanja vredno, ter jih živ krst ne razume!  O priliki   kaj  več!
Popotnik.
Domače in razne noufce.
Počastitev. — Iz nemških koroških listov posnemamo, daje nemški trg Eberstein (Svinc) na Koroškem izvenredno počastil v narodnih naših krogih občeznanega in priljubljenega g. grofa Oskarja C h r i s t a 1 n i g g - a, ki v zadnjem času — žal — le še po zimi biva na Goriškem. — Za njegov rojstni dan se mu je pokloril korporativno občinski zastop, pod vodstvom župana g. Talakerer-ja, prostovoljna gasilna in pevska društva iz trga in okolice pa so mu z godbo na čelu priredila ob udeležbi ogromne množice ljudstva obhod in krasno serenado na gradu Eberstein. --Polastitev je bila v zahvalo za mnogobrojne dobrodelne naprave, katere je grof C h r i-s t a 1 n i g g naklonil občini in v dokaz splošnih simpatij, katere uživata on in gospa soproga v okraju. - Ker je grof Christalnigg vedno in povsod nastopal kot narodnjak, je nam ta počastitev dokaz, da tudi Nemci v tužnem našem Korotanu vedo spoštovati slovenskega rojaka, ako primerno nastopa. Vrlemu gospodu grofu naše čestitke! —
Pevsko tamburaško društvo »Podira" v Podprl
priredi v nedeljo 2. sept. t. L, kakor že naznanjeno, veselico s tem-le vsporedom:
1. Fran Ferjančič: „Oj slovenska žemljica", možki zbor društva „Podgorau. 2. M. pl. Farkaš: »Venec hrv. nar. popievaka", tamb. zbor društva »Podgora". 3. A. Leban: »Slovenska deklica", mešan zbor društva »Podgora". 4. M. pl. Farkaš: »Šumi Marica", fcamb. zbor društva »Podgora". 5. J. Stritar: »Rojakom", deklamacija 6. Tekmovanje raznih pevskih zborov. 7. H. Volarič: » Veseli pivci", poje »Podgora" v nar. noši. 8. ^Bratranec", burka v enem dejanju, češki spisal Jos. Stolba. 9. Ples in prosta zabava. Začetek ob '»»4. uri pop. Vstopnina k veselici 40 vinarjev. Sedeži I. vrsto 80 vinarjev; H. vrste 6<) vinarjev. Na obilo udeležbo vabi uljudno          odbor.
Podgora je kakor znano vsem, vele-važna naša postojanka, zategadel pa pričakujemo kar najlepše udeležbe pri veseKci tudi iz mesta in druge okolice. — Most črezSočo za tovarno bode odprt do polnoči.
Poroki. — Danes se je poročil gospod Dragotin Gilčvert, veleposestnik in pisarniški ravnatelj v Gorici, z g.čno Anči Gize-ljevo v Celju. Naše čestitke!
Smrtna kosa. — Včeraj so pokopali v Oze-Ijanu gospoda Vincenca Špacapana, znanega gostilničarja „pri Zvezdi" v Gorici. Po^ daljši boleitui je umrl v krepki moški dobi." Pogreb je bil jako lop. Naj mu bo blag spomin ! Preostalim naše sožalje! !           imenovanje, — Imenovana sta knncelijska
j praktikauta Valentin Cusulin in Pavel Ž i k o v i č kancelijskima asistentoma, prvi pri C. kr. okrajni sodniji v Gorici, drugi pri c. kr. okrožni sodniji v Rovinju.
Pomjenlšlro »Matici Hrvatski" za kanalski okraj je prevzel g. Mihael Zega. Kdor hoče imeti knjige za leto 1005., naj se oglasi pri njem.
Odbor Čitalnice V Dol. Vrtojbi je sklenil razširiti društveno knjižnico v javno. V ta na-I men priredi dne 10. t. m. veselico, pri kateri
bode  sodelovalo  tudi društvo ,,Napredek" * Gor. Vrtojbe. Odbor pričakuje obilo udeležb^
Škof Nagi Je molčal. - Na katoliškem sij' v Ljubljani je  bil navzoč tudi  tržaški' &,: Nagi. Poslanec Povše, predsednik tega im*n\' j nega shoda, je pozdravil tržaškega škofa T- I da je v posebno radost zborovalcem, da jih t' počastil s svojim prihodom tržaški škot IvJj Rekel je doslovno: „Prosim vas le,  jjresvr-gospod vladika,  skrbite za naše  brate   j2r' čeue vaši nadpastirski  skrbi!  Hvaležen \-l I bo pa vašo ljuba v in skrb, katero naki«'l njate našim vernim bratom ob 01 ? 1 lih Adrije, ves slovenski narod." Kakor ciia'-'' v   »Slov.", je nastalo  na to  navdus^'.'' ploskanje (ali so tudi Primorci ploskali'',' Nagi pa je molčal.  Kaj pa hoče* jj^V sije pač leto: Ti ostudni kleče pia?.': j ne  zaslužijo drugega nego to j!.1 [ nadaljuje m svoje del o.   Da se j\>'{. !' j slavilo ni shodu v Ljubljani znanega zs;^,-' nega   sovražnika   Slovencev,     trža>X(.,r" škofa Nagla, označuje najbolje, k«j%;." ,' j venski je bil ta shod!
Iz Šempetra pri Gorici je bilo Slo na katoliški shod  v Ljubljano nad   :>0 oH-b. "-ni čuditi, kajti v  Šempetru je me/nar župana! Ali je še kje na Slovenskem \^i tako sveta občina V!
Pl Vipavski železnici   se je peljal«  mov junija t. 1. U.liOO  oseb;  blaga je pi-fj^jj-j' 4500 ton.; dohodkov je bilo ifi.fuiO K.
Brzojavka s trnovske planoti.     Na u,,;;:;
shod je bila iz Solkana oddana Irzojavka« trno"s.'?e planote, in sicer kar v verzih. l\: pis' Delavsko podporno društvo na I.ok\g" F. Hinkler, odbornik. - \Vinkler pt- p r< dolžen na tej brzojavki, zakrivil ju ju tj, znani rogovilasti lokvarski nune. IV.,.i: visoke trnovske planote tesarji, drvarji i zdravljamo tretji katoliški .shod."          !/r>M.
iu drvar" je on, večina drugih se pa L¦• nila ni za katoliški shod. Tako slepijo ij. hovniki javnost z brzojavkami, če.s, n« on ;.. zdravlja katoliški shod, ga pozdravijo ¦•, župnija.
Sladke kapljice za papeža.       Ljm.ijai;.;
škof je prečital na katoliškem shodu /ah\a!.-, brzojavko kardinala Merry del Val iz Hitir.:. kateri je rečeno, da je papež sprejel iu ;¦, udanosti slovenskega katoliškega shodu z s> likim veseljem ter podelil zborovahvm m, blagoslov. Škof je dostavil: »Nas mora , razveseliti, da smo sv. očetu v kupo Suidke vlili nekaj sladkih kapljic." Odslej n? :¦ več bolel papeža želodec, iu upamo, da p- : nehajo po učiuku teh sladkih kapljic w ugodna poročila o papeževem zdravlju.,
Velika narodna slarnost v Tolmina ix |
8. septembra t. 1.   Dnevni  red:   I. Zpa i a)  Sprejemanje  doSlih  društev  iu  .suv,> s topiči;   b) Skupni  pozdrav vseh dru;:>v gostov na trgu v imenu oiičhie po  g. ti:x Osk. Gabrščik-u ; c) Otvoritev gasilna'V,-č) Čin razvitja obeh zastav, nastop ohe-h kc zabijnuje žebljev,   posestrimija med /n^ta\:.. 1 na veseličnem odru; d) Odmor do 2. ur»» [ Priglašenim  društvom  bode  odkazal   \>oi.: odsek  gostilne  za  obed.   II. Popoluda'': i 2. uri popoludne nastop  pevskih in wku!;k'.:j društev. Vspored: 1. lv.pl. Zaje: „l'w;ut^i| Nikoie Jurišica",  poje možki zbor   .Narol-Čitalnice" v Bovcu. 2. S. St. Mokrauj:^ : ,1 moje  domovine",   rukoret   srbskih   i\wud:,'. pesmi,  poje mešan  /bor „Narodne ritaS!;;-'?' v Cerknem.  :\. J. Aljaž:   „Xa  Uregir. [ ,' možki zbor tamb. iu pevskega druAtva .:vv pri  Sv.   Luciji.   4.  H.   Volarič:   »Sh.v.ii: i: dan",  poje mešau zbor  »Kmetske l i::i'.:.;'* v  Podmel«:u.   -\ l Ipavec:   ,Rojakom \ [. možki zbor   ,,1'evskega in bralnemu  d.-^-' y  Št. Audrežu.   »5. M. Zega:   „Oj   ti  i :;r,:" poje mešan zbor rNarodne Čitalnice'" v K:;:-*--s spremljevanjem prvaške godbe. T. A. ii:»; ir:-„Na boj", poje možki zbor pevsk. in i."<-•-društva  „ Prešeren*   v  &» Petru   pri  no:;.; 8. F. Bazin-K. Itendl:   „Križaci  na  k '. ' veliki mešan zbor, poje tolminski pf.-l-.i." 1). S. iL Kuahl:  „Slovan",   poje  mo -*i -^Slovenskega bralnega in podanega d:u-;" j v  Gorici.   10. S. Bartl:   «Oj   planit:«*. mešau  zbor  pevskega  društva   „\V.-"i! Skednju.   U. Viighel:   »Cigani",   puj    : zbor pevskega društva „SIava* i.'. Sv M - ^*: ] daiene  Spodnje.   12.  Kr. tierbič:   >> brod*j poje možki zbor „ Delavskega !>f* društva"  v Idryi s spremljevanjem crfce>!?t| dijaškega kluba  „Strunaa v Idriji.  U]-    *-¦ »Pobratimija*.  poje mešan  zbor pe^'^ bralnega   društva   „NaS   prapor*   v  '* 14. 1) A. Hajdrih: ^Hercegovska", nu<. ¦*: 2) A. Nedved:   »Veseli pastir",  mo-vtr. »Pevskega in glasbenega društva"  v ,;(. , 1.5. Slavjanski:   1) nlloigarskn*; 2>0!^;';'"| poje mešan zbor pevskega in tatnb. d^-:;1 »Kolo" v Trstu.   10. A. Hajdrih: „.hui"?;1 morje", možki zbor, pojejo skupno vsa iln:-^' 1 17. Telovadba: Proste vaje in vaje na yr^f* v skupinah, proizvaja ..Sokolrf iz Gorico. U«'/. Jesenic, Solkana iu Trsta. III. Zvečer: l-fiU*.L ijada in obhod po Tolminu. Na bližnjih ^'t:0H bodo goreli kresovi. 2. Umetni ognji, ^al';;;l proizvaja gosp. Kerd. Makuč, oblastv. !'"f^r'l pvrotehnik v Gorici.   Ples na treh l!!o^,L obseg.ijočih 4SO m*. Vsak plesni komad sia-J 20 vin. Pri plesu in obhodu svira polno.^vi^ j sokolska in   veternuska   godba   iz   l'l*xa^ j Vstopnina na slavnostni  prostor 00 y'"f.,Lj sedeži  2  kroni.   Vstopnice jo  nositi  VIll!\ I Domače gasilno društvo bode skrbelo za %i Slavnostni  prostor  bodo razsvetljen  i »"'•¦f AcetUen.  ™ Na obilo udeležbo vabi    odse»-(Dal)e u prilogi.)
priloga Jote" it. 70. z dne I. septembra HBB.
Pevsko In glasbeno društvo naznanja, da bo .taP"avaJaza P°lni ZDOr Pod vod' tvora g- pevovodje Michl-a v torek 4. t. m. i s. uri zvečer. Prosi se točnosti.
Kolesarsko društvo  »Gorica"  se obrača do
ovojih zunaujih članov, ki se hočejo udeležiti narodnega slavlja v Tolminu, naj se javijo Lvočasno Pr* društvenem predsedstvu, da se Skrbi za društvenike skupen obed.
Kadllnlkova veselica na Jesenlcajh, — izletnike
„0 novi železnici na' Gorenjski* opozarjanio'" L veselico, ki bo jutri na Jesenicah v Čast gadilniku. starosti slov. turistov.
Za Slov. bralno in podporno društvo. — Zbrani
.•ostje na svatovščini gosp. Drag. Vuge zložili 5"ii krofi za pevsko društvo »Slov. bralnega ispodpornega dr." v Gorici. Hvala! ' -*¦*••• kili fer. druŠtVO „Adri|a" priredi dne 2. g«L ob 3. uri popoludne na Livku poljudni ^avanji: 1. O lastninski pravici, o pogod-'4 itt oporokah. (P. Medvešček.i 2. O naj-viia^jših državnopravnih pojmih il. Medveš).
Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Tolminu
^ bode vršilo vpisovanje učencev v nedeljo, "ilK> K» sePl- l- I- °d s- <lo !2. ure predpol-,!,,? šolsko leto prične s sv. mašo v ponde-Qi. I" sPpt-» 'Irugi dan pa redni pouk. V a avod se sprejemajo krepki iu zdravi dečki, ;; so tiopolnili vsaj 13', leta, dovršili z do-i 'rini uspehom ljudsko šolo ter /e /nitjo nekaj iittine. Seboj morajo prinesti: 1.» šolsko l^valo, 2. t krstni list, :>.i zdravniško spri jL»*io o trdnem zdravju in cepljenju. Dečki, ki zadnje leto niso obiskovali šole. predložiti corajo še od županstva izdano in od šolskega vljst>a potrjeno nravnost no spričevalo. Šol jo M> ne plačuje, marveč dolu- ubožni in •ri<lni učenci nekaj državne podpore iu pa ^katere učne knjige na posodo. Pojasnila ;>!»' stanovanj daje voditelj pri vpisovanju. t.Vsn* '/a stanovanje s hrano   12 do  15 gld.
E»s»*t:no.
Srečna županska zveza!   - Klerikalci na
Kranjskem so ustanovili uekako »župansko ivez!>*. Na katoliškem shodu so jo priporočili l\tlm Devici Materi Božji v Lurdu, češ: o Miriji pravi sv. Bernard, da ni bilo še slišati, ii li bil kdo zapuščen, kdor je pod njeno »nMvo pribežal iu jo prosil pomoči.          Do
<>; so se zatekale k Materi Božji v prvi vrsti Marijine hčere sedaj bo morala Mati božja ri/Ustaiti svoje varstvo tudi ti« »katoliška5* Upanstvu. Novo delo! »Hčeram" so pripeti tiiiat.un. da so vkljub vsemu varstvu „zupu-Sfrne". Morda l.odo za župansko zve/o bolj ijiiilp besede sv. Bernarda!
Pfl furlanski ieUznlCl se je peljalo mesec« •:,v,;ja t, 1. 7100 oseb; blaga je prepeljala ?X*Uon.; dohodkov IM.sOO K.
SiitiM vpeljava sestavljanja dimroil* zneskov pri
MM pOŠtRlb uradih.            Počenši s   1. sept.
f ; ,*e bodo dostavljala v vseh k m ji h s se-•>.'flr. neeraiitnih poštnih uradov tudi pisma 'SApovedano vrednostjo do lOOO kron in de-aroi zneski k poštnim nakaznicam, nadalje jltfihiim nakaznicam poštnohranilničnoga urada i-i 1<kh> kron prejemnikom  na dom.         Za
•fotavljanje teh pošiljatev se bodo iztirjavaie pristojbine, katere so normirane po poštno jrirtojbiuskem redu, in sicer: za pisma •* na-pomlano vrednostjo do 1000 kro« "i nov. a j-oMr.e nakaznice ali plačilne nakaznice z fcmrjpm vred a> do 10 kron .'» nov. b» čez 10 kron T> nov. Prejemnikom jo prosu* pri-i*h:i si sprejem teh pošiljatev pri poštnem mh, proti vplačilu mesečne predninine 2 K. ^moiiMevno je, da one stranke, katere si u/e »»daj drže poštni predal, v to svrho ne pia-'i;o nikake daljne pristojbine.         (»d c. kr.
r< "Si;*»iia iu brzojavnega ravnateljstva.
Čiri razitfiijt pa   ,PritiwJeicr?  -~  v
,Pn>:u.yencu* dajejo sedaj Gabrsčeku nauke, taVo bi bil moral govoriti na shodu v ne &> t'emu t;» klerikalni nauk sedaj po shodu V *M bi bili imeli kaj poguma klerikalci, bi * Uši oglasili za shod, kakor so se aoc. ¦i*Eukratje. Ti so imeli svobodo ^overa, tudi forjkai.-em bi jo bili dali. Tam je bil čas, ftjrpiti r.g oder. ne pa sedaj godrnjati po »'ftiim^jeneu*'. - Na shodu je bil navzoč 1 pr. zdravnik dr. Ure cel j. Zakaj se & Kfciasil k besedi, da bi bil tam pobil ,?aotf' Gabrščekove in druge ? .Pristnojenec" Lt3tti po&lati govurr:ka na shod, ali ker g* ^» fušlali in ker le sedaj bevskajo na var-**• je to znamenje, da s,o imeli strašen reš & »-red tem shodom in sedaj imajo strašno &%. Prav, naj se le izpsujejo, jih tim '*¦: H!*»znavarno.
. . Cietje IZ -Prl«ie|eeC3u, . Potegnemo za ^i?e. naših marjonet"*„ ..žpi ičevalo napreduja-•*v surovosti in zagrunK",:'a sovraštva", „ve-¦3ji \e svojati**, „aekaj ttblizanih takozvanih ^•ftnikancev", Bta klapaaf ,,skakal je s konja '* oMa-, Bki se valjajo v blatu", ^hinavec.", fLv*e.uu š*irimi se je zaganjal**, ^obstreljeni T**ko\i-> .hinavci", Bako bi imel še mrvico f^tenja v sebi", „s sramotnim orožjem", -soziini skoki", „ua kako nizki stopinji mo-^toiti so liberalne dušice", »neumni in su-^vr- nkaporjonitt, „laži in nesramnosti", ^Vljana svojat", Bluraparijau, „nesramneži", *fc°Ktr(m ne /na napravljati tako umetnih -»okov kakor kozel", „frainasoni", nlaž in ^ijanje", „cigan z medvedom z rinko v osir „„ u0 se je j.at0|i§jLj poročevalec tako '«)rubal, nm je odleglo. Kaj boljšega ni pri-L«Uoyati v BPrismojencuul j. Oelgciasnl dr. ŠUStsrŠIČ. - Izletniki s kato-mS? 8,10,"a v Ljubljani pravijo o dr. Šu-rjLu: Cemu ga tako hvalijo? Slišali smo ¦» Pariti. To je dolgočMen. In pa v«© be-
sede je skoro sam požrl. Klerikalci so požrešni, Šusteršič, glavar klerikalcev, je genera-lissimus požrešnežev. Še besed nam ni privoščil, še te je skoro vse sam sproti požrl. — Sedaj ko so ga spoznali od obličja do obličja, še le prav verjamejo, koko resnico pišejo o tem sorodniku sv. Duha napredni listi.
Dim V predorih nove železnice je res neznosen. Predori od Rihemberga do Štanjela so vrhu tega vlažni; dim se oprijemlje ' zidu in zaistarja -r-4meA\bc ^^eli^redoriltla^ največ kadi.
Prezirali Lapanja! —Nakato^kemshoduje bit navzoč tudi koberteki poslanec Janez La-panja. Doletela ga je velika sreča. Kakor poroča nSlovenec", so bili na vselici tam.... ,,v lepi slogi mili nam vladike, državna- poslanca dr. Šusteršič, dvorni svetnik Šuklje, ko bari šk i dež. ise lahko bere tudi ndeževni"» poslane e, naši jugoslovanski gostje in pa mili nam Moravani.".... Torej sredi samih klerikalnih velikašev je sedel Lapanja. Pa se je držal. Samo lo ni lepo, da ga pri ^Slovencu" tako malo upoštevajo, da ga niso navedli v listu po ]>riimku. Kobariški d e ž. poslanec . . . je vendar premalo. To ni lepo od njih, da se niso pobrigali niti za to, da bi bili poizvedeli, kako se piše,. .. Saj vendar ni zašel po pomot« med visoke gospode! Na tretjem •-h tnem zborovanju so ga šele pozdravili, pa tutjprvo šempaškega župnika Grčo in potem Lapanjo. Prijatelj Grča selečih je pripravil do tega, da so ga opazili.
Sram jih |e bliO, Iz Vipavske doline je bilo šlo nekaj ljudij na katoliški shod v Ljubljano, pa ne vsi radi katoliškega shoda. Mili so tuintam. po kamor so prišli, se jim je slabo godilo. Ljubljančani so jih pikali ter jim dajali priimke, kakoršni pritičejo udeležnikom takega katoliškega shoda. Reveži so molčali, niso hoteli reči, da niso klerikalci, ker bi jim najbrže tega ne bili verjeli, za klerikalstvo se pa tudi niso hoteli potegniti, ker se niso še nikdar pa se tudi ne bodo. Molče so prenašali težave ter jo odkurili na kolodvor. Sram jih je bilo. Ko so bili v vlaku, k; je drdral proti romantični Gorenjski, so se oddahnili ter vskliknili: Nikdar več. na katoliški shod. Tisti za udeležnike shoda opravičeni priimki so jim zveneli po ušesih, da so vskliknili tudi pri šodši domov: Nikdar več na katoliški shod! Priimkov pa ne pozabijo tako kmalu.
ČLdne razmere na pošti.      Hila je poslana
dopisnica i/, kobariške okolice v Peč s pravilnim prisluvkom pošta Kubije Sovodnje, a dopisnica je romala v Peš t o (Hiuln), ter od tam t-rečno priromnla po onem tednu nazaj. Ce v Ihidimpešti poznajo gorsko vasico, poznati bi morali tudi naši poštni uradniki go: riško železniško postajo.
Cf6tje 12 -GorlCB". ¦- .Novodobni trinogi", ..brezverci", »človeški izmečki". ..izprijeni raz uzdunci". „ok ol i č a ti s k i zate lebane i", .smrad iz Gosposke ulico", elementi, ki so svoje na smrt bolne stariše preklinjali", „vz-gledni očetje in gospodarji, ki so svoje premoženje po grlu p:)gualiJ, „taki, ki so kosa kali vklenjeni pred orožuiki", „taki, ki so bili večkrat Nehituvi gostje", rs> nekaj drugih". nta zmes", .dvomljivi ^elementi", .,neslanosti Kramarjevega Drejca", „ovni, kozli inkoštrnui", »prosveta, ki ne dela ra/ločka med ljudmi in med živaljo", ^objokani babnici", rdebelega dr. Tavčarja", ^komedija*. Tako psuje glasilo dr. Gregorčič« po shodu v »Trgovskem Domu" v nedeljo. Tako je uplival na .^'orico" papežev biago>b>v s kat. bhoda.
Dtikovščina me je obogatela.        »Prismoje
m-«"- prij»OM»dnje / vso bngabojefo resnostjo, da me je »bogatela d u h o v A č i u a, kateri sem nehvaležen potem, ko mi je nanesla denarja.
Na take oslarije farovškega trobila kratek odgovor:
Od 1. 1 >**'.'. delujem javno v Gorici in od 1. 1 >*'.'. sem v odprtem boju z duhovščino. Od razkola 1. 1*^1'. dalje je bil duhovnik jako redek, ki tjo je upal priti z menoj v dotiko. šele po odhodu dr. Mahniča iz Gorice so se črni gospodje vrinili v stranko, potegnili polagoma s seboj dr. Gregorčiča, kar je dalo povod razkolu 1. l^'!«., ki traja še danes.
Kratek presledek jioldrugega leta je bil za - me le nesreča. Duhovščina me je spravila do tega, da sem založil vse cerkvene tiskovine v latinskem in mnogo njih še v slovenskem jeziku, --- ki so skoro vse malone nedotaknjene vsled razkola 1 **i*i*. Duhovščina mi je napovedala bojkot! Ni bilo in ne bo slovenskega obrtnika in trgovca, kateremu bi duhovščina toliko škodovala kolikor meni! —-Nisem se nikoli brigal za to, ali mi bo politika koristila ali škodila, marveč. Sel sem brezobzirno po 2očrtauF. poti. Vkljub temu notoritnemu dejstvu se drzne farš.ko trobilo trditi, da me je obogatela slovenska duhovščina. Kar sem in bom, sem po svojem delu, znanju in vstrajnosti. Hvaležnosti mi ni treba skazovati nikomur, najmanj pa duhovščini, prav nič pa tistemu zbesnelemu farštvu, ki se zbira okoli nPrismoj^ica". To je moj odgovor.                                             A. G—k.
»Morilk; svojega lastnega deteta", — Pod tem
naslovom pripoveduje nGorica" da so zaprli detoinoi Hko, katera je zadavila otroka, ki so ga našli pred časom v pšenici na polju pri Vrtojbi. To pa ni res. Ona Terezija Sorli, katero so prepeljali iz Tolmina v goriške zapore, je res obdolžeua detomora, ali ne stoji v ni-kaki zvezi z detoraorora pri Vrtojbi. Ta deto-mor je še vedno prikrit. — Odkar je bil „ka-toliški" škod, hudo fantazirajo pri „Gorici*\
Iz Ro6lj?i?, — Poročevalec „Sofiett z dne 25. avgusta omenja, da so v občinsko stara-šinstvo izvoljeni „baje" možje, ki bi ne bili takega duha, kakor prejšnje starašinstvo. Duha, — hm - pa kakega naj bi bili, ni g. poročevalec ničesar omenil. Da mu „Gorica" najbrže ne bo pela »glorije'*, kakor prejšnjemu starašinstvu, radi verujemo, a sodila bo bodočnost. Omenjamo le, da so v novem stara-šiustvu tudi možje, ki so si znali priboriti ono „dobro ime" Ročinja, za katero- se-g.,poročevalec tako boji! črni žarki inkvizicije v Ro-činju nimajo pa več vže itak nikjer nikakega upliva. Govorili smo, a če bo treba, ni še to naša zadnja beseda.
. lfc.!3l|ev Z Goriškega je bilo tudi nekaj na katoliškem shodu v Ljubljani. Menda so bili štirje ali pet.
Kako farji lažejo. — Da se politikujoči far brezskrbno zlaže pred mašo in po maši, to je stara reč. Saj že narodna prislovica ovekoveča to posebnost slovenskega farja. - Enako je z našim ,Prismojencem". V zadnji številki je pisal, da smo naprednjaki sklicali protestni shod šele potem, ko so odšli udeležniki katoliškega shoda, t, j. v soboto smo razobesili plakate, češ, ko mačke ni doma, miši plešejo. .,Prismojenec" torej priznava, da je na Goriškem le toliko tiuetih katoličanov, kolikor jih je šlo v Ljubljano! - Kar se pa tiče gori označene trditve, bodi tu javno pribito, da smo sklicali shod že v petek v ..Primorcu" in že v potek razobesili lepake in delili letnke.          Kaj jo farju za jedno laž več ali
manj!
Laško katoliško dljaštVO je zastopal na katoliškem shodu v Ljubjani visokošolec Fogar '•* Gorice. Rekel je, da zagotavlja Slovence simpatij katoliških Lahov. Živela sloga med kat. slovenskimi in kat. laškimi dijaki- -tako je vskliknil. - Ali bomo debeli od teh simpatij in te sloge!
Kaj najbolj lezi klerikalce 7        Najbolj jih
jezi to, da je bilo navzočega toliko kmetskega ljudstva, posestnikov iz okolice, veljavnih mož in  mladina         to jih je, zategadel pa tako
surovo bruhajo okoli sebe. Čudno učinkuje pri njih papežev žegeni
Kancellstom pri poln..,.,kom oddelku tukajšnjega okr. glavarstva je imenovan ovožniški stražmešter g. Ivan Sin kovic.
Razglednice s »katoliškega" shoda. - Prodajali so imenitne razglednice, na katerih so naslikani Povše, dr. Šusteršič, rimski dohtar Krek in dr. Korošec. Habnico, ki so kupilo razglednice, še sedaj niso na Čistem, kateri je najlepši med temi... svetniki! Kajti za svetnike jih imajo. Tudi na Goriško so prinesle nekaj teh „madonutku.
Družba sv. Cirila In Metoda v LJubljani opozarja
vse one svoje podružnice, ki letos še niso naznanile svojih odborov in funkcijonarjev, naj to store vsaj do f>. septembra i. 1. Rabijo naj za to vlani doposlane tiskanice. Te podatke rabi družbino vodstvo za koledar 1907. leta. Ko bi prezrla kaka podružnica ta opomin,   z vrača naj potem krivdo sama nase.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da je na veliki skupščini" v Logatcu 2. t. m. razsodnikom izvoljeni g. prof. dr. To-miušek odklonil to častno zvanje; ker je ono naperjeno, ne bo rekel namenoma, a vsekako očitno v svojih posledicah proti možu, ki je ž njim v uajoži dotiki, proti ravnatelju g. II. Schreinerju."
Tem povodom si je vodstvo „ Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" izvolilo vsled > 1\, alinea .*> svojih pravil gosp. ravnatelja Sthreinerja za interimnega družbenega razsodnika ter svetovalca v važnih družbenih zadevah.
Dijaška veselica v Kojskem. — Da se je dijaška veselica tako dobro obnesla, gre nemala zasluga si. društvu „Naš Prapor" iz Pevine, ki se ni ustrašilo ne dolge poti ne truda, da je prihitelo k nam in pripomoglo, da je postala veselica tim slovesnejša. Društvo je zapelo pod vodstvom g. E. Kotnela „Nazaj v planinski raj" iu njegovo skladbo BPobratimijau. Zahvaljujemo se tem potom preds. društva gosp. A. Gravnarju in odb. g. J. Pavlinu, kateri so se prvi potrudili za to idejo; seveda se zahvaljujemo še posebno gg. pevkam in pevcem, katerim gre vsa pohvala za njih nastop. Konečno se zahvaljujemo si. domači godbi pod . vodstvom g. A. Marušiča, g. pevcem pod vodstvom g. O. Komarja in vsemu si. občinstvu, katero nam je stalo ob strani in pomagalo na ta ali oni način.                                 Odbor.
V Mlrnu blagoslove dne 2. septembra novo šolsko poslopje, ki je največje in najlepše v goriškem okraju. V njem so trije razredi za ljudsko šolo, eden za nameravano obrtno nadaljevalno šolo, lepo stanovanje za nadučitelja 5n učiteljico. Poslopje je na zelo primernem prostoru in je okrog in okrog njega prostoren šolski vrt.
Pred tukajšnjo okroisa sodnlje se je vršila
zanimiva razprava proti Ivanu Krkoču iz ri-hemberške občine radi mučenja njegovega otroka Josipa. Priče so izpovedovale neugodno za Krkoča, otrok, katerega w> šele čez čas dobili, pa je izpovedal pred sodniki, da mu oče ni hotel nič zalega. Krkoč je bil obsojen na 3 mesece težke ječe s postom vsak mesec. Klerikalne srake v Kostanjevici na Krasu. — v
Kostanjevici obstoji neko klerikalno „izobra-ževalno" drušivo. Klerikalno je, zato pa o izobrazbi ni ne duha ne sluha. »Pevci" tega društva so prave srake. Komaj čakajo, da ima napredno društvo „Zoratt kako pevsko vajo, da prihitijo  poslušat, da se potem oni učijo,
seveda navadno slabo. Kaj se nič ne bojijo ti brumni vojščaki za sveto vero, da bi se po-hujšali s pesmimi naprednega društva! ? — Pa pohujšati se ne morejo več, ker znamenie njihove „izobrazbe" je ~- kamen. .
*    Izkaz društvene posredovalnice slovenskega w.
društva »Merkur. - V službo se sprejme: 1 knjigovodja, 1 kontoarist, 7 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 4 pomočniki želez, stroke, 3 pomočniki ma-nufakturne stroke, 3 pomočniki galanterijske stroke, 2 kontoristinji, 5 učencev.
Slušbe iščejo: 1 knjigovodja, 3 kontonsti, 15 pomočnikov meš. stroke 6 pomočnikov špec. stroke, 2 pomočnika želez, stroke, 2 pomočnika manifakturne stroke, 2 pomočnika galanterijske stroke, 3 prodajalke 7 kontoristinj.
Veliko veselico priredi bralno in pevsko društvo S k o1 j_«_ v Šmarjah v nedeljo dne 2. septembra 1906. na ograjenem prostora g. Filipa Stubelj s prijaznim sodelovanjem društva Čitalnica iz sv. Jakoba pri Trstu, katero priredi v ta namen polnoštevilen izlet. Sprejem društva ob \l\ uri predpoludne. Vspored: 1. Pozdrav. % Volarič: »Slovenski svet", niožki zbor. 3. Bartl: „Oj planine", mešan zbor. 4. V.Novak: »Hrvatskoj«, možki zbor. 5. Foerster: »Naše gore", mešan zbor. (>. Igra: »Raztresenca", burka v enem dejanju. Spisal A. pl. Kotzebue. 7. Šaljiva pošta. 8. Ples. Petje proizvaja društvo Čitalnicu iz Sy, Jakoba. Začetek točno ob 3. uri pop, Pri plesu svita veteranska godba iz Prvačine. Ples po 20 vin. komad. Cisti dohodek šaljive pošte se daruje družbi sv. Cirila in Metoda. K obilni udeležbi uljudno vabi                        Odbor.
Pevsko Uroštvo »Zorlslava" v Sežani priredi
2. septembra t. 1. veliko veselico z godbo, petjem in plesom na okrašenem senčnatem vrtu hotelu »Treh Kron".
Bralno društvo Gojačd priredi dne 2. septembra t. 1. plesno veselico na dvorišču Franceta Ušaja. Čist prebitek je namenjen v korist bralnice, zato prosimo prijatelje in somišljenike, da se v obilem število udeležijo veselice.                                             Odbor.
Javni ples priredijo fantje na Vogerskem v nedeljo dne 2, septembra v prostorih g. Ivana Nardina. Svira godba iz Prvačine.
Velika defravdaolja.   • Policijam jo došlo
brzojavno obvestilo iz Lvova, da jo dno 15. t. m. izginil iz Hodorova v Galiciji 27-lotni poštni uradnik Adam Lukaševič, ki je doma iz Pitke v Galiciji. O Lukašoviču so sumi, da je odnesel s sebojdenarna pisma za 20.000 kron. Sodi se, da se je podal v Ameriko. Onemu, ki bi rešil defravdirani denar, te obljubljena nagrada 1000 kron.
Ogenj. — Pri Ovčjidragi je zgorel neki senik. Zgorelo je tudi seno, nekaj orodja in več kokošij. Pričela je bila goreti tudi že sosedna hiša, pa so pravočasno pogasili. Poklicali so gasilce iz Gorice.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kumer.
Ponožna služba v lekarnah, — V času od
% do 9. septembra bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-Kiirner.
Listnica uredništva. — Č. g. Alfonzu Poljšaku pri Sv. Tomaži: Vaš »popravek" z dne 30. avg. t. 1. smo vrgli na podlagi § 19. tisk. zakona v koš, kar izvolite vzeti na znanje!
Nekaterim gg. dopisnikom: Prihodnjič.
Razgled po suetu.
Delegacije bodo sklicane baje dno 27. oktobra v Budimpešto.
Ministri V Dalmaciji. — Cesarja bodo spremljali na potovanju v Dalmacijo, kakor javljajo z Dunaja, ministerski predsednik baron Beck, minister za trgovino dr. Foft in minister za železnice dr. Derschatta.
Stroge varnostne odredbe so izdane v Dalmaciji za čas bivanja našega cesarja na dalmatinskih tleh. Prepovedano je nositi orožje tudi takim, ki jim v to drugače dovoljenje brez ovir, ta prepoved se razteza tudi na ladije, ki prispo v istem času v dalmatinske iuke.
Jezuita vrgli na cesto jezultje. — v Madridu
sta bila vstopila v jezuitski red dva brata Rojas, ko jima je umrl oče. V samostan sta prinesla po 150.000 peset. Starejši izmed njiju je bil učenjak, katerega pa so jezuitje radi njegove učenosti in samostalnega značaja črtili. Mlajši Juan je tudi prišel v nemilost ter so ga hoteli premestiti v drug samostan. Ali ker ni bil prav pri zdravju ter mu je kazalo, da mu bo tamkajšnji zrak Škodoval, se je branil iti; na to so ga jezuitje brez sredstev vrgli na cesto. Hodil je okoli, današnji dan pa stoji v obglodanem* jezuitskem
oblačilu na madridskih  ulicah  kot berač.....
kot živa obtožba črnih tajn, ki se vlačijo za zidovi jezuitskega samostana.
Teža kron na SVetU. — Angleški list »Times" trdi, da najlažja krona na svetu je ona kraljice angleške Viktorije. Tehtala je le samo 2 in pol libri in stala 72 milijonov kron. Dve lahki kroni nahajata se v zakladnici v Vatikanu, katerih enoje daroval Napoleon papežu Piju VII, ali je znana v obče s tem, ker ima največji smaragd sveta. Stala je krona okoli devet milijonov kron. Druga tam zraven je dar Španske krnljice Izabele in ima ceno 48 mil. kron. Vsaka teži nekako po 3 libre.
Statistika atentatov na Ruskem. - Londonski
list „Dajly Telegraph" je priobčil po uradnih podatkih1 statistiko o zločinih v Rusiji v dobi
od 10. do 20. avgusta t. 1. Iz te statistike sta izktjufieni Finska in Kavkaz. Umorjenih je bilo: lOi policist, orožnik in vojaška oseba; ranjenih je bilo 72; privatnih, oseb je bilo ubitih oziroma ranjenih 291; oplenjenih je bilo 34 prodajalnic carskega žganjarskega monopola ; oropano je bilo za 640.000 mark tuje lastnine; tatvine v raznih vladnih uradih znašajo 320,000 mark.
NO! angleški praiopiS. — Predsednik Roo-sevel je zapovedal, da se morajo vse državne tiskovine tiskati v novem angleškem pravopisu, ki piše vsako besedo fonetično, t. j. kakor se izgovarja.
Samomor za dljamantno poroko. — V Essenu se
je 90-letni bogataš Kilke obesil na dan svoje dijamentne poroke.
Župnik DiJiler — OBSODB. — Franc Doller, župnik v Pudra, je bil obtožen po § 132 radi delikta proti nravnosti. Pred sodnijo v Kremsu je izpovedal^ da se ne priznava krivega v obtožbi obseženega delikta nad svojo varovanko Rozino Ješko, pripoznai pa je, da je obiskoval deklico o polnoči v stanovanju njene teto. Rekel je, da je bilo to sicer neumno, ali da ni imel slabega namena. Pravi, da je žrtev svojih sovražnikov, kateri ga zasledujejo. Sod-nija je na podlagi vseh izpovedeb obsodila župnika Dollerja na 3 mesece v zapor.
„Pustite male k meni!"
TrtiplO Y faroifu. I« Pariza poročajo, da je vzbudilo veliko senzacijo aretiranje župnika Cassana v Fang6re.su, ki je obdolžen umora svojega otroka in ljubice. Pravijo, da je imel abbe" Cassan ljubavno razmerje z neko deklico, katero je imel v svojem stanovanju skrito. Deklica je sedaj v farovžu v Fangeresu umrla. Cassan je imel njeno truplo več časa v farovžu, slednjič je obvestil o smrti svoje ljubice njenega brata. Po noči tajno so spravili truplo iz farovža. Ko so hoteli truplo pokopati, je posegla vmes sodnija. Preiskala je farovž ter našla tam sledove krvi na kraju, kjer je dekle umrlo. Na vrtu so našli tru-* peke novorojenčka; pokazalo se je, da je bil novorojenček rojen zdrav, da pa je imel rano na glavi in znake zadavljenja na vratu. Župnika Cassana so zaprli.
Tennlške In trgovske šole na Pruskem. — v kraljevini Pruski je danes 19 šol, v katerih se poučuje o pridelovanju kovin in gradbi strojev. Te šole pohaja 3132 dijakov. Na Pruskem je dalje 33 arhitektskih (stavbinskih) akademij s 5885 dijaki, 39 šol za tekstilno (tkalsko) in druge industrije s 14.424 dijaki. Dalje se nahaja na Pruskem 1301 šol za strokovno-obrtno izobrazbo v 202.905 dijaki-obrtniki, ki so obvezani k strokovnemu pouku. 94 živčnih zavodov s 23.905 dijaki obstaja za prosto/oljni pouk. Trgovskih šol je 316 s 34,205 dijaki V deseiih okrožjih je uveden oLvezen pouk v trgovski stroki. Obrtne zadrege, osobito peki in mesarji vzdržujejo 423 strokovnih šol s 28.124 dijaki.
ValparalZO. — V Valparaizu je potres nekaj navadnega, ali še nobeden ni tako dolgo trajal in ni bil tako silen, kakor zadnji, ki je razdejal vse mesto. Hiše šo zidane večinoma le na eno nadstropje, pa niso trdne, ker so zgrajene iz samega lesa, da nekako varujejo prebivalstvo pred veliko vročino, ki vlada v onih krajih. Le javne zgradbe so visoko zidane in iz boljšega materijala. Radi obilnega lesu se »je tudi lahko in naglo razširil požar, ki je tudi mnogo pripomogel k uničenju mesta. Ogenj je še, razpihoval silen veter. Mesto Valparaizo je sezidano na sedmih gričih, ki so na vrhuncih obkroženi z dvorci iu vrti. Prebivalcev je okolu 200.000, ali tega števila ni možno kontrolirati, ker v Čile še ni uvedeno ljuesko Štetje. Mesto ima električno razsvetljavo in električni tramvaj. V Valparaizu je tudi avstro-ogrski konzulat. Avstro-Ogrska uvaža v Čile največ galanterijsko blago. Trgovino imajo v rokah večinoma Nemci. Nesreča, ki je zadela Valparaizo, je tem veča, ker so nedavno razsajale v mestu ošpice, ki so pobrale nad 10.000 ljudij.
Mesto je v obče znano radi mnogih zločinov, ki se dogajajo o belem dnevu, in ne redkokrat je slišati, da je bil ta ali oni ubit
in oropan sredi ulice, kar je umljivo, ker so redarji večinoma bivši kaznjenci in druge sumljive osebe. V mestu je tudi mnogo in lepo urejenih hotelov. Luka je središče velikih parobrodnih društev. Komunikacija ni vedno enaka. Po letu rabi pismo z Dunaja v Valparaizo 23 dni, po zimi, ko so Kordiljere polne snega, pa 40 dni.
Solnce izhaja ob 6. uri zjutraj in zahaja ob 6. uri zvečer, in to po leti in po zimi; največja razlika v tem je iO minut. Radi tega je življenje po letu in po zimi jednolično. V uradih in trgovinah se dela od 9.—12. pred-poludne in od 2.-6. popoludne._______^^
licenca za trgovino
sprejme takoj
IZornik-Gorica.
V zdravstvenem oziru je ROGAŠKI »TEMPfiL-VRELEC" gotovo najboljša lila-----------------------    dilna. pijača.
Objaua.
Na c. kr. pripravnici za učiteljišču v Sežani bode vpisovanje učencev dne 17. septembra t. I. od 9, do 12. zjutraj v Šolski sobi. Za vsprejem stavijo se zahteve:
1.    Deček mora biti star 14 lel (če mu nedostaje samo nekaj mesecev, se ga tudi sprejme) in mora biti telesno dobro razvit in zdrav. V dokaz temu predloži naj krstni list, zdravniško spričevalo o splošnem zdravju, o cepljenju koz in o zdravili očeh.
2.   Mora imtti primerno znanje v navadnih šol. predmetih, katero znanje si je pridobil ali v nižjih razredih srednjih šol ali v kaki večrazrednej ljudskej šoli, kar naj izkaže z zadnjim šolskim spričevalom.
3.   Učenec mora priti ali v sprem stvu očeta ali matere, ali kakega drugega pravnega zastopnika istih.
Vodstvo c. kr. pripravnice v Sežani.
Z malim kapitalom
si lahko zagotovi dober zaslužek z raz-pefiavanjem žganja v manjši meri oziroma z ustanovitvijo male Žganjekuhe v svrho destilacije žganja in likerjev. Navodila in v to potrebna pojasnila so brezplačna. Dopise na ..Lnkrati?" št. 127 anondna ekspedieija Eduard Braun. Dunaj I, Kotenturnstr. 9.
Največja zaloga slik
o modernih in anfiknih okuirjih, — umetniške »rednosti. — Slike pruih slovanskih slikarja*. — flabožne slike slouečih siikarjeo. — francoske, angleške in amerikanske grauure »etike umetniške »rednosti u okoirjih po želji odjemnikou.   «^g~^'^ ^g ^g ^
Razstava slik » ,tRQODSReiYI
bomiK
Knjigarna in trgovina z umetninami A. Gabršček V Gorici.
Iloua  moderna trgouina
TRGOVSKI DOM
Gorica.
Ze danes opozarjava vse ono ki si žele nabaviti jesensko in zimsko blago za obleke in bluze po novi modi in po ceni, da si ogledajo pivdno se preskrbe s takim blagom
novo moderno trgovino
Trgovski dom.
Novosti katere prihajajo dan na dan v ogromnem Številu priobčiva prihodnjič kot specijal i te te v
posebni izdaji.
Pripomniva Še, da sva založila k letošnji šolski seztji
za dijake
vse vrste snkna za gorke obleke, majice, nogavica, odeje in sploh vse potrebno perilo za katere je določena posebna cena.
Se priporočava
Pregrad & Gernetic.
Št. 252.
Sila pziDia čuvaja
V področju komisije za pogozdo. vanje Krasa za Goriško-Gradiško oddaja se služba gozdnega čuvaja v Komnu oziroma v drugem kraju političnega okraja sežanskegn, s katero je spojena plača letnih 800 K, ki se plačuje v posticipalnih mesečnih obrokih. Služb-. je provizorna proti tromesečni odpovej;
Prosilci, ki morajo biti avstriufo državljani, naj vlagajo svoje kolekovan,. ter lastnoročno pisane prošnje z fyK.h zilom, da niso prekoračili HO. leU j^ starosti, s šolskimi spričevali, s -pr;,,.. valom o lepem vedenju, o do*-lUii službah in o telesni sposobnosti -,A •,. službo do 30, septembra I. 1. pri piv,;. sednistvu komisije za po^ozil.v^i',. Krasa za (iori.šKo-GradiSko v (Un-Wl
Prosilci, ki so bili vojaki In- /\u:\~ razvem slovenščine tudi nem^čim*. /nt. prednost.
Gorici, dne 11 avgusta 1106.
Predsednik:
Boslzio m. p.
Učence
sprejme na stanovanje in
hrano s popolno oskrbo
Ona fornazarič u Gorici,
ulica morelil št. 3.
innv motor
9 konjskih sil
je na prodaj.
Ponudbo m« uii&e upravnic v«
Postavno zavarovano.
Vsako ponarejanje in por.AiU ;«
katnjiT.
Jeiliiio   pristen  je THIERRY~iev
_m                  balzam
LL-?!-S5j z znamko zelena nuna, lajstareje in neprckosljtro sredstvo pivu v. : preif&ve, '^KulCnun krfvin, koliki, katarju. :.:?.;» boleznih. u'\;irri'i Mi, iui. lleua: 12 matih a', i ¦ i* .¦ Batih »tekle&ii" ali l Teltkft posebna steklenica. % J* tentoT. tamaikom & 5 poštnino pro«u>.
TlilKKKT-jevo Centifolijno mazilo
taano kot neprekosljivo sre4at?o proti i,v.tar. :¦ ?»• «»m. moljem, poškodbam, oteklinam vseh vr»v * *:» 2 lončka K 360 poštnino prosto ?** mp- ¦>'¦.">r*'* povzetju ali predpiaOiiu sueška. Lekarnar A. [J*.::.?3i f Pregradi pri Rogatca - Slatini. RroSiua a t. : =¦ originalnimi zahvalami ju ju razpolago t; ¦' -. •* poštnine prosto. OobUa se skoraj v vseh teCJlh lekv-sib a mirrjdllnicoh.
Od vi okega c. kr. namrst-niStva dovoljeni zasebni trnovski tečaji in Šola za piMn1'-' stroj državno izprašanegn učitelja trgovskih Sol
¦v
Karol Štefan Keller
Gradec, Burgergasse it. 14.
Dobri vspehi. Brezplačno posredovanje za službe.
Nad 20 pisalnih stroje^
Vsporedi  zastonj in franko.
Nemški   poučni jezik.
*t
samo, ampak tudi skusiti se mora Stectenpferd lilip ralefinato w1Id , ,,.
Bergmdnn & C.o, Dresden in DeCin ob labi liroj Bergraannovo lilijuo mlečnato juilo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti in odstranitev peg. Prodaja komad a 80 vin. ^ JflSIP ZOENIK V GORICr. =
Gostilna Žagar I) državnem kolodvoru!!
(Pckopališčna cesta št. 4!) Priporoča   potnikom   in   slavnemu
[    >!V1!    Sploh    SVujo    <i(»l»fo    VlVJelio r..;;u. Lahko posliv/i' o v\sakHii diifV-
t/. fcK.iz mrzlimi In gorkimi jedili. To(« vedno sveže pivo k/hrua briška,  istrska  in ^[pavska vina. ;     h razlaga *t sebe n prenosa. postrežba  točna,  cene  zmeme
-^^Mfe^..
Gorica   -»*s-   Gorica
Klimatično ztlravišže,
HotelJšials
na Telovadnem trgh, poleg ljudskega vrta, — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependai si. nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvedava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izoorna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
"M
m m
m i* m

tvrdka pri kateri se stalni (jjtnialci poslužujejo že nad 30 let!
Iiru.it«*  n-kbiiiit' m* potrobiijo
moja krojiika       j
delavnica in trgovina i \
gotovimi oblekami.    I
Vabim cen j. g. naročnik««, da si ogledajo  vsak  čas I v moji trgovini te dneve dospelo                  I
spomladansko in letno blago.
= flnton Krušič, =
krojaški mojster in trgovec
v Gorici
»Um™ Josipa 35       tek .Jo tpa Oerdi 33.
tava in komisijska zaloga d v o koles
fc-ta z dveletnih                  *,   f
iaja! z enoletnim jamstvem          v 7\
Batjeiu      *:
1 ftcrlcl,  Via  Duvtn*  stav, 3.
ftrševani & Čuk
===: v Gorici =
^itJitaziDuMi
S-v;{n.»rora svojo
Mlaja šivalnih strajev
Baznih sistemov
5 ':-"tfno vezenje (rekamiran je l
HRISTOFLE
lailzsi irorfji li pojodJB mk vrst
Prfettatto težko po«r«bm«en«
najlepše forme.
Kompletne kaseto namiznega orodja, pogodja za omako, kavo, «5aJ, namizni podstavki, umetni iidolkt
Jedioo nadomestilo pravega srebra.
Posebni  fedelki za hotele,  restavrarije in kavarne, kakor tudi pensgonc, gospo-
¦'Mi,  »¦-       dinjSttO   itd,       ss-r-rzzss:
C kr. dvorni caloinlkt
Christofle S C." - Dunaj
I. Operming 5 (Helnrlrhshof).
—   Ihutrovan cenik na sahtevanjo.  — V  **eh mestih   zastopano  po  prekupcih.
Kot famttro rroj« livirnosU imajo na*i iz'Hki fftcaf« teraraUJrc suuoko ia In* ObriatoH«.
RAZGLAS.
Podpisana si nsojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega leta dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila
električne luči tit^
m m in gonilnih naprav,
kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko.
Z orirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Scbu-ckert, Siemens & Halke) pricakojeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanea kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila epadajočega v našo stroko.
Sprejemata cenj. naročila ter dajata rasna pojasnila
spoštovanjem udana
Ivan Potoftnik & A. Hugel
Mehanična delavnica.
Vpeljava plini, vode In električne luči.
V Carki. u vajataici tttv. U.
Odvetnik
O1 Konrad Vodušek
si usoja naznaniti, da odpre svojo odvetniško pisarno dne 1, sept t, 1.
mm- v Trstu -«¦
uliea GASERMA štev. 15.1. nadstropje.
ožfast
K.l.f/ t ni. mi  lm:;;i-,t".  !.rMi   m <ini;';li nt>rvi.i'ii:l! Im!ivis;!i, n:ij /.;iht<ui kuj:»*i« n.
..   t-h    |...|,VKill.    IU..V.I    M-    /.l-.|i.||>    Sil
ii.itiM>   v   priv.   Schwatmea • Apoteke,
Franklurt a. M. Ceniki zahtevano brezplačno.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi RaStelJa 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN OEBELO.
Nijceneje kuptvtliče Hlrabsrlkagt In drsbnega blag« ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarriice, kadilce in popotnike.
Najboljše Sivanke za Šivalno stroje. POTREBŠČINE
ta krojaio in Sovljarje.
Svetiajlee. — Rožni venci. — MaSne knjliieo.
f išna obuvala za vse letne Saše. Semena za zelenjave, trave le Melje.
Najbolje oakrbljon« zaloga za kramarje, kroinjarje, prodajalce po aejmih in trgih ter na deželi.    *    "'   "
mm
««"> Mizarska zadruga ^
v Gortef     Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna n Mtrojmiitm obratom na parno lit vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
useh slogou
-_~__rz:*~,~"""-'- ter sprejema v d«^io vsa večja stavbena dela. __^-zr::r:r~z
Pod mini ca v Trata Via dl Plazza vaocala 1. Podružnica v SpIJata. Zaatopatvo v Orlfanta.
Cene zmerne, delo Učno in solidno.
Odlikovana pekarija in sladčičarna
KAROL, DRASČIK
j                                       v Gorici na hm v (lastni hiti)
i izvršuje naročili vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pinc^ Ud.
Jtailena deUTnica konec ^elja §t. 4 sprejema vsako °Pravo šivalnih strojev, dvo-J ;olcs. Pušk in samokresov. ;iva,na atroje In po-,r**» jamčiva od 5-10 let.
Prodaja različna fin« vin« f n likorj« na drobno ali v origina nih"butelkah.
Priporofit se slavnemu obCiaitvu u mn^obrojn* nwočili ter obljublja solidno postrežbo ¦*»"-  po jako zmernih cenah. "••
Goriška ljudska posojilnica^
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lamini hiii, Gosposk« ulica it. 7, I. nadstr.)    - T«ialon *« 79.
Raion pošloc hranilnice It«?. 837.315.
Vsled sklepa skupne sejo načelstva in nadzorstva z dne 28.  nov.  1902 se:                                                                             .     '
Hranilna vloga obrestujejo po 4«/» %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar.
Poaojlla dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/»%. na varščino ali zt stave in na menjice po 8%,
tifavni daloil obrestujejo koncem leta po 5'/,%.
SSanja 31. deo. 1905.: Zadružnikov 1790 z 5917 deleži v znesku 108.852 kron. — Hranilne vloge: l',69&128'83. ¦— Posojila: 1,599.647.39. — Reservni zaklad: 79.082 62. -~ Vrednost hiš: 112.328 —
Vsakdo naj ohrani podobo ter prepiše ime papir za cigarete
„Ottoman"
ker s ponarejanji zapeljujejo kadilce.
ŽELODČNE KAPLJICE
(z varstveno znamko sv. Marka)
500 let je stara lekarna, _™_^^ kjer se izdelujejo želodčne pjr^^SSs^iR1 kapljice (preje kapljice sv. II --^,' f- W.$b
M*arM "po* preskušanem j^H^^^t'{:
zdravniškem receptu. Te želodčne kapljice so izdelane po receptu, ki sem ga dobil na razpolago od nekega zdravnika in delujejo izvrstno na ohranjenju traj-prebavljanju, zaprtja in slabem teku. Izpisek pošiljajo vsaki dan prostovoljno,
fesi®
Varstvena znamka.
nega zdravja. Kajti dokazalo se je, da so nervoznost, bledica, nespanje, migrena, glavobol vedno posledice slabega prebavljanja, kar provzroči tudi pamanjkljivo tvorite? krvi. Želodečne kapljice delujejo izvrstno pri prehlajenju želodca, in želodčni šibkosti, pri slabem zahvalnih pisem ki se mi
Z Vašimi želodčnimi kapljicami, ki so ozdravile mojo hčer njene dolgoletne bledice, sem prav zadovoljen. Prosim pošljite mi za K 8 še 2 ducata.
S spoštovanjem HENRIK KUBRICHT, okrajni sodnik v Radeiibiirgu.
Vaše  želodčne  kapljice so  čudovito pomagale  moji  ženi  proti  njeni želodčni bolezni. Pošljite takoj še 12 stekleničtc
S  spoštovanjem JOSIP SCHNEIDER, hišni  posestnik  Dunaj,  Wiener Haupstrasse.
Želodčne kapljice se razpošiljajo:  1 ducat po K 4*-, 3 ducata po K ir   , 5 ducatov po K 17 —
poštnine prosto, proti predplačilu ali po poštnem povzetju.  Edina zaloga in lekarna Zagreb, Markov trg št. 5 tik cerkve sv. Marka.
POTNIKI V AMERIKO
Pozor!

Kdor hoSe dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi čez Havre t Ameriko, naj piSe pred odhodom od doma za pojasnila na našo
zzzzzzzz^zzzzzzzzzzz najstarejšo firmo ==z=izriir=zir===rr=z:
Zwllchenbart, Basel (Švica) Gentraibahoplatz 9.
Za dobro In hitro ekspedleljo se garantira.
Sirup tamarindo
priprauljen w kemičnem laboratoriju
lekarne Cristofoletti
je najboljša higijenična pijača v poletnem času.
Cena steklenici 80 vinarjev.
I Najciiejia a najhitrejši vožnja t Ameriko jis s parniki Jeveronciškega Lloydi-. i
• cesarskimi brzoparnfld „KAISER WILHEL,M 0.-, „KRONPRINZ VVTLHELM1
ta -KA1SER VV1LHELM der OROSSE".
Prakvmorak« vožnja traja aaaio 5-6 dal.
Ifatan&u, mnesljiv podnk ia veljavna rožne Untk« za parnlk« gori navaden««
ptrobrodneg* drultva kakor tudi listke ta vso prog« ameriških ideanio dobit«
v IJublJani edino 1« pri
EDttHI TAVČARJU, Kolotorste ulice II35
t        nasproti občeznanl gostilni „pri Starem Tišlerju".
Odhod If Llubljane je nak torek, Četrtek is soboto. — Vsa pojasnila, ki se  CT3 | tičejo pot   iflji,to6noUbro2pli6iio. —PostrežbapoStenayroeIaala»olldna.  go
Potaikora,       lenjenin t saotdno driav« kakor: Goiorado,  Mexiko, Califoniljo,    L3
Ari       ,  VUh,  Wlomlng,   Navadi,   Oragon  in  Wi»hJngton   uudf  ml« društvo    ~~\
«gx>dM  Ia   Itrtdi«   «4no  «r»*   ftaJvottM.   Odhod   a«   ttj   progi    W
ti Brstnoa enkrat mw»«*a«.                                                      ^^
Ta «e dobivajo pa tudi listki preko B alti mora In na vm ostale dele av«ta, kakort
*    Brazilijo, Kubo, Bucnoa-Aire«, Colorobo, Bingapor« v Avstralijo itd,              •
*
\W     k<?         cOC*          Izmed v..;eh vr;;t zavarovanja »ep-
'*$      V^O^   <<V         iiib.iiifieilo   /av.inajtnjr   /:t  (1   to.   U<
S^    A«?       CV1        do/iv!   krasnih  ljuhcz.-iiKl.ili  dokazov
-V
je najhitreje in najb¦> vsakdo,  k.l.u-    ' *tarK,ev v tem, >' je «ltti«!',   vs.topivši  v  prnkti-Mio  življenje,  !;o.   t*»ini'1j 7:1 >^       CSV         itiiistojitn  cl(Ki:;{i>iic<,  kiipiJal.  katerega  so  ;«t:*ri"it  za   ta   sli:. ¦,
^V   ^v       zavarovali, ve eeniti dobroto  h-  imditticip,  Toda 01: oh   )t-t\n<-JjXy          V         priziinvH, da )<• njo^ova svela di>l/m».-.t, to  ljiibr/fii vračati  i'i  jo \
V> j*f             ncnmnjši mer   i/.l;nx.iti sv«.jiin ofndcofti.
j«B           Nc|)osrodna  po^b-difa  tc^ra  je  pomirljivi   faktimi,  da   ne  manjka  daii>
/$&&     v nobotn" rodbim, kateri Je skrb w blagor otrok, /ivlj«nsk:i polica,
v^>     »Prva <?eSkn ^pIoA«« delu. družba za zavarovanj« no življenje« v Pr i;l,
.    obrača na  zavarovanji'  za  doto otrok   jioscbno  po/.orno-it; njo to načelo za ;>
"ujoei poboji, odgovarjajo vsem zabtcvMU dovršenega zavarovanja, pri tem f;o telo rac.K
naJni in ob Jcdncra kar najcfnrji.
A ko s«; torej zavaruje preskrbitelj (oee, mati. \>»\tiv, stiije itd • da preskrbi 'i -t ¦ svojemu Ijubljeneu, izvoli si rok za vplačilo zavarovanega ze.eska tako, da se pri.^j starosti, v kateri naj bi se drt^ preskrbelo. A!.*" pa zavarovatelj sam doživi ta :'¦¦!-izplača so njemu zavarovani kapital, in on jja zamoro porabiti po način«, kakor?.;.¦ • je prvotno določil.
Ako pa zavarovance (preskrbitelj) tekom zavarovalne dobe umre, preneha vlače vanje nadaljnih premij takoj, vendar pa pe namišljenemu otrok« določeni dan izplača v.-< zavarovani kapital v polnem znesku.
Primer: :;0-letni nee zavaruje za svojo luVrko lnj.ti() K, ki naj bi bile fdačib. po 20 lotih. Ako «mre oče kadarkoli, preneha takoj nadaljno vplačevanje premij m vrh ¦ tofja so izplača ves zavarovani kapital po 20 letih od pogodbenega dae namišljeni hčetki. a". bi pa tudi ta umrla, ostalim dedičem.
Posebna ugodnost tega zavarovanja so javlja iz sledeče prilike: oče, ki jo !>'. čeval premijo '2 leti, umre; namišljen:! hčerka umre v  i:». letu po sklenjeni ponudbi. pri otroških  zavarovanjih,  ki  so drugje  v navadi,  plača  ?.avnrovalnira samo'«, ur t! >: «!»l-7o K (toraj za "J leti plačano premijo brez obresti) ..PRVA   ČEŠKA" niti v tem slučaja zavarovanja ne zruli, ampak Izplača za leto dnvj rodMnl popolno zavarnv.»,r svoto v zneska 10.000 K. r,PRVA ČEtKA" r-pl-s del  družba  /a  /avnrotamV na itvljenje 1-vpeljane tudi .sleilvee  načine  zavarovanja:  /a  slučaj   smrti, za   sbieaj   smrti  in d> vetja, kjer se obrestujejo vplačane premije stalno po 3ol za ^nnie<> v sdu'\iju v .>],',' , službe nt višjih študij   ?.a razne dohodki- ali rente, za prowitke itd
Vsa nadaljna pojasnila daje. ter tozadevne eenj. p-«nudbe in oglase sprejoma _.¦ _i_.,.  zastopnik za Goriško .—:=---..
Josip Rovan
komis. * agencijsko podjetje v (»oriet. Stolni tr^* št    .
F. Podberšič,
avtoriz. kamnoseški mijster, Gorica, Tržaška ulica št. 17.
slavnemu občinstvu za bližajoči se vseh   verah dus d<"
svoo  bogato zalogo
različnih nagrobnih spomenikov, bodisi prtprostih «ili :':::
\z kraškega kamna najbolje vrste za 15 K in više.
V zalog-1 ima tudi raznekameniio plošče, umivalnic*
za kuhinje, žle^e itd. itd.
Sprejema ia izdeluje vsakovrstna kamnoseška i% v strngarsko
== stroko spaajo^t dela p prt? zmenil ceiah. -=r-
Se dobiva v vseh lekarnah*
N^jboUše zdravilo proti
Se dobiva v vseh lekarnah.
— REVMATIZMU in PROTINU
16 liker Godim tt1"1 v tišl\ **?»* mm*mm* «•<>»»% mummi „ah» H.donn. d.n. s«iUio« Pn iv. j.kobU; j0.ip Godum,
1        *     w«uimb   i«karaa MAII« lgaa'% Via a«! Faraata 4.
"'  ' '   '           "   -       oeM •*•««'» « I«. 1» T"to ¦• «• MldoHIJi min] nego 4 »tekleniM proti potietju tU ntprei po tnim znaikom I f- proilo poitotei.
Trgovce s perutnino in jajci
za velike in male posiljatve išče -
Josip Grisi v Trstu.