Slev. 80.
ir LioMiam, v sosdio, 10. iprm m.
Leto XLtll.
b Velja po pošti: Za oelo leto napre) . , K za en meseo „ . . sa Kemčijo oeloletno . za ostalo inozemstvo .
V	LJubljani na
Sa celo leto napre] . . za en mecen „
V	upravi prejeman mesečno
= Sobotna izdaja: =
za oelo leto...... „ 7'—
za Nemffljo oeloletno . „ 9-— a ostalo inozemstvo. „ 12'—
„ 2-20 „ 29--„ 35'-
dom:
K 24'— » 2'-1'70
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): sa enkrat .... po 10 v sa dvakrat .... „ 15 „ sa trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice iti:
enostolpna petitvrsta po 2 J vin.
■ ■ Poslano:
enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemši nedelja in praznika, ob 5. url pop.
Bedna letna priloga Vozni red
Dar Dredniitvo je v Kopitarjevi nllol Stev. 6/10. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št 6. — Račnn poštne hranlinloo avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Naše poljedeljsivo.
Znameniti ogrski državnik dr. Aleksander Wekerle je priobčil v »N. Fr. Presse« od nedelje zanimiv članek o žitni preskrbi monarhije in Nemčije. Iz tega članka navajamo samo one odstavke, ki se nam zde važni tudi za naše kraje in razmere, dasiravno zasluži cel članek, da ga upoštevamo.
Wekerle piše: »Položaj je danes tak, da je monarhija jenjala biti žitno-eksportna država. Če imamo slabejšo letino, moramo žito uvažati. Pšenice in rži ne izvažamo več; oves moramo redno uvažati.
Da produkcijo pomnožimo, sta možni dve poti: povečanje zemljišč, katera naj se obdelajo, in pa boljše izrabljanje istih.
V Nemčiji je razširjenje obdelovalnega zemljišča konlaj še mogoče; a tudi v monarhiji ni več toliko proste zemlje na razpolago, kakor jo jc bilo pred 20 leti. Takrat je zlasti Ogrska mnogo pridobila vsled regulacij raznih rek. To zemljišče je približno pol milijona hektarov veliko. Tucli v Galiciji se da dobiti še nekaj zemlje.
Drugi mnogo važnejši činitelj za pomnožitev produkcije je pa intenzivno obdelovanje zemlje.
Intenziteta (večje izkoriščanje zemlje) kmetijstva' stoji v ozki zvezi s celim gospodarskim napredkom: odvisna je od kreditnih razmer, ocl industrijskega razvoja, od slanja železnic in plovbe, od strojne in kemične industrije, ocl rudarstva, da celo od razvoja elektrotehnike in seveda od dobre krajevne uprave. Dalje je odvisna od znanja poljedelstva in od stanja kulturnih zavodov, ki služijo poljedelstvu.
Kocler teh faktorjev ni, tam je intenzivna obdelava polja lc p osame-zen pojav. Na Nemškem je rastla intenziteta obdelovanja zajedno z industrializacijo iu zato žanje Nemčija danes dvakrat toliko na istem prostoru, kot pred 30 leti. Tudi v Avstriji se da konštatirati lep prirastek; v primeri z leti 1890. in 1900. smo naželi v letih 1909. do 1913. za 42 odstotkov več pšenice, rži pa za 54 odstotkov; na Ogrskem znaša zvišanje 23, oziroma 19 odstotkov. Ne smemo pa samo čakati, cla bo rastla intenziteta z industrializacijo vred, ampak potrud-iti se moramo, cla kmetijstvo industrializiramo. Kaj nam naj prinese zemlja, tega ne smemo več prepuščati zgolj naravi, ampak mi moramo vse strokovno znanje in tehnične
pridobitve in kemične rezultate v službi poljedelstva porabiti. Na Novi Zelandiji so veleposestniki postavno dolžni, da p r e o r j e j o pašnike; torej naredba, ki nima le gospodarskega, ampak tudi velik socijalen pomen. Poleg takih sredstev pa bo našla pametna uprava še dovolj drugih, cla razširi strokovno znanje in izrabljanje zemlje.
Čeprav pa mi dandanes hitro živimo, bomo vendar potrebovali mnogo časa, predno dosežemo v obdelovanju zemlje ono stopinjo intenzitete, kakor so jo dosegli Nemci. Po mojem mnenju bomo potrebovali za to kakih 20 let. V teh dvajsetih letih bomo morali pokriti prvič današnji nedostatek, drugič pa preskrbeti živež še za dorastek prebivalstva v tem času.
Potreba po žitu splošno raste, deloma zato, ker se prebivalstvo množi, deloma pa, ker raste blagostanje ljudstva in pa tudi zato, ker ni drugih živil. Prebivalstvo naraste pri nas letno za 1 odstotek. Kruha računamo v monarhiji za glavo na leto 200 kg, 40 manj kot v Nemčiji, ker pri nas jedo v mnogih krajih koruzen kruh mesto pšeni-čnega in rženega. Več kot 200 kg kruha na leto ne bo zlepa kdo pojedel, tudi če bo več zaslužil, ker v tem slučaju si bo privoščil še kaj drugega.
Na podlagi teh številk pridemo clo sledečih rezultatov: 51 milijonov prebivalcev v monarhiji se bo v 20 letih namnožilo za 11 milijonov ljudij, ki bodo potrebovali na Jeto — na podlagi računa po 200 kg za osebo — 22 milijonov kvintalov žita. (Nemčija iu Avstrija skupaj bosta potrebovali 67 milijonov kvint. več žita.)
Če bomo mi v 20 letih dosegli višino intenzitete v obdelovanju, ki velja danes za Nemčijo, potem bo račun sledeč:
Povprečno so pridelali na Ogrskem v letih 1908. clo 1912. okroglo 12 kvintalov pšenice in 13 kvintalov rži na hektari u. Na 3 in pol milijona hektarjev torej 46 milijonov kvintalov pšenice in na 1'2 milijona hektarjih 16 milijonov kvintalov rži, skupno 62 milijonov kvintalov krušnega žita. Če pa vzamemo za podlago letni donesek v Nemčiji, ki je znašal za leto 1913. za pšenico 23 in pol k vin ta la - na hektar, za rž pa 19 kvintalov, bi mi lahko pri-delai na isti zemlji 41 milijonov kvintalov pšenice in 8 milijonov kvintalov rži, skupno 50 milijonov kvintalov žita več kot doslej. V Avstriji bi lahko pridelali letnih 24 milijonov kvintalov ži-
ta več, torej v celi monarhiji celih 74 milijonov kvintalov!
Mi bi torej sami lahko pridelali 7 milijonov kvintalov več žita, kakor ga bosta potrebovali v 20 letih Avstrija in Nemčija skupaj! Pri tem računu pa še ni upoštevana pomnožitev obdelane zemlje!
Vrednost prebitka, katerega bi bilo mogoče izvažati, ceni Wekerle po malem na eno milijardo kron letno.
Bog dal, da se Wekerlov račun uresniči!
Mcnakovo, 8. aprila. Kot časnikarji prinašamo sledečo vest »Bayrisch Kourir-ja «iz Rima, ki govori o stališču sv. Očeta glede na svetovno vojsko in piše: Francoska vlada gre v svojem sovraštvu proti sv. Stolici tako daleč, da ne dovoli francoskim bankam izplačevati vatikanskega denarja. Srbija, ki prej katoliške cerkve sploh ni mogla trpeti, je brez pogajanj imenovala posebnega poslanika pri Vatikanu, ki ga pa ta ni priznal, Sploh ni misliti na kake diplomatične zveze s Srbijo, dokler ne bo ratificiran konkordat. Rusija jc poslala enega grško-katol. škofa (grofa Sczeptyc-kega) v pregnanstvo, pregnala katoliške duhovnike ali pa jih poslala v Sibirijo in vernike silila k odpadu. V angleških kolonijah se še vedno uničuje katoliške misijonske postaje in zanira misiionarje in sestre. Pri teh, razmerah se sv. Oče ne bo kar tako hitro Dostavil na stališče iroinega sporazuma. Njegovo stališče bo odločila zavesi, da je glavar vseli katoličanov ki imajo vsi enake pravice in tako nc bo nastopil za enega a'i proti drugemu. To se je pokazalo pri snrejemu novega belgijskega poslanika, ki je netaktno omenil nemške grozovitosti v Beltflu«. Najbrže je upal, da se bo sv. Oče izrazil nenovoljno o Nemcih. To se pa ni /.godilo, kajti sv. Oče je obžaloval usodo Belgije in ie Bclgijce potolaži! z upanjem na dobo miru.
Sle li HMev i?, pešse!"
vojni doživljaji delovodje u. sešpoise.
Četovodja 17. pešpolka Jan. Oswald opisuje svoje vojne doživljaje tako-le:
Še smo imeli šopke na čepicah, katere smo prejeli ob slovesu in odhodu iz domovine, ko smo se dne 25. avgusta nenadoma znašli sredi peklenskega vojnega plesa. Kot fantje poskočnih nog smo se 17ti hitro prilagodili vojni godbi in se veselo vrgli v clivji vrtinec. V vojnem plesu sem se sukal brez pre-stanka noč in dan do 8. septembra; tedaj sem mencla stopil kakemu Rusu na kurje oko, za kar se je maščeval s tem, cla mi je skozi lice porinil kroglo v usta, drugo mi je pa pognal v nogo. Za ples nisem bil več, treba je bilo iti ločit rane; a Rusom sem obljubil povračilo. In res, v nekaj tednih sem se zopet vračal na bojišče, popolnoma zdrav, le enega zoba mi je manjkalo. Pa mi ni bilo žal zanj, sem bil vsaj brez skrbi, da me nc bo več bolel.
22 dvonogih in 67 četveronogih ujetnikov.
Po štiridnevni vožnji in daljšem maršu smo dospeli k našemu 17. polku v gorah. Kar nas jc prišlo starih,
Piše vojr-i kurat 17, pešpolka dr, Fr. K u" ovac.
(Dalje.)
»Kaj ue, gospod poročnik, mi prenašamo tukaj vročino in mraz dneva in noči, ti tamkaj pa v razkošnosti žive,« nadaljuje napol resno, napol šaljivo.
>'Wenn wir die Schauer der Regennacht Unter Sturmespfeifen wacher.d vollbracht,
Kannst du freilich in iippigen Pfulilen Wolliistig traumend die Glieder kiihlen.
Wenn die Glut des Tages versengend
driickt
Und uns kaum ein Tropfen Wassen
erquickt,
Kannst du Champagner springen lassen, Kannst du bei brechenden Tafeln prassen.«
Tukaj berem predavanje, ki ga je imel učen gospod na Dunaju — in česa učeni gospodje vsega ne vedo — o vzgoje-valnem pomenu vojske. Prvi je pač ta, da je tebe vzgojila, vsaj za trenutek, v toliko, da resno govoriš in ne smešiš. Ali kako naj razumemo tvoje besede?« ga je podražil eden, ki sc je rad naslajal ob njegovih do-vtipih.
^Vzgojevalen pomen vojske je vsaj na meni viden. Vzgojila me je v dobrega pešca. Hodim lahko dva dni skupaj; pa še jesti mi ni treba. To bi lahko trdil o vsej armadi. Za to je pač treba špartauske vzgoje, mar ne? Pri nas sc torej vzgoja dobro pozna. O grešnem svetu tam zadaj ste pa ravnokar dispuiirali. Sveti bodo postali svetejši! — Kurat ve, da govori tako že sv. Janez. — Drugi pa hodijo občno pot človeške narave in si mislijo: Kar mc ne boli, me ne srbi.'.--
Priliajaš zopet s tira,« ga je podražil prejšnji.
Veš, če hočeš izvedeti moje pravo mnenje, t.i ga pa tudi povem. Jaz se držim našega Teodorja Kornerja, njegovega zgleda in njegovih naukov. Tukaj imam pred seboj pismo, ki ga je pisal mladi Komer v onih odločilnih letih svojemu očetu. Ali misli naša doba, vsa naša mladina posebno tako kakor mladi pesnik?«
-Nobenega življenje — piše svojemu očetu — ni tako dragoceno, da bi ga ne daroval za prostost in čast domovine. Pač pa so mnogi preslabi za to, da bi sc darovali. — Velika doba terja velikodušna srca. Jaz čutim v sebi moč, da sem čer v tem valovanju narodov; moram ven in postavim silovitemu valovanju svoje pogumne prsi nasproti.
Ali naj v strahopetljivem navdušenju vpijem, ko moji bratje zmagujejo? Ali naj pišem komedije za gledališče, ko si prilaščam pogurn in moč, da sodelujem na gledališču resnega boja? Vem, vekali boste nemirni radi mene, mati bo piakala, Bog jo naj tolaži! Tega Vama ne morem prizanesli. — Da tvegam svoje življenje, to ne velja mnogo. To življenje je pa ozaljšano z venci ljubezni, prijateljstva, veselja, in če ga kljub temu tvegam . . . lo je žrtev, ki je vredna le tako velikega plačila.«
smo se prisrčno pozdravili s tovariši, novinci so si pa poiskali znance. Mene so takoj uvrstili k prejšnji stotniji, kjer sem našel domalega še vse prejšnje fante. Poveljnik, gospod poročnik Fiala, me je prijazno sprejel, mi nalil dobrega čaja, njegov sluga pa mi je prinesel kos pečenke. To je bilo zame!
Naslednji dan smo jo žc rezali za Rusi, katere je naša artiljerija neusmiljeno podila. Pot za Rusi so nam kazali mrtvi konji in razbiti vozovi; mrtve vojake so Rusi sproti pokopavali in z njimi vred tudi še žive težko ranjene, kakor so nam pravili kmetje.
14. decembra smo došli Ruse v Novem Sp.ndecu, kjer so nameravali počivali. To veselje smo jim skalili. Naskočili smo mesto — 17ti kot prvi — in začeli lovili Moskale po hišah. Razpolagal sem z oddelkom petih mož, pa sem takoj imel 18 Rusov. Pa mi še ni bilo dovolj. K meni je orihitel poljski čuvaj in mi ves zasopljen pripovedoval, cla je šc Moskalov in govedi. Takoj sem bil odločen iti na nadaljnji lov, ki je razen drugega obečal tucli pečenko. Povem svojim fantom, za kaj gre, možu pa velim, da nam kaže pot do ruskega skrivališča. Nerad je ubogal, a je moral. Korakali smo dobro uro preko pašnikov, ko se mož ustavi in pokaže na neko točko. Pripravim puško in grem v ono smer. »Stoj!« zagrmim. Štirje
Rusi so obstali in me gledali kakor okameneli. Pobrali smo jim puške, nato Pa segnali Skupaj živino, katere sem naštel 67 glav.
Veseli smo se podali s plenom proti mestu; medpotoma smo dobili ogenj v hrbet, kar pa nas ni motilo. Ko smo prišli clo mesta, me je poljski čuvaj prosil, da mu dam v spomin moskal-sko puško; dal sem mu jo, a istočasno je dobil revež v nogo še drug moskal-ski spomin — zadela ga je oclnekocl ruska krogla.
Naslednji dan sem predstavil polku svojih 67 četveronogih vojnih ujetnikov, ki so bili namenjeni ruskim želodcem, a niso zato avstrijskim nič manj dišali. Dobil sem majhno denarno nagrado, ki sem jo zapil, da primerno proslavim svoje maščevanje nad Rusi.
Psi ©orlicah.
Po dolgotrajnih neprestanih bojih smo se končno utaborili pri Gorlicah in so tako utrdili, cla nam Rusi sploh niso mogli do živega. Bili smo le 400 korakov narazen. Rusi so nas opetovano napadli, a vselej svojo preveliko boje-vitost drago plačali; streljali so pa po svoji stari navadi sploh vedno, naj so kaj zadeli ali ne. Zlasti ponoči so kar naprej pokali, da so si preganjali strah pred našimi bajoneti. Mi smo se nji-
hovega streljanja že tako navadili, da se Še menili nismo zanj in smo sredi ognja hodili kuhat kavo v bližnje hiše.
Nekega jutra me zopet prosi eden mojih mož, da bi smel iti kavo kuhat. Rekel sem mu: »Sedaj ne smeš, saj vidiš, da Ruse danes trebuh boli, ker še bolj streljajo nego navadno.« A fant se ni dal oplašiti in končno sem mu dovolil oditi. Ni še preteklo pol ure, ko se zopet prikaže in z njim — dva Rusa! To jo bilo smeha. Rusa sta pa pravila, kolikokrat bi bila že rada k nam prišla in da enako željo goje tucli njuni tovariši. Sedaj nisem imel več. pokoja; moji ljudje so mo vedno nadlegovali: »Gospod četovodja, pustite me, da greni kavo kuhat; prignal bom štiri, pet, deset Rusov!« Tako smo se šalili, dokler ni prišlo do resnega spopada z Rusi.
Bilo je na zadnji dan lela; Rusi so čez dan čisto malo streljati. Mi smo dobro vedeli, da sc sovražnik na nekaj pripravlja in zato tudi mi nismo rok križem držali. V mraku je začelo grmeti in krog 8. ure zvečer smo opazili bližajočega se sovražnika. Pustili smo Ruse tako blizu, cla smo mogli razločevati posameznike. Tedaj so zagrmele nase puške in pokale, dokler ni bil dan znak zri naskok. Meii gromenje naših in sovražnih topov ter ropotanje strojnih pušk jc zaoril naš »Ura!« in takoj
Sin je imel očeta, ki je razumel veliko dobo.
»Sin, nisi se motil o meni,? mu je odpisal. »Mi smo zadovoljni. Žar poveličanja odseva iz te požrtvovalnosti, ki je sama po sebi razumljiva. Rešilno, čisto veselje, umreti za domovino! In glavno je to, da jih ni malo, ki' gredo v današnjih dneh s tem pogumom v bojj*
»Kar je veljalo za ono veliko dobo, to velja ravno tako za današnjo,« se jih je več oglasilo proti zdravniku. »Ali ne beremo pisem naših ljudi, iz katerih odseva Kor-nerjev duh? Ali ne beremo danzadnem po listih pisem, ki so pisana v največjem ognju v strelskih jarkih, in v njih ni najti nobene bojazni, nobene strahopetljivosti? Požrtvovalnost in pogum in ljubezen do stvari, ki je pri nekaterih naravnost heroična, mnogim se zdi pa nerazumljivo. To so naši ljudje. Človek je vesel, ko jih vidi. Samo žal, da jih toliko ne pride nazaj! — Prosti možje smo!«
»V resnici ne poznajo in ne poznamo strahopetnosti in suženjske obzirnosti,« je odvrnil. »Še smrti se ne bojimo. Mirno ji zremo v obličje. Kako dobre volje in brezskrbni sedimo danes tukaj zbrani. Poslušajte, kako vesele pesmi done iz sosedne sobe, kjer so zbrani gospodje od 3. bataljona, in z dvorišča, kjer so Janezi. In vendar jutri ali pojutrišnjem bo že marsikaterega manjkalo med nami. Tako razpoloženje ljubim.«
In resno je parafraziral Schillerjeve besede:
*Und setzen wir auch das Leben ein, Wie wird ihnen das Leben gevvonnen sein!«
»To si pa dobro povedal,« je pristavil prvi. »Poglej tukaj listo o izgubah. Ti vsi potrjujejo Tvoje besede. In zanimivo je to, da je v listi toliko mladih ljudi izmed vseh stanov. Tudi naša mlada inteligenca je položila velik davek na oltar domovine. Le poglejte, kar povrstoma stoji tukaj v listi: praporščak v rezervi padel v boju, poročnik v rezervi padel itd., vrsti se vrsta za vrsto, dolga kakor litanije. Po poklicu niso vojaki, a izkazali so se prave junake.«
Za čas je vse obmolknilo. Ali se je vsak zamislil v usodo teh mladih junakov? Ali je morda vsakdo izmed nas imel v tej listi svojega znanca? Ali je morda mislil na vrzel, ki je nastala s padlimi junaki v družini, znanstvu, umetnosti, gospodarstvu, narodu, ali celo v državi? Morda so mislili vsi o tem; jaz sem gotovo o tem razmišljal. Vrzel v državi? Ali ne bi bila večja vrzel nastala, ko bi ne bili ti možje zastavili svojega življenja? Narod je vstal zoper narod, država zoper državo, in dobrina, za katero vadljajo, se zdi, ni večja in ne manjša kakor njihov obstoj. V tej veliki tekmi je stopil posameznik in njegovi interesi popolnoma v ozadje. Posameznik je le sredstvo. Cilj, ki mu služi, mu daje veljavo. Kolikor bolj ga dviguje veliki val, ki drvi proti drugi obali, kjer se lesketa zaželjeni cilj, tem večjo veljavo ima; sicer se v celoti vtaplja. Je in ostane le delujoči in trpeči del celote. Kdo bi vpošteval značaj, poklic, družinske razmere posameznika! Posameznik teži, da si ohrani življenje in zdravje. Smrt in pogum perhorescira. Koliko žrtvuje, koliko se bori, da se vzdrži na površju. Hoče živeti, in sicer udobno živeti. Vse svoje sile, telesne in duševne hoče razviti. Kako bridko občuti in kako ga
nato so sc oglasili udarci jekla ob jeklo. Svoje bajonete smo križali z ruskimi in zemlja se je namakala s človeško krvjo. Čez nekaj časa so se na ruski strani oglasili klici: »Boži, Boži! Bratko ne bij več!« Zmaga je bila naša. Podrobnosti tega groznega večera se ne spominjam, ker je človek ob takih prilikah kakor brez uma. Ujeli smo 200 -Rusov z njihovo godbo ter uplenili dva topa in tri strojne puške.
Na Karpate I
Sredi januarja so nas spravili na vlak in odpeljali smo se neznano kam. Med vožnjo jc tu in tam kdo omenil: »Radoveden sem pa le, kam se peljemo.« Drugi mu je pa odgovoril: »Naravnost k materi, kaj še ne veš?« Na splošno se pa nismo menili, kam vodi naša pot; kamor nas bodo postavili, tam bomo pa poprijeli. Glavno je, da imamo dovolj jesti. In to smo imeli.
Po štiridnevni vožnji smo se ustalili v mali vasici blizo Korosmezoja. Tu smo ostali tri dni in se dobro preskrbeli z obleko in živili, nato smo pa odrinili proti karpatskim hribom. Mar-širali smo cel dan in prenočili v velikem gozdu v zapuščenih gozdarskih kolibah. Naslednji dan smo prišli v precej čedno selo. Vaški židje so že imeli pripravljeno žgano brozgo, to je »vodko«, s katero so nam mislili po-streči, sebi pa napolniti žene. A za enkrat so se grdo opekli. Naši častniki so najstrožje prepovedali vojakom prodajati žganje in zagrozili Židom s hudimi kaznimi: za vino so pa določili najvišjo cono 1 K 60 h za liter. Zide bi
žali, kdor mu krati te osebne pravice. Naša doba je individualna in egoistična. Prisoja dostikrat individiju namišljene pravice in zagovarja in brani le namišljene pravice. A tudi v teh teženjih se javlja občečloveška težnja po samoohranenju. Živeti hoče, kdor noče, da ga pogoltne vrtinec. — Kar velja o posamezniku, to velja še v večji meri o večjih organih, o narodu in državi. Težnje posameznika so celo potencirane v narodu in državi. Tukaj more posameznik šele razviti svoje sile, Osebne pravice posameznika dobe celo v teh organizacijah varno poroštvo. Te organizacije je narava sama ustvarila, da se v njih manjši organizmi iz-žive. V njihovem okviru hrepene po večji popolnosti in večjem blagostanju. Zato imajo dolžnosti in zato tudi pravico, da ustvarjajo take razmere, da morejo manjši organizmi v njih udobno živeti. Krivično dela, kdor posega v pravice naroda in držav. Konkurenca med narodi je dandanes zelo velika. To dejstvo samo na sebi ni slabo znamenje. Je lahko bodrilo, da razvijejo posamezni v tem boju vse svoje sile in jih skušajo uveljaviti. Zalibog opažamo tako v življenju narodov kakor držav umazano konkurenco. Okužila jih je individualistična, moderna doba. Vidijo le sebe in svojo moč, opravičenih pravic drugih nočejo vpoštevati. Drugi so obsojeni, da le vegetirajo in ne žive življenja prostih ljudi. Še več! Egoistična teženja enega so dostikrat tako velika, da odrekajo drugim sploh pravico do obstanka. Obsojeni so na smrt. Kajti skušajo jim odrezati korenine, iz katerih jim doteka življenjska moč. Posameznik se brani pred poginom. Tem večjo pravico imajo večji organizmi, v katerih se koncentrirajo želje in težnje posameznikov. In tak gigantski boj največjih organizmov se sedaj odigrava pred našimi očmi. Gre za življenje in smrt. In ob takih prilikah odnehajo želje posameznika; vse absorbira zveza, ki hoče živeti in se razvijati. Elementarni nagon do življenja in obstoja pogoltne želje in nagone individija. Lista o izgubah je le voden izraz tega dejstva. Posamezni, ki padajo, niso sovražniki drugega. Trpe in krvavijo, ker se le v njih more zadeti celota, ki je na poti drugi celoti. Prav so imeli Wailensteinovi jezdeci, ki so zapeli o svojih tovariših;
»Und setzet ihr nicht das Leben ein, Nie wird euch das Leben gewonnen sein.«
(Reiterlied, Wallensteins Lager.)
Življenje! Kako velik tribut zahtevaš! Koliko življenja bo pomandranega, da vzklije novo življenje. In znova je stopilo pred me vprašanje: Kateri so pravzaprav zadnji vzroki te silovite vojske? Kaj je njen zadnji smoter? Pred oči so mi stopila izvajanja politikov in zgodovinarjev, ki sem jih v zadnjem času čital. Začel sem jih ravno tehtati, ko hipoma zaslišim svoje ime. Poštar stopi pred me in tudi meni izroči kopico dopisnic. Vesel sem bil, kadar je prišla pošta. Danes bi pa rajše videl, da je ne bi bilo. Nič veselega nisem pričakoval. Vedel sem, da mora v kratkem priti od doma novica, ob kateri je človeku, ko jo izve, kakor bi ga mrzla roka prijela za grlo in ga davila. Slutnja me ni varala. Kar sem pričakoval, je prišlo. V sobi mi je naenkrat postalo preozko in pusto. Vstal sem in odšel iz vesele družbe na prosto. Kaj bi motil z osebnimi težavami veselje veselih ljudi. Sai je tudi njim usojeno kratko veselje.
bila vsled teh odredb kmalu zadela srčna kap, vojaki smo bili pa častnikom hvaležni ter smo se dobro najedli in napili.
Tu sem imel smolo, da je morala naša 2. stotnija preskrbeti večerjo 83 ruskim ujetnikom, ki so jih bili odne-kod pripeljali. Naš kuhar je bil tako jezen, da je rekel, da bo v krop natresel popra namesto kave; no, pa se je le premislil in Busom skuhal kavo. Jaz sem jim moral pa razdeliti komis —• 20 hlebov. Toda kaj mislite: še predno sem prišel do zadnjega Rusa, je prvi že vse snedel. Pripovedovali so, da že več dni niso nič jedli; menim, da bi bil vsak izmed njih v hipu pogoltnil celo štruco komisa, ako bi jo bil dobil, ne da bi kaj grizel.
Drugi dan smo žc na vse zgodaj odrinili dalje in proti večeru prišli v tabor, kjer so bile napravljene barake in kjer se je cel polk združil. Namesto spat sem moral iti na prednjo stražo; prestal sem tudi to.
Naslednji dan popoldne smo se jeli pomikati proti vrhu kakor kake prikazni in pozno v noč dospeli na vrh. Tu nas je po prestanih naporih čakala gorka juha in toplo zavetišče? Kaj še, dobili smo povelje: ta stotnija se namesti tukaj, druga tam itd., in stvar je bila v kraju. V nad meter globoki sneg smo si izkopaali luknje, se zavili v koče in čakali dneva.
Komaj se je jelo daniti, je bilo že vse živo; kopaii smo jarke, pijonirji so j pa postavljali barake in kmalu je stalo celo selo.
Naslonil sem se na steber in opazoval bujno življenje po dvorišču. Pozno v noč je že bilo, krog in krog je že utihnil bojni hrum. Bojevniki so polegli, utrujeni od dnevnega truda in vznemirjanja. Vsak je vedel, da se drugi dan iznova nadaljuje zlo-česta igra. Bogve, ali se bo mogel drugi večer še zdrav vleči h krepilnemu počitku.
Le tu na dvorišču pa ni hotelo utihniti, V zatišjih za zidovi so plapolali ognji in okoli vsakega trume vojakov. Čudni ljudje to. Že več dni smo bili na marših. In ti marši niso bili, kakor bi šel iz Ljubljane v Šiško. Gazili smo blato, da človeka zona strese, če pomisli nazaj. Današnji dan smo hodili nepretrgoma od ranega jutra do poznega večera. Po dveh dneh smo ta večer tudi prvič zopet videli kuhinje. In vendar v pozni noči še ni opaziti veselja do spanja. Je kakor v nedeljo zvečer doma na sredi vasi. Smeh in vesela pesem se glasi od vasi do vasi in tako praznično se zdi to človeku, ko vlada sicer vsepovsod božji mir. Življenjska moč in žilavost se zdi, kakor da bi bili neizcrpljivi v teh ljudeh. Ne pozna se jim na zunaj skoraj prav nič, kar so prestali v pravkar minulih dneh. Ko sem jih gledal tako zbrane pred seboj in videl to čilost in neupogljivo voljo, ki ne izgubi poguma in zaupanja sama vase, tudi če je šla skozi peklenski ogenj, ko sem videl veselo razpoloženje ljudi, ki so šli pot na Golgato pri Gologori in Grodeku, sem dobil neomajno zaupanje v življenjsko silo naših ljudi. Katera sila bi mogla po teh izkušnjah zatreti te ljudi? Samozavest, zaupanje v lastno moč in lepšo bodočnost, ali se ne bo polastila celega naroda, ko bo po sklenjenem miru premišljeval svoja pretekla veledejanja? Vsak vidi sedaj pred seboj le dejanja drobcev naroda. Prišel bo pa mož, ki mu bo naslikal dejanja celega naroda. Pred očmi mu bo stalo trpljenje, boj in uspeh in tedaj mu bo prišlo v zavest in bo prešinilo ves organizem spoznanje, kako nesorazmerno velikih dejanj je zmožen majhen organizem. Vzbudila se mu bo tudi z novo silo ljubezen do večjega organizma, ki je zanj položil na oltar tako velik davek. In prepričani smo, da mu bo po teh težkih dneh ustvaril ta večji organizem, ki obsega toliko narodov v svoji sredi, boljše življenjske pogoje.
Tukaj na dvorišču so bili zopet zbrani stari prijatelji in znanci. Kako si ne bi imeli mnogo povedati? Saj so bili pri Gologori in Grodeku . . .
»Druga leta sem odšel ob tem času na Mali Šmarin ravno k deveti maši na mal griček, letos smo pa krenili čez griček k Rusom na žegnanje,« je pripovedoval mlad, živahen dečko, ki ga poznam že dalj časa v naši organizaciji.
»Pri tem žegnanju si pa tudi bežal kakor v prejšnjih divjih časih fantje, ki so jih prepodili fantje iz druge vasi z žegnanja,« sem ga nalašč pozdražil. Saj so itak vsi vedeli, kaj je tisti dan, 8. septembra, storil.
»Kaj, bežal?« se je razhudil, »Tekel sem pač, kakor še nikdar v svojem življenju, Pa spremljale so me celo pot brenčeče muhe. Komaj sem se jih obranil.«
»Saj si komaj še sopel, tako si bežal, ko si prisopihal,«
Vsi smo se zopet dobrovoljno smejali mlademu junaku. Vsi so vedeli, da je izvršil junaško dejanje.
Naša artiljerija je začetkoma prekratko streljala. Poleg tega je naše levo krilo
Kako so naši fantje nosili topove na Karpate.
A naša stotnija je imela smolo v teh Karpatih. Naslednji dan (29. januarja) sem moral iti z g. praporščakom Rauterjem in 40 možmi nazaj v dolino pomagat, da se spravi na vrh gorsko topništvo.
V dolino smo prišli hitro in brez posebnega truda, ker smo se večinoma peljali po hrbtu. Ko pridemo dol, najdemo mule do trebuha v snegu in popolnoma onemogle. Uboge živali so kar ječale in nas tako milo gledale, kakor bi prosile usmiljenja in pomoči. Kaj storiti? Naši fantje se hitro odločijo, pogledajo se in pravijo: »Pograbimo in nesimo sami!« Eden še dostavi: »Se mulo nesem, če je treba!« Hitro smo raztovorili živali; 115 kg težko topovo cev smo s trtami in vrvmi privezali na majhne sani, ravno tako podstavek za top; kolesa topovskega voza in druge potrebščine so si pa fantje naložili na svoja železna pleča — pa hajd v goro! Seveda ta pot ni bila šala in marsikaka krepka se jc izvila iz ust zdaj temu, zdaj onemu, ko se mu je izpodrsnilo in je s svojim tovorom telebnil na tla. Pa končno smo le srečno dospeli na vrh, čeprav do smrti utrujeni in lačni. Ko smo si nekoliko oddahnili in si privezali dušo z mena-žo, smo polegli po smrekovih vejah in sladko zaspali.
30. januarja smo so zbudili okrepčani in dobro volje. Menili smo, da si bomo po zadnjih naporih lahko privoščili par dni počitka. Toda že je gosp.
hitreje prodiralo nego so mogli pričakovati. Velika nevarnost je bila, da bo lastna artiljerija obstreljevala lastno bojno vrsto. Telefonske zveze radi ognja še ni bilo mogoče dograditi. Stotnik se obrne do mladega fanta, ki je bil znan po svojem pogumu — žal, da mi je ime izpadlo iz spomina — in ga pošlje do artiljerije. Stal sem poleg artiljerijskega častnika na opazovališču, ki je bilo blizo naše sanitetne postaje. Videli smo vojaka, ki je dirjal čez polje. Vsakih deset korakov se je moral vreči na zemljo. Cele salve so bile namenjene njemu. Toda ni omagal. Končno se ni več menil za salve in je med najhujim žvižganjem krogel dospel na mesto. Govoriti ni m^gel več. Edina beseda je bila: »Dalje, dalje!« Zadosti je bilo. Vsi smo vedeli, za kaj gre.
Čez par tednov je nosil srebrno hra-brostno svetinjo. Pred nekaj časa mi je simpatični dečko izginil izpred oči. Upajmo, da mu je bila sreča mila.
»Tisto popoldne pa ni bila šala,« se je oglasil korporal, ki ga je že krasila srebrna hrabrostna svetinja.
»Bilo je hujše nego pri Gologori. Vsaj ogenj je bil popoldne hujši. Komaj smo prekoračili višino, so nas obsipali s kroglami, da je bilo joj. Rusi so bili gotovo najmanj trikrat tako močni kakor mi. Povsod jih je bilo dovolj: v gozdu in na polju. Seveda povsod dobro zavarovani. Na drevesa so celo splezali in tam imeli strojne puške. Vlegli smo se v krompirišče in čakali boljših časov, čez četrt ure je bilo zopet povelje: »Naprej!« Vstanemo, pa nihče se ne gane poleg mene. Začnem vpiti in s puško ljudi naprej goniti. Nihče se ne gane: Vsi so obležali.«
»Ob dveh sem že mislil, da je vse iz« gubljeno,« se je oglasil drugi. »Poleg nas je že šel en polk nazaj.«
»Če ne bi bil tam naš 17, polk in pa 7. polk, bi tudi bilo vse izgubljeno,« je menil drugi.
»Gotovo!« sem pristavil, »Le taki vo« jaki so mogli vzdržati tak silovit naval, ga zlomiti in sovražnika celo vreči.«
In tako smo modrovali dalje in bili dobre volje, kakor bi bili doma. Saj smo bili domači med domačimi.
(Dalje prihodnjo soboto.)
Vit o. kanonik f Frančišek špendal.
Spodobi se, da postavi »Slovenec' vsaj skromen spomenik tako odličnemu možu, kot je bil rajni g. kanonik Frančišek Špendal. Rojen je bil 28. januarja ^846 na Muljavi pri Zatičini kot sin premožnih staršev; v mašnika je bil posvečen leta 1869. in je še isto leto nastopil službo kot kaplan in kate-het v Tržiču, kjer je ostal skoro dve leti. Nato je služboval kot kaplan še v Kranju, Mengšu in v Cerkljah pri Kranju, leta 1880. pa je bil poslan kot župni upravitelj v Tržič, kjer je postal leta 1891. župnik in je kot tak ostal do leta 1909., ko se je preselil v Novo mesto kot kanonik ondotnega kolegijat-nega kapitlja, odkoder ga je božja Previdnost letos 30. marca v 70. letu starosti poklicala k Sebi. Zadel ga je mrtvoud ravno, ko je molil rožni venec; prejel je še svete zakramente za umirajoče in nato izdihnil. Na smrt je bil dobro pripravljen, saj je nekaj dni prej rekel, da Velike noči ne bo učakal.
praporščak Vedenec prinesel obvestilo, da je sovražnik blizo. Bataljon je moral takoj v dolino, le od vsake stotnije je ostal oddelek mož za stražo topništvu, dokler ne dospe 2. bataljon.
Medtem ko smo čakali, sem si ogledoval okolico. Poleti mora biti tod krasno, sem si mislil, a sedaj mi ni ravno ugajalo. Višina Sibura je 1426 metrov visoka, sosednja Bistra je pa še malo višja.
2. bataljon je dospel.
Pripravili smo se na težavno pot pod poveljstvom gosp. poročnika Šiš-karja. Ravno tisti junaki, ki so prejšnji dan privlekli topove na hrib, so si morali tudi danes natovoriti težko breme gorske artiljerije in nesti na svojih ramah, kar drugače nosijo mule. Ivar so naši fantje prestali na tej poti, je nepopisno. Samo železna natura zmore kaj takega.
Do kraja zdelani in izmučeni smo opolnoči dospeli k stotniji, ki je bila pokonci, ker so imeli stražo. Ob 1. uri sem se nekoliko vlegel, a zaspati nisem mogel, ker sem bil preutrujen. Končno smo se vsi pomirili. A komaj se nas je usmilil spanec, žc nas je prebudil alarm. Planili smo na noge in nekaj časa kakor brez glavo skakali drug krog drugega. No, omotica nas je kmalu minila in v nekaj minutah smo bili pripravljeni na odhod.
Na svatbo.
Krenili smo proti sovražniku in za vest, da gremo v boj, nas jc prešinila i z novimi močmi in novim pogumom. Pozabljeno ie bilo trpljenje prejšnjega
Jasno je, da je njegova oseba posebnega pomena za Tržič, ker je ondi deloval vsega skupaj dva meseca manj kot 31 let. Ko je prišel v Tržič, je bila cerkev v slabem stanju, pokopališče premajhno, za organista in cerkvenika nobenega lastnega stanovanja, župni-šče tako, da ni bilo varno v njem prebivati; ko je odšel, je zapustil cerkev temeljito popravljeno ocl zunaj in znotraj, pokopališče razširjeno, lepo novo župnišče, posebno hišo za organista, cerkvenika in grobokopa — vse brez dolga. Posebno hvaležnost so mu dolžni tržiški farani z pokopališče, da je ostalo pri farni cerkvi in da jc tako lepo urejeno; brez dvoma je eno najlepših v vsej škofiji. A pokojnikova skrb je segala, tudi do vseh podružnic, pri katerih je tudi izvršil večje ali manjše poprave. Koliko je pa storil še drugega, česar človeško oko ne more motriti!
Rajni g. kanonik je bil blagega srca, zelo gostoljuben, v družbi vedno vedrega lica, v stremljenju za svojimi cilji neupogljiv. Politično ni nastopal veliko, a ko mu je naša stranka pred 14 leti ponudila kandidaturo v mestni skupini Kamnik — Tržič — Radovljico, je isto drage volje sprejel. Marši k a-terikrat so ga sodiii napačno, dasi je imel vedno blage namene. Sedaj počiva njegovo truplo v slovenski zemlji, katero je tako prisrčno ljubil, duša pa je odhitela v večnost po plačilo. V oporoki je zapustil tržiški farni cerkvi 2000 K ter krasen kelih in dragocen prstan, koja so mu podarili hvaležni Tržičani, ko je odhajal v Novo mesto. Bog mu bodi plačnik!
mm.
Janko Fistravec, doma od Sv. Marjete pri Moškanjeih, sedaj poddesetnik pri 84. pešpolku piše 25. marca gospodu Jožefu Lahu v Oslušovce pri Veliki nedelji naslednje:
Preljubi Jožef! Spet se obrnem v mislih v ljubo slovensko domovino in Te prosim, da bi mi razodel, kako je kaj doma. Tukaj na Rusko Poljskem se zmiraj spreminjajo dogodki.
Dne 1. februarja nas je prišel nadzirat naš prestolonaslednik Kari Franc Jožef. Nadvojvoda je vsakega vojaka, s katerim je prišel v dotiko, posebej vprašal, kako se mu godi. Tudi mene je vprašal, ocl kod sem doma in kaj sem v civilu ter kako dolgo sem že v vojski. Ko sem mu na vsako vprašanje korajžno odgovoril, me je pohvalil. Rekel je, da je zeio lepo od mene, da sem že ocl začetka v vojski.
dne, šalili smo se, kakor bi šli na svatbo.
Biio je jasno nedeljsko jutro in prvi solnčni žarki so se razlivali čez hribe. Imeli smo povelje sovražniku zapreti dolino; naša stotnija sc je v s pela na levo v breg, druge na desno. Naš oddelek, na čelu mu gospod poročnik Fiala in gosp. praporščak Vedenec, jc moral iti kot prvi, da poišče sovražnika. Bili smo dobre volje in sc šalili.
Ko smo dognali sovražnika, smo se razprostrli v rojno črto. Komaj smo to izvedli, že nas je obsul ogenj od vseh strani. Razdalja med nami in Rusi je znašala 30 korakov. Po zraku je vršalo in bučalo, granate in šrapnelc so lomile drevesa, krogle iz pušk so žvižgale in padale na gosto kakor toča. Vnel se je boj na življenje in smrt.
Stal sem za nekim drevesom, ki je bilo kakor ustvarjeno za boj; bilo je nekoliko upognjeno, da sem se lahko udobno naslonil nanje, zgoraj pa je imelo ob strani mogočni veji, med kateri sem položil puško in streljal, streljal! Gospod poročnik Fiala mi jc podajal patrone, da je Šlo še hitreje. Rusi so menili, da imamo na drevesu strojno puško, zato so naperili semkaj posebno hud ogenj ter se začeli v gručah vsipati proti nam. Naenkrat začujem levo od mene bolesten krik. Hotel sem iti na pomoč in skočil izza drevesa. Slišal sem še, ko mi je gospod poročnik zaklical: »Ostani tukaj!« A bilo je prepozno. Ne vem, kako se je zgodilo: slišal sem samo strel in sc zgrudil; nato sem skočil pokonci in sc ozrl po poročniku — ni ga bilo več. Kaj je bilo potem, ne vem. Zavedel sem se šele, ko me je našel eden mojih mož in začel iskati, kje sem ranjen. Imel sem težko rano v trebuhu, ki sem jo pa, hvala Bogu, sedaj že domala prebolel. V trpljenju i ta bolečinah me je tolažila zavest, cla sem storil svojo dolžnost.
Ponočni doskok v Korpollh.
»Budapesti Hirlap« priobčuje naslednji opis ponočne bitke v Karpatih: Že dva dni vlada v Karpatih strašen vihar. Komaj se more obstati. Tu gori, na višini 829 m, ima ta vihar podvojeno silo. Že dva tedna se nahajamo tu in odbijamo napade močnejšega sovražnika. Stojimo proti trikrat večji moči, a ne popuščamo. Mi smo gori na višini. Rusi so zavzeli postojanko doli pocl nami. Samo minolo noč so se uspeli nekoliko višje. Njihovo pozicije so še jako slabo utrjene. Nihče med njimi sj ne upa dvigniti glave, ker takoj streljamo. Pred nami šumi reka O., po kateri plava debel led. Poleg nas na sosedni višini stoje Nemci in stražijo mažar-sko zemljo. Naenkrat preleti nacl nami »Golob« in se obrača proti ruskim postojankam. Ondi ga sprejmejo s strašnim ognjem. Toda hrabri letalec se zdaj spušča, zdaj zopet dviga. Čez pol ure se nepoškodovan vrne k nam. Javil nam je važne stvari: Rusi so dobili velika ojačenja in v njihovih vrstah se opaža velika živafcros-. Pripravljajo se za naskok. Po našem telefonu leti ta vznemirljiva vest dalje; prihajajo povelja, pobočniki dirjajo sem in tje. V tem času se je razvil živahen artiljerijski boj, ki traja do večera.
V mraku so straže zavzele svoja mesta in noč je polagoma legla na nas. Moštvo počiva, toda s puško v roki. Naenkrat se vrne straža in javi: Rusi prihajajo oziroma po trebuhu plezajo navzgor. Tedaj v zraku nekaj poči. Bila je raketa, ki je razsvetlila cel breg. V tej svetlobi smo videli, da Rusi v gostih, nabasanih vrstah plezajo navzgor k našim postojankam. Naša artiljerija je takoj začela sipati šrapnele, ki so v gostih ruskih vrstah ustvarjali cele vrzeli. A vse zastonj. Neprestano prihajajo nove in nove množice kakor iz zemlje ter z divjim krikom derejo višje in višje. Tucli naše strojne puške so iz-pregovorile in kose. kakor še nikdar. Toda posledica je samo ta, da namesto prejšnjih tisočev prihajajo novi tisoči. Pehota jih obsipa z ognjem, a vse zastonj. Rusi plezajo in se vspeniajo vse višje in višje. Že so dospeli do naših žičnih ovir. Njihove škarje opravijo svoje delo in množice prihajajo bliže in bliže. Ena krogla prodira clve, tri, štiri prsi. V stotinah padajo vsak tre-notek. Ruska množica pa prodira naprej! Naenkrat obstanejo. Nastane silen hrum, vpitje, ječanje, živ kaos. Naša rezerva je naskočila z bajoneti iu ruski napad je bil strt. Naši nemški sosedi na drugem bregu že pojejo . . .
Slovo! dnevi 97. pešpM
O tem smo prejeli še naslednje podrobnosti: Še sta v spominu 8. in 9. februarja, ko je polk pri Kiskurimi po večurnem ljutem boju proti mnogokrat močnejšemu sovražniku osvojil več višin in zopet si je tržaški domači polk vtrgal svež lovorjev list v svoji zgodovini.
Polk je dobil, ko je več tednov v utrjeni posiolanki v snegu in ledu — za naše južne fante gotovo težka poskušnja — vztrajal, povelje, cla brezpogojno drži važno višino pri K.
Kljub ogromnim naporom in pomanjkanju, ki so nastali deloma vsled terena, deloma vsled slabega vremena, so se premočni napadi ruskih polkov 191 in 192 zrušili pred slabo, ali trdovratno hranjeno črto 97tih. Komaj 3 in pol stotnijam, poveljeval jim je stotnik Bude, je bila zaupana ta važna točka.
Dne 24. marca popoldne je pričela ruska artiljerija ljuto obstreljevati s šrapneli in granatami postojanke polka in proti pol 5. uri se je pričel sovražni napad. V gostih kolonah so naskočile ruske čete, krepko podpirane od svojih strojnih pušk. V postojanki se nahajajoče tri stotnije, podpirane od oddelka strojnih pušk stotnik Rticka, so pustile Ruse, da so prišli v najbližjo razdaljo, da jih potem tem bolj gotovo pobijejo. Trikrat pri dnevu so naskočili Rusi, a vsakokrat so se morali umakniti. Naravnost ginljivo je bilo, ko se je na točkah, kjer je bila največja nevarnost, da sovražnik prodre, pojavil priljubljeni polkovni poveljnik Micoli, srčno navduševal moštvo v slovenskem in laškem jeziku, sam vzel v roke puško in marsikaterega sovražnika ustrelil. Navdušeni »Živijo in ->Evviva<- klici« so se razlegali in komaj so zadržali hrabre vojake, da niso sami naskočili sovražnika, Poldrugo uro je trajalo to brezpri-merno borenje, dokler končno niso bili Rusi prisiljeni pobegniti. Ker pa svoje napade zelo radi ponoči ponavljajo, je bilo treba biti tudi nadalje na straži. In res, proti 2. uri zjutraj so Rusi vnovič pričeli z vso silo napadati. Zopet se jc polkovni poveljnik podal v rojno črto in navduševal že zelo utrujeno moštvo, naj vztraja. Ruski pešpolk je bil popolnoma uničen. Med tem ko je tu še divjal boj, je naskočil drugi ruski polk sosednjo višino, kjer jc stal major
Giraldi z deli 79. polka. Tudi tam so bili Rusi kljub silovitosti svojih napadov krvavo odbiti. Toda major Giraldi se s tem ni zadovoljil, ampak je sam prešel k protinapadu. Določil je zato svojo zadnjo rezervo, 7. stotnijo pod poveljstvom praporščaka P r o k o p a in brez pomišljenja je udri s 70 možmi naprej. Došel je do nekega jarka, v katerem jc po kratkem boju na nož ujel 40 Rusov. Ko še niso bili odvedeni ti ujetniki, ja zapazil drugo postojanko, katero je naskočil z le 40 moži. Ta junaški čin je bil poplačan s tem, da je bilo ujetih nadaljnih 120 Rusov. Ostali Rusi so bežali pred malo četo 97tih, Kakor so izpovedali ujetniki sta štela ruska polka vsak po 5000 mož, po boju so pa štele stotnije le še po 30—60 mož, dokaz, kako izborno so se bojevali hrabri 97ti. Več kot 800 neranjenih Rusov je ujel polk, neštevilni ranjeni in mrtvi Rusi so pa pokrivali bojišče, med njimi tudi en major, en stotnik in več drugih ruskih častnikov. Veliko zaslug si je i pridobil tudi polkovni adjutanf. stotnik Re-• nelt. Ta hrabri častnik je bil že 26. avgusta na prsih težko ranjen, kar ga pa ni oviralo, da ne bi naprej opravljal svojo službo. Osem mesecev brez presledka je že na bojišču in njegov oster pogled kakor tudi da-lekosežne dispozicije, ki jih je odredil, so bile za polk uprav v najtežjih časih odločilnega pomena.
Omeniti je treba še, da sta pri odbitju napadov hrabro sodelovali ena stotnija lovskega bataljona St. 7. in ena stotnija domobranskega polka št. 3. in mnogo pripomogli, da se je zmaga posrečila.
Že prihodnji dan je prinesel polku priznanje in gotovo bo polk še imel priliko, da pokaže hrabrost in zvestobo Primorcev in Kranjcev do cesarja in domovine.
Hi v Ksrpili.
Od meseca decembra se bije velika bitka, menda največja vseh časov, a občinstvo, ki v vsem tem času bere samo enolična in vojaško trezna poročila, gotovo ni sposobno, da si napravi jasno sliko o teh bojih, ki sc bijejo za pač najbolj važno odločitev cele vojske.
To je bitka, ki se vrši na fronti, dolgi nad 200 km.Čisto naravno je, cla ta stranka tukaj, druga pa tam doseže kakšne uspehe, iz katerih potem sestavlja svoja dpevna poročila, ki pa Čitatelju ne morejo dati pregledne, slike o teku dogodkov. Z ozirom na veliko razsežnost prostora in na mase čet, ki na njem operirajo, jo položaj na lom bojišču tak, cla jc že naprej izključeno, cla bi trčile obe vojski skupaj, kakor n. pr. v zadnji bitki v Mazuriji. Vsaka akcija se spreminja v dolgotrajne boje, iz katerih nazadnje izide tisti kot zmagovalec, kdor dalj časa vzdrži.
Obrnil sem se na neko visoko vojaško osebo v glavnem stanu s prošnjo, naj bi mi v glavnih črtali povedala postanek in razvoj karpatske bitke, da bi mogel dati čitatelju splošno razumljiv pregled o velikanskem boju v Karpatih. Moja prošnja so je izpolnila in poskušal bom, da opišem to bitko ocl njenega začetka clo danes.
Kako je prišlo do bilike.
Vzrok bitki v Karpatih moramo pravzaprav iskati v dogodkih, ki so v zvezi z bitko pri Limanovi. Ta bitka, v kateri smo, kakor je znano, koncem decembra napravili neškodljivo veliko rusko ofenzivo, ki je bila naperjena proti Krakovu. pada v tisti čas z bitkami, v katerih sc; je na severu razbil famozni ruski »parni valjar«. Ali čeprav ste bili ti dve zmagi veliki, bi komaj mogle imeti oni veliki učinek, ki jo določil pot nadaljnjemu razvoju boja na Rusko-Poljskom in v srednji Galiciji, namreč umikanje ruske fronte, da se ni občutila druga akcija, ki sc je takrat zelo uspešno začela. To je bila ofenziva avstrijskih sil čez Karpate.
Tedaj so bili Rusi popolni gospodarji Karpatov. Imeli so v svojih rokah ne samo Bukoviuo, ampak so v svoji težki pesti držali tucli vse karpatske prelaze; skozi prelaz Dukla so celo precej globoko prodrli na ogrska tla; napredovali so clo Bartfe in Ilomone. Takrat sc je istočasno z bitko pri Limanovi pričela ofenziva Boroevičeve armade, ter pomaknila našo fronto do kotline Krosno—Jaslo. To so je zgodilo takrat, ko se jo lvraimvaldova. divizija, ki je pripadala Boroevičevi armadi, toliko približala Przemyslu, da je bilo samo še vprašanje najkrajšega časa njena združitev z Tamassijevo divizijo, ki je udrla iz trdnjave. Ravno takrat je tudi vojna skupina Pflanzer-Balti-nova udrla v Bukoviuo, zopet osvojila to kronovino in napravila Rusom mnogo skrbi v jugovzhodni Galiciji. Celi ruski bok je bil ogrožen, ker mu je pretila nevarnost, da ga zdrobe naše čete.
Iz te nevarnosti so si Rusi pomagali na zelo okreten strateški način. Umaknili so svojo fronto na Ruskem
Poljskem in v zahodni Galiciji na ugodno obrambno ozemlje Bzure, Rav-ko, Ničle, Dunajca in Biale ter so si tako ustvarili naravno defenzivno linijo, da so mogli mirno od tu poslati večje mase čet v ojačenje svojega levega krila, kateremu je pretila nevarnost. Sedaj se jasno vidi, v kakšni zvezi je karpatska bitka z umikanjem Rusov na desnem krilu in v centrumu, to je na Ruskem Poljskem in v zahodni Galiciji.
Prva ruska protiofenziva.
S hitro razvrstitvijo čet se je po* srečilo ruski vojni upravi, da je zbrala v Galiciji tako sile, cla je precl to premočjo morala Boroevičeva armada opustiti uspehe, ki jih je že izvojeva-la, a tudi vojna skupina Pflanzer-Bal-tinova se je morala vrniti na karpatske višine. Sedaj se je pričela prva ruska protiofenziva, ki je s ponovnimi napadi tako dolgo prodirala, dokler niso bili vsi karpatski prelazi zopet v ruskih rokah. S smelim naskokom koncem decembra srno zopet prišli v posest, užoškega prelaza, ali par dni pozneje nam ga je zopet vzel sovražnik, ki je tucli na jugu prelaza Dukle vnovič udri na Ogrsko.
Dva vzroka sta bila, vsled katerih se je odločilo avstro-ogrsko in nemško vojno vodstvo, da še tekom zime iztrga Rusom njihove postojanke v Karpatih in z največjo eneržijo udari preko pogorja na krilo sovražnika in njegove spojne črte: 1. važnost, ki so jo Rusi dajali ravno obrambi svojega levega krila, in 2. težave, na katere je naletel napad v fronti. Pri tem je pa še treba vzeti v poštev, cla jc bilo upanje, ako bi se operacije srečno izvršile, cla bi se tako osvobodil Przemysl, v katerem jo posadka že pričela ' čutiti pomanjkanje živeža.
Druga avstro-ogrska - nemška ofenziva.
Sedaj je bilo treba tako zbrati četo za to novo ofenzivo, cla ne bi Rusi predčasno izvedeli za to. To se je tudi posrečilo. Na Ogrskem se jo ponesrečila špionaža, ki so jo Rusi organizirali, a na drugi strani so železnice brez I napake delovale in prevažale čete, v j prvi vrsti košiško - oderberška železni-I ca, tako da so bili Rusi popolnoma iz-• nenadeni, ko so se zavezniki naenkrat , pojavili v Karpatih.
Da se ojačijo naše čelo, posebno : med UžoSkim prelazom in prelazom : Jablonica, se jo uvrstila nova skupina, | ki so jo tvorile pod imenom »nemška j južna vojska« nemške in avstro-ogrske j čete. Vojna skupina Pflanzor-Baltino-j va. ki se je ravno tako ojaeila, je s tem i dobila krajšo fronto, ker sc je sedaj j razprostirala namesto ocl prelaza Užok i samo od prelaza .Tablonice pa do ru-' munske meje, tako eta sc je znatno po-I višala njena napadalna sila.
Dne 25. januarja se je pričela splošna ofenziva, katere glavne smeri so šle za Boroevičevo armado z ene strani proti prelazu Dukla, a z druge strani z desnim krilom čez prelaza Lupkov in Užok v prostor Sanok -- Sambor, za Nemce v Stryj, a za Pflanzer-Baltina v Stanislavov, cločim jc desno krilo to skupino dobilo nalogo, da očisti Bukoviuo.
Ali kakor že večkrat, tako jo tudi sedaj priskočilo vreme Rusom na pomoč. V celem mesecu januarju je bilo milo vreme, ki je naznanjalo prihod spomladi. Kakor hitro so se pa poclale na pot poizvedovalno čete našo karpatske vojske, jo pritisnila zima v pogorju z nečuveno silo. En, dva metra debelo jo zapadel sneg na strmih cestah, glavne komunikacije so bile komaj prehodno, a stranska pota sploh neprehodna. V takem ozemlju je tudi poleti nemogoče udariti na sovražnika v frontal-nem napadu, ki jo imel dovolj časa, da si za hrambo izbere najpovoljnejše postojanko; treba ga obiti, priti za hrbet in v bok in ga izgnati iz njegovih postojank ali koliko truda in'časa zahtevajo take operacije!
v Našim,se je sicer posrečilo, da so z večine prelazov pregnale Ruse da'eč v Galicijo ali med lom so pričele delovali poljske, in gališke železnice, katere so vozile ojačenja na ogroženi levi bok. Pri Varšavi in Lvovu so imeli Rusi pripravljene ogromne rezerve, katere so mogli po potrebi poslati na vse strani. Njihove silo v fronti štejejo povprečno dva milijona pušk, ki se na ta , način morejo povečati. Pri tem imajo — to treba pri tej priložnosti takoj po-vdariti — zelo dobro metodo, kako izpopolnjujejo vrzeli v posameznih formacijah. Po čisto kratki izobrazbi v domovini dovažajo dopolnilno moštvo takoj k svojim četam na fronto, kjerse nahajajo skoro neposredno za bojno črto. Tu se nadaljuje vežbanje, ali kakor hitro se razredčijo vrste polka, se izpopolnijo čez par ur iz nadomestnih formacij, ki stoje za fronto. Tako vo-
zijo Rusi često malo izobraženo moštvo na fronto, ali zato imajo prednost, da se njihovi oddelki morejo vedno vzdržati na gotovi višini, kar se tiče števila.
Pričela so torej prihajati ruska oja-Čenja.
Kljub temu se je mog'a naša ofenziva sredi meseca februarja pohvaliti s sledečim rezultatom; Na desnem krilu jc vojna skupina Pflanzer-Baltin zopet osvojila Bukovino tja do Pruta ter napredovala daleč čez črto Nadvorna— Ivolomeja, dočim so Nemci v središču, a na levem krilu Boroevičeva armada vrgli Ruse s karpatskih grebenov na prelaz Duklo, pa se ustalili na sevei'-nem pobočju pogorja, torej že na galiških tleh. V kotlini Dukle so Rusi izgubili vse prelaze razen samega prelaza Dukla, kjer so se znali vzdržati na višinah, ki leže na jugu prelaza. Vse te uspehe smo izvojevali kljub debelemu snegu, ki je zapadel v Karpatih. Železna disciplina, čvrsta volja in zaupanje naših in nemških čet v zmago so premagale tudi neprijateljstvo neugodnega vremena.
Druga ruska protiofenziva in naša tretja ofenziva.
Komaj se je zboljšalo vreme, so pričeli Rusi vnovič z besnimi protinapadi poskušati, da bi zopet osvojili izgubljeno ozemlje. Bili so ne samo odbiti, ampak smo mi kljub sovražnemu odporu pridobivali na ozemlju, tako da se koncem februarja zopet prične naša nova ofenziva, posebno v središču kar-'ske fronte, v ozemlju nasproti Li-kjer smo v ljutih bojih napredo-. ti na cesti Cisna—Baligrod.
Zopet se menja vreme. Zopet moramo obstati. Rusi dobe tako čas, da se upro našemu napredovanju, pa z vso silo napadajo črto Užok — Lupkov— Dukla, da tukaj prebijejo našo bojno črto in v dva dela razdero našo fronto, ki tvori kot ravno v ozemlju Dukle. Ako bi se ta načrt posrečil, bi bila karpatska fronta odrezana od fronte, ki se razteza skozi zahodno Galicijo ob že imenovanem porečju skozi Rusko Poljsko tja do Visle.
Do sedaj se jim to ni posrečilo. Vsi njihovi obupni napadi na naše postojanke se razbijejo vsled odpora naših zborov, ki tukaj od začetka brez prenehanja stoje.
To je sedanji štadij bitke v Karpatih, tega velikanskega boja, ki traja že od začetka decembra. Vsaki naši ofenzivi sledi ruska protiofenziva, pa čeprav smo pri vsakem napadu osvojili ozemlje, vendar se še ne more reči, da smo si zasigurali uspeh.
Karpatska bitka traja naprej, a pri posebnih razmerah tega bojišča se še ne more vedeti, kedaj bo konec tega velikanskega borenja.
Vojska z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Žrtvepolni boji. — 1600 Rusov ujetih.
Dunaj, 9. aprila. Uradno se poroča; Na fronti v zahodnih Beskidih vlada splošen mir.
V gozdnih Karpatih nadaljuje sovražnik svoje frontalne sunke in brez priza-našanja izkorišča v trajnih naskokih svoje moštvo. Gore trupel in ranjenih označujejo kraje ruskih napadov, ki leže v najbolj učinkujočem ognju topov in strojnih pušk naših postojank.
1600 neranjenih sovražnikov smo v včerajšnjih bojih ujeli.
Na vseh ostalih frontah ni nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Boji vzhodno od Kalvarije.
Berlin, 9. aprila. Veliki glavni stan; Vzhodno od Kalvarije so se razvili boji, ki še niso končani. Sicer se na vzhodni fronti ni nič zgodilo.
Najvišje vojno vodstvo.
RUSKO URADNO PORbčILO.
Nemški listi priobčujejo uradno rusko poročilo z dne 6. aprila:
Zapadno od Njemena so sc vršili v okolici Mariampola le različni manjši boji.
V Karpatih smo nadaljevali dne 4. aprila svoj napad na celi črti v smeri Bardevo do Užoka. Eiistveno smo napredovali pri zadnjih koncih gorovja pri Rostok-u. Naše prednjo straže so prekoračile južni breg tega gorovja in so zasedle vasi Smolnik in Orosz-Ru-ska.
Sovražne napade smo odbili. Kjer so se sovražniki umaknili so požgali mostovi in skladišča živil. Na drugih delih fronto so povzročili naši poizvedovalni nanadi artiljerijski boj.
Amsterdam, it. aprila. »Dally News« z dne 7. aprila poročajo iz Petrograda, da sc sedaj v Karpatih vršita dva pohoda z Bardevom kot osjo. En pohod gre proti zahodu v smeri razsežne sovražne obrambne črte ob Dunajcu, drugi pa proti jugu čez sedla pri Užoku.
Kodanj, 9. aprila. Iz Petrograda se poroča, da so v Karpatih med reko Toplo in Užokom avstrijske in nemške čete napravile silovit napad proti ruskim postojankam. Zavezniki so dobili tu močna; ojačenja. Boji še trajajo dalje.
Stockhoim, 9. aprila. Kakor se iz Petrograda oficijelno poroča, se je v bližini Libave ponesrečilo neko nemško letalo, ki je metalo bombe v mesto. Letalce so rešili in ujeli.
KARPATSKA BITKA.
Vojni poročevalski stan, 9. aprila ob 8. uri 20 minut zvečer: V zahodnem delu karpatske bitke, kjer so Rusi med velikonočnimi prazniki obnovili svoje obupne napade, da bi prodrli proti Homoni, je tudi včeraj še trajal odmor, ki je nastopil v sredo. Vzhodno od tu napredujejo boji v gorovju, vendar so so izjalovili vsi ruski napadi, ki so jih včeraj naperili tudi proti našim postojankam severno od užoškega prelaza, kjer je bil dosedaj dolgo časa mir.
Pred Zaleszczyki so vršili manjši boji, sicer je pa mir na vseh ostalih frontah.
»No\va Reforma« piše: Večtedenska ruska ofenziva ni dosegla drugega, kakor le nekatere krajevne uspehe. Rusi so zasedli nekoliko naših preveč naprej pomaknjenih pozicij, a s tako velikanskimi žrtvami, da žrtve niso v nikaki primeri z uspehom. Rusi podijo svoje vojake v tako gostih zaporednih vrstah k naskoku, da izgubijo cele polke, preden osvojijo eno pozicijo. Na ta način se mora človeški material nazadnje vendarle izčrpati. Rusko taktiko v Karpatih bi lahko imenovali tratenje živih in mrtvih sil. Rusi so v veliki številni premoči in imajo na razpolago ugodno železniško omrežje, a vendar niso dosegli bistvenih uspehov. Nasprotno pa naše čete na vzhodnem krilu dobro napredujejo, v središču karpatske črte pa kakor trden zid odbijajo vse napade. Bliža se trenutek, ko bodo naše čete tudi v središču karpatske črte prešle k ofenzivi. Polagoma se bo ruska premoč zmanjšala, sile se bodo izjednačile in potem Rusi ne morejo več računati na zmago.
BOJI KROG DUKELSKEGA KLANCA.
»Pesti Hirlap« javlja: V odseku ozemlja saroške stolice so namesto dosedanjega miru nastopili živahni boji. V pondeljek ; zjutraj so zagrmeli naši topovi, ki so bom-I bardirali sovražne postojanke. Proti večeru je postal ogenj vse hujši. Rano zjutraj je | sledil juriš naših rojnih črt, ki je imel edino to svrho, da se dožene velikost ruskih sil. To se je popolnoma posrečilo. Rusi so izgubili mnogo mrtvih in ranjenih ter smo ujeli tudi mnogo neranjenih sovražnikov. Podobni boji so bili tudi v vzhodnem delu saroške in zemplinske stolice.
V SAROŠKI STOLICI.
Budimpešta, 9, aprila. »Pesti Hirlap« poroča iz Eperjesa: Na saroški črti izpopolnjuje sovražnik svoje ogromne izgube in se vzdržuje vsakega napada. Na nekaterih točkah se je celo nekaj kilometrov umaknil. Severno od Zbora je poskušal sovražnik podaljšati svojo fronto. Naši letalci so pravočasno sporočili ta manever in tako smo bili pripravljeni na napad Rusov, akterega so plačali z 2000 mrtvimi in ranjenci. Prebivalstvo, tudi v najbolj severnih točkah je popolnoma mirno.
GORSKA VOJSKA.
Veliko presenetljivih trenutkov nudi sedanja gorska vojska v Karpatih. Smukaške patrulje drče po pobočju, izza lovskih stališč za drevesi — velikani raglajo strojne puške, čez gorske hrbte pa žvižgajo granato proti nevidnemu sovražniku. Tu mora vojno vodstvo položaj pravočasno spoznati, nevarnosti se izogniti in šanse izkoristiti. Posamezne postojanke se vedno menjavajo. Važen faktor pri vsem tem je vsekako vreme. Karpatske višine še pokriva sneg in med solnčnimi in I deževnimi dnevi se še vedno vrste sne-I žni viharji; na rodovitni ogrski nižini | pa že sije toplo pomladansko solnce. j počasi prevzame solnce gospodarstvo i nad južnimi pobočji Karpatov, katerih
ceste postajo zopet blatne. Kakor željno pričakujejo vojaki konec te hude zime, ki ji v zgodovini vojska ni para, a prinaša pomlad na drugi strani s povod-njimi in nastalimi močvirji sovražniku in prijatelju nove težkoče, katere bo treba premagati.
PRZEMYSLSKI GENERALI V PETROGRADU.
Iz Rotterdama se poroča po angleških listih, da so generala Kusmaneka, generala Tamassyja in druge generale przemyslske posadke prepeljali v Petrograd.
K PREDAJI PRZEMYSLA.
Krakov, 9. aprila. »Czas« posnema iz ruskih listov, da bodo od przemyslske posadke poslali 30.000 mož v Lvov, drugi del v Kijev in ostanek v druge kraje notranje Rusije. Z odpošiljanjem posadke so že pričeli.
RANJENCI IN BOLNIKI V PRZEMVSLU.
Graški listi priobčujejo: Ruska agencija »Westnik« poroča, da oskrbujejo v Pr-zemyslu našlih 6800 težko ranjenih in težko boinih, ki še niso sposobni za prevoz, začasno številni avstrijski zdravniki in strežniki.
IZ VZHODNE GALICIJE.
Naše postojanke so dobre in naša artiljerija v vsakem oziru prekaša rusko, Seveda, uspehi bi bili še večji, če ne bi bilo tam toliko izdajalcev, ki dajejo Rusom različna znamenja n. pr. zažgo hiše in s tem dajo ruski artiljeriji cilj, kje da se nahaja naša artiljerija. Podnevi se vrši redno topniški boj, ponoči pa strelja tudi pehota. Naš 17. pešpolk je zdrav in cel ter ni razbit, kakor se je splošno govorilo. Drže se izvrstno ter vsi občudujejo vztrajnost naših fantov. V vzhodni Galiciji je na koncu marca in v začetku aprila par dni snežilo. Rusi vporabljajo kroglje, ki so hujše od dum-dum krogel}.
PRED STANISLAVOM.
Po najnovejših poročilih so naše čete zmagovito prodrle pred Stanislav.
POLOŽAJ V BUKOVINI.
Budimpešta, 9. aprila. »Az Est« poroča iz Črnovic; Pred našo fronto se danes ni zgodilo nič posebnega. Severno od Črnovic smo opazili ruskega letalca in ga zasledovali z artiljerijskim ognjem. Nekaj dobro pogojenih strelov je poškodovalo motor, nakar se je letalec moral spustiti na tla. Voditelj, ki je nosil uniformo ruskega stotnika, je bil neranjen ujet.
HRABER ČASTNIK.
Iz Črnovic poročajo: Črnovojniški poročnik Rus je z malim črnovojniškim oddelkom, ki so ga tvorili Rumunci od 38 do 45 leta, pobil 449 Rusov, 731 ranil, 156 pa ujel. Poleg tega je zaplenil mnogo vojnega materijala in toliko kozaških konj, da imajo sedaj vsi časniki in podčastniki njegovega 'oddelka na razpolago konje. Oddelek je od 10. novembra izgubil samo 11 mož. Rusi so za glavo poročnika Rusa razpisali 25.000 rubljev nagrade.
GROF MERAN V ČRNOVICAH.
Dunajski listi poročajo, da je došel v Črnovice bukovinski deželni predsednik grof Meran.
OBSTRELJEVANJE RUSKE TRDNJAVE CHOTIN.
Graški listi priobčujejo iz Bukarešta: »Zina« poroča, da že nekaj dni težka artiljerija avstrijskih čet uspešno obstreljuje rusko trdnjavo Chotin v Besarabiji. Pri svojem umikanju iz jugovzhodnega dela Bukovine so Rusi pustili 100 vagonov pšenice, katero so zaplenile avstrijske čete.
ZBIRANJE RUSKIH ČET V BESARABIJI.
Bukarešt, 9. aprila. »Universul« poroča iz Besarabije: Zadnje dni so došle semkaj velike množice čet iz uralskega in kaspiškega ozemlja. Uradne ruske osebnosti utemeljujejo ta zbiranja čet z dozdevnimi poročili vlade, da namerava Avstrija iz Bukovine vpasti v Besarabijo,
POLOŽAJ NA SEVERNEM POLJSKEM.
Dogodki na severnopoljski fronti zaostajajo sedaj po silovitosti in obsegu za karpateko fronto, vendar Rusi še vedno pod varstvom svojega trdnjavskega pasu napadajo nemške postojanke. Nek tak napad pri Jednorozivcu, na cesti severovzhodno od Przasnysza, je tra|al celih 10 dni. Pred Lomžo streljajo Rusi neprestano s topovi in strojnimi puškami na naše jarke in z granatami požigajo vasi, v katerih sumijo naše rezerve. Osovjec obstreljuje najtežja nemška artiljerija, ki je vpepelila cele dele mesta. Zelo pogosto napadajo Rusi iz gozdov pri Avgustovu in z jezerskega ozemlja pred Suwalkijem. Vsak večji napad čez Krasnopol so plačali Rusi z množicami mrtvih in ujetih. Pravlako so bili brezuspešni ruski napadi iz Kovvna proti vzhodnopruski meji. Značilno je, da na celi severnopoljski fronti nemška artiljerija nadvladuje rusko, čeprav se ta lahko naslanja na svojo težko trdnjavsko arti-Ijerijo,
SAMOSTOJNA POLJSKA.
Dne 3. do 6, aprila se je na Dunaju vršil shod vrhovnega poljskega narodnega odbora skupno z odposlanci iz Ruske Poljske; navzoči so bili zastopniki vojnega odseka (departamenta) in zasebni gostje iz Ruske Poljske, Navzoč je bil tudi eksce-Ienca Bilinski, predsednik poljskega kluba. Odposlanci iz Ruske Poljske so poročali, da zelo gine prejšnja prijaznost do Rusije in da rastejo težnje po neodvisnosti Ruske Poljske, ki naj se z Galicijo združi v eno državno celoto. Sklenilo se je, naj se poljske legije kolikor možno združijo na enem bojišču. V Ruski Poljski se množijo simpatije za legije. Delalo se bo za napredek legij. Vrhovni poljski narodni odbor bc izdal oklic na poljski narod.
POLJSKE LEGIJE.
»Wiadomosci Polskie«, glasilo poljskih legij, izhajajo sedaj v Piotrkovu. Tiskajo se v državni tiskarni pod vodstvom poljskega vojnega odbora. Dne 21. marca se je v Piotrkovu s sodelovanjem legionašev vršila velika poljska domoljubna slavnost.
Novo avstrijsko rdečo knjigo.
Včeraj je izšla rdeča knjiga, ki vse^ buje zbirko dokazov za kršitev mednarodnega prava po državah, ki se vojskujejo z Avstrijo. V uvodnih pripombah te v štiri delo razdeljene zbirke se povdarja, da so oblasti sovražnih držav z diplomatičnimi in konzularnimi funkcijonarji nečuveno postopale in kršile najprimitivnejše določbe celo pri narodih najnižje kulturne stopnje svetega gostoljubja v taki meri, kot se dosedaj še ni nikdar pripetilo. Kot posebno obtežiino je treba pribiti, da se je protipostavni izgon ali aretacija izvr« šila še pred izbruhom vojske.
Tretji del zbirke je posvečen postopanju z avstrijskimi in ogrskimi državljani v Belgiji, Franciji, Veliki Britaniji, Rusiji in Srbiji in obsega točke 38 do 73, povečini zapisnike, vloge na zunanje ministrstvo ali zunanje zastopstvo in končno pisma, ki pričajo o večkrat brutalnem in nečloveškem postopanju od strani oblasti ali pa na* ščuvanega ljudstva.
Končno razpravlja zbirka o kršitvah vojnega prava po Rusiji in Srbiji in vsebuje številne fotografije krogelj, ki so po vojnem pravu prepovedane, pred in po uporabi, od katerih so najbolj zanimive dum-dum krogle. Ta del zbirke obsega uradna poročila in zapisnike v nečuvenem trpinčenju ranjencev, o nečloveškem postopanju z bolniki po bolnicah in o groznem oneča« ščanju padlih vojakov. Točka 128. poroča o strašnem trpinčenju nekega huzarskega podčastnika, kateremu so Srbi odsekali pri komolcu roke, nato zvezali ostanek rok in ga posadili v tem stanju na konja, katerega so pognali v tek. Nekemu drugemu vojaku so napravili luknjo skozi kožo na obeh straneh reber, potegnili skozi prsa vrv ter so ga za to vrv obesili in pod njim zažgali ogenj. Druge vojake so nabodli na bajonete in jih tako nosili okoli. Poroča se o sovražnih napadih srbskih če-tašev, žena in otrok. O Črnogorcih se poroča, da so streljali na sanitetne postaje in veliko število ranjenih in mrtvih vojakov razmesarili.
umu izjavi oorsKin Romunov.
Voditelj ogrskih Rumunov dr. Jolfl Maniu je na zborovanju kokelburškega ko-mitata podal izjavo, ki ima posebno aktu-elno važnost. Kratko in jasno pove ta izjava to:
Z vladarjem in državo so bili in bodo Romuni solidarni, z vladajočim sistemom pa imajo nasprotstva, ki se ne dajo izenačiti. Izjava se glasi dobesedno: Rumunsko ljudstvo je v čutu dolžnosti in višjega nagona samoohranitve, navdušeno v svojem do smrti zvestem mišljenju tudi v časih te velike preizkušnje storilo svojo državljansko dolžnost v po In i meri,
Junaška dejanja in vojaške čednosti* ki jih jc dokazalo na bojiščih, tvorijo neminljivo slavni list brezmejne požtvovalno-sti za dinastijo in drago domovino.
Rumunsko ljudstvo je neoporečno dokazalo, da ni samo brezpogojno lojalno, ampak tudi zmožno svetovni položaj politično prav presojati, kar je pa lo tedaj mogoče, če je naša ckzistenca zagotovljena; potemtakem jc samo ob sebi umevno, da pri žrtvah za domovino nc moremo pozabiti predpogojev za svoj obstanek in da bomo to zahtevali absolutno in odločno in se bomo zanje bojevali kakor v preteklosti tako tudi v bodočnosti.
StollSCe liaiije.
Berlin, 8, aprila, Pod tem datumom prinaša »Frankfurter Zeitung«: Na veliko soboto se jc vršil v Rimu pri kralju ministrski svet. ki se ie posvetoval o stališču
Italije in novih predlogih trojnega sporazuma, Ministrski svet ni našel povoda, da bi sedaj svoje stališče glede evropske vojne revidiral (izpremenil).
italijanska solina o položaje na Balkanu.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Rima: Zadnji dogodki na Balkanu in razvoj bol-garsko-srbskega spora in začasna opustitev napada na Dardanele napravljajo v Rimu viden utis. Prihaja spoznanje, da so bile italijanske predstave o učinku vojne na balkanske narode napačne. Celo »Tribuna«, drugače vedno na strani entente, opisuje položaj zaveznikov na Balkanu in pred Dardanelami zelo neugodno. Pred prvo polovico maja sc združeni napad od suhe in morske strani ne more pričeti. En-tenta je politično kompromitirana in si na-pravlja ravno toliko škode, če opusti svoj napad, kakor tudi izgubi, če bi si ji napad posrečil. Za Angleško in Francosko je ta stvar temeljno vprašanje njenega ugleda v vzhodnem delu Sredozemskega morja, za Rusijo pa je dardanelsko vprašanje najvišji in zadnji cilj vojne. — Poleg tega pa je napad na Carigrad hotel pri balkanskih narodih ustvariti protiutež proti diplomaciji osrednjih sil. Če ententa opusti zavzetje Dardanel, bi s tem izročila velik in nevaren del Balkana brezpogojnemu vplivu osrednjih sil.
Ruska nezadovoljnost s Srbijo.
»Reichsposti« poročajo iz Sofije:
Glasom zanesljivih poročil vlada v pe-frograjskih oficielnih krogih velika nezadovoljnost s Srbijo, ker je le-ta v zadnjem času postala izredno predrzna. Tako je srbski poslanik v Petrogradu dal sotrud-niku »Bir. Vjedomosti« interviev, v katerem je govoril o rešitvi poljskega vprašanja. To se označuje za nedostojno vmešavanje v ruske notranje razmere. Iz Niša ,v Petrograd došle osebe pripovedujejo, da si dovoljujejo Srbi nesramno kritiko nad rusko armado; tako je baje neki visok srbski častnik izjavil: »Treba bo rusko armado ojačiti s par srbskimi polki, da ne bo tolikokrat tepena,«
Srbsko-lioioarski spor.
Milan, 9. aprila. »Ilalia« javlja iz Sofije: Brzojavke, ki jih je bolgarska cenzura dovolila, slikajo položaj med Bolgarsko in Srbijo kot skrajno kritičen. Bolgarska vlada je 2. aprila od Srbije zahtevala končno izjavo, da Srbija v bodoče ne bo dopuščala nikakih nasilnosti proti novosrbskim Bolgarom. Prosila je odgovora do 12. aprila; ta dan se pri kralju vrši bolgarski ministrski svet.
General Pau se vrača iniov.
Katanija, 7. aprila. Semkaj je prispel iz Sirakuze general Pau na povrafku iz Rusije. Odtod se odpelje v Rim.
Milan, 8. aprila. »Corriere della Sera« poroča iz Neapolja: Danes ob štirih popoldne se je pripeljal z direktnim vlakom iz Sirakuze general Pau v spremstvu majorja generalnega štaba De Rentuša in stotnika Melote. General sc je nastanil v hotelu »London«. Danes si je šel ogledati izkopavanja v Pompejih.
Oenoiijev \\\ solijski atentat.
Iz Rima se poroča 8, t. m.: Tukajšnji večerni listi javljajo iz Sofije, da je preiskava radi bombnega napada v sofijskem kazinu spravila na dan jako važne dokaze proti Genadjevu. Genadjev da jc tako kompromitiran, da je njegova aretacija, ko se vrne v Sofijo, neizogibna.
Amerika se pripravlja.
Iz Gene ve sc poroča: Glasom newyor-ških poročil je kongresu došla posebna proračunska zahteva državnega departementa za prvi obrok, namenjen ustanovitvi postaje za ameriško podmorsko divizijo v San Franciscu.
Atentat na egipčanskega sultana.
Rim, 10. aprila. >Agcnzia Štefani« prinaša iz Kaire; Včeraj popoldne ob pol štirih je nek mohamedenski Egipčan, Mohamed Gabil, napadel sultana. Italijanski državljan Geanotti jc prijel napadalca za roko in tako jc krogla zgrešila sultana.
Rumunski zakon o tujcih.
Iz Bukarešta se poroča: Uradni list objavlja zakon o tujcih, ki stopa s tem v veljavo.
Vstaja v Albaniji.
Kolin, 9. aprila. »Koln. Ztg.« poroča Po »Tribuni« iz Valone, da jc v Tirani
zbranih 40.000 vstašev, ki nameravajo osvojiti Drač in nato korakati proti srbski meji.
VSTAŠI OBSTRELJUJEJO DRAČ.
Atene, 9. aprila. Vstaši silovito obstreljujejo Drač. Na hišo Essad-paše je padla granata. Vstaši imajo 6000 mož.
Na morju
PET ANGLEŠKIH LADIJ POTOPLJENIH.
Amsterdam, 9. aprila. Angleška admiraliteta poroča, da so v prvem tednu aprila nemški podmorski čolni potopili pet angleških ladij.
FRANCOZI USTAVILI ITALIJANSKI PARNIK IN ZAPLENILI BLAGO.
Rasel, 9. aprila. (Kor. u.) »Baseler Nachrichten« poročajo iz Milana, da so francoske ladje ustavile italijanski parnik »Aurora« in ga odvedle v Nizzo. Stroji, tkanine in obleka iz Genove, ki so bili namenjeni nemškim trgovcem v Montevideu, so bili zaplenjeni.
ANGLEŽI POGREŠAJO ZOPET PET PARNIKOV.
Haag, 8. aprila. Iz Londona sc poroča, da Lloyd nima nobene vesti o nadaljni pe-torici parnikov, ki so večinoma vozili žito iz Argentinijc na Angleško. Zadnje vesti o teh ladjah je Lloyd dobil z Madejre. Lloyd je zvišal zavarovalne pristojbine trgovinskim ladjam za 60 odstotkov.
Londonski trgovski krogi zatrjujejo, da je angleška vlada odločila kot pristanišče za vse vojne dobave iz Amerike neko luko na severozapadni obali namesto navadnih pristanišč. Kraj se seveda iz bojazni pred nemškimi podmorskimi čolni nepoklicanim ne pove. Tudi zrnje, ki ga je vlada naročila v Ameriki, se izkrca v nekem doslej neznatnem in neznanem pristanišču.
se je m j

Roterdam, 9. aprila. Uradno angleško poročilo pravi, da se je nahajalo na angleški ladji »Falaba«, ki jc bila pred kratkim torpedirana, nad 1000 ljudi. Vsi so utonili.
Angleško uradno poročilo loži nad postopanjem poveljnika podmorskega čolna, da ni dal preje nobenega znamenja, da bi se mogli potniki rešiti.
Španska in vprašanje Tangera.
Na pirenejskem polotoku na jugu Španske ima Angleška svojo posest Gibr-alfer, ki zapira morski vhod v Sredozemsko morje. Na sosedni afriški strani leži Tanger.
Madrid, 8.. aprila. Španski vladi blizu stoječa »Patria« pravi, da španska armada in ljudstvo zahtevata zasedenjc Tangera. To zasedenjc je neodložljiva dolžnost Španske, ki popolnoma nič nc vpliva na špansko nevtralnost.. Tanger je ključ k Gi-braltarski morski ožini in nihče ne more Španski zabraniti, da si pravočasno prilasti ta ključ. Če bi ga kdaj Španska morala vrniti, bi se to dalo zgoditi le proti kompenzacijam.
i v
ifii.
London, 9. aprila. Reuterjev urad poroča iz Nemške južnozahodne Afrike: Čete južnoafrikanske unije imajo velike težave, ker so vsi vodnjaki zastrupljeni. Napajalna postaja I-ubub je uničena, nekaj zemeljskih min je eksplodiralo brez škode,
1
JAPONSKO BRODOVJE ODPOKLICANO.
Kodanj, 9. aprila. Iz Tokia poročajo: Prvo in drugo japonsko brodovje, ki obstoji iz okoli 30 bojnih ladij, je odpoklicano nazaj v svojo postajo, kjer se sedaj nahaja pod polnim parom. Posadki jc prepovedano zapustiti ladje.
ROOSEVELT NA KITAJSKEM.
Berlin, 9. aprila. • Lokalanzeigcr poroča iz Petrograda: Na Kitajskem pričakujejo bivšega ameriškega predsednika Roo-sevelta.
RUSIJA IN JAPONSKA.
Petrograd, 10. aprila. Rusija jc umaknila svoj ugovor proti japonskim zahtevani in jc začela oficijelna pogajanja, da z Japonsko sklene posebno pogodbo glede medsebojnih interesov v vzhodni Aziji.
ANGLIJA IN JAPONSKA.
Manchester, 8. aprila. (Kor. urad.)
Manchcster Guardian^ priobčuje naslednji dopis: Če je grof Okuma v nekem pogovoru rekel, da so japonske zahteve tako neškodljive, zakaj jih potem uradno ne objavijo? Resnica je, da jc Anglija na Daljnem Vzhodu mnogim teh zahtev sovražna, ker nasprotujejo načelom angleško-japon-ske zvezne pogodbe, nasprotujejo tudi ravnopravnosli na trgovinskem polju in resno ogrožavajo stališče mnogih ljudstev.
med njimi tudi ljudstev angleškega naroda. Grof Okuma je ponovil že velikokrat ovr-ženo pravljico, da so kitajskega odpora krive nemške spletke. To se pravi omalovaževati razboritost naših rojakov na Kitajskem. Oni poznajo popolno napačnost te trditve.
Boj za Carigrad.
SMIRNO BOMBARDIRAJO IZ ZRAKA IN Z MORJA.
Berlin, 8. aprila, »Vossische Zeitung« poroča, da so angleški letalci metali na smirnske utrdbe bombe. Obenem so pričele angleške vojne ladje Smirno obstreljevati.
PREVOZ ZAVEZNIŠKIH ČET IZ AFRIKE.
Pariz, 9. aprila. (Kor. urad.) »Agence Havas« poroča: Ekspedicijski zbor, ki je bil pod poveljstvom generala 'D' Amade-ja zbran v Bizerti in namenjen na vzhod, jc svojo vožnjo v Levanto končal v najugodnejših razmerah. Zbor je bil 15. marca pripravljen, da podpre brodovje zaveznikov in angleški ekspedicijski zbor. Medtem pa se ni smelo podaljšati bivanja čet na krovu in zato se je sprejelo gostoljubnost, ki jim jo je nudil Egipt. Francoske čete so v Aleksandriji stopile na suho in bivajo v Ramle, v bližnjem najbolj obiskanem zdravilišču v Nilovi delti. Tamkaj izpopolnjujejo svojo organizacijo in se lahko vsakčas takoj vkrcajo za ono točko, kjer bi bile ravno potrebne. Parada pred d' Amadejem je na vse gledalce napravila najboljši vtis.
RUSIJA IN CARIGRAD.
Petrograd, 10. aprila. Vladna »Rjcč« zopet govori o dardanelskem vprašanju in pravi, da se Rusija nikakor ne more sporazumeti z nevtralizacijo Dardanel, kakor je to predlagalo angleško in francosko časopisje. Niti razrušenje utrdb niti posest samega Bospora ne bi odgovarjala ruskim interesom. Rusija mora imeti nad Carigradom popolno neomejeno posest. Sploh kar misliti ni mogoče, da bi se Carigrad prepustii kaki drugi sili, n. pr. Bolgariji ali Grški. Posest Carigrada odpira Rusiji široko pot do svetovne moči. Rusija lahko proglasi Carigrad za prosto luko in da trgovini še druge olajšave, ki bi bile v prvi vrsti imele pomen za Rumunijo. Sicer pa se Rusija ne more odpovedati izključni posesti Carigrada.
Turki ob Sueškem prekopu.
London, 9. aprila. (Kor. urad.) Tiskovni urad poroča iz Kaire: Zadnjo sredo je angleška straža opazila majhen kavale-rijski oddelek nekaj milj severno od El-Kantara. Po kratkem streljanju so se Turki umaknili. Na nobeni strani nič izgub.
Nemško uradno poročiio.
Nadaljevanje bojev med rekama Maas in Mosel.
Berlin, 9. aprila. Veliki glavni stan: Iz popolnoma razstreljenega kraja Drie Grachten ob Yseri smo zopet pregnali Belgijce. Pri tem smo ujeli 2 belgijska častnika, 100 mož in zaplenili 2 strojni puški.
Kot odgovor na obstreljevanje za našo postojanko ležečih krajev smo z užigalnimi granatami obstreljevali Reims, kjer smo spoznali velika zbiranja čet in baterij.
Severno od sela Beau—Sejour, severovzhodno od Le Mesnila, smo sinoči iztrgali Francozom več jarkov. Zaplenili smo dve strojni puški. Dva ponočna poizkusa sovražnika, da bi te jarke zopet osvojil, sta bila brezuspešna.
V Argonih se je ponesrečil francoski pehotni napad, pri katerem so Francozi zopet uporabljali bombe, napolnjene z omamljivimi plini.
Boji med rekama Maas in Mosel trajajo dalje s povečano silovitostjo. Francozi so imeli pri zopet popolnoma brezuspešnem napadu najtežje izgube. Na nižini Woevre so dopoldne in zvečer brez uspeha napadli. Za osvojitev višine ob Maasi pri Combresu so trajno zastavljali nove sile. Napad iz gozda Selouse severno od St. Mi-lnela se je zrušil ob naših ovirah. V gozdu Ailly počasi napredujemo. Zahodno od Apremonta se je ponesrečil francoski sunek. Francoski napadi zahodno od FIirey-a so se zrušili v našem artiljerijskem ognju, privedli so pa severno in severovzhodno ocl kraja do ljutega boja na nož, v katerem so nadvladovalc naše če le in vrgle sovražnika nazaj. Ponočni napadi Francozov so bili tu brezuspešni. Tudi v gozdu Pretre niso Francozi nič pridobili na prostoru. Poizkus sovražnika, da bi vzel od nas zasedeno vas Bezange la Grande, jugozahodno od Chateaux—Saliusa, se jc izjalovil.
Na Sudelkopfu smo ujeli nekega moža francoskega 334. polka, ki je imel pri sebi dum-dum krogle. Na Hartmannsweiler-kopfu se jc vršil le artiljerijski ogenj.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Dne 7. aprila ob 3. uri popoldne:
Nemški oddelek s 3 strojnimi puškami, ki je južno od Drie Grachten prišel na levi breg Ysere, so belgijske čete napadle in uničile. Vzhodno od Verduna smo v smeri Etain z napadom vzeli točke 219 in 221 in pristavo Haut-Bois in hospital (južnovzhodno od Etaina). Pri Les-Epargessu smo vzeli nekaj ozemlja in obdržali svoje postojanke, ujeli 60 Nemcev med njimi 3 častnike. V gozdovih Aily in Bois Brule smo odbili sovražni napad in nekoliko napredovali, ravno tako tudi v gozdu Pretre. V Ban de Sapt, severno od St. Die-ja smo pri La 1'ontcnelle z mino razrušili sovražno utrdbo.
Ob 11. uri ponoči: Trajno slabo vreme, vendar živahno delovanje med rekama Maas in Mozele, kjer smo sc vzdržali in tudi napredovali. Vzhodno od Verduna smo vzeli dve črti strelskih jarkov. Pri Les Epargesu smo v noči od torka na sredo napredovali za precejšen kos. Nemci so celi dan delali protinapade, pa nič dosegli. Njihov zadnji, posebno ljut napad je naš ogenj uničil in ravno tako smo po več odbitih protinapadih ostali gospodarji pridobljenih postojank v gozdu Ailly. Na tem delu fronte smo ujeli precej sovražnikov. Med vojaki, ki smo jih včeraj ujeli v okolici Hart-mannsweilerkopfa, so tudi vojaki gardnih polkov, ki so jih Nemci po porazu 26. marca spravili na ono mesto.
Boji v Vogezih.
Kolin, 9. aprila. »Kolnische Ztg.« poroča po »Baseler Nachrichten«, da so Nemci zopet obnovili boj za Hartmanns-\veilerkopf. Poskus Francozov, da bi prišli v posest Hirzensteina, je bil odbit. Ranjenci pripovedujejo, da so se v južnih Vogezih na celi črti z veliko silo zopet pričeli boji. Boje zadnji čas močno ovirajo povodnji in slaba pota.
Obstreljevanje Reimsa.
Geneva, 7. aprila. »Journal de Ge-neve« objavlja: Francoska uradna poročila naznanjajo, da Ncmci nadaljujejo z obstreljevanjem Reimsa. Granate delajo največ škode v vzhodnih in južnih delih mesta,
Francoski general Viilaret ozdravel.
Pariz, 9. aprila. »Matin« poroča, da je general Viilaret, ki je bil skupno z generalom Maunourv-jem ranjen, ozdravel in da bo prihodnje dni zopet prevzel službo na fronti.
Irci na bojišču.
Haag, 9. aprila. »Westminster Gazet-te« poroča, cla bodo v kratkem poslali na bojišče 12,000 irskih vojakov.
God belgijskega kralja Alberta.
Milan, 7. aprila. »Secolo« poroča iz Pariza: Belgijci, ki so se zatekli na Francosko in Angleško, se pripravljajo, da bodo čim slovesnejše obhajali kraljev god. Med drugim se izroči kralju velikanska spomenica, katero podpiše tritisoč belgijskih socialistov, ki so bili pred evropsko vojne domalega — republikanskega mišljenja.
Uprava zaplenjenega premoženja tujih državljanov na Angleškem.
London, 9. aprila. (Kor. urad.) Javni kurator sovražnega premoženja na Angleškem je včeraj izdal sedmo poročilo, iz katerega izhaja, da je oddelek od začetka vojne sprejel v svojo upravo premoženj, ki so bila last tujih podanikov iz Angliji sovražnih držav v skupni vrednosti 85 miljonov 306.813 funtov šterlingov. Od tega se je naložilo na obvesti 675.000 funtov. Upravni stroški se pokrivajo iz dohodkov.
Število ujetnikov v Nemčiji.
Berlin, 9. aprila. Wolffov urad poroča: Dne 1. avgusta 1915 so se nahajali v nemškem ujetništvu: Francozi: Častnikov 3868, moštva 238.496; Rusi: Častnikov 5140, moštva 504.210; Belgijci: Častnikov 647, moštva 39.620; Angleži Častnikov 520, moštva 20.207. Skupaj 10.175 častnikov in 802.533 mož.
Razna poročilo.
GROF STCRGKH PRI CESARJU.
Dunaj, 9. aprila. (Kor. urad.) Ministrs-ski predsednik grof Stiirgkh je bil danes krog poldne v daljši avdienci pri cesarju.
GROF TISZA IN GROF STORGKH STA IMELA SKUPEN POGOVOR.
Dunaj, 9. aprila. (Kor. urad.) Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je imel danes popoldne daljši pogovor z ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom ter se je ob 4. uri 50 minut popoldne vrniHv Budimpešto.
KRUŠNE KARTE V AVSTRIJI. -
Dunaj, 9. aprila. (Kor. ur.) C. kr. brzev javni koresp. urad je zvedel, da se vpeljejo krušne in močne izkaznice raren na Dunaju v vseh nižjeavstrijskih in šlezijskih občinah ter v 763 občinah v ostalih avstrijskih deželah.
GROF COUDENHOVE S SOPROGO V PRAGI.
Praga, 9. aprila. (Kor. u.) Cesarski namestnik Maks grof Coudenhove in soproga sta danes zvečer dospela v Prago.
DENARNI POŠTNI PROMET Z NEMČIJO SE DELOMA ZOPET OTVORI.
Dunaj, 9. aprila. (Kor. urad.) Z 10. t. fn. se promet s poštnimi nakaznicami z nemško državo v omejenem obsegu zopet otvori. Najvišji znesek, ki se more potom poštne nakaznice poslati v Nemčijo, se do nadaljnega določi s 500 markami. Posamezen pošiljalec more na en in isti dan oddati v Nemčijo le eno poštno nakaznico.
VELJAVNOST TUJIH KRUŠNIH KART NA NIŽJEAVSTRIJSKEM.
Dunaj, 10. aprila. Nižjeavstrijsko na-mestništvo je odredilo, da se s štajersko, zgornjeavstrijsko, solnograško in moravsko tedensko krušno karto more dobiti na Nižjeavstrijskem izključno le 70 gramov kruha. Na temelju takih kart se ne sme dajati moke. V imenovanih deželah izdane dnevne karte na Nižjeavstrijskem niso veljavne.
NA POSESTVIH NEMŠKIH KOLONISTOV NASELIJO RUSKE KMETE.
Krakov, 9. aprila. »Kurjer Warszaw-ski« poroča, da je ruska vlada sklenila, da na zaseženih posestvih nemških kolonistov naseli ruske kmete. To se nc zgodi samo na Poljskem in v obmejnih gubernijah, marveč naselijo ruske kmete tudi v Galiciji. Naseljevanje bo izvedla agrarna banka.
NEVTRALNI ČASNIKARJI OBIŠČEJO NEMŠKA MESTA.
Bremen, 9. aprila. (Kor. urad.) Vsled fzpodbude centralnega urada za inozemsko službo v Berlinu se namerava v kratkem izvesti potovanje v Nemčiji se nahajajočih časnikarjev iz nevtralnih držav po nemških mestih.
ŽUPANSKE VOLITVE V CHIKAGU.
London, 9. aprila. »Daily Telegraph« poroča: Pri županskih volitvah v Chikagu je propadel kandidat demokratov Robert Schweitzer (Wi!soncv pristaš). Zmagal je republikanec. Prvič so volile tudi ženske.
KATOLIŠKI SAMOSTANI V SVETI
DEŽELI ZOPET OTVORJENI.
Iz Carigrada poroča »Frankfurter Zeitung«, da so v Palestini z dovoljenjem visoke porte zopet odprli okoli 50 katoliških samostanov, ki jih je vlada ob začetku vojne zaprla. Sveta stolica je z velikim zadovoljstvom sprejela ta sklep Turčije.
RUSKE NAMERAVANE NOVE ŽELEZNICE K LEDENEM MORJU.
Ker je Rusija razven ob Ledenem morju odrezana od ostalega sveta, grade nove železnice. Sklenili so da zgrade Mur-mansko železnico; izpopolnili nameravajo železnico Arhangelsk, podaljšati železnico Voloyda-Arhangelsk-Moskva, ki je ozkotirna. Zgraditi nameravajo tudi progo iz Petrosavodska do Belega morja.
llroii izkazi izgub.
Izgube 17. pešpolka:
Ilabjan Sebastijan, nad. rezervist, mrtev (17. okt. 1914); Kovačič Viktor 2. stot., Ponikve, ranjen; Pirnat, Ivan, Sv. Gregor, mrtev (19. sept. 1914).
Izgube 7. in 20. lovskega bataljona:
Rus Ivan, 7. lov. bat., mrtev (2. nov. 1914); Scherlitsch Ivan, lovec, Krško, ujet.; Zetin Ivan, 20. lov. bat., 4. stot., mrtev (28.-29. jan. 1915).
izgube 97. pešpolka.
(r — ranjen, u — ujet.j
Apolonio Nazarij, 2. stot., r.; Bajt Ivan, 5. stot., Rakek, m. (tebr. 1915); Bizjak Peter, 5. slot., r.; Castelan Ivan, 5. stot., Fa-ra, mrtev (febr. 1915); Cestnik Leopold, 2. stot,, iz Postojne, r.; Družeta Matej, 5. st., Barbana, mrtev (tebr. 1915); Ferluga Josip, 8. stot., iz Trsta, r.; Gabori Rafael, 5. stot., iz Trsta, mrtev (20. do 28. februarja 1915); Gleščič Alojzij, 2. stot., Miren, r.; Jurinčič Andrej, 5. siot., Kastav, mrlev (lebr. 1915); Kacin Peter, 5. stot., mrtev, (lebr. 1915); Makuc Ivan, 5. stot., mrtev (febr. 1915); Mauro Ivan, 2. stot., mrtev (lebr. 1915); Milost Štefan, 8. stot., mrtev (febr. 1915); Pavlin Alojzij, 2. stot., Št. Peter, r.; Pregelj Josip, 2. stot., Vipava, r,; Rakušček Alojzij, 2. stot., Drežnica, r.; Rusija Josip, 2. stot., Škrlje, r.; Sepuka Franc, 2. stot., r.; Stanič Karel, 2. stot., Bate, r.; Veregnassi Ivan, 2. stot., r.; Vidmar Ivan, 2. stot., Šturje, r.; Vidrih Alojzij, 2. stot., Erzel, mrtev (20. do 28. februarja 1915); Zabukovec Josip, 2. stot,, Obloke, r.
Cerkvenim ziiorom u maju k :
Karlo Adamič: Kraljici nebes in zemlje. Zbirka Marijinih pesmi za mešani zbor, samospeve in orgle. Cena parlituri 1 K 80 v, glasovi po 40 v. V
Ljubljani 1915. Založila Katoliške Bukvama.
Dvanajst novih Marijinih pesmi, ki bodo našim cerkvenim zborom zlasti za bližajoči se majnilc dobro došle. Te po slogu zmernomoderne skladbo so vseskoz jasno zamišljene, blage v melodiji, fine v harmonijah. Lepe in prikupne so vse brez izjeme, posebno vznesene: št. 1, 3, 6, 7, 11. Iskreno občutena sta tudi sopranska samospeva v št. 4 in 5. Vsled resnične absolutno glasbene vrednosti in hkrati lahke izvedljivosti zaslužijo Karlo Adamičeve Marijine pesmi vsestransko kar najtoplejše priporočilo.
S t a n k o P r e m r 1.
novice«
-j- Poletno bivališče cesarja. Cesar letos ne bo šel na letovišče v lšl, ker je ta preveč oddaljen od Dunaja in bi potrebni, neprestani stik z vladarjem oteževal. Cesar se je lani takoj po izbruhu vojske vrnil iz Išla na Dunaj in biva ves čas v Schon-brunnu. Če bi bila za cesarja, ki je sedaj pri najboljšem zdravju, potrebna izpre-memba zraka, se bo najbrže podal v Ba-den, kjer bo stanoval v veličastnem gradu Weilburg.
+ Ali že imate srečke »Slovenske Straže«? To vprašanje naj bi takoj zastavili vsi prijatelji »Slovenske Straže« vsem svojim prijateljem in znancem. Nujno je potrebno, da so srečke, ki so sedaj v prometu, takoj pokupljene. Le tako je mogoče, da bo loterija do žrebanja dosegla uspeh. Do žrebanja je le še dober mesec. Kupujte torej te dni in naročajte srečke »Slovenske Straže«! Srečka stane samo 1 krono.
+ Občni zbor Jugoslovanske Strokovne Zveze. Redni glavni občni zbor Ju-goslavanske Strokovne Zveze v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 2. maja 1915 v hiši, kjer se nahaja »Delavsko konsumno društvo« (Kongresni trg št. 2). Ob 8, uri dopoldne je za delegate cerkveno opravilo v kapelici Alojzijevišča, Poljanska cesta št. 4. Glavni občni zbor se prične ob 9. uri dopoldne.
-f Naloga malih narodov po vojni.
Vodja mladočehov dr. Kramar, ki se je od začetka vojne držal rezervirano, je sedaj v »Narodnih Listih« objavil članek, v katerem razpravlja o položaju malih narodov po vojni. Dr. Kramar meni, da bodo mali narodi prej ali slej igrali na mejah velikih držav in narodov drugo in večjo vlogo, nego so jo igrali doslej. Tudi Čehi ne smejo zaostati pri tem evropskem preporodu; postati morajo drugi in boljši. Najti se mora notranja edinost celega naroda za skupne naloge; postati moramo možati in resni. Ne smemo se dati navdušiti praznim frazam in naše javno življenje moramo osvoboditi vsega, kar je slabo in gnilo.
+ Nemški krščanski socialei in zunanja politika. Dunajski krščansko-socialni »Volksbund« je imel 31. marca konferenco svojih podružničnih voditeljev. S konferenco jc bil združen tudi poučni večer, katerega se je udeležilo večje število dunajskih krščansko-socialnih politikov. — Po končanem dnevnem redu je dr. Schapacher (ki je lansko leto govoril tudi na nekem shodu v Mariboru) predaval »o bodočem razmerju Avstro-Ogrske do Nemčije«. Govornik je izražal sledeče misli: »Po sedanji vojski se je zvezno razmerje med Avstro-Ogrsko in Nemčijo, ki so ga ustvarili diplomati, vkoreninilo tudi v srca posameznih narodov. Po vojski bo treba misliti na tesnejši stik med obema državama. Posebno važni cilj te zveze jc ojačenje vojaško-političnih odnošajev med Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Obenem pa se naj pripravlja tudi pot za zbližanje obeh držav v gospodarskem oziru. Ta pot naj vodi potem, ko se bodo odstranile vse težave zbli-žanja, h gospodarski skupnosti, ki bo gotovo obe državi ojačila. V skupnem delovanju v kulturnem oziru se je že dosedaj marsikaj doseglo, radi tega te točke niti ni treba posebej omenjati. Predpogoj za srečno rešitev vprašanja o tesnejši združitvi obeh držav pa je predvsem ugodna rešitev narodnostnega vprašanja v Avstriji in obenem tudi rešitev vprašanj, ki sc tičejo dualiz-ma.« Po Schapacherjcvem govoru se jc razvila daljša debata o tem predmetu.
— Bismarckov trg v Solnogradu. »Salzburger Chronik« beleži, da je sol-nograški občinski svet sklenil, naj se del Schvvarzstrafle imenuje Bismarck-platz. List piše o tem sklepu: Nam sc pa. le urivajo misli, o katerih mislimo, da jih nc smemo zamolčati. Zdi se nam, da ni upravičljivo, čo se v sedanjem času v kakem avstrijskem mestu imenuje po Bismarcku kak trg ali kaka cesta, ker to časti so pač zdaj bolj vredni ccsar Viljem II., maršal Hindenburg, maršal nadvojvoda Friderik in vojskovodja Hotzcndorf. Čc se pa že imenujejo v Solnogradu novo ceste in trgi, ne gre li prvo mesto tistemu ce-
sarskemu princu, ki je tako ljubil Sol-nograd in ki je žrtvoval svoje življenje Avstriji: Francu Ferdinandu.
—	Božični darovi ameriških otrok se na Kranjskem tudi o Veliki noči še niso razdelili. Morda se bodo o Binkoštih? Opomnimo pa, da dež. odbor ni kriv, ako se morda darovi razdele še-le ob prihodnjem Božiču.
-f- Baron Henrik pl. Codelli. Iz Gorice: V četrtek 8. t. m. opoldne je v svojem stanovanju na Tekališču Fr. Jožefa umrl baron Henrik pl. Codelli. Izhaja iz slavne rodbine Codellijev, ki so bili ustanovitelji goriške nadškofije. Bil je častni član malteškega reda in častnik italijanske krone. Poleg vdove baronice Lujize roj. grofice Altems zapušča dva sinčka v starosti 11 in 12 let. Pokopljejo ga v soboto v Moši pri Gorici, kjer imajo Codelliji veliko velepo-sestvo.
-f Znižana pomorska vožnja svojcem ranjencev in umrlih vojakov. C. kr. deželno predsedstvo Kranjske obvešča: Po razglasu c. kr, ministrstva notranjih stvari 25. marca 1915 St, 10.688 se obvešča, da so po obvestilu c, kr. pomorske oblasti v Trstu vse po državi podpirane domače pomorske plovne družbe izjavile, da dovoljujejo 50 odstotkov znižanje vožnje tja in nazaj svojcem, ki obiščejo bolne ali ranjene vojake, oziroma, če potujejo k pogrebom vojakov.
—	Nova cesarska naredba glede rudarstva. V vojni rabi država mnogo kovin; iz tujine pa sedaj potrebnih rud ni dobiti, zato prinaša današnji državni zakonik cesarsko naredbo z dne 28. marca, katere namen je izrabili vse domače rudnike v večjem obsegu in tudi vzdržati povečan obseg. Minister javnih del lahko premeni določila rudarskega zakona glede prostih sledov in pridobivanja rud v jamah in na površini, lahko tudi ukaže, da se takoj začne delati v rudnikih, za katere se je dovolilo obrat odložiti. Onim, ki imajo pravice prostih sledov, pa pravočasno ne začno delati, lahko vzame njihove pravice in za časa vojne ne morejo dobiti novih pro-stosledskih pravic v istem polju,
—	Urednik »Slovenca« g, Fr. Terseglav ujet? Roman Bende, uradnik Zadružne Zveze v Mariboru sedaj korporal pri 47. pešpolku, piše svojemu prijatelju Vekoslavu Stražnik, stavcu »Slov. Gospodarja«: Severno bojišče, na veliko sredo 1915. Dragi prijatelj Tudi Tebi v iskren velikonočni pozdrav par vrstic. Oprosti mi, da tako dolgo nič ne pišem; ako že človek misli na koga, v tem hrupu in zmešnjavi pozabi na vse, celo na sebe in vidi samo rešitev svoje naloge. Nimaš pojma o vsem tem, kar se tu godi. Pred časom sem bil pohvaljen od generala pehote. Sem sicer zelo bolan, a upam, da se v kratkem zablesti na mojih prsih druga svelinjal Sporoči g. Žebotu, da je g, narednik Tersegiav od 25. marca v ruskem ujetništvu. Mnogo piruhov nam pošilja v obliki šrapnelov in granat g. sosed Moskal. Veselo Velikonočl Pozdrav prijateljem! Tvoj Roman Bende.
—	Draginja v Ameriki. Dolenjec piše prijatelju iz Amerike: Tukaj je strašno drago. Moka, ki je bila prej po 4 dolarje, je zdaj po 12 dolarjev; pa se menijo fabri-kantje, da bo vsak čas po 15 dolarjev, da bo vse še dražje, ker se tudi tukaj boje, da bo vojska. Tukaj se ne prodaja nobene alkoholne pijače; je vsa dežela zaprta. Če bi dobili človeka, da bi prodajal šnops ali pivo, bi ga zaprli in bi moral plačati do 500 dolarjev.
—	Novi izkaz izgub pešpolka št. 17 smo dobili danes in ga priobčimo v ponedeljek. Izkaz obsega mrtve in ranjeno vojake 17. pešpolka do začetka meseca marca.
—	Učenci ljudskih šol za vojake. Učenci in učenke sledečih ljudskih šol so darovali nabiralnici darov v natu-ralijah pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani jajca kot velikonočna darila za naše na bojnem polju se nahajajoče ali ranjene vojake: Janče, črneča vas, Prežgan,je, Sv. Jurij pod Kumom, Bož-jakovo, Boštanj, Primskovo, Dobovec, Št. Lampert, Višnja gora, Št. Vid pri Zatičini, Št. Rupert, Krško, Leskovec, Vel. Dolina, Št. Jernej, Metlika, Kresnice, Goričane (tovarniška šola), Raka, Zamcško, Krka pri Zatičini, Izlake, Šmarje, Kolovrat, Vače, Polhov Gradec, Polica, Tržišče pri Mokronogu, Št. Janž, Veliki Trn, Kostanjevica, Bušeča-vas, Svibno, Radna, Žalna, Šmartno pri Litiji, Dole pri Litiji. — Učiteljstvu kakor tudi vsem učencem in učenkam se s tem izreka najtoplejša zahvala.
—	Ukrajinska poslanca na Koroškem. Ukrajinska poslanca Štefan Onyszkewicz in Leon Levickij sta se te dni mudila na Koroškem, kjer sta obiskala gališke begunce v Volšberku in pri Sv. Andreju v Lavantinski dolini. Obenem sta posredovala pri koroški deželni vladi radi nekaterih pomanjkljivosti v oskrbi galiških beguncev.
—	Denarne pošiljatve z bojišča.
Meseca deccmbra je bilo potom vojne pošte poslanih od armado na bojišču v notranjost države okroglo 20.000 denarnih nakaznic s skupno vsoto 2,700.000
kron, januarja meseca pa 82.000 denarnih nakaznic s vsoto 10,700.00 K.
—	Tcrminske kupčije z žitom na Ogrskem prepovedane. Ogrski uradni list z dno 9. aprila prepoveduje ter-minske kupčije z letino 1. 1915.; izvzeto je samo sadje in vino. Že sklenjene pogodbe so neveljavne; prestopki se kaz-njujejo z ječo do 2 mescev in denarno kaznijo do 600 K.
—• Poojs treni zglaše valili predpisi na Tirolskem. »Grazer Volksblatt« poroča: Uradni list tirolskega namestnišlva je objavil namestniški odlok z 29. marca, ki po-ojstruje zglašcvalne predpise tujcev na Tirolskem in Predarlskcm izvzemši gotovih krajev. Po tem odloku mora vsak, kdor koga prenoči, bodisi gostilničar ali zasebnik, kakor tudi samostani, bodisi za denar ali brezplačno, trajno ali začasno, v določenem roku tujca priglasiti in ko odpotuje, ga odglasiti. Prestopki se kaznujejo 7. globami do 200 kron ali z zaporom do 6. mesecev.
—	Kraški vodovod. Priprave za zgradbo velikega kraškega vodovoda so toliko napredovale, da se bodo te dni začele razprave o izvršbi tega načrta.
—	Preskrba mest z mlekom. Za kmeta je natežavnejši čas v preskrbi s krmili mesec april in prva polovica maja. Če je vreme prav ugodno, lahko začne sredi maja s svežo zeleno krmo, vsaj detoma, in tako odstrani največjo skrb. Sedaj pa imamo še štiri do šest tednov, polnih skrbi, kako bomo izhajali s pičlo zimsko zalogo, kar je letos vsled pomanjkanja močnih krmi! in otrobov še posebno težavno. Pomnili je treba, da sc letos z moko in žitom sploh ne Sme krmiti in ta stroga prepoved dela živinorejcu, ki goji živino za prodaj in mleko, velike skrbi. Prav odgovarjalo bi potrebam živinorejcev, posebno pri vzreji in mlekarstvu, če bi se dovolilo gotovo množino žita in moke za krmo. Mleka bo vedno mani, ker samo seno in slama ne moreta dati dosti mleka. Mnogo ljudi prodaja molzne krave tudi iz strahu in brezvestni prekupci dostikrat plašijo ljudi s tem, da se jim bo itak vso živino vzelo in tako marsikak kmet proda kravo-molz-nico. Ne pozabimo tudi, da sedaj Galicija in Bukovina sploh ne prideta vpoštev pri produkciji mleka in zato je treba dobivati mleko iz drugih dežel po višji ceni.
—	Zločin ali nesreča? Iz Kandije pri Novem mestu nam poročajo: Dne 15. februarja 1915 na večer je izginil prvi hlapec župana in deželnega poslanca Zurca »Pri Štemburju« v Kandiji. Ta hlanec je v omenjenem kraju malo časa služboval. Prej je bil dolgo let kot domač hlapec pri gostilničarju Janezu Ferlič v Novem mestu. Bil jc zelo marljiv. Dne 31. marca 1915 je priplavalo njegovo truplo po Krki. Prenesli so truplo na suho pri Št. Jerneju, kjer so mrtveca tudi pokopali. Za ta dogodek je izvedelo tudi orožništvo, Dalo je truplo po sestri vtopljenca agnoscirati, Vtopljenec se piše Janez Jordan in je doma iz občine Št, Jernej, Ljudstvo pa je začelo sumiti, da se je najbrž izvršil nad nesrečnežem zločin, kateremu mnenju se je priklopilo tudi orožništvo in to javiio merodajni oblasti. Sedaj bodo truplo izkopali in natančno ogledali, Čudno je le to, da je mrtveca narasla Krka nesla v njegovo pristojno občino.
—	Cena masti v Budimpešti. Dunaj' ski listi poročajo, da velja sedaj v Budimpešti kilogram masti pet kron, v par dneh bo pa kilogram masti v Budimpešti 15 K.
—	Zopet se je »mrtvi« oglasil. Tesarski mojster Franc Grum od Dcvice Marije v Polju .katerega so žc za mrtvega proglasili se je oglasil iz ruskega ujetništva. Na« haja se ranjen v bolnici v Moskvi,
—	Roparski napad. Iz Gorice: V četrtek 8, t. m. ob pol deseti uri zvečer se je zgodil v ulici Codelli krvav zločin. Gosoo vdova Mauer, ki ima trafiko na Corsu Fr. Jožefa, sc je ob tem času vračala domov v spremstvu svoje prodajalke. Vrata v ulici Bertolini so bili zaprta. Gospa jih odpre, zaklene in stopi do vrat svojega stanovanja v pritličju na levo, Ko je odpirala ta vrata, jo nenadoma nekdo z silo udari po glavi za tilnikom. Začela je kričati na pomoč. Gospa Dolenčeva, ki stanuje zraven je k sreči imela toliko prisotnosti duha, da je hitro odprla okna in na ulico klicala za pomoč .Neki poročnik, ki stanuje tam blizu, prihiti s samokresom in hitro odpre vežna vrata s ključem, ki mu ga je gospa Dolenčeva vrgla skozi okno. Toda tolovaj je med tem zavohal nevarnost in pobegnil na vrt za hišo. Zasledovanje je bilo brezuspešno, ker je že izginil v grmovju. Gospa Mauer ima dve težki rani na tilniku in ja zelo opraskana po obrazu.
—	Umrla je pred prazniki občepriljub* ljena in spoštovana gospodinja v Ločni Terezija Kos. Zapustila je pet malih, nedoraslih otročičkov.
—	Pravica javnosti je podeljena 3raz-redni ljudski šoli č. mater uršulink v Gorici.
—	Tri osebe zgorele. V leseni koč\ deželnega hlapca za govejo živino v Rogaški Slatini Ivana Grahovar je 9, aprija ponoči izbruhnil velik požar. Grahovar in njegova dva, 10- in 121etni, sinčka so našli smrt pod razvalinami, žena Marija je pa

še živa ušla na prosto, a jc tudi tako opečena, da ne bo okrevala.
—	Kako Je na štajerskem preskrbljeno za aprovizacijo. Graško namestništvo je nakupilo večje množine krompirja, ki ga bo sedaj oddajalo občinam, zadrugam in kmetijskim podružnicam po primerni ceni. Naročila je nasloviti: »Deželni kulturni inšpektorat c. kr. namestnije v Gradcu«. Krompir se oddaja samo za Štajersko. — V Mariboru niso uvedli krušnih izkaznic, ampak je mestni urad vso zadevo uredil tako: Kdor rabi moko, riž aH krompir, je moral na magistrat svoj čas naznaniti, koliko živil rabi in koliko oseb je pri hiši. Po ključu, ki ga je vlada izdala, se nato predpiše posameznim družinam količina živil. Mesto je nakupilo žito, riž in krompir. Žito melje paromlinar Scherbaum. S posebnimi izkaznicami dobijo družine za znižano ceno moko, riž in krompir za cel mesec. Mestna zaloga živil je v bivši Wessiagovi trgovini v Freihausgasse. Pisarna pa v hiši trgovca Korošca na Magdalenskem trgu.
Goljufije pri vojnih dobavah v Osjeku. Hrvatski listi poročajo, da je preiskava proti budimpeštanskim trgovcem-, ki so varali vojaški erar z dobavljanjem slabega materijala za vojsko, pokazala, da je bilo pri teh kupčijah udeleženih tudi nekaj osjeških trgovcev. Tudi osješki vojaški dobavitelji so vojski pošiljali čevlje s papirnatimi podplati. Stvar že preiskuje osješko državno pravdništvo.
—	Cena beli moki na Ogrskem in Hrvaškem. V Budimpešti so uradno določili ceno najboljši beli moki za mesec april po 80 K 36 vin. 100 kg. V nadrobni prodaji stane 1 kilogram bele moke — če se sploh še dobi — 90 vinarjev, v Zagrebu pa 1 K 20 vinarjev.
—	Slike padlih častnikov in vojakov ta vojni arhiv. Vrhovno armadno poveljstvo je naročilo vojnemu arhivu, naj izda oficijelno delo, ki bo posvečeno spominu pred sovražnikom padlih častnikov in vojakov in bo vsebovalo tudi slike teh junakov. Ravnateljstvo vojnega arhiva se obrača tem potom do vseh, ki imajo take slike, da jih darujejo vojnemu arhivu. Na zadnji strani slike naj se prav razločno in natančno zapiše ime, sarža in polic padlega junaka. Slike ali pisma naj se pošiljajo na ravnateljstvo vojnega arhiva, Dunaj, VII-2, Stiftgasse 2.
Iz seznama izgub št. 156. Praporščak Lukan Ivan, 4. bos.-herc. pp, mrtev. (20.— 27. februarja 1915].
—	Cene govejega mesa v Trstu je na-mestništvo dne 9. t. m. zvišalo za 16 vin. pri kilogramu. Cene, ki imajo veljati do konca tega meseca, so sedaj sledeče: Prednji del prve Vrste 2 K 64 vin,, druge vrste 2 K 40 vin., zadnji del prve vrste 3 K 04 vin., druge vrste 2 K 88 vin. kilogram.
—	Nova bolezen med vojnimi ujetniki tia Srbskem, Iz Soluna se poroča, da se jc med vojnimi ujetniki v Bitolju pojavila nova bolezen. Ljudje se čez dan še precej dobro počutijo, tekom noči jim pa otečejo noge, nastopi nekaka omrtvelost in bolnik umre skoro brez bolečin.
—	Zavrateu umor. Iz Ormoža nam poročajo: Posestnik Andrej Lichten-vvallnor v Jastrovcu pri Ormožu je bil že dolgo časa jezen na viničarja. Jožefa Pinteriča. V noči velikonočnega ponedeljka je Lichtenvvallner prežal na Pinteriča, ko se je ta vračal s svojo ženo in hčerjo iz bližnje gostilne in ga ustrelil. Tudi žena in hči sta bili zadeti. Hčer so marali prepeljati v ormoško bolnišnico. Lichtemvallner je žc pod ključem.
—	Cene železu se zopet povišajo. Z Dunaja se poroča, da namerava avstroogrski železni kartel tekom prihodnjega tedna iznova zvišati cene železu. To povišanje bo soglašalo z zadnjim povišanjem v Nemčiji. Poslovanje velikih kovinskih podjetij raste, zato se morajo pri sklepih staviti daljši roki.
—	Monopol na razglednice v Italiji. »'Frankfurter Zeitung« poroča iz Milana: Finančni minister Riccio namerava uvesti državni monopol na razglednice.
—	Umrla je včeraj popoldne v Dornbergu ga. Frančiška Kavčič roj. Mre vi je, soproga dornberškega župana g. Štefana Kavčič, stara šele 49 let.
—	»Hacin.« Komorna pevka Ana Bahr-Mildenburg je zadnje dni objavila v »Neue Freie Presse« nov podlistek o ranjencu Hacinu, našem rojaku iz kamniškega okraja- za katerega se je plemenita umetnica tako toplo zavzela. Kakor znano je Hacin vsled granate, ki se je bila razletela blizu njega, popolnoma ohromel in otopel. Veliki skrbi in požrtvovalnosti gospe Bahr-Mildenburg se je posrečilo iztrgati Hacina iz dušne in telesne onemoglosti ter je Hacin na potu popolnega ozdravljenja.
—	Smrtna nezgoda. 12letni posestnikov sin iz Jablana pri Mirni Peči je jezdil napajat konja. Ko je uravnaval pokrivalo, ki jo je porabljal kot sedlo, je izgubil ravnotežje in je padel tako nesrečno s konja, da je v dveh urah umrl.
~ Poziv delavcev od 17. do 50. leta v Zagrebu. Vsled odredbe ogrskega domobranskega ministra se moraio v Zagrebu
bivajoči delavci od 17. do 50. leta, tako domači kakor tudi tuji, zglasiti v svrho popisa pri mestnem glavarstvu.
—	Cene mleku na Dunaju. Dunajske mlekarne so 1. aprila povišale cene mleku za 4 vinarje. Veletrgovci z mlekom so izjavili, da povišanje ni upravičeno, a da so prisiljeni sami povišati ceno za dva vinarja, da morejo nabaviti mleko.
—	Zaprli so v Gradcu trgovca s čevlji Maksa Engelharta. Pri dobavi čevljev za ruske ujetniške tabore so prišle na dan nerednosti, ki so privedle do aretacije. Pravijo, da je v to afero zapletenih še več drugih oseb.
—	Prodaja živine izven dežele je prepovedana na Koroškem, Tirolskem in na Hrvatskem.
—	Srečno mesto. V nekem ogr. mestu je mestna uprava določila cene govejega mesa na 1 K 60 vin. To je najcenejše meso na Ogrskem in menda tudi pri nas v Avstriji.
—	Vsi trije sinovi padli na polju slave.
Posestnik Doza v Št. Ilju je izgubil v vojski vse tri svoje sinove, Eden je padel na severnem, drugi na južnem bojišču; najmlajšega sina je pa veliko soboto udaril konj tako s podkvo, da je umrl.
—	Slovenski skladatelj med przemysl-sko posadko. Skladatelj Emil Adamič se je nahajal med przemyslsko posadko in je sedaj ž njo vred v ruskem ujetništvu.
—	Padel ja na severnem bojišču nadporočnik Anton Feigelj, doma iz Slov. Bistrice. Padli je bil jurist in vrl narodnjak.
—	Umrl je v Mariboru narednik domobranskega pešpolka št. 26 Franc Mohor k o. Rajni zapušča mlado ženo. Pogreb se je vršil v petek, dne 9. t. m., popoldne.
—	Tudi lekarnarji hočejo podražiti zdravila. Korporacije lekarnarjev delajo pri vladi na to, cla se povišajo cene zdravilom za 10 odstotkov. Zahtevajo tudi, naj se povišajo cene specia-litetam, ki so bilo nedavno povišane za 20 vin. vsak komad.
—	Vsi enaki na bojnem polju. Pri Reimsu jc padel sin nekdanjega prezidenta fracoske republike Casimir-Perijerja. Padli je imel mnogo milijonov znašajoče premoženje.
Svojo prijateljico umorila. 231etna Elizabeta pl. Lomertz in 321etna vdova Klara pl. Neumann, obe pripadajoči naj odlične,jšim draždanskim krogom, sta bili najboljši prijateljici in prva je vsak dan hodila k drugi na popoldansko. južino. Tako je bilo tudi nekega minolih dni. Po 5. uri je Lomertz prišla v kuhinjo in prosila prijateljičino kuharico, cla ji da sekač ali velik nož. Kuharica ji je dala zahtevano, nakar se je Lomertz vrnila v sobo k prijateljici. Čez kaki dve uri je prišla v sobo sobarica in našla gospo Neumann v krvi na tleh že mrtvo, zraven nje je pa ležala onesveščena Lomertz. Le-to so takoj aretirali. Razno okoliščine kažejo, da sta bili Lomertz in Neumann vneti za enega in istega moškega ter da je Lomertz ubila svojo tekmovalko iz ljubosumnosti.
—	Žrebanje razredne loterije. Zadela je 2C.OOO kron št. 24.794, po 10.000 kron št. 68.634 in 148.981, 5000 kron št. 63.494.
—	Razredna loterija. Včeraj so bili izžrebani sledeči dobitki: 25.000 K dobi št. 1809, 20.000 K dobi št. 95.377, 10.000 K št. 67.395, po 5000 K dobe številke 19.526, 91.033 in 98.860.
Have molitve za mir.
Rim, 10, aprila. Državni tajnik kardinal Gaspari je izdal sledeči dekret; Sv, oče je ukazal, da se pri majnikovi pobožnosti moli od njega sestavljena molitev za mir, s katero je združen odpustek 300 dni vsak dan. Odpustkov se more udeležiti vsak, kdor se je vsaj 20 krat udeležil majske mirovne molitve.
igriški mm za flngleSo.
New York, 9. aprila. (Kor. urad.) »Nevv Yorker Tribune« poroča iz Oma-he: Deset železniških vlakov s kroglami za puške za angleško armado je odšlo v London. Vsak vlak je imel 20 voz in je vozil 300 ton svinca iz Ne\v Yorka. Newyorške »Times« poročajo, da je municijski tovarnar Lehmann v New Torku izjavil, da jo bilo pri njimi naročenih, ko je zapustil Liverpool, granat v vrednosti 700 milijonov. Naročila pa ni mogoče izvesti. Lehmann je pripomnil, da sc bo morala vojska jeseni končati, ker bo do takrat zmanjkalo municije.
Pariške aviomoliilisiinje.
Lyon, 9. aprila. (K. u,) »Republican-poroča iz Pariza: Pariške dame, ki imajo od policije dovoljenje, da smejo voziti avtomobile, so ustanovile avtomobilski klub. Članice kluba bodo na razpolago vojaškim oblastim za vojaške namene.
Foroik m zasledovan n.
London, 9. aprila. Kapitan parnika »Theseus« javlja, da ga jc 29. marca napadel podmorski čoln. Parnik jc vedno izpreminjal svoj kurz in ušel zasledovanju.
Torpedlron ribiški parnik.
London, 9. aprila. »Daily Chronicle« poroča iz Grimsby: Slutijo, da je bil ribiški parnik »Zarine« od nemškega podmorskega čolna torpediran. Parnik se je potopil.
LiifflljaDSke novice.
lj Na socialnem tečaju S. K. S. Z. 8, t.
m. je razpravljal voditelj tečaja, poslanec dr. K r e k o konzumni štatistiki. Izvajal je, da se vodi o vseh stvareh statistika, samo o tem ne, kaj da človek potrebuje, da se preživi. Priporočal je vsem, naj vodijo zapiske, ki naj obsegajo, koliko se izda za stanovanje, hrano, obleko, kurjavo, izobrazbo, zabavo in za zdravje, da se s številkami dožene, koliko da človek potrebuje, da se preživi. Osobito važnost je polagal na izobrazbo. Sveto pismo, postave, ki tičejo posameznika, bi morala imeti vsaka rodbina. Ako bi ne imeli Mohorjeve družbe in zadnja leta naših izobraževalnih organizacij, bi bilo med slovenskim ljudstvom za izobrazbo zelo slabo preskrbljeno. — Prihodnji socialni tečaj S. K. S. Z. bo v ponedeljek dne 12. aprila ob pol 8. uri zvečer v prostorih glasbenega društva »Ljubljana«, Jurčičev trg št. 3, II. nadstropje.
lj Kurzi Slovenske krščansko-socialne zveze. Ker se v nekaj dneh otvorijo vsakoletni običajni kurzi S. K. S. Z., in sicer kurzi za nemščino, hrvaščino, laščino, stenografijo in kurz za umetnost, naj se oni, ki se še niso oglasili in žele obiskati kak zgoraj omenjeni kurz, oglase v ponedeljek, 12. aprila od 6. do pol 8, ure zvečer v prostorih »Ljubljane«, Jurčičev trg št. 3, II. nadstropje. Oni, ki so se žc oglasili, dobe pismena navodila.
lj Šentjakobsko prosvetno društvo bo
imelo v nedeljo, dne 1. aprila ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih predavanje. Ker bo predavanje zanimivo in bo predaval tudi odličen govornik, se vsi člani in članice tem potom najvljudneje vabijo, da se tega predavanja v čim večjem številu udeleže. — V nedeljo, dne 18. t. m. bo ob 7. uri zvečer društveni občni zbor. Člani in članice se vabijo, da se tega občnega zbora v obilnem številu udeleže in naj agitirajo za društvo, da se društveno življenje poživi in pomladi.
lj Društvo »Pripravniški dom« bo imelo svoj občni zbor 25, aprila ob pol 12, uri v posvetovalnici »Kat. tiskovnega društva«, I. nadstropje. K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Pogreb gospe Ane Bahar, ki je pred leti orala ledino na slovensko krščansko-socialnem delavskem organizacijskem polju, je bil 8. t. m. popoldne. Udeležba je bila res zelo lepa. Med drugimi smo opazili tudi drž. in dež. poslanca Gostinčarja. Dolgoletno odbornico in soustanoviteljico ženskega oddelka S. K. S. Z. je spremljala tista Zvezina zastava, pod katere okriljem ni zamudila nobene priredbe in nobenega izleta naše organizacije, dokler je bila blaga rajnica šc krepka in zdrava.
lj Zanimiva pravda. Kakor znano, je Kamila Theimer vložila proti našemu odgovornemu uredniku in proti g. deželnemu glavarju tožbo za odškodnino 160.000 kron. Ta škoda naj bi ji nastala vsled razžaljenja časti. Pri današnji razpravi je bila tožba popolnoma zavrnjena in bo morala Kamila Theimer plačati pravne stroške. Kamila Theimer je bila osebno navzoča.
lj G. tržni nadzornik Ribnikar je kot občinski referent za aprovizacijo v včerajšnji seji magistratnega gremija odklanjal od sebe odgovornost, da sedaj ni Ljubljana preskrbljena z živili tako, kakor bi bilo želeti. Zvračal je vso krivdo na deželno vlado, češ, da magistratu ne da odgovora. Naše mnenje pa je, da je pri vsaki stvari uspeh, če se ob pravem času prične misliti.
lj Poročil se bo v ponedeljek gosp. Franc Bezlaj, strojni stavec v Katoliški tiskarni, z gdčno. Mici Zagorjan iz Šiške. Bilo srečno!
lj Pozor! Obrtniki in trgovci se opozarjajo, da poteče termin za naznanila usnja, kož, kožic in strojil v torek, dne 13. aprila. Naznaniti jc vse to po stanju prejšnjega tretjega dne (sobote). Termin za naznanilo gumija (kavčuk) poteče pa dne 15. aprila. Tozadevne tiskovine se dob6 pri obrtnem oddelku mestnega magistrata, kamor je izpolnjene tudi doposlati.
lj Poročil sc je veliki ponedeljek v mestni župni cerkvi sv. Jakoba gospod Sigmund Kastner, kadet 27. dež.-bramb. polka, z. gdč. Elizabeto Schei-nigg, hčerko c. kr. vladnetra svetnika Ivana Scheinig^.
lj Po bojih z Rusi dne 25. marca je pogrešan poleg poročnika 27. pešpolka St. Velkavrha tudi praporščak Stanko T o m i n c, oba iz Ljubljane.
lj Velikonočno praznovanje v bolfiiš> niči II, drž, gimnazije. Velikonočni ponedeljek se je vršilo v II. drž. gimnaziji velikonočno praznovanje. Pri tej priliki sta raz-, delili ranjencem nadzorovalni dami bolnišnice gospa štabnega zdravnika dr. Trenta lerja in gdčna. Astra pl. Mattanovich, kakor tudi gospa dr. Paichel in inšpekcijski častnik nadporočnik Cyvin obilnoštevilna darila, Ranjenci so bili vidno ganjeni veselja čez to presenečenje in so najprisrčneja zahvalili vsako damo posebej.
lj Obdelovanje zemlje. Za obdelovanja zemlje na mestnih travnikih za Bežigradom se je oglasilo 123 oseb, neoddanih je še devet parcel. Brezplačno sc odda za obdelovanje zemlje tudi mestni travnik za mestno klavnico in domobransko vojašnico. Ta travnik je bil na javni dražbi, ki pa ni imela povoljnega uspeha,
lj Olepšava Ljubljane. Magistratni gremij je dovolil nekemu Tintarju iz Spodnje Šiške postaviti stojnico na Vodnikovem tegu, Josipini Jeršek pa stojnico na Ambroževem trgu. Prošnje za stojnice so bile odklonjene Neži Sire, Ani Fleišer in Mariji Jeras.
lj Žganjarne. Magistratni gremij je odklonil prošnjo Ivana Bernika v Sp. Šiški za nov žganjetoč. V Sp, Šiški je namreč že 13 žganjam. Res čudno bi bilo, da bi se sedaj, ko primanjkuje kruha, otvarjale — nove žganjarne, V sedanjem času bi bilo najbolje sploh vse žganjarne zapreti.
lj Najdena je na progi Ljubljana-Trst srednja svota denarja. Dobi se na Resi je vi cesti št. 25, I. nadstropje.
Droime vesli z Dojila.
G. Konrad Šimnic, praporščak pr) 17. pešpolku, piše svojemu bratu, kaplanu pri Sv. Petru v Ljubljani č. gosp, Edvardu Šimnicu, oziroma svojim sta' rišem, naslednje vojno-poštne dopisnice s severnega bojišča: 4. marc. Dragi stariši! Prejel same Vaš list, katerega sem se zelo razveselil. Do danes sem še zdrav. Hudi dnevi so in noči še hujše. Strašni boji in mraz. Krogla mi je šla skozi rokav, a me hvala Bogu ni zadela. — 5. marca. Dragi brat! Do danes sem, hvala Bogu, še zdrav .in ne-ranjen. Cel mesec so bili hudi boji, mraz in sneg; prenočevali smo na prostem. yse to nas je sicer precej zdela lo, a zdravja mi ni vzelo. Prosim, spominjaj se me pri sv. maši. Dr. Kulovee jc še vedno tu. Te. dni je padel med drugimi stotnik Sočnik, Tvoj sošolec; ravno preje jc bil odlikovan in povišan v stotnika. Moj sluga je tudi padel tri korake za menoj, zadet v prsi; nobenega glasu ni bilo iz njegovih ust — bil jc v hipu mrtev. — 9. marca. Dragi brat! Vse najboljše k godu! — Jaz sem, hvala Bogu, šc zdrav; še vedno upam na srečen konec. Tu pomalem sneži in mraz je; pri vas so že gotovo vijolico.
—	Prejel sem srebrno kolajno I. razreda. — 9. marca. Dragi o/če! Želim Vam k godu vse najboljše: dolgo in srečno življenje in srečno večnost!
—	Včeraj sem prejel za odlikovanje pri naskoku srebrno kolajno I. razreda. Bog daj še v naprej srečo. Tu je mraz in sneg. Dosedaj sem še zdrav. Ve lepo pozdravim in poljubim, posebno mamico! — 22. marca. Dragi stariši! Bližajo se lepi velikonočni prazniki. Želim Vam, cla bi jih kolikor mogoče veselo in srečno obhajali. Jaz, če bom zdrav, jih bom v gromeju topov. Upajmo, cla jih bomo drugo leto skupaj in bolj veselo obhajali. Tu jc kakor po navadi: enkrat gazimo po močvirju, drugič so plazimo po gozdu, pa zopet po hribu — povsod nas je dosti. Zadnji dnevi so postali precej topli, tako da imamo lep začetek spomladi. Vse skupaj, posebno pa mamico, lepo pozdravljam in poljubljam! Vaš Konrad.
Antikvariat Katoliške Bukvarne v Ljubljani
ima na razpolago po skrajno nizkih
cenah:
Grundkotter: Anleitung zur christli-clien Vol kommenheit. Regensburg 1867. Vez. 1 K 60 v.
Robitsch: Geschichte der christllchen Kirche. Schaffhauscn 1863. Drugi natis, vez. 1 K 80 h.
Segur: Das Papstthum, seine Begrftn-dung und seine Bedeufung in der Kirche. Mainz 1863. Vez. 60 v.
Segur: Die Frtimminkeit und das in-nere Leben. Mainz 1871. 7. zvez., vez. v petih knjigah 2 K 80 v.
Segur: Abendstnnden ftir das katho-lische Volk oder IeichtiaMiche Be-lehruncjen iiber alle V/ahrheiten der Relicjion. Mainz 1864. Drugi zvezek, vez. 1 K 60 v.
Bergamo: Ermahnunpen im Beiclit-siahle. Mainz 1872. Vez. 80 v.
Drexelius: Jesus Christus, die Wonne des Menschengeschlechts. Mainz 1865. Tretji zvezek, vez. 2 K.
Bevr: Prediaten auf alle Sonn- und Festtage des kath. Kirchenjahres. 1. Jahrg., Klagenfurt 1871. Broš. 1 K.
VVohlmann: Fastenpredigten iiber die Bestimmuncen des Menschen. Regensburg 1873. Broš. 50 v.
Liedl: Sonntaasnredlgten iiber Glau-bens- und Sitten!ehre in vier Jahr-gancen. Lindau 1878. Štirje zvezki, broš. 2 K.
P. Leonardo von Porto Maurizio: Mis-sionspredigten. Regensburg 1892. Dva zvezka, broš. 2 K.
Schlor: Betrachtnngsbnch fur Kleri-ker und Priester iiber den ganzen Inhalt des heiligen Evangeliums. Graz 1874. Trije zvezki, vez. 2 K 40 v.
Schior: Rette deine Seelel Ein Betrach-tungsbuch fiir Christen in der Welt. Graz 1874. Vez. 1 K.
Silbert: Conversations-Lesicon d. geist-lichen Lebens. Regensburg 1839. Dva zvezka, vez., z mnogimi slikami 1 K 80 v.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
mOOCmiNKTURA RAZPOŠILJA
1 lekarnarja PiCCOLbja
v Ljubljani
PO POVZETJU
ffiW \ steklenica ZO sisiarfee.
Naročila po povzetji.
Izgubil se je v mootu

K
PoJtan najditelj naj sporoči svoj ne»!ov upesvi ,,Slovcnea" pod številko 767.
izrekamo trm potoni blagor, gospema Posch-ovi iz Liutiliane in Znrmkavi iz Ltoba ter biagur. gospodu dr. Kudezu za vso izredno l.ubezoivust, ki so nam ju izkazo\ali U oni našega zdrav!,enja na ljubljanski obrtni šoli.
M. Kovačtč, Mit Kosicck1, J. fenl
Večje trgovsko podjetje iščo spretnega, v mešani stroki dobro izvežbanega
Hotel „LL0YD" sprejme
759
sofrudnika
Prijave, odnosno ponudbe sprejema uprava tega lista pod znamko »N. P. 759.«
eni—»r-ic
Išče se
13 CDCUC
postrežnsca
za stalno čiščenje hiše, stanujoča v bližini Resljeve ceste. Več se poizve: A. Šinkovic, Mestni trg.	745 3
z dežele.
758
Proda ali v najem se odda takoj nova
enonadstropna M
ki Ima 3 prostorne sobe, kuhinjo, jedilno shrambo, verando, spodaj prostorno klet, dva večja prostora in drvarnico. — Pogoji po dogovu. Pripravna je za vpokojenega gospoda ali obitelj. — Natančnejši podatki pri lastniku: Jos. Lavrič, Št. Vid pri Zatičini, Dolenjsko.	760

Zahvala.
Podpisani rodbini izrekate najiskrenejšo zahvalo za udeležbo pogreba pokojnega
Martina Potočnika
nadučitelja v p.
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa sosedom, slavnemu učiteljstvu ter vojakom ranjencem in njih četovodju g. Šinkovcu in sestram Rdečega križa c. kr. tobačne tovarne.
Prav posebna zahvala pa bodi izražena preblagorodni rodbini vitez Strahlovi iz graščine Stara loka.
763
V Ljubljani, 10. aprila 1015.
Rodbin! Potočnik In dr. Košenlna.
Posebno lelcs je veliko ležeče na dobrem poljskem orodju, da se delo z lahkoto
in hitro opravi, vsled tega naj vsak kose naroči le pri gospodu
F. S. Skrabar v Višnjfgorl,
kateri že več let razpošilja priznano najboljše, garantirano dobre	761 10
KŠi
v dolgostih 56 po
61
67 cm
72
78 in 84 cm
K 1-90
K 2-30
Pri naročilu na 10 komadov skupaj poštnine prosto vsako postajo. Preprodajalci dobe primeren popust.
Mestni mngis rnt ljnbljnnslii,
dne 10. aprila 1915.
761
S t. 3704.
749
IHbfili* vw 1,
Ponudbe je poslati z označbo cer.e na
Centralno mlekarno, Snčak pri Peki.
p
es.m tnagis
dne 6. aprila 1915.
St. 5601.
Mestne njive ob Gruberjevem prekopu med domobransko vojašnico in mestno klavnico v kat. obč. Poljansko predmestje se oddado neimovitim ljubljanskim rodbinam brezplačno v najem.
Reflektanti naj se takoj pri mestnem magistratu (gospodarski urad) zglase, kjer poizvedo vse posamezne pogoje.
Z ozirom na pretečo nevarnost, da se zaneso k nam koze, opozarja podp;sani mP8tni magistrat, da je cepljenje proti kozam najuspešnejše sredstvo zavarovanja proti t^j bolezni, tir nujno vabi vse one, ki še niso bili cepljeni, in vse tiste, pri katerih je že poteklo 6 let jo za njeni cepljenju, da te dajo cepiti, oziroma nanovo cepiti proti kozam.
Javno, brezplačno cepljenje proti kozam pričelo se bode letos 12. aprila in
vr«Uo vsak dan lizvzemši nedelje) do 30. a rila v Mestnem domu, in sicer opoldne in ob 3. uri popoldne.
K temu cepljenju naj starši privedejo tudi otroke, ki še niso cepljeni, in one "ohk'i otroke, ki sedaj nimajo šolo in se v šoli ne morejo cepiti.
Posebna v aLi la k cepljenju se lefos ne bodo dostavljala.
se sprejmo proti dobri plači v trajno delo pri Hintz & Ullrich, posta in železniška postaja Bruck ob Muri, Štajersko. 752
nek kolesar mod vožnjo iz Dolškega-Dol-Ileričevo • Št, Jakoliski most.Ljubi ana. Najditelj se prosi da jih odda v tamošnjem župnišču ali pa jih pošlje na ui ravo „Slovenca", kjer dobi povrnjene toza-devue stroške.	754
Vabiš®
Hranilnice in posojilnice v Ribnici
registrovane zadrugo z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 18. aprila 1915. ob 3. uri popoldne v uradni sobi Hranilnice in posojilnice.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskegn znključka za leto 1914.
4.	Slučajnosti.
V slučaju, da bi ne bilo navzočih pri prvem občnem zboru zadostno število članov, se vrši pol ure pozneje na istem mestu z istim dnevnim redom drugi občni zbor. ki pa sklepa brezpogojno ne glede na število članov.
750
Odbor.
Sprejme se takoj
■V
za čevljarsko obrt. Dečki z dežele imajo pred-nost. — Anton Fogačar, čevljarski mojster, Kamnik.	TU
Kupi se več vagonov
Ponudbe pod naslovem »mrva« poštno-ležeče Ježica pri Ljubljani.	737 3
Na prodaj je več vrst
766
po zelo nizki ceni za olepša nje vrta, 150 kreuison ramlerjev, mačeh, marjetic, ter za ogra o vrta cementne cevi in mrežasta vrata pri Bratoku, Spodnja Šiška št. 53.
Išče se
za župnišče v Istri. — Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod štev. 753,
Išče se
768
novanie
3 sobe, huhinja in pritikline za majev ali avgustov termiti za manjšo rodbino. - Ponudbe sprejema uprava pod šifro ,3 osebo'.
r-?;
a—a—a—■
tsuarna zarezanih sfrelniltoo ponudi v vsaki poljubni množini dsojno zarezan!
crtantc«®
s poševno obrezo in priveznfm nastavkom Uf&z odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpreprostejše, najcenejše in pa najtrpežnejše kritje streh sedanjosti.
Na željo pošljemo vzorce in popis.	711	Spretni zastopniki se sprejmejo.
General med slovenskimi vojaki pri sv. obhajilu.
Ivan Tratnik, četovodja pri 87. pešpol-ku, pionirski oddelek, doma iz Zadretja, piše s severnega bojišča:
Z veseljem Vam naznanim, dragi rojaki, da Vaši sinovi, bratje ali možje pešpolka št. 87, kakor so zvesti v vojaški službi, tako se na bojišču zavedajo tudi dolžnosti do Boga.
Veselje se je videlo na obrazih naših iantov, ko so izvedeli, da je polkovno poveljstvo izdalo dovoljenje, da sme vsak opraviti sv. velikonočno spoved. Ginjen je človek, ki opazuje vrle Spodnještajerce, kako pobožno se pripravljajo na sprejem sv. zakramentov ter s spoštovanjem pristopajo k mizi Gospodovi. Res, kakšna sprememba! Oni, ki so kakor levi v boju in neustrašeni pred sovražnikom, se klanjajo pred Najsvetejšim ter mu izkazujejo vredno mu čast in zahvalo. Vojaki ga prisrčno prosijo podpore in milosti še v bodoče.
V vednem spominu mi ostane oni srečni in veseli dan, ko sem v družbi gospoda generala pokleknil k obhajilni mizi ter smo tako skupno prejeli sv. obhajilo. Ta dan si bom zabeležil kot najsrečnejši dan, kar sem jih preživel v sedanji vojski.
Kaj ne, lepo in posnemanja . vredno! Vsa čast našemu vrlemu in priljubljenemu gospodu podpolkovniku Hoznerju, kateri po očetovsko skrbi za nas, svoje podložne, ne samo v bojih, pohodih itd., temveč na skrbi mu je tudi naše dušno stanje. Vrli poveljnik želi, da bi vsak vojak izpolnil svojo versko dolžnost ob velikonočnem času. Samo ob sebi je umevno, da to izvršiti ni lahka stvar na bojnem polju.
Drugače pa se imamo kakor navadno na bojišču. Kadar pridemo z »moskali« skupaj, jim ali voščimo srečno rajžo na oni svet, ali pa jim pete namažemo, da lažje bežijo. Tistim, ki niso za prvo ali drugo sposobni, pa dovolimo, da pridejo k nam. Najprej pa se morajo ločiti od svojih pušk, potem morajo vzdigniti roke in čakati, kakor da bi za dež prosili in sicer tako dolgo, da se jih usmilimo ter sprejmemo, oziroma pošljemo v pribežališče grešnikov.
Sv. ie Katoličanom ZdruZenih drŽav.
Rim, 7. aprila. Sv. oče je zaslišal 6. t. m. v posebni avdienci zastopnika »Associated Press«. Naročil mu jc, naj pozdravi v njegovem imenu katoličane Združenih držav in naj jih pozove v njegovem imenu, naj ničesar ne store, kar bi lahko podaljšalo vojsko. Če bi se predsednik Wilson odločil, da posreduje, bi ga najprisrčnejše podpiral.
OB RAVKL
Vojni poročevalec :>Berl. Tageblatta« Rihard Forster opisuje opustošenja ob Rawki tako-le:
Žalosten in puščoben vtis napravljajo neobdelana polja posebno sedaj v prvem pomladanskem solncu. Daleč na okrog ni na zapuščenih poljih opaziti nobenega človeka; pač sloni ob razvalinah razstreljene hiše, zavit v svoj rjavi ovčji kožuh, kmet in se leno solnči, in par babnic v pričeče rdečih krilih stoji skupaj in klepeče. Živino so Rusi ljudem pobrali, delazmožni možki pa leže v strelskih jarkih, ako jih že davno ne krije zemlja. To je res, vendar pa bi se morala vsaj tu in tam opaziti volja za delo, vsaj skromen poizkus, da se razdejano zopet popravi in reši, kar se morda še rešiti da. Toda ti ljudje so nepopisno ravnodušni nasproti svoji usodi in v jeseni bo, če se v kratkem ne sklene mir, preko te dobre, plodne zemlje korakal glad. Statistično se je dognalo, da so tri četrtine vse Poljske prizadete po vojni. Nobena desetih guber-nij ni ušla svoji usodi in 5500 vasi je razdejanih. Škoda se ceni na eno miljardo rubljev.
Nemalokrat sem videl in opisal žalostne sledove vojne, toda nikoli mi ni beda, ki sledi vojni, tako jasno stopila pred oči in me tako prevzela kakor ondi, kjer je nekoč stala mirna vas Z. Noben strelski jarek, nobeno artiljerijsko kritje ne kaže, da bi bil tu divjal kak srdit boj. Na svojem begu pred zasledujočimi Nemci so šli Rusi tod le skozi ter so, da bi vzeli zasledovalcu vsako zavetišče, požgali vse hiše in skednje. To delo pri lesenih, s slamo kritih kočah, kakor so tukaj obične, ni bilo težko. Podzemske kleti ruski kmet ne pozna. Na celini postavi iz neobdelanega kamenja dva čveterokota, približno po 5 m dolga in 4 m široka; vmes je kaka 2 m širok hodnik. Na tem, morda meter visokem ciklopskem zidu se potem dviga enonad-stropna lesena zgradba brez vseh arhitektonskih umetnij. Ena vrata na cesto, druga na dvorišče in po ena s hodnika v oba pri-zemna prostora, vsak z enim samim oknom — in hiša jc gotova. Prostor pod slamnato streho služi kot shramba za poljske pridelke in orodje, ki jih ni zaupati nezaklenjenemu lesenemu skednju za hišo. Le dimniki in peči so zidani ter so zato tudi veči-
noma kljubovali ognju. Toda v Z. so Rusi tudi te do tal razdrli. Zažgali so vsako hišo posebej in le ene, ki je bila začuda zgrajena iz opeke, niso mogli razdejati. Čisto natanko so se videla od dima očrnjena mesta na vseh štirih voglih, kjer so Rusi poizkušali zažgati. Ker se jim to ni posrečilo so razbili okna in vrata in odnesli vse, kar ni bilo pribito. Poleg svojih nekdanjih bivališč so kmetje sedaj skopali v zemljo jame in jih pokrili s kamenjem, deskami in gr-mičjem, Iz mnogih izmed teh jam se po tenki cevi dviga dim z ogrevajočega ognjišča. In v teh jamah stanujejo sedaj ljudje — cele družine na prostoru 4—5 kvadratnih metrov. Talna voda Rawke prodira v jame in v takih razmerah se lotijo različne bolezni tudi tako utrjenega, za vremenske vplive neobčutljivega ljudstva, kakoršno prebiva tod. Čuditi se je, kako ravnodušni so nasproti popolnemu uničenju vsega svojega imetja, kakor bi se to razumelo samo po sebi. Le malo kmetov začenja z delom, da si zopet dvignejo porušene domove. Pri svojih podzemskih prebivališčih so si izkopali jame; čeznje polože v bližnjem gozdu ukradena smrekova debla. Na olupljenem, v solncu se lesketajočem deblu stoji mož v žaframormenih, zeleno križastih hlačah, v jami pa stoji njegov tovariš. Tako pote-zala veliko ročno žago gor in dol, da seža-gata deblo v deske. Ob robu jame pa sede ženske v svojih kričeče pisanih nošah brez vsakega dela ter klepetajo in se smejijo — pisana slika brezskrbne veselosti s turobnim ozadjem razdejanja, ki ga povzroča neusmiljeno kruta vojna. In ti veseli ljudje nimajo ne domov, ne živine, marveč le najnujnejše za prehrano in neobdelana polja.
Kroglje, Ki oiso zadele.
Predstavljamo si, da v vojski smrt vedno kosi, a pozabljamo, da vedno tudi v vojski ne gospodari smrt. Večkrat tudi v najhujši bitki Gospodova dekla, smrt, pozabi na svoje delo. Nekaj zgledov:
V	strelskem j a r k u. Vojaki se naslanjajo na prsteno ali cementno steno in gledajo, kam naj streljajo. Granate rijejo po zemlji, šrapneli pokajo in vsipavajo svoj ogenj na zemljo. Zdi se ti, da kroži smrt okoli in da išče svojih žrtev. Vojaki pa stoje mirno v svojih zavarovanih postojankah in se za nevarnost ne zmenijo. Tu in tam se kdo med njimi zgrudi mrtev na tla. Pade tudi mož, ki stoji poleg podčastnika. Podčastnik se pripogne k svojemu ranjenemu tovarišu in ga položi tako, da lagodno leži. Ko se zopet dvigne kvišku in pove nekaj svojemu sosedu na desnici, se mu zdi, kakor da mu kdo potisne nekaj trdega v usta. Zdi se mu, da se duši. Poklekne in se nagne naprej. Nekaj mu pade v i-oko iz ust... bila je krogla. Dotaknila se ga jc smrt, a se ga je usmilila in ga pustila nepoškodovanega, živega.
Na p a t r u 1 j i. Neki. moj prijatelj stoji z več tovariši pred gozdom. Streljati prično nanje. Hitro se razkro-pe v roj in sc krijejo. Sledi boj. Sovražnikovo patruljo naši vržejo nazaj. Krogle plešejo okoli mene, mi je pripovedoval prijatelj, a nobena ne zadene. Ko se vračajo, začuti na stegnu leve noge lahno bolečino, kot cla je na kaj zadel. Ko čez nekaj ur seže v torbo, čuti nekaj trdega in potegne vun zmečkano kroglo; v torbi najde še malo luknjo. Neki. drug vojak se je prej vrnil iz nekega vročega boja neranjen in je samozavestno zaklical: Ne zadene me nobena kroglja! a našel je pozneje v svoji suknji in v hlačah kroglo, ki ga pa nista ranili.
Po nekem manjšem boju se vrnejo Četo nazaj v svoja bivališča. V sobi neke enonadstropne hiše leži 12 mož. Prekmalu je še, da gredo spat; drugi dan so prosti službe. Vsedejo se okoli mize in kade in si pripovedujejo, kaj cla so vse doživeli. Slabo razsvetljuje sobo petrolejka. Zakurijo železno peč, čisto prijetno se jim godi. Vesele se toplega stanovanja. Iz daljave sc čuje grom topov. Ko se najbolj smejajo, jih prestraši strašen ropot. Prestrašeni poskočijo kvišku. Vse sc trese. Strop poči in v sobo pade granata. Vojaki so preplašeni, nekaj jih je lahko ranjenih. Dero iz hiše. Neki narednik gre zadnji iz hiše. V nekaterih sekundah se pojavi v njegovih možganih vsa njegova preteklost. Strmi na granato, nc more se premakniti. Ocl daleč čuje kričanje, a ganiti sc ne more, zdi se mu, cla ga nekaj vleče za roke mecl tovariše, ki si prestrašeni čestitajo, ker še žive. Mladi podčastnik se polagoma, zave in za-smehlja, a lasje so mu osiveli._
Žitni monopol v Švici.
V	švicarskem narodnem svetu sc je izjavilo, da je žitni uvozni monopol zelo koristil ljudstvu. Vlada jc kupila žito tako poceni, da ga lahko oddaja po 40 frankov. Narodni svet smatra, da je nujno potrebno, da se uvede žitni monopol trajno.
m
mam
Slovenski
Merilo 1 : 4,000.000. Cena K 2-40, nalepljen na platno s palicami K 6-50, nalepljen na platno ln zložljiv v žepno obliko K 6'—.
Ta zemljevid v slovenskem jeziku jo izdelalo eno prvih svetovnih podjetij v Lipskem, in presega po svoji veliki natančnosti, razvrstitvi in preglednosti vso druge zemljevide. Velikost znaša 1 m 15 cm X 86 cm. Ob robu nudi ta zemljevid tudi pregled svetovnega ozemlja iu specialno zemljevide raznih izven evropskih ozemelj, ki igrajo kako vlogo v današnji vojski. Kdor se naroči na delo »Svetovna vojska« plača za zemljevid samo znižano cono K !■—
od 1. januarja 1901 do 10. februarja 1915. Sestavil Anton Tomelj,
župnik. Cena 50 vin.
„Vzajemnost" je sprožila misel na ta imenik, da si duhovnik ob obletnicah poživi spomin na umrlo sobrate, ki so mu bili v življenju morda učitelji, predstojniki, sosedje, ki so mu pomagali s svojim modrim svetom ali mu bili vzor kot delavci v cerkvi in izven cerkve. Tudi v duhovnem življenju želi hoditi po njihovih stopinjah. Pri posameznih mesecih je puščen prostor, da si vsakdo sam vstavi Se nova imena onih, katerih spomin mu je drag. Pridejau je tudi seznam v alfabetičnem redu.
sv. Križu,
— Zložil
Pet pesmi za postni ali misijonski čas za mešani zbor.
Stanko Premrl. Cena 50 vin.
Ravnokar jc izšla ta zbirka, ki jo današnjim žalostnim, trpljenja polnim časom prav posebno prikladna. Pobožni verniki se oklepajo danes še tesneje sv. Križa, saj ni ne dušnega, ne telesnega trpljenja, ki bi nc minulo ob križu; zato je zložil gospod skladatelj to zbirko „v tolažbo vsem trpečim in v spomin na svetovno vojsko 1914/15".
SO.

Za mešani, ozir. tudi eno-, dvo- in troglasni zbor. — Zložil Franc
FerjančiC. Cena 30 vin.
Litanije, ki so popolnoma prikladne našemu ljudskemu petju, se bodo brez dvoma tnlco udomačile, da postanejo po svojem ustroju, lahkoti in cerkveni dostojnosti ljudska last.
1
Urejuje profesor J. Grafenauer. t. zvezek: Ksaver Meško, Povesti in slike. (Štiri smrti. -- Pot čez travnik. -— Požigalec.) Cena 60 vin.
Te tri vzorne Fr. Ka. Meškove povesti obsega novi četrti zvezek Grafen-aucrjeve zbirke slovenskih povesti. Kakor znano nudi in bo nudila ta zbirka najlepše pripovedne bisere slovenskega slovstva, katere je treba na vsak način ohraniti našemu ljudstvu. Ker je ta zbirka pristno slovenska in zares domača je vredna, da se nanjo vsakdo naroči. Saj je tudi cena t>0 vinarjev za sešitek silno nizka in jo vsakdo zmore. Dobe se seveda tudi še poprej izdani zvezki, in sicer:
1.	Josip Ogrinec: Vojnimir ali poganstvo in krst, — Strneno polje.
2.	Franc Erjavec: Hudo brezdno in drugi spisi.
3.	Vesele povesti I. (Jaklič: Za možem. — V pustiv je šla. — Jurčič: Pravda med bratoma.)
Zložil Franc Ferjančič. Za moški zbor. — Cena 60 vin.
Zbirka jc izšla v 1 icni žepni obliki in se jo bodo slovenski vojaki, mladeniči in društva najraje posluževali, saj nudi lepo ubrana vojaška pesem iz kropkih prs slovenskega mladeniča poslušalcu najprijetnejši užitek.
Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skrom-ni mi sredstvi. — Za slabe in dobre čase sestavila v vojnem
letu 1915. M. R.
Ta knjiga bo izšla v nekaj dneh. Vsaki gospodinji bo nudila marši. kaj novega; vsaka ki jo bo rabila, se bo tudi prepričala, da so jedila pri-pravljena s skromno porabo živil navadno bolj zdrava, pa tudi bolj tečna in okusna, kakor če se pripravijo v razkošnih razmerah. — Za praktično vsakdanjo porabo bo ta knjiga služila bolje kakor vsaka obširna kuhinjska knjiga, ker obsega v pregledni razvrstitvi navod za pripravo jedil iz onih sredstev, ki so nam vedno na razpolago ali si jih vsaki čas lahko oskrbi/no.
Cena K 1"80.
Z novim proprijem je v ljubljanski škofiji zaključena za več desetletij reforma brevirja. Glavni del proprija, ki obsega samo oficija predpisana za celo škofijo, je zelo okrajšan in razdeljen v 4 dele brevirja. Posebni sešitek pa tvori Appendis' ki obsega »Officia propria aliquarum Ecclesiarum«. Tisk je prav jasen in oblika primerna brevirju v 12° in 18°.
Francozi in Nemci po vojski.
Pariški »Temps« prinaša več glasov, ki razpravljajo o bodočem razmerju med Francozi in Nemci. Tako pravi Ernest Lavisse, da je tudi po vojni zbližanje med Nemčijo in Francosko nemogoče. Med sovražnimi državami se bodo po miru sicer zopet začele gojiti duševne vezi, kar pa je glede Nemčije čisto izključeno, ker je med obema narodoma nepremostljivo nasprotstvo v nazorih o Bogu in o humaniteti. »Temps« je predkratkim pisal, da mora Francoska z vsemi političnimi in gospodarskimi sredstvi preprečiti, da bi mogla Nemčija človeštvo zagnati v novo vojno. Francoska mora dobiti vse garancije, da Nemčija ne bo mogla začeti nove osvojevalne vojne. Zato je največja dolžnost, da se Francosko obvaruje prod vsakim presenečenjem. List upa, da bodo pri tem sodelovali tudi francoski socialisti.
ZeHinjeae države in Rusijo.
Petrograd, 7. aprila. »Politiken« poroča iz Petrograda, da je ruski poslanik v Washingtonu sklenil z ameriškim državnim tajnikom v zunanjem uradu pogodbo, s katero Rusija in Amerika vse medsebojne spore mednarodnega značaja prepustita razsodbi posebnega razsodišča. Pogodba je zaenkrat sklenjena za 5 let.
šf. 29
rodbinska hiša, velik hlev, sadni in zelenjadni vrt, travnik v skupni meri 3575 m!, se proda po ceni radi delitve dedščine. — Naslov pove uprava lista pod št. 718.
1ZA-NOTRANJE -IN-KIRURGICNS -B0LE2KI. • PORODNIŠNICA.
J L JUBLTJANA • KOMENSKEGA-UJCA- 4 1
Odlikovan 23 razstavi v Eadoljici leta 1904 s častno diplomo in svetinjo I. vrste.
Zaloge v Ljubljani: A. Šapabon in JViihael i^astnep.
uril za
v Lijulbifam (deželni dvorec.)
Opozarjamo slavno občinstvo in tiste še posebno, ki se interesirajo za prava domača raznovrstna namizna in desertna vina, iu sicer
Belokranjc, Dolene In Vipave,
Vina so zajamčeno pristna, tako, da jih tudi častita duhovščina zanesljivo rabi za sv. maše.
Vina se oddajajo od 50 l daljo. Deserfna v butelkah. Postrežba točna in solidna, cene nizke, posebno, ker Deželna vinarska zadruga ne stremi po dobičku, ampak da povzdigne promet domačih vin kolikor mogoie.	2332
O kakoisosti mi se laftk® esak-do prgpriža u linijski IsSeff 9 Ljubljani, Ssjer se tofiflo urna samo iSeželne simarski zadrngg.
r.ajtinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri Gabrijelu tržen, Za-pnže pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko.
Za pristnost se jamčt. Cene zmerne.
(jltambilije
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
Ljubljana, Selenburoova u!. SI. i.
Ceniki Iranko. 553 Ceniki iranko.
za izdelavo krp za noge in različnega spodnjega perila
se dobi pri
Toni Jager,
Ljubljana, Židovska ulica št. 5.
2781
C, kr. austrijsks
Z ueliaonosiio od L septembra vozijo g^ss pre^ca v okraju
tržaškega ravnateljstva spodaj navedeni vlaki po od 1. maja 1014 veljavnem poletnem voznem redu. Teh vlakov se lahko poslužujejo vsi civilni potniki
forez prisilnega legitimiranja.
Cloilai potniki, ki se pel&elo si Mi, msrajia im&tl !egifiimati|e ad c. in kr. potielisfua »ojne
ODHOD lz Ljubljane glavni kolodvor, samo osebni vlaki:
600 zjutraj v Kranj (Tržič), Jesenice, Trbiž.
8-05 zjutraj v Grosuplje (Kočevje), Trebnjo (Št. Janžt, Novo mesto (Straža - Toplice), liub-njarci.
11-30	dopoldne v Kranj, Jesenice, Trbiž.
12-52	popoldne v Grosuplje, Trebnje, Novo mesto (Straža-Toplice), iiubnjarci.
6-30 zvečer v Krnnj. (Tržič), Jesenice, Celovec, čez ^alcburg na Dunaj.
0-36 zvečer v Grosuplje (Kočevje ), Trebnje, Novo mesto, liubnjarci.
PRIHOD v Ljubljano glavni kolodvor, samo osebni vlaki:
?'35 zjutraj z Jesenic, Kranja (Tržiča).
8 58 dopoludne iz Novega mosta, Trebnjega (St. Janža), Grosuplja (Kočevja).
11-16 dopoldne iz Trbiža, Jesenic, Kranja
2-35 dopoldne iz Bubnjarcev, Novega mesta
(Straže-Toplic), Trebnjega, Grosuplja 8'20 ponoči iz Trbiža, Jesenic, Kranja, 'Tržiča1. 8-23 poncčl iz Novejra mesta (Straže-Toplic), Trebnjega (Žt. Janža), Grosuplja, (Kočevja).
Kamniška železnica.
ODHOD z državnega kolodvora v Kamnik z mešanimi vlaki
7 40 zjutraj, 2-30 popoldne in 7-15 zvečer.
PRIHOD iz Kamnika v Ljubljano ob 6-42 zjutraj, 1100 dopoldne in zvečer.
Slovito, najbolj delikatesno
KISLO ZELJE —
dobavlja najceneje Exquisit-tovarna, Pardubfce.
psi^ssšassi
1 Dgž. Fekarna pri ,M,","S D------- *
Ljisisilana, ResSiena cesta 1
zraven cesarja Franc Jožefa jub. mostu
priporoča ob sedanjem Času za jemanje najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže
Dotsbvo rt. lilije olje 2K
n
steklenica 1 K, večja 2 K.
jnnn ki okrepču-iliati, je lasičše in __ preprečuje izpadanje las. Cena steklenici 3 z rabilriiin navodotn 1 K.
Slonita Mm ustna io zobna voda Sij
110 proti zobobolu in cjtijilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K.	3228
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se prijioročajo po raznih časopisih 111 cenikih. Med. Cognaca, Malaga, nitna itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat. j:
13 letna garancijo! 3 milifone 29 v raDi!
šivalni stroji
najboljši in dosedaj nedosežni v trpežno-stlza rodbinsko in obrtno rabo, šiva, veze (Stika), krpa (inaši) nogavice in perilo. Pouk brezplačen v hiši. Najkrasnejša oprema. Primerna velikonočna darila.
Edina tovarniška zaloga Šivalnih strojev
Ljubljana, za vodo, blizu frančiškanskega
mostu, levo, 3 hiša.	529 ■
Hiša
velika, zelo prostorna, z vrtom, v Kranju, Pod' mestom št. 18, so radi selitve pod ugodnimi pogoji, iz prosto roke proda. Več se izve pri lastnici istotam.	701 3
Proda se dobro ohranjeno
»PUCH" 6/7 IIP s priklopnim vozom (Bei~ wagen) za dve osebi, dobrim pneumatikom, rezervni obroč (Gleitschutzd.) še nerabljen. Cena 600 K. — Ponudbe pod »Motorno kolo«, Celje, Glavni trg 10.	702
v Ljubljani

18® li II! fiffi! iiliOrjOV
priporoča
v svoji Is stili žganjarni kuhane izdelke i. s.
2349
ugodne cene
B rinjevee H#u ševec Ttfopinovee
pristnost zajamčena
Ve^mut-vino
najboljše kakovosti
vzorci na razpolago
Oblastveno konces. zasebna posredovalnica
za nakup in prodajo zemljišč in posestev
zapriseženi sodni izvedenec
Ljubljana, Trnovski pristan štev. 14.
Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišča na izbiro. 249 Tajnost zajamčena.
=Velika zaloga žalnih klobukov.=
Najkrasnejše dunajske modele in slamnike vseh vrst, čepice za dame in deklice, kakor tudi cvetke in druge po trebščine za modistinje, priporoča solidna in najcenejša tvrdka
Židovska ul. 3
LJUBLJANA
Naročila točno in ccno.
^Priznano dobro blago iu nizke cene.^=
Dvorski irg 1
iporoča se 9SF* modna trgovina
tr
£ju6ljana ^&fep SterR ^L ir9 12
Ia kakovosti moško in damsko perilo, razni gorki predmeti za vojake, najmodernejše bluze, jutranje obleke, pletene jopce, razni nakiti in vse potrebščine za šivilje moški klobuki in čepice i. t. d.
Vse po priznano najnižjih cenah.	653
miiiimiiitmiiiiuiimim.......n................................................................................................................umnim

učitelj Glasbon • Matice ln odini za-pria. strokovnjak o. kr. dož. sodišča.
LsabSjana, Kongresna trg 95. (Nasproti nunske cerkve.) Največja in najsposobnejša tvrdka in izpBSDjeoallnica
na
C. kr. držauno-železniško raunafelistuo u Trstu.
jugu Avstrije. — Velikanska zaloga vsega ^HHiai^	glasbenega orodja, strun in muzikalij.
ED1H1 ZflLOiniK dvornih ■VFlhJ**--'- in komornih tvornic: i$B-seiiJoriKr, iHBlr.i « Heitzmann, FiSrsler, Ehrfcar, Ge-
lirllder Sflifigl, Bud. Stelzhammer, Czapkn, Laubergcr & Gloss, Hotinann ln Holberg (amortk. harmoniji).	1033
=	Obroki od K 15,— naprti, Naibozatotaa Izbira v vneli modornih slogih in lesnih
~	barvah Oglo|l« bi klavirje z ungloKko ponavljajočo mehaniko. 10 letna po-
=	stavno obvozna garancija Najemnina najnižja Zamena nnjagodneiša Uffla-
=	sevanje ter popravila strokovno in ccno Kor imam zgora) nuvedenu prve tn-
=	brikato Izključno lo Jaz zn Kranjsko v zalogi, svarim preil nakupom falzlfl-
=	katov in navidc/.nopa „potelna" pri krtčačib, ki so ilrcnojn govoriti o „dobrem blagu", rtasi nimajo nI |oilnega pomembnega labrikata v zalogi.
........................................................................................................m,.....m......................................mirnim«