Natisov 15.000.
k* izhaja   vsaki
[feiran z dnevom
! nedelje.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
)poov.
jSvo in   uprav-
se nahajata   v
ilifko   po-
it štev. 3.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratev) je za celo stran K 80, za V, Strani K 40, za strani K 20, za '/» strani K 10, za '/,« strani K 5, za >/« strani K 250, za '/m strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena   primerno   zniža.
dela — in manj besed!
Kjer je velki šraj tam je malokaj . . .
red desetletji   že   so nastopili   posamezni bi slovenski   voditelji in so pričeli nagla-oj evangelij. Rekli so,  da hočejo   sloven-v vsakem ozira osvoboditi, da hočejo proste in neodvisne in samostojne na-;da hočejo  tujčev   vpliv  ravno   tako na •skem kakor na kulturnem in političnem dpiaviti. In takih lepo   donečih besed je ) mnogo. Sanjarili   so takrat o neki meg-iv»nski vzajemuosti", sanjarili o pomoči [Poljakov in celo Rusov . . . Naivni ljudje, ilijo dalje nego sega njih  nos,   so jim |li tr. so z njimi sanjarili, to pa celo tedaj, i gostobesedni voditelji   imeli  že  svoje ne in so se ,.umaknili" iz tega ali onega la" od javnega pozorišča. Pa še danes doni tistih medenih slovenskih in slovan-srokov. pa še danes čuje mnogo ljudi tej ginjeni"    melodiji   in obrača   svoje   oči eno v neko bajnokrasno   bodočnost sloga ljudstva . . .
I jih je že malo, teh sanjačev! joj za življenje je danes pretežak in vsak-lekrbi so   prevelike, da bi se smel   človek pičili pesnik udajati takim   in   eduakim
ima slovensko ljudstvo tako rekoč Mek svojega zgodovinskega razvitka za se zamore pod lupo resne in ne lodnjakarsko-navdahnjenih hujskačev oma-J kritike ta razvitek oceniti in hrepenenje, [ranja, obljube ter — dejanja teh sanjar-kih voditeljev izpoznati. In človek [pri temu do prav čudnih zaključkov, de-j ?sa drugačna, kakor besede, obljube so I po'Savi, Dravi in Soči, —■ in od vsega ienja ostane le kupček pepela, praznega, pepela, v katerem je ugasnila že i žareča iskrica .  . .
iS'.ne moči in na podlagi meglene ,,slo-
[raajemnosti" so hoteli slovenski voditelji
(Tecsko  ljudstvo   v gospodarskem,   poli-
: in kulturnem oziru neodvisno ter samo-
praviti. To je bil nekak „princip", ka-
p ;i je treba natanko ogledati. Kajti ravno
{princip" velja v prvi vrsti štajerska kmet-
„Kjer je velki  šraj,   tam je  malo-
| »lastne moči" — naj se nam ne zameri,
h: velika neumnost.  Slovensko   ljudstvo je
d, ki ne šteje niti dva   milijona   glav.
S dveh milijonov jih je veliki del v Ame-
U stotisoče  je   tudi   slovenskih   delavcev
pjo-Stajerskem (pri rudnikih v Leobnu,
ura, Judenburgu itd.), na Nemškem (zlasti
|stphalskem), v furlanski Italiji itd. S tre-
jii kruhom so šli in gredo in bodejo še
[.In ta mali ostanek slovenskega ljudstva,
še na   Kranjskem,   Primorskem,
in Koroškem,  naj bi mogočne nem-
fitulijanske   sosede v kakšnem oziru pre-
kosil! Pri Slovencih je vendar vse „eh miniature", vse majhno in žalibog tudi malenkostno. Iz ,.lastne moči", — ja za Božjo voljo, kje pa je ta moč ? Kaj pa more ta odlomek slovenskega naroda proti gospodarsko in kulturno mogočnim soaedom? Kdor ima vinarje, ne more konkurirati z onim, ki šteje krone . . . Prvaki bodejo morda zdaj na megleno „slovan8ko vzajemnost" opozarjali. Pa to je bajka, lažnjiva, hinavska, ničvredna bajka! Naj nam ti preroki le pokažejo en sam čin te „vzajemnosti." Da so Rusi vedno spletkarili proti Avstriji, to vendar Slovencem ni koristilo. In da so v Moskvi Hribarju ali kakemu edna-kemu rojenemu agentu „živio" vpili, to tudi ne. Saj so storili to večidel oni ruski rabeljni, ki imajo od zatiranja lastnega ruskega naroda vse krvave roke. Ruske-vislice ne morejo biti Slovencem vzor in v Sibirijo ne more hiteti slovensko hrepenenje . . 4 Pa Poljaki ? Propadlo plemenitaštvo, ki predstavlja danes poljski „narod" na Avstrijskem, znalo je na res vitežki način varovati interese svojega lastnega žepa. Poljaki so vedno hlapci vsake vlade, a vsaka vlada jih mora za njih hlapčevsko ponižnost plačevati z davki, ki jih zbirajo vsi drugi narodi. Vzemimo le vodne ceste, ki pridejo Poljakom in Čehom v korist, ki stanejo neštete milijone in za katere bode moral tudi zadnji slovenski kočar plačevati. Res je, da se šopiri mnogo poljskih voditeljev z znani uniformi pristnega „katoiičanstva" in da jim zato razni naši politični farji lezejo na lim. Ali slovensko ljudstvo od Poljakov še ni nikdar ničesar dobilo in tudi nikdar ničesar dobilo ne bode. In Čehi ? Cehi so znani ! Kar je poštenega in resnega med češkimi poslanci, to ne mara ničesar opraviti imeti s slovenskimi voditelji. Gospodarsko izkoriščati slovensko ljudstvo, seveda z reklamo slovanskih fraz, to znajo Čehi. Na Koroškem imamo že skoraj več čeških duhovnikov nego slovenskih. Na Kranjskem so si češki uradniki in inženirji prisvojili v Hribarjevi dobi žalostnega spomina najmastnejše službe in izpodrinili povsod domačine, tako da so pričeli slovenski listi že sami pisariti proti temu navalu čeških sebičnikov. Velikanske svote denarja izžemajo iz slovenskega ljudstva češki denarni in zavarovalni zavodi, češke velefirme prav klavrne kakovosti itd. In v državnem zboru so močne češke stranke vedno proti interesom slovenskega ljudstva zastopile, — smejale so se slovenskim poslancem, zaničevale in zasmehovale so jih . . . Kje, vprašamo kje je tukaj tista sanjarska „ slovanska vzajemnost". potom katere nočejo baje prvaki slovensko ljudstvo osvoboditi? Ej, vsa ta „slovanska vzajemnost" ni bila doslej nič druzega nego sredstvo, da se slovenske denarje pošilja na češki sever in da se slovenske poslance izrablja v namene protiavstrijske politike!
Na ta način ne bode postalo slovensko ljudstvo nikdar kulturno ali gospodarsko neodvisno, temveč bi le tvorilo hlapčevsko družbo napram drugim slovanskim narodom.
Seveda, slovenskim hujskačem je ljubše, da zavaruje slovenski kmet svojo kočo pri tujemu cehu nego pri štajerskemu ali koroškemu Nemcu.   Vsa slovenska vzajemnost  ni druzega nego
prazno   in   škodljivo   sovraštvo   proti   Nemcem. Tako stoji stvar!
In nič novega nismo pravzaprav povedali. Desetletja pojejo že prvaki pesen o slovenski neodvisnosti. Obenem pa so ustanovljali svoje „konzume" in svoje „ posojil nice", so „gospoda-rili" po ljubljanskem vzorcu v javnih zastopih, so ljudstvo kulturelno zanemarjali in politično smešili. Zdaj pa zahtevajo od lačnega slovenskega kmeta, da se naj za „trializem" navdušuje, od beraškega slovenskega obrtnika, da naj poje ,,Naprej zastava Slave", — in od izstradanega slovenskega delavca, da naj pade pred srbskim revolver-kraljem Petrom na trebuh . . . Ako bi hoteli slovenski voditelji svojemu ljudstvu v resnici pomagati, potem bi morali pri gospodarstvu in pri izobrazbi začeti. Politična hnJ3karija še ni nobenega naroda odrešila. To je na jezika „veliki šraj", v dejanju pa samo „ malokaj"  . . .
Za nas naprednjake pa velja delo. Stoletja že živimo na Koroškem in Štajerskem Nemci ter Slovenci skupaj, — in v skupnem tem gospodarstvu ter ku11 arnem de 1 a leži bodočnost slovenskega ljudstva! Hajskajte kolikor hočete proti Nemcem, resnice ne bodete iz sveta spravili, da je le na skupnosti, ki jo mi zagovarjamo, razvitek mogoč!
Jako redka priložnost
Gosi
Od   večje   fabriške   zaloge   se   mi   je   mnogo   tisoč krasnih, težkih
IW* tiger-flanel-spalnih -odej "Wl
K lepim pisanim robom v razprodajo zaupalo. Odeje so pripravne za vsako domačijo, so močne in gorke, Cfi   190 cm dolge in  140 cm žiroko.   Pustite ei   takoj
kV*   4 k. tiger-flanel-spalnih-odej
l\ skupaj 9 85 K ink. zavoja in poštnine, brez vsacega nadaljn. plačila, franko po povzetju v hišo poslati. Z mirno vestjo lahko trdim, da bode vsakdo s pošiljatvijo zadovoljen in lahko z zaupanjem naročite. Izmenjava vedno dovoljena.                        648
tea Margarete Ahrens. Wiesbaden, WaterloostraBe 4,
Politični pregled.
Deželni zbori bodejo bržkone meseca septembra na kratko zasedanje sklicani. Seveda je še cela vrsta deželnih zborov, o katerih ae sploh ne ve, je-li bodejo delazmožni. K tem spada tudi štajerski deželni zbor. Vsa namigavanja glede delazmožnosti in pogajanj za pridobitev delazmožnosti štajerske zbornice, kakor jih či-tamo v različnih prvaških listih, seveda nimajo skoraj nobenega pomena. To so ogibanja v pasjih dnevih  .  .  .
Delegacije sešle se bodejo šele začetkom oktobra. Šele potem skliče vlada državno zbornico, ki bode do božiča zborovala in v prvi vrsti državni proračun za 1. 1913, potem pa davčno preosnovo rešila. Sicer so pa tudi te vesti še odvisne od raznih dogodkov.
Prav avstrijsko! Kakor znano, umrl je p. kr. poljedelski minister dr. Braf. Na njegovo mesto doslej ni bil noben drugi poljedelski minister imenovan. Kakor da bi  se šlo za kakšno
Straschill'ova grenčica iz zelenjavo  v«1l*SI Vllnill   SA1AH19V je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših      **** «■ MUM*   &*SM.<CUj€Mi V
in   najbolj   uspešnih korenin.   StraschilTova  grenčica iz .... vsled tega priznano najboljši Želodec okrepčujoči prebavni liker
postransko zadevico, se je izročilo ednostavno agende poljedelstva ministru za notranje zadeve. Ta je izročil delo poljedelskega ministerstva sek-cijskemu šefu Koller, možaku, ki doslej še nikdar ni imel prav ničesar s kmetijstvom opraviti in o katerem ničesar druzega ne vemo, kakor da je Poljak. Stara avstrijska navada ! Prej-šne čase so postajali poljedelski ministri taki kavaljerijski oficirji, ki so iz konja na glavo padli. In zdaj ni mnogo boljše!
Pravi ljudski Oderuhi so člani sladkornega kartela, ki jih je večinoma v krogih visokih in najvišjih plemenitažev iskati, V zadnjih dneh je ta kartel cene sladkorju dvakrat zvišal, prvič za 1 K, potem pa še za 1.40 K. Ena kila sladkorja postala je torej za 2 h dražja. Ni treba posebej dokazati, da je to zvišanje cene popolnoma nevtemeljeno in krivično. Mirno gleda vlada in tudi ljudsko zastopstvo na te brezvestne jude, ki odirajo bedno ljudstvo. Ni čuda, da vtaknejo sladkorni milijonarji naravnost velikanske dobičke v svoje žepe. P. k. je imela sladkorna fabrika v Schlapanitzi svoj občni zbor; izkazala je za preteklo upravno leto 269.000 kron čistega dobička in plačala 96 kron za vsako dividendo. To je ena fabrika, a vse ostale delajo iste dobičke, tako plačuje n. p. fabrika v Leibnik-Lundenburgu 12'/s0/o divi-dende, ona v Chropinu 7%, v Grosszinken-dorfu 15Vs%, v Hohenplotzu Vk'U, ogrska in hrvatska pa vsaka po 14°/0 dividende. V sladkornih fabrikah naloženi denar se je obrestoval torej najmanje z 7%, v največih slučajih pa višje, celo z 20 do 25%. Taki oderuški dobički so bili le zaradi tega mogoči, ker se je leta 1911 kilo sladkorja za 25 vinarjev podražilo ! Letos pa hočejo te ljudske pijavke iz narodov še več krvi izsesati . . .
Razpustila je vlada zaradi veleizdaje in državi škodljive smeri rusofilsko društvo „Orel" v Cernovici. Zaplenilo se je tudi mnogo društvenih spisov.
Triaiizem. Kakor znano, je trializem tisto protiavstrijsko stremljenje, ki je nekak predhodnik veleizdajalske želje po uresničenju nove „jugoslovanske" države. Trializem hoče današnje kronovine odpraviti, hoče Hrvatsko in Slavonijo z Dalmacijo, Istro, z delom Koroške in Štajerske ter s Kranjsko združiti. Znano je tudi, da se zavzemajo za to sanjarsko, v svojem bistvu pa vendar jako nevarno idejo tudi slovensko-prvaški voditelji. Zdaj se ravnokar iz Trsta poroča, da se je tam uresničil odbor 26 oseb, ki hoče izrecno trialistične ideje pospeševati in tudi lastni list izdajati. V javnosti napravil je ta korak mnogo razburjenosti. Mi vemo, da slovensko ljudstvo ne pusti raztrgati svoje štajerske in koroške domovine in da je v globini svojega srca zvesto avstrijskega mišljenja. Vsekakor pa bode treba z vsemi močmi vstaviti agitacijo proti avstrijskih hujskačev med sloven-Bkiui ljudstvom.
Papež proti nunam. Papež Pij X. izdati hoče v kratkem odlok, ki bode gotove klerikalne kroge prav neprijetno presenetil. V zadnjem času se je pričelo namreč agitirati[prav nepotrebno v svrho podpiranja ženske nunske kongre-gacije. Papež se je baje odločil, da bode vse zveze nun, ki še niso 10 let stare, razpustil in istotako vse nunske kongregacije, ki še ne štejejo najmanje 50 članov. Istotako se bode razpustilo vse one nunske zalege, ki niso pod strogim nadzorstvom. Prav tako! Bog je poleg molitve tudi delo zapovedal. In lene nune naj bi z delom Boga častile . . .
in modno blago za gospode in gospe   i priporoča izvozna hi5a       140
Prokop Skorkovsky in sin
v Hnmimli'ii na Češkem.
I Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerno
cene. Na zeljo hočem dati takoj izgotoviti gospodske obleke.
Dopisi.
Iz Makolj pri Slov. Bistrici. Dragi „Štajerc". zmiraj žalostnejše postajajo pri nas razmere. Pretočeni teden je zopet odpotovalo od tod 13 čvrstih mladeničev tja v daljno Ameriko. V fari, kjer je bilo nekdaj blagostanje, mir in ljubezen, širi se danes zmiraj bolj revščina, nemir in pretep vsled nesramne hujskarije. Tudi ti, dragi ..Stajerc", si mnogokrat  napaden od nesramnih
hujskačev; bolj še pa Tvoji pridružniki. Veliko število odšlo je že tja v Ameriko od tod ljudstva, in če bode to tako naprej šlo, ostala bo tukaj samo beda; poprej bogati, zdaj ubogi sv. Jernej, — ter poprej ubogi ... in zdaj bogati g. župnik ... Z Bogom, g. župnik, na veke, saj se ne vidimo nikdar več, — sveta vera uči, da bogatin ne pride v nebeško kraljevstvo; trdna vera pomaga. — Oj vboge Makolje!
Amerikanci. Iz Konjic. (Popravek.) V dopisu iz Konjic Štajerca"   štev.   29. se   ima   zadnja
beseda glasiti: „ W urmbrand"ne Wurmberg. Pri štev. 11. beri: .Aleksander Aksa-ko v", ne „Alkodkov."
Račje (Kranichsfeld.) Nekaj o toči in o našem kaclmoharju! Ljubi BŠtajerc"! Kakor vsem znano, doletela nas je velika nesreča. Dne 2. t. m. začela je padati toča, kar suha, katera je tehtala skoraj V« kile. Uničila nam je ves poljski pridelek. Kaj naj začnemo vboge sirote v tej solzni dolini? Pri nas se je cenila škoda le na 100.000 kron, čeprav je škode le veliko več. Ljubi „Štajerc"! Na ta nesrečni dan, ko so ljudje jokali in vpili v tej žalostnej dolini, prišel je po tej nesreči v gostilno M. človek P., kateri si le kot „buhhalter" na lahkem zasluži, ter rekel v nemškem jeziku tako-le: Das ist alles zu wenig, Schwefel und Pest hiitten noch sollen hinunter fallen. To se pravi: to je vse premalo, žveplo in kuga naj bi doli padalo. Ali je tak človek kristjan? Kaj si neki misli tak človek, kateri ispregovori take besede! Le Boga zahvali, neumnež, da ni takrat toča padala, ko si ti take neumnosti besedičil.
Račje. (Tatvina). V gostilni M. „izposodil" si je nekdo BŠtajerca", katerega pa ni prinesel več nazaj. In to je bil le kak klerikalec uzmo-vič, to je tat. Vsak kateri ga hoče citati, naj si ga naroči, ne pa da ga ukrade. Kam si ga pa nesel, zviti tiček? Ali si ga mar nesel g. drž. poslancu Pišeku, ker smo ga klicali v taisti Številki „Stajerca", kje da je? No in res, kje ste sedaj, g. Pisefc? Storite vendar nekaj za nas, sedaj po tej našej nesreči!! Ne jemljite plače zastonj! Pokažite Vašo moč, da še bodete ostali zanaprej poslanec Pišek tukaj pri nas. Na Dunaju itak niste Pišek, tam ste le Korošcev kimovec. Torej bodite tudi na Dunaju Pišek, ne pa samo doma. No —! In kje ste, ali nas ne vidite v tej veliki nesreči? Storite vendar kaj, da ne bodete „fuč." Torej kje ste? Delajte in ne kimlite, drugače bodete kimovec ostali.
Več Vaših volilcev.
MOJA STARA
izkušnja me uči, da rabim za negovanje moje koze le Steeken-
pferd-lilijino-mlečno milo od tvrdke Bergmann & Co.,
Tetschen a/E. Kos za 80 h se dobi povsod.         229
Letošnje vaje graškega ar-madnega zbora.
Povelja letošnjih velikih vaj 3. armadnega zbora so se izdala nekoliko pozneje kakor druga leta. Prvoten načrt, da bi se letos vadilo s četam', ki bi bile tako močne, kakor v vojski, so morali zelo izpremeniti. Vaje v bataljonu in v diviziji trajajo splošno do 4. avgusta, polkove vaje do 23. avgusta. Od 24. do 26. avgusta bodo brigadne, od 27. do 31. avgusta pa divizijske vaje. Prve tri dni septembra bodo vaje armadnega zbora po posebnih poveljih.   11. in 12. brigada ostaneta do 7. in
8. avgusta v. svojih navadnih bivališčih. V svojih mi nih garnizijah  ostanejo pešpolk št.   32 do  22, pešpolk   št.   87   do   23    avgusta,   bosensko-hei pešpolk št. 4 do 21. avgusta, lovski bataljon št. 21. avgusta, lovski bataljon št.   11 do 20. argust: ski bataljon št. 29 in prvi bataljon pešpolka S. 191 23. avgusta, drugi in četrti bataljon pešpolka il. 191 23. avgusta v Tolminu in v Čemici,   lovski bauljm"| 7 do 20  avgusta,   št. 5 in 8 do   16. avgusla, k.\ 13. avgusta, št. 17 do  13. avgusta, št. 19 do 12. sta.    Deželnobrambovski polki ostanejo v svojih i nih posadkah   in sicer deželnobrambovski polk št | 11. avgusta   v   Gradcu,   2   bataljona 3. domobrai polka   do   6.   avgusta   v Ljubnu,   dež-brambovski j št. 26 do 11. avgusta v Mariboru in v Celju, št
11.  avgusta v Pulju, deželnobrambovska  polka št]
27 ostaneta v svojih poletnih bivališčih.    1   r___
maršira od  19. do 23. avgusta čez Col in Štanjel it gadnim vajam, ki jih ima 56. pehotna  brigada odj do 26. avgusta pri Sežani, 55. in 11. pri Šmarju, I supljem in pii Velikih Blokah,   12. pehotna briga pri Novi Vasi. Vaje 28. pehotn e divizije se vrle j do 31. avgusta med Sežano in Divačo,  vaje 6. l divizije   pa od   27.   do 29.   med   Velikimi Lašcanš] Vidmom. Dragonski polk št. 5 ostane do 15. atfi svojih navadnih postajah, do 25. avgusta v Lescail 30. avgusta v Ljubljani. Huzarski polk št.  6 od t|
12.  avgusta v Celovcu, do 18. avgusta v Ljubljani, | vaje. Artiljerija vadi po poveljih 3. artilerijskega I nega poveljstva, in sicer gorska artiljerija do v svojih postajah. Deželnobrarnbne brigadne vajet v Šmarju in v Litiji od 24. do 26. avgusla. Dne 1J tem bra bodo vaje končane. Vojaki marširajo n dneva do železniških postaj, ki se naznanijo, bodo vaje odtrobili. Glavne vaje za vojno strelja pešpolk št. 7 dne 23. avgusta v Vezulatu, peš] 27 in 3. bataljon 47. pešpolka dne 23. avgusta rl masevici, pešpolk št. 32 in lovski bataljon it. 24 if peljali, bosensko-hercegovski polk št. 2 in lovska ( ljona št. 19 in 21 v Ve2ulatu, deželnobrambovska p št. 3 in 26 na Menini planini.
Novice.
Kmetski pomen. V enem svojih spisoi] znameniti   ruski   pisatelj   Maksim  Gorkij pomena kmetijstva sledeče   značilne in tea besede; „— Ko bi bilo vse morje  zemlja! bi bilo črna plodovita zemlja! Ko bi se je l zoralo! Kmet je močan edino  z zemljo! ga zemlja drži, živi; kadar seje kmet od zal odtrgal, se je uničil. Kmet brez zemlje je hj drevo brez korenine, — za izdelanje  ko njegov les, a dolgo ne živi, temveč gniti In svojo   krasno   gozdno   lepoto je izrabljen je, izdelan, brez veljave" . . .
Ubijajte muhe! Še vedno je dosti ne morejo in ne marajo muhe ubiti. pade muha v kavo, položijo jo skrbno ni j vieto, da se zamore posušiti in naprej I To je pač neprimerna živalska ljubezen! angleški pedagog pa zahteva, da se vsak j vsak večer vpraša: „Koliko muh sem da končal?" Kajti zaslužno delo je, ako se. mogoče veliko muh ubije. Ravno zdaj v (K času, ko postaja muha tako neprijetna, izrecno opozarjati, da je muha ena] nevarnejših sovražnikov č i o t| t v a. To pa ne samo velika muha ravno mala domaČa muha (muscal mestica). Ze naši pradedje so se proti rili. Ako se pomisli, da postane vsaka mol« se izleže junija meseca, do konca poletji] in stara mati okroglo 25 milijonev i se mora pač razumeti, da jo je treba z | sredstvi zatirati. Kajti ravno muha je : valka bacilov in bakterij, ki le v želod veka škodljivo vplivajo.   Na malih,   finih i
Monastir.
Na Albanskem se vršijo zdaj zopet krvavi dogodki. Albanci so se uprli in na raznih točkah je že prišlo do hudih bojev s turškimi vojaki, ki pa deloma tudi nočejo več na Albance streljati. Središče albanske ustaje je mesto Monastir, katerega sliko danes prinašamo. Monastir je poleg So-lonika največje mesto v Makedoniji in leži ob Dragaru v visočini 610 metrov. Prebivalcev ima okroglo 52.000
i. s.   18.000  muhame-                                                         ^_________________________________
danskih Albancev, 15.000 Slovanov, 10.000 Grkov, 6.000  | madnega kdra in je jako lepo.   Važno je tudi M Valahov in 3.000 Judov. Mesto je sedež 3. turškega ar- | donski trgovini.
Monastir.der Schauplat: der Albanesen-Meutereien.*]
3   -
se na vse vsede   in   vse   obleze, na fijk kakor   na najgnusnejše   stvari, se dr-tiste bacile, ki  jih dotična   materija s; mahe jih   prenašajo   na  sadje, krnh, itd.   in   tako   pridejo   v človeka,   kjer ijo razne   bolezni. Na ta način   razširja i bacile tifaza,  kolere,   kuge in jetike. Povedno je treba torej  opozarjati: nbijajte
[^ljubljanskega močvirja sečnje vedno kaj f.Tudi znana zadeva z „Glavno posojilnico" i končana. Nekdanji trgovec Karel Meglic, ki 1 med ljubljanskimi   prvaki   veliko vlogo, „Glavni" okroglo svotico 300.000 kron. parijo se je znal temn plačila odtegniti in so ga hoteli zaradi goljufije zapreti, je gnil. Izdali so tiralnico  za njim. To so vse i   iz krasnega   časa,   ko   se je „bela Ijana" pod žeslom „nepozabnega Ivana Hri-,preporodila"   . . .
Iz Spodnje-Stajerskega.
Na požarne b ram be so se zdaj  prvaki na-
[ vrgli in jih hočejo na vseh krajih in koncih
»je namene izrabljati. Govorijo o neki zvezi
uenskih  zadrug"   v Žalcu ali v Spuhlju ali
iin namigavajo,   da je vse „za   nič", kar
štajerski deželni zvezi požarnih bramb . . .
[nimamo ničesar   proti   temu,   da   se   prvaki
, «nkrat blamirajo. A vkljub teran jih opo-
no, da je to j ako nevarno  polje, na kate-
se podali. Požarna  bramba nima in ne
imeti  nikake   politične  smeri,   temveč je
mo  koristna in   splošno   potrebna   uredba.
v taka   društva   politiko   vlači,   ta je pač
smešen in nevaren.  Ako hočete imeti le
brambe, ki bodejo le za parado, ki jih
pri vsaki narodnjaški   hnjskariji   s čelado
,ii, medtem  ko v slučaju   ognja za pečjo
potem seveda so vaše nakane opravičene.
[nažem mnenja pa ima gasilno društvo druge
Nova gorska železnica.
Krasno ležeče zdravilišče Gries pri tirolskem mestu
lenu, v katerega prihaja vsako leto več tujcev, dobilo
tnino novo železnico. Zgradili so namreč, kakor kaže
ineue Orahteeilbahn in-Sries beiBazen.
i slika, na goro Guntscba gorsko železnico (Drat-n) po dratovih vrvih. Železnica je 300 m dolga i krasni pogled na lepo pokrajino.
namene. Nam se zdi le smešno, ako hočejo prvaki zdaj s svojo „zvezo" javnost za nos voditi. Ta prvaška „zveza" hirala bode na tisti bolezni, na kateri hirajo vsa prvaška podjetja. Požarnim brarobam ne zadostujejo prazne besede; one potrebujejo dela, požrtvovalnega dela in pa denarja. Debeli fajmoštri in prvaški advokati ne bodejo po lojtrah lazili in gasilno orodje stane več denarja nego rdeče-plavo-beli trak. Glavni vzrok, da se je uresničilo štajersko deželno zvezo, pa je ravno to, da zamore taka splošna zveza večja denarna sredstva skupaj spraviti. Blagajna v Žalcu pa bode gotovo tako prazna, kakor so bile ljubljanske blagajne prazne. Prvaki se jezijo na nemško komando, ki jo zahteva deželna zveza. Komanda mora biti ednakomerna in kakor v c. kr. armadi, mora biti tudi pri gasilnih društvih nemška. Tega zagrizeni slovenski študentki, ki delajo po Štajerskem v veliko škodo slovenskemu ljudstvu nekako „politiko", seveda ne razumejo. Pa se jim bode že povedalo, da mokronosih pobčev v resnih, moških društvih ne potrebujemo. Saj smo imeli celo vrsto gasilnih društev, ki so izstopila iz deželne zveze in ki se vsled tega še danes krvavo kesajo. Središko požarno brambo, ki je igrala dvojezično farizejsko vlogo, se je iz zveze izbacnilo, in kakšna je danes! . . . Mi pravimo : le dajte, prvaki, le delajte, ustanovili bodete politična društva, ne pa .resne požarne brambe. In gasiti bode treba najprve — v pr-vaških glavah .  . .
Ho, Brenčič, kaj pravite k temu? Poročali smo svoj čas o pretepu, ki se je vršil v železniškem vlaku med hrvatskimi havzirarji in lesnimi delavci. Delavca Ferčič je Hrvat Ciglar z nožem smrtnonevarno ranil. Slučajno je bil v istem vlaku tudi naš dični poslanec Brenčič. V pretep se ni vmešaval, vkljub temu da bi moral že kot slovanski katoličan preprečiti to .,bratomorno" borbo. Pač pa je Brenčič takoj nastopil, ko je v Ptuju stražnik hrvatskega pretepača aretiral. Brenčič je menda mislil, da bode po celem svetn zaslovel, kfer je na podlagi svoje imunitete brusil svoj jeziček. Ljudje pa so mu takrat prav odločno povedali, da se naj raje za svojo dolžnost briga. Pretepače braniti, — to menda ni dolžnost državnega poslanca, pa če je ta poslanec tudi od političnih kaplanov odvisni kimovec. Dotični hrvatski pretepač Ciglar je bil za svoj zločin obsojen na 3 mesece težke ječe. In za tega človeka se je Brenčič na predrzni način potegoval. Menda bode zdaj v zbornici interpeliral . . . Oj Brenčič, Brenčič, zakaj nisi ostal pri tvojih žrebcih!
Kaj pa to i omeni? „ Slov. narod" od zadnje nedelje piše: — „Ljubi prijatelj Gimperle! Ali poznate sledeče akte pri mariborskem okr. sodišču in sicer E 108J11, E 1022|11, E 164011, E 1765111, E 1228|11, E 3035|11, E 2652|U, E 2584J11 in tako naprej? Zato se nič ne čudimo, da pisarite po „Straži" vedno o »pokanju", „polomih", „oškodovanju trgovcev, obrtnikov in denarnih zavodov" itd. Zelo, zelo vroči pasji dnevi so za vas že davnej nastopili — odtod „Stražine" neumnosti. Prijatelj Gimperle, to je naše drago, malo bolj ostro svarilo. Ce še
ne bo zadostovalo, bomo pa nadaljevali."-------
Tako piše torej „Slov. narod" na adreso urednika „Straže" Kemperla. Ker je „Straža" doslej na naše veliko začudenje na to notico molčala, vprašamo ta katoliški list, kaj je pravzaprav na tem? Pri listih a. la „Straža", ki smatrajo vsakega političnega nasprotnika za največjega osebnega lnmpa, mora biti vendar vse „čisto" in „lepo v redu." Kaj je torej?
ZanimiV0.yPiše se nam: Pod tem naslovom prinesel je „Stajerc" pred 6 tedni članek iz Črešnjevca, češ da je tam izginilo 32 najlepših hrastovih občinskih mostnic in da kdor jih izvč, dobi 50 K plačila. Ker so bile mostnice v var- 1
stvu obč. odbora, mislilo se je, da bodejo odborniki kar zasledovali jemalca mostnic. Ali članek je odbornike presenečil, in tisti stvar tuhtajo, če so mostnice na tihem odvzete ali ukradene; bile so, ali zdaj jih ni, mostovi pa so porušeni. Občina ima škode 500 K. Kaj reče za te reči c. k. drž. pravdništvo ? ? ? Mostnice morajo priti na svetlo! Res zanimivo! Opazovalec. Železnica Ljutomer- Ormož se bode torej vsled neprestanega dela nemških poslancev in dragih prizadetih činiteljev vendar kmalu uresničila. Poroča se, da pričnejo že to jesen s železniško zgradbo, kar je seveda v gospodarskem oziru za ormožki in Ijutomorski okraj prav velikega pomena. Mnogo je k temu tudi pripomogel zdravilni zavod Radinska-Slatina Hohn & Comp., ki je celo četrtino od stavbenega podjetja zahtevane obrestne garancije prevzel, dokler to dežela potom deželnozborskega sklepa sama ne stori. Vkljub temu torej, da so prvaški poslanci s svojo brezmiselno in brezvestno obstrnkcijo delo deželnega zbora vstavili in s tem tudi dosedaj zgradbe te velepotrebne železnice preprečili, so vendar posamezni požrtvovalni ljudje k uresničenju velikega tega dela pripomogli. Kadar bode miza polna, vsedli se bodejo seveda tudi prvaški hujskači k nje. A ljudstvo bode polagoma že pričelo oči odpirati in izpoznavati, kje so njegovi pravi prijatelji . . . Vsem, ki so sodelovali na uresničenju železnice Ormož-Ljutomer, gre najtoplejša in najiskrenejša zahvala!
Zveza kmetijskih zadrug na Štajerskem. Piše se nam: V torek dne 16. julija 1912 ob 10. uri dopoldne vršilo se je v sejni dvorani zveze v Gradcu, ki je bila z zelenjem in s cesarjevo podobo okinčana, slavnostna oddaja vodstva zveze od sedanjega zastopnika g. Franz B a r t a, graščaka na Eckbergu, na novo izvoljenega g. Richarda K 1 a m m e r, graščaka na Ebensfeldu pri Ptuju. Udeležil se je te slavnosti tudi predsednik nadzorništva Nj. ekscelenca g. deželni glavar Edmund grof A11 e m s. Le-ta je v prisrčnem nagovoru posebne zasluge odslo-vivšega se zastopnika zveze omenil; zahvalil ee mu je za njegovo požrtvovalno in uspešno delovanje. Govornik je čestital nadalje novemu zastopniku k izvolitvi in je opozarjal zbrane uradnike, naj zastopniku kakor doslej na izborni način v njegovem trudapolnem delu pomagajo. Zastopnik g. R. Klammer naglašal je veliki pomen zveze in kmetijskega zadružnega gibanja na štajerskem. Rekel je, da je prevzel ta odgovornosti polni posel le z ozirom na izvrstno pred-delo dosedanjega zastopnika, na podporo pred-stojništva, odbora ter nadzorništva in na sodelovanje zaslužnega uradništva. Odslovivši zastopnik g. Barta je svojemu nasledniku za izvolitev prisrčno čestital. Zvezini tajnik g. Alfred Wagner je govoril v imenu uradništva in je od-stopivšemu zastopnika izročil kot spomin častni bokal. Krasno umetno delo izvira iz delavnice zlatarja gosp. Einspinner. Tako je končala ta slavnost.
Posredovanje za rezerviste. Piše se nam: Da se septembra meseca na dopust prihajajočemu moštvu armade in deželne brambe olajša dobavo kmetijske službe ali posla za obrtniška dela itd., prosi delavska posredovalnica deželne zveze za dobrodelstvo v Gradcu, Hofgasae 14 skupno z družbo .,srebrnega križa" delodajalce, da take odprte službe najkasneje do 1. septembra v pisarni (Hofgasse 14) pismeno ali ust-meno (telefon št. 2207) naznanijo. V naznanila je navesti: način službe, plača, dan vstopa in natančni naslov delodajalca. Posredovanje se zgodi brezplačno.
Umrl je v Poličanah veleposestnik g. Jakob Franz v 81. letu svoje starosti. Bodi vrlemu možu žemljica lahka!
Rudniške nesreče. V Trbovljah je padel rudarju Alojzu Jelen velik kos železa na hrbet in
ga je težko poškodoval. — Radarja Mihi Treitl pa so „hantia levo nogo zmučkali.
Letni in živinski sejmi na štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so  letni in kramarshi sejmi;   sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (*•) pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 25. julija v Aflencu; licu**, okraj Fiirstenfeld ; v Gleinalpe, okraj Frohnleiten ; v Lankowitzu, okr. Voitsberg ; v Ligistu**, okraj Voiteberg; v Friedbergu; v Kaindorfu*, okraj Hartberg; pri St. Jakobu im Walde, okraj 'Vorau; v Leobnu (Ljubno); v Lassingu, okraj Rottenmann; v Slovenski Bistrici**; v Ormožu**; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Kozjem**; v Brandlukenu**, okraj Weiz; v Žalcu**, okraj Celje; v Gradcu (sejem z rogatino). Dne 26. ja-lija v St. Mareinu, okraj Bruck; v St. Anna am Aigen, okraj Fehring; v Stiibinggrabenu, okraj Frohnleiten; v Lankowitzu, okraj Voitsberg ; v St. Jakobu im Walde, okraj Vorau; v Oberceiringu; v Predingu**, okraj Wildon ; v Franca, okraj Maribor; v Weizu**, v Predlitzu, okraj Murau; v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Teharjih**, okraj Celje; v Neumarktu**; v mestu Gradeč (sejem z rogatino). Dne 27. julija v Brežicah (svinjski sejem); v št. Marjeti*, okraj Neu-markt. Dne 29. julija v Kleinu**, okraj Arvež; v Ormožu**; v Kostrivnici**, okr. Rogatec; v Las8nitz-Lambrechtu**, okraj Murau. Dne 30. julija v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Scheif-lingu*, okr. Neumarkt. Dne 31. julija v Zagorju**, okraj Kozje; v Marenbergn**; v Konjicah** ; pri sv. Jakobu**, okraj Laško; v Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem, okraj Kozje (sejem s ščetinarji). Dne 1. avgusta v Gleichenburgu*, okraj Feldbach; v Gamlici**, okraj Lipnica; v Pišecah**; okraj Brežice; v Pinikvi**, okr. Šmarje pri Jelšah ; na Brega pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (konjski sejem, sejem z rogato živino in ščetinarji). Dne 2. avgusta v Bracku; v Schwanbergu, okraj Deutschlands-berg; pri Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah**; v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (z zaklano klavno živino). Dne 3. avgusta pri Sv. Štefanu, okraj Kirchbach;  v   Brežicah   (svinjski
V    pokoj stopil je v Ljutomerju oficial g. Martin Tschataritsch, ki je bil splošno priljubljen in spoštovan uradnik.
Odstopil je zaradi bolezni od vodstva poslov g. Joh. Puch, generalni direktor najpomembnejšega štajerskega kolesarskega podjetja „Erste steierm. Fahrradfabriken-A.-G. in Graz." G. Puch je eden najživahnejših in najtalentiranej-ših mož, kar se jih je na Spodnjem Štajerskem
Cesarjevo darilo.
V    Stockholtnu so se vršile p. k. mednarodne »olimpske igre«, pri katerih so avstrijski zastopniki prav dobro odrezali.  Za  konkurenco jezdecev daroval je naš
EhrenpreisKaiserFranzJosefs fifrijie Dlympischen
cesar častno darilo v obliki štatuete, ki jo kaže naša slika. Štatueta predstavlja spomenik princa Evgena na Dunaju.   Izdelana je iz čistega  srebra in visoka 47 cm.
šele 32 let star. Kodrič iz Makolj srečnež že mrtev. Kradel je v Franc Klemenčič;
—   4   —
porodilo. Kot kočarski sin in ključavničarski pomočnik je pričel in tekom desetletij je ustanovil velikansko domačo kolesarsko industrijo, ki zamore danes z vsakim drugim podjetjem konkurirati. Vsa čast temu moža, ki je štajerski domovini toliko časti prinesel!
Uboj. Zaradi neke tožbe sta se skregala in stepla posestnika Juri Obran iu Jože Strelec iz Stojnce pri Ptuju. Strelec je vrgel naposled Obrana na tla in ga je toliko časa s kamenjem pretepaval, dokler ni bil mrtev. Ubijalca so oddali sodniji.
Pazite na deco! Otroci posestnika Blaža Romih v Vodici pri Kozjem so bili sami brez nadzorstva doma. 11 letni Jožef je vzel nabasano pnško iz stene in je ustrelil na 1 letnega brateca, ki je ležal v postelji. Zadel je otroka v glavo in je bil revček takoj mrtev.
Vlomila sta dva neznana tatova pri posestniku Dobošeku v Loki pri Zidanemmostu. Ko ju je posestnik opazil, sta mu zagrozila s smrt-o, ako se gane. Prestrašen ju je pustil krasti. Vzela sta mu okroglo 500 kron denarja. — Pri trgovcu Joh. Sporin v sv. Katarini pri Trbovljah ukradel je nekdo 50 K denarja in razna živ-Ijenska sredstva.
Nesreča. V Podgorju padel je 15 letnemu delavcu Janezu Kralj cent težki kamen na nogo in ga je težko ranil. Mladeniča so prepeljali v bolnišnico.
V   tujini utonil. Iz Francoskega se nam piše: V francoskem mestu Lenz utonil je dno 14. julija pri kopanju vrli Slovenec Johan Budna,   doma  iz  Rajhenburgn   na  Štajerskem,
Ko ga je njegov tovariš Jožef potegnil iz vode, bil je ne-Bodi ma lahka žemljica! Studenicah pri Mariboru neki oddali so ga v „špehkamro." — V Mariboru ukradel je hlapec Janez Ferk iz Sv. Jakoba si. g. markerju kavarne „Zentral" več zlatnine in denarja. Komaj 19 letni fant je že večkrat zaradi tatvine predkaznovan. Oddali so ga okrožni sodniji.
Od poŠte. V Kozmincah pri Podlehniku pri Ptnju se je ustanovilo poštno nabiralnico.
Nevarna igrača. V Brdovcu se je igral 15 letni Kari Kapusta z nabasano puško, ki se je sprožila. Kroglja je zadela 5 letno sestrico Kristino in jo smrtnonevarno ranila.
Vtonil je pri kopanju v Savi rudar Ernst Gričar v Trbovljah. Mrliča so dragi dan iz vode potegnili.
Najdli so v Mariboru (v Urbanigasse) pri neki zgradbi človeško okostje. Kosti so že močno strohnene. Bržkone se gre za_ mrliča kakšnega vojaka ali pa pred davnimi leti umorjenega.
Požig. Posestniku Plojti pri Radencih je nekdo hišo zažgal. Pogorelo mu je vse; komaj da so prebivalci nago življenje rešili. Škoda je velika.
Mrliča kakšnega 3 letnega dekleta so videli pri Radgoni v Muri. Pa se jim ni posrečilo, mrlička na suho potegniti.
Trčila sta na cesti v Poličane dva kolesarja Zacharias in Heidinger. Prvi si je več zob izbil, drugega pa so morali nezavestnega v mariborsko bolnišnico odpeljati.
Tuji tat. Posestnik Matej Klemenšek v Sv. Duhu pri Gornemgradu sprejel je nekega Alojza Osolnik kot hlapca. Cez par dni pa mu je hlapec ukradel 500 kron denorja in pobegnil.
Lepa vzgoja! V Loki pri Zidanemmostu sta se pogovarjala kmet Martinšek in fant Strišek. 11 letni deček Kari Kaluža je hotel poslušati; ker ga je pa kmet proč nagnal, vzel-je smrko-vec nož in ga zadri Martinšeku v roko ter ga j ako težko  ranil.
Ogledovanje živine. Poročali smo že o letošnjem ogledovanju živine in tozadevno določenih dnevih. Poleg tistih se vršijo ogledovanja še sledeči dni in v sledečih krajih: 1. dne 27. avgusta v Ormožu, 2. dne 28. avgusta v Slovenjem Gradcu, 3. dne 29. avgnsta v Sevnici, 4. dne 30. avgusta v Celju, 5. dne 31. avgusta na Kaplji (v vranskem okraju), 6. dne 2. septembra v Ljubnem (v gornjegraškem okraju), 7. dne 3. septembra v Velenju (v šoštanjskem okraju).
V  gnojnico padel je 2 letni otrok posestnika Janeza Stifter pri Šoštanju. Ko je prišel oče na pomoč, bil je otrok že mrtev.
Z nožem življenje vzeti si je hotel, pijanosti, neki mladi kontorist v Maribora] nil se je težko in so ga v bolnico odpel
Požar. Vsled neprevidnega ravnanje® tilko pričelo je posestniku Jožefu CvetiM berjah gospodarsko poslopje goreti.  Pogordi tudi   sosedno   poslopje,    hlevi,   svinjaki iij pridelki. Komaj da so živino rešili. Pri reSi delu je pridobila posestnikova žena hode] kline. Posestnik ima'.za 4000 K škode, zani pa je samo za 1000 K.
Najdlo se je na cesti med TarniSem iij rovcem dva   kljača,   bržkone   od   kakš Dobita se pri mestni policiji ptnjski.
Padel je iz „grušta1' pri šolski zgri sv. Roku pri Rogatcu zidar Jožef Gajšek.: ranjenega so odpeljali v celjsko bolnišnico,!
Pretep.   Ko je šel   v Trbovljah Grobelšek k svoji ljubici Jožefi Udovc, ra so ga drugi fantje. Franc Miklic ga je 1 „tritelnom" na tla pobil in hndo ranil,
V Savi Utonil je pri kopanju 8   letni i Franc Zanc. Mrliča so pri Brežicah iz tegnili.
Surovost. Viničarja Štefan   in Katra j v Bukovju napadla sta deklo Uršo   Selih. metala sta jo najprve s človeškim blatom ii| potem še hudo pretepla.    Vzrok  je bil, T Selih branila,   da bi   zakonska Kolar njeni letno mati pretepavala.
Iz Koroškega.
Sv. Marjeta v Rožu. Piše se nam:; pane Hraba je torej tudi pri prizivnem propadel. Dobro, da si je uresničil klei posojilnico. Zdaj mu ne bode težko sodnijske troške dobiti. Bržkone božne ovčice že pol „tauženterja" sile, da pridejo advokati kmala do svo narja . . . Bolje bi bilo, da bi se ta fajni za svoje cerkene zadeve natančneje brigal, 1 da ustanovlja klerikalne posojilnice in et neumnosti; potem bi ne bilo treba ljud cerkvi zastonj na Božjo besedo čakati, I je bilo to pred kratkim enkrat, ko nas dušnega pastirja niti v vasi ni bilo . .
Sv. Marjeta v Rožu.  Piše se nam: povsod po Koroškem   zažgali   smo tudi pri na   nScrnvarzgnpfu"     „Sonmvendfener." bilo seveda zopet  nekaterim klerikalcem, komandira   sodnijsko-znani   Ceh,   trn   v m Zato je   tudi farški   „Š-Mir"   moral   s otresati. Po stari  navadi je „Š-Mir" pet dve pošteni osebi nesramno napadel; gaval   je   farški   dopisun zadevo,  ki bi et] gotovo zgodila, ako bi šel on sam s svo činejo"   na „Schvvarzgupf."    „Šmirov" naj v prvi vrsti  svoje lastne   dolžnosti izvršuje.   Potem šele naj se briga  za  c g. podučitelja. Iztrgati mora najprve iz ] očesa brun in smetišče pred lastnimi donri] praviti, predno se sme   zanimati za drugi in za zmožnosti učiteljev!
Pogorela je v Wolfsbergu usnjarska 1 B. Schober. Škode je za 35.000 kron.   j
Dezertiral je neki ordonančni lovec lovca; preje je ukradel nekaj denarja.
Zabodli so laški delavci v Sv. Andreju! sestnikovega sina Avgusta Jiiger. Težko nag se nahaja v bolnišnici.
Kolo Ukradel je v Velikovcu delavec Crnilogar nekemu tovarišu in je   potem nil. — Tudi Francu  Jamnik   v   Obertrixei ukradel nekdo 100 kron vredno kolo.
Bik napadel in težko ranil je v Zelteni hlapca Matija Krenbucher. Oddali so nesn takoj v bolnišnico, kjer je bil operiran.
Strela. Iz Lavamiinda se poroča z t. m.: Danes je divjala čez vasi Wunderatitj Zeil, Hart, Unterbergen in Lavamiind vihta. K sreči ni prinesla zopet grozne toče,] pa je strela hudo ropotala in mnogo škode j pravila.   V   Pfarrdorfu je   udarila strela v I gospodarsko poslopje, ki je bilo ravnokar j] teljo napolnjeno in   ki je   popolnoma pogi V Unterbergenu je udarila   strela   v   I sestnika   Schreier;   konja   sta    takoj vredna sta bila 2000 kron. Tudi posestniki] mepa je strela dotaknila, pa k sreči le ni ko ranila,   tako   da  je   bil   čez  par nr čvrstf'
Čeden fant.   V Celovcu  je   najdel
5 —

(ttfcnec  denarnico   posestnika  Matta iz
i. Predno je fant še v denarnico pogle-
iitrgal mu jo je neki mehauičarski   učenec
p njo v stranišče pobegnil. Tam je 80 kron
'nice   ukradel,   ostalo  pa   tiskarju nazaj
iril je SO K   v   stranišču.   Ali policija je
tnalu vjela in zaprla.
Wei je neznani   tat pri kegljanju v sv. pri Celovcu nekemu železničarju 80 kron
z žepa. Nevarni   berač.   V Kolbnitzu   je   pekovski Joh. Leis fehtal; ker je bil predrzen, dobil. Nato je zagrozil, da bode celo vas Leisa so dali orožniki v luknjo. Plžar. V Albescbu je pogorela lesena  hiša »ika Oberdirnbachar. Škode je za 7000 K, lk pa je le za 1600 kron zavarovan. ibi Časi. Zaradi pomanjkanja poslov ustavi ia v Libeličah dolgoletno dobavo ■ patra.
je nekdo   krčmarju Polzer v Skočili spalnice denarnico s 350 kron.
i po v Celovcu huzarja Jnrja Szantai; i precej denarja; potem je z denarjem karnali razne ljudje in zloglasne babnice dokler ga niso prijeli. ijar. Neznani svinjar napadel je v goz-ptttalu neko 8 letno deklico in ji je L Stariši, pazite na svoje otroke in ne ih brez nadzorstva!
1 tat. Hlapec Blaž Kapelari ukradel je p 1«0 kron vredno kolo; šel je v zaiti hotel kolo zastaviti. A policija ga je j zasačila in zaprla. Pri njemu doma so u\o vrsto ukradenih predmetov. Oddali dfželni sodniji.
ite na deco! Iz sv. Mohorja se poroča, e kopala 9 letni Johan Rauter in nje-ariš Kandolf. Dečka sta zabredla v glo-^do in valovi so ju odnesli. Rauterjev ipribitel, da reši otroka. A zamogel je le Kandolfa rešiti, medtem ko mu je last-, «k pred očmi ntonil.
Aveška okostja našel je posestnik Tomaž ti Eberndorfa, ko jo gradil svojo go-|ko poslopje. Kosti so morale že dolgo v ležati.
Oje zaupanje daruje
izkušena gospodinja opravičeno IJ EVINI
398
(gotova goveja juha)
a 5 k
Iker so te  garantirano   z   največjo natančnostjo narejene in v kakovosti
varstveno;
Edino pravs
z imenom Nlaggi in znamko ^»-zvezdo s križcem.
Gospodarske.
i'e hočeš pridelati debelo repo, preorati Iljiio kolikor mogoče globoko. Ker ljubi repa na Ipopojeno zemljo,   zato   pognoji   njej   namenjeno
t je le mogoče, z dobrim hlevskim gnojem. Če Fiporabiti za gnojenje samo umetna gnojila, potem jhavsakliapo 100—150  kg  40%   kalijeve   soli,
) kg superfosfata in 150—200 kg čilskega so-sto solitra vzameš lahko 125—150  kg amo-
^ sulfata. Ako hočeš uporabiti za gnojenje domač i gnoj, potem vzemi le '3 prejnavedene mno-^mtnlli gnojil.
Ako hočeš sadje dobro prodati, potem ne fpsprekljo, a tudi otresaj ga ne z drevja, ampak t p i toko. Kajti če sadje klatiš ali pa otresaš, se
t in ni teč za kupčijo   oziroma  za  razpošiljanje.
dje obiraš, pazi,  da ga utržeš s   celim repom ali
l kajti kupec gleda tudi na to. Obrano sadje ne p košato, marveč deni ga polagoma v njo.   Nikar
pa ne stavi obrano sadje v nedri, ker se tam sadje oguli in postane nesnažno in če to kupec opazi, ne bo maral zanj. Ce sadje prodajaš, ne obiraj ga šele, ko je popolnoma zrelo, marveč kakih 8 dni prej, kajti zrelo sadje se ne da razpošiljati. Najboljše je, da se obira sadje zvečer v hladu. Čež noč shrani ga v mrzlem prostoru, ker se le v mrzloti dobro ohrani. Po3krbi, da spraviš obrano sadje čim prej na trg, kajti če odlašaš, lahko preveč pozori in začne lahko tudi gniti. Cc ga moraš prevažati, deni košare na tak voz, ki ima zmeti ali pa deni na voz, preden naložiš košare, precej na debelo sirčja in šele nanj položi košare.
Žveplajte! — Letos napada grozdje po nekaterih vinogradih plcsnoba ali oidium prav močno. Posebno hudo napada ta bolezen grozdje tam, kjer se je premalo ali celo nič žveplalo. Kdor zapazi na trtah to bolezen, naj trte nemudoma požvepla, sicer naj pridno žvepla tudi oni, ki bolezni še ni zapazil. Kajti letos je vreme za razvoj te bolezni kakor nalašč. Oprasijo naj se trte z žvepleno moko na fino, ker če pade preveč žvepla na trto in pošlje močno solnce, žveplo zelene trtne dele osmodi. Lahek puh zadostuje ! Žvepla naj se zjutraj, ko je izginila s trt rosa.
PerOBOSpora ali trtna strupena rosa je začela napadati trte po nekaterih krajih, kjer ni bilo pravočasno ali pa premalokrat poškropljeno, prav hudo. Večkratni dež in oparica pospešujeta letos zelo razvoj te bolezni. Trgatev obeta biti dobra, poskrbite, da ostanejo trte zdrave, škropite marljivo, sicer se boste kesali, ko bo že prepozno I
Bolane svinje
Lepo posestvo 586
v Tinski fari, eden četrt ure od cerkve in šole v lepi legi in eno uro od mesta Slov. Bistrice z hišo in dvojnim gospodarskim poslopjem, vse z opeko krito in v dobrem stanu, ter 12 orali zemlje, obstoječe iz travnika, sadonosnika. njiv, vinograda in gozd«, se takoj za samo 5600 iz proste roke proda. Pri kupnini je treba samo 2000 kron šteti, drugo lahko na posestvu vknji-zeno ostane. Posestvo je za 5600 kron proti ognju zavarovano in se lahko na posestvu zmiraj po 4 do 6 glav goveje živine redi, svinj pa koliko kdor hoče. Posestvo se le samo zavoljo različnih razmer po tako nizki ceni proda. Natančneje pove Pran?. Peteline, zgornja Polsfcava pri Pragerskem.
Ali  hočete švicarsko uro z verižico zastonj?
>——
°* ,
SI
fg  O
•-"Kit
infill
o o 'J? Ja £ w o
Pazite na varstveno znamko »Obelisk" in ime „Sussanol" ter zavrnile druge preparate kot ničvredno posnemanje odločno nazaj. Se dobi  v   največih opotekah.   Poštna razpošiljatev vsak dan po
Apoteki „zum Obelisk"        m
VIKTOR HAUSER v Celovcu, Kardinalplata.
Ptuj: apoteka Behrbalk in apoteka pri zamorcu H. Molitor.
„Yitez z železno roko."
350 let je, odkar je umrl Gotz von Berlichingen znan pod imenom »e'er Ritter mit der eisernen Hand.« Ta znameniti mož iz nemških vitežkih časov bil je 1. 1480 rojen. Služil je kot vitez in vojskovodja pri raznih
'^%,
O&tz. von BeMIchinoen
vladarjih in imel celo vr«to vojsk na lastno pest. Tudi v kmetski vojski 1. 1523 je nastopil kot vodja. Svoje ime je dobil Gotz von B-rlichingen od dejstva, da je pri neki vojski roko izgubil in si jo pustil z umetno od nekega kovača iz železa skovano nadomestiti.
Krapiaske Toplice. Do 18. julija doSlo je v to zdravilišče 1.118 strank z 2119 osebami. — V soboto 18. t. m. vršil se je tuiaj krasni muzikalični večer, ki je občinstvo naravnost navdušil. Znani nadrežišer g. August Krctschmer iz Gradca in muzikalični zdravnik dr. Lobcnwein aranžirala sta stvar krasno, Izborno so nastopile na klavirju dame gdč. Miry Gerstl iz Bukarešte, Vera Miler iz Zagreba; sodeloval je tudi kvartet vojaške kopeljske kapele. Tudi nastop g. Karla Štefan iz Zagreba je napravil mnogo vtisa.
Loterijske številke.
8, 31, 43, 18, 58. 5, 63, 78, 58, 28.
Gradec, dne 20. julija: Trst, dne 13. julija:
s 3—4 močnimi delavskimi močmi se sprejmejo
pri R. FliGk, vinogradniški posestnik, Frauheim.
Dobro ravnanje, dobra plača.                622
Hiša za prodati 588
na Spodnji Hajdini, 20 minut od Ptuja pri glavni cesti štev. 107. Obstoji iz 3 sob, kuhinje, svinjski hlevi, lepa klet, studenec pri hiši, lepi ograd za zelenjavo in 3/* oralov njive, vse pri hramu, se takoj proda zaradi smrti obeh. Cena 7000 K. — Več se izve pri g. Filaferro, notar v Ptuju.
2 viničarja    eo9
z večimi delavskimi močmi se
sprejmeta. Vpraša se v hotelu
Osterberger v Ptuju.
Štiri tedne na poizkus
*3£~L
in vpogled razpošiljam svoja priznana kolesa marka „Bohema" in garantiram pismeno za dobro delo in ma-tcrijaL — Reparature in deli najceneje. Zaupljivim osebam ugodne plačil, pogoje. P. Pasek, tovarna koles Opocuo na dr?.. žel. 2022 (Češko). Ilustrovani cenik zastonj.        165
Razpošiljam orožje vsake vrste
na 10 dni za poizkušnjo in vpogled. Enocevnc Lancaster-puške od K 20-—, dvocevne LancasterpuSkc od K 30-—, Hamerles-puške od K 70-—, (lobert puške od K 8-. revolver od K 6*—, pištole od K 2-— naprej. Ugodni plačilni pogoji. — Uust. cenik zastonj. P. D n S e k, fabrlka orožja. Oporno št. 2068 na dr?., zel., Češko.              58H
Priložnostni nakup.
Zaradi družinskih razmer prodam svoje posestvo, prvo mesto, pod ugodnimi plačilnimi pogoji, hiša s skladiščem in hlevskim poslopjem, njive, vrt, travniki, z inventarjem; na hiši je trgovina z mešanim blagom in gostilna z vsemi koncesijami; prodam brez aH pa z zalogo blaga. Vpraša se pri lastniku Johann de Toma. Dobje pri Planini.    594
Novo zidana        621
hiša ~^!
s tremi sobami in kuhinjo ter klet, svinjski hlevi, zraven lep vrt in njiva, stoji na lepi legi pri postaji Poljčane, je na prodaj ali v najem za oddati; vse skup mesečno plačo 28 K, za prodati cena K 7800, sposobno je za penzionista ali kakšnega rokodelca n. pr. krojača, izvrstno je sila po-trebno v tem kraju. Več pove g.  Hans  Week v   Poljčanali.
Dekle,  pridna  prodajalka,           619
dobi takoj dobro službo pri gospej Krichbaum, trgovina z mešanim blagom   v Oplotniri.
2 učenca     620
se takoj sprejmeta na :i letno
učno dobo v pekariji Ileiuricli
Starr v Ptuju.
Apno           6i7
najboljše in poceni se dobi pri gosp. August Riickl v _________Hrastniku.________
Učenec       ,-,%
se takoj sprejme v trgovini za manufakturo in špecerijo iiUdwig Krautsdorfer, Sv. Dih
pri Pulii-auah.
Hočem svoje izborne švicarske ure čimhitreje vpeljati in razdelim vsled tega 6500 švicarskih ur po mojih pogojih z verižico zastonj. Zadostuje naznanilo Vašega naslova z dopisnico na eksport ur (ieorg Lohherger. Dunaj VII 63.
Viničar,      595
trezen in priden, z večimi delavskimi močmi, se lakoj ali v jeseni sprejme. Razumeti se mora tudi na nove nasade. — Več pove Alexander Grindnrr. lii cjr pri Konjicah
Na   prodaj   je  enonadstropna
hiša,
obstoji iz 3 lepih cimrov, 2 kleti, 2. vorhausa, kuhinja, speiskamra, hiša t dobrem stanu, zidana, 8 ciglom krita, stoji pri veliki cesti in je že stara gostilna, prod hišo izvrstni studenec, večidel novo gospodarsko poslop.e, vinska preša, okoli poslopja vinske brajde, ki prinašajo čez 3 po-lovnjake vina, nadalje 2 ro-doviti njivi, gozd s trdim lesom, travnik s sadnim drevjem, vse skupaj stane 14.000 kron, nekaj ostane lahko vknji-ženega. Več pove gostilničar Anton Kijanž v Spodnjih Po-lieanali.            699
žepna ura mnogo prem. marka „Sirena." Le ta ura ima veleprima švic. kolesje iu je ni razločiti od zlate ure za 100 K. Za natančnost garantiram 5 let. 1 k. 4 K 85, 2 k. 9 K 50. Nadalje ofer. Glona-srebrno žepno uro za 3 K 70. Vsaki uri se doda zastonj eleg. pozlačeno verižico. Brez rizike. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. ?o§lje po povzetju S. Robane, eksp. ur. Ktakova. Sebastiang. št. 524.
Jako dobro i.loče gostilne,          628
lepe hiše z vrtom in ?. njivami vred, blizu mesta Ptuj za vsako delavno taoiilijo primerne ; tudi druga različna posestva v Ptujski okolici, potem gostilna z žago in z mlinom vred na veliki cesti pri Laškem trgu, so ps jako dobrih pogojih za prodati, Več pove Alojz Mir v Ptuju.
Harmonika1
ali Konccrtina najnovejša na roke 4 vrste, z lepim glasom, se tudi na sekirce igra. je po nizki ceni na prodaj. Kje pove Franz Petelinz, Itottenhof, Zg. Pulskava pri Pragerskem.
Redka prilika
1  598
Eno prav lepo posestvo v ravnini z lepim zidanim z opeko kritini poslopjem ter okoli 4 orali sadonosnika, njiv, travnika in gozda, vse v lepi legi blizu cerkve in šole ležeče, se takoj zaradi preselitve za smešno nizko ceno za 4000 K proda in je samo 2000 kron za plačati, drugo lahko ostane vknjiženo in je za 3000 kron zavarovano poslopje. Natančneje pove Franz Petelinz iz Zgornje Polskave pri Pragerskem.
Jermenarski pomočnik in učenec,    623
ako mogoče obeh deželnih jezikov zmožna, se takoj sprejmeta pri g. Leo Kuloik, jermenarski mojster V Ptuja, Untere Draugasse 6.
Nova vinska posoda,
polovnjaki in tudi veliki sodi, jiter 10 vin., se proda. Vpraša se pri Feliksu Drosg, velika Zinile*, pošta sv. Barbara pri Mariboru.            616
81
Koroške fabrike = opeke =
(Karntnerische Ziegehverke)
naznanjajo tem potom, da so razpeca-vanje vseh svojih izdelkov, kakor opeke za zid (Hohl-Lochziegel), opeke za streho (Pressfalz-, Strangfalz-, Biber-schwanz-, Firstziegel), ogeke za tlak in fagon-opeke (Pilaster- und Faconziegel)
razprodajalnici koroških
= fabrik opeke
(Verkaufsstelle der Karntn. Ziegelwerke)
v Celovcu, Domgasse 3
izročile.
Vprašanja in ofertne zahteve vposlati
je   izključno   na  zgorajšno   centralno
razprodaj al no pi sar no.
Poizvedbe in nasveti vedno rado volj no. (Brezplačni proračuni.)          458
in
se dobi                        16B
rezano blago, perilo in obleke
pri Adoifu wesiak, Maribor, Fieitoosaasrtgystiaflz
(od novega Hauptplatza proti „Narodnem domu") v noto zgrajeni „Warenhalle."
Otročji vozički
za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v veHkem izbiru se dobiva y veliki trgovini
Johann Koss
CELJE
na kolodvorskem prostora. (Zahtevajte cenik).
Nejboijša pemska razprodaja!
Ceno perje za postelj!
1 k«. sivih slišanih 2 K; boljši. 8 K +0 h: na psi belili 2 K 80 h; Mik * K; belih mehkih 5 K 10 h; 1 kg najfinejših smieno-beria, «li-minili 6 K40 h, 8 K; 1 kg flauma (Daunen) sivega 6 K, 7
. 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem franko.
P5T* Gotova postelje
iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 tuhent, 180 cm dolg, 12« cm Širok, z 2 glavnima blazinama, rsaka 80 cm dolga, 60 cm Široka, napolnjene z novim, sivini, trajnim in flamnastim perjem za postelje 16 K; pol-danne 20 K; dame 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glume blazine 3 K, 3 K &0, i K. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazai. S. Benlscb, Deechenltz Nr. 716, fako, (Women). Cenik gratia in franko.
Pii Kol-a naslednik [§
na glavnem trgu zraven apoteke
priporoča   svojo   zalogo:   Otročjih   igrač, raznih
•■rst usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, »a nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Soiinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tudi pietarsko blago npr. korbe za potovanje vseh 'Mt Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, flaše, glaže in druge v to stroke ».padajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin. naprej. Posebno lepe reči pa za BO dO K 1*20,
švajcer
(kravji majer)
597
se   pod   dobrimi    pogoji   sprejme   pri   graščini Domova, pošta Možgance pri Ptuju.
s 4 do 6 delavskimi močmi, dostojen in zanesljiv. se do jeseni pod jako dobrimi pogoji sprejme, eno uro pešpota od Maribora. Vpraša se pri posestniku Richard Ogriseg, Vurmberg pri Mariboru, pošta Possnitzhofen.                616
Na obroke !
526
Kdor hoče poceni uro in verižico kupiti, naj piSe natančni naslov. — Vsled velikih zaključkov oddajam po celem Avstro-Ogrskem takoj za K W— prvorazredno pravo srebrno remontoar-uro s S srebrnimi pokrovi najfinejše gravirano. In eno 14 karatno zlato verižico, najmodernejše pancer-facjjc, c. k. puncirana, 60 gramov telka, za K 140- po mojih ugodnih pogojih samo 4 K na mesec. Takojšna dobava, vsepovsod proti povzetju prve svote K 14-.
R. Lechner, hiša Z Zlat
lllgoilni priložnostni nakup!
Konkunna masaUpsala-separator z. i: ti. z.
„Toru
najboljši švedski separator, krepka konstrukcija, močno posnemanje smetane, lahki tok, garant. dela na uro 125 litrov. Cena samo 117 kron franko vsake železniške postaje.
Josef Wintersberger,
i a. 26, hmj.
Zahtevajte gratis in franko prospekte. — išče so zastopnike. -— tŠ£l   IVisoki rabat!           678
Nadomestni deli se dobijo k vsem tipam  "3W
Razprodaja vinograda.
V Vresnicah postaja in pošta Velika Nedelja, novi nasad, zidana hiša z velbano kletjo, preša, hlev itd., se edino zaradi starosti posestnika poceni proda. Natančneje pri lastniku g. Ferdinand Grazer, Ormož n. Dr.               626
Rud. Kolli
Esslingetii
Altestc u. groBteSptral selbstfahrendtfl
Brcnnhalz-S
auch nit
SiaHmaschina und I
zugleich
Motor-DrcscblokomcVJ
----Pr&ktiftchate ud l
zovcriasHi^Bte  lUacU "PaMnttmtlicli geschtltatr                 Weltcre Speitatltlt! |
i Solbstfal.rPisdeMotorsteinbrecher neiesterl
T
parna žaga,
Na novem lentnem trgu (Lendplatzjl v Ptuju zraven klalnice in pliuarsktl hiše postavljena je parna žaga vsakomml
— v porabo, sszss
Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtetil
takoj razžaga. Vsakdo pa sme todi sam J
oblati, vrtati, spahati i. t. d.
Veliko presenečenji
Nikdar v življenju to presenečenje!! 600 kosov za samo 3 K 80 hj
Ena  krasna  pozlač.   prec.   anker-ura  z verižico,  gre ni kar se 3 leta garantira, ena  moderna zidana kravata a j 3 k. iiajfm. žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z' tnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damskega kin iz krasnega koljerja iz orient, biserov, mod. damski kini« zaklepom,  2  eleg.   damska   armbanda,  1   par uhanov i kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata de par gumbov za manšete 3 gradov duble-zlato s patentu veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 31 meti, velika veselost za mlade in stare, 1 jako praktični S ljubavnih   pisem,   za gospode in dame,   20 korespondenci metov in 5e 500 drugih rabnih  predmetov,  neobhodnih I hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar  vredna, H 3 K 80 h. Pošlje po povzetju centralna razpoS. 1
Gh. Jungwirth, Krakova štesj
NB. Pri naročbi 2 paketov se doda zastonj 1 prima anglj tev. Za kar ne dopade, dsnar nazaj.
Dvoje viničarskih ljj
s 4 delavskimi   močmi   se   pod   jako  ng| pogoji   takoj   sprejme.   —   Ponudbe na l »Štajerca" v Ptuju.
«   #
Čekovnemu računu št.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu.
Mestni denarni zavod.
priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spadajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi nrami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem ■■   ■  "        :    vstreže.                   :
#
$t Občenje $
g z avst. ogersko $fc
$ liaiiko. $
e» Ravnateljstvo, m
Giro-kontoj podružnici^ ogerske bas v Graded
-♦-♦■
Uradne za poslovala strankami | delavnikOfl
8-12 niti
wmwmium
6
9

574
Graški
ziallabrit
ider 32.
jesenski sejem
KreissSg.lIg^                           1912
•mobile. |
I (Grazer Herbstmesse)
artrutun^ 28. septembra do 6. oktobra.
a,
h.
nalan
dcnarnid
naklepom
3 jux-j
ni sezre
■ ■ i. ■'. i i ii J ■lih   v
stane hiša
ljul
ugod a up
Delavci
809
ZaiamčGoi uspeh ilniitt denar nazaj!
Zdravniška priznanja o izbornem vplivu.
Polna krasna prša
dobile pri rabi
670
L dr. A. Rix kreme za prša.
ktvcno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost ti sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza [K 3'—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8-—.
etisihes Dr. A. Rix Laboratorium Dunaj IL Beiasse 17 K.
Razpošiljatev strogo diskretna.
|        BT*   POZOR!   -**■
' Cei SO let znana
liulelovalnica harmonik FRANZ BUKSCHEK
Lr.o naznanjam, da izdelujem vsakovrstne harmonike v vsaki ■jni po najnižji ceni. Tudi imam vse potrebščine za izdelo-6 harmonik v veliki izbiri, kakor tudi za druge inštrumente. »»ila harmonik in drugih inštrumentov se točno in ceno i*-\ Solidno in zvesto delo, poštena in točna postrežba. Se priporočam za obili obisk                            612
iz Buksciiek, izdelovalelj baimonik na Bregu pri Ptuju, „ln8el" štev. 2.
p- Podružnica v Mariboru, KoroSka eesta 48  -&\
Za jesensko setev
se
fomaževo moko „zvezdina znamka"
1 najcenejše in najboljše gnojilo  fosforjeve  kisline  vedno z največjim uspehom rabi.
Zvezda na, vreči
in plomba
dajeta gotovo jamstvo za čisto nepokvarjeno blago
Kmetovalci,   zahtevajte  pri vaših liferantih   gnojilnih   sred-štev
I Tomaževo moko ..zvezdina znamka"
Svari ae pred manjvrednim blagom.
in astma
bute
s vanje š pogledom na [prstreno znamko
dobijo posebne cene v trgovini z rezanim blagom, perilom in obleko Wesiak, Maribor, Freihausgasse-Nagvstrasse (od novega Hauptplatža proti »Narodnem domu") v novo zgrajeni „Warenhalle."
Učenec
se sprejme v trgovini z mešanim blagom Johana Messner, Urafcnstein na Koroškem, olju
Pekovski učenec 575
se -.akcij z vso oskrbo in oblačilom na 8 letno učno dobo sprejme pri pekovskem mojstru Pranz Zagosda. Dieters-•lerf, p. Fohnsdorf.
Jako redki priložnostni nakup 1 Jako dobra puška za le 12 kron!    878
Pošiljam Wcrndl infanterie puške model R7/77 prenarejene za Lankaster-šrot-patrone, najfin. kal. 28, z zavojem za le 12 kron. To cene puške so izredno priljubljene. Garant. izbomi strel. Vsak dan pohvalna priznanja. Naročite takoj pri Friedr. Ogris, puškar St. Margareten, Ruaental, Koroško. Cenik o modernih puškah zastonj.
dr\a_ž"bsi za g-rajenje stroje-xr
z o. z. DUNAJ, IX. 11, Porzellangasse 18.
= Bolinder motorji za surovo olje =
so ceniin v obratu jako ekonomični.Za vsako moč od3 PS naprej
DNF* Lok.omobili *a surovo olje.
n
r
aHc
aac
STYRIA
a
270\ '
se uspešno odstranijo po rabi mojega leta sem najbolje znanega Eucalyptus-olja (avstralski naravni produkt). Cena originalne steklenice 1 K BO h. Popis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucaiyptus-milo, najboljše sredstvo proti pegumi, mozuli, fleki (Leberflecke), fin&mi in nečistosti obraza. — Eucalyptus-bonboni edino vplivni proti kašlju, oslovskem ka-šlju, astmi itd.
ERNST HESS
===== Klingenthal i.  S. ==
Se dobi  v' Ptuju v lekarni „pri zamorcu" H. Molitor.                        B7
Kdor si želi dober in zanesljiv bicikel kupiti, ta naj se  odloči za  „Styria" kolo (največja fabrika v naši državi!).
Cene za gotovi denar: Herren-Tourenrad K 140—160. — Herren-Strassenrad fino delo K 180—200. — Herren-Strassenrad najfinejša vrsta K 200—240. fa^T" Bicikelni so s »freilaufom" in z najmočnejšim pneumatikom.   *"W§
Zanesljivim kupcem se proda tudi na obroke (rate). — Deli (Bestandteile), nadalje  „Laufmautel" in  „Lnftšlauhi"  ae dobijo po najnižji ceni.
c^j     Obiščite našo veliko zalogo ali pišite po cenik (Preisliste).     mi
Zaloga koles in šivalnih strojev.
Brata Slawitsch. trgovca V Ptuju
Florianiplatz in Ungartorgasse.
&5*
Ža
Motorji
za snrovo olje  z visokim  pritiskom od 16 do 100  HP. Obratni
troški 1 do l1,', vinarja za uro in konjsko moč. Bencin-, petrolin- in beneol-motorji ležeče in stoječe konstrukcije od 1 do 60 HP,  ter lokoniobili od 2 do 20 HP. Obratni  troški 6 do 6 vinarjev na uro in konjsko moč.                   76
Tm T*7"arc±a.Q2©-sxrs:k:I
Dunaj, ni., Paulusgasse 3. — Budapest, VI., Vaoi korut 37-Ugodni plačilni pogoju — Ceniki in obisk kupcev brezplačno.
veliko trgovino Johann Koss, Celje ■
[uradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže;  tam se vse dobi, kar
kmet le potrebuje, naj   si bode  manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke,
[klobuke, čevlje, sploh obutalo, strikane in šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na«
j =    grobne vence in trakove, z eno besedo vse.     -,    .      .                ■     ■■----
6356
1152
Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh. trgovinah „ Š t a j e r-čeve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptuja.
ura z verižico
priveskom in futeralom
slane moja prava amerikanska anker-remontoarure, fino za-niklana, 36 urno dobro regulirano anker-kolesje, skupno z lepo niklaslo verižico, priveskom in futeralom, dokler traja zaloga vse skupaj samo
1-
3 leta pismene garancije. — Pošlje pa povzetju. Eksportna hiša »r
Max Bohnel
Dunaj, IV., MargaretenstraBe 27|22.
_______(Origin:iliii_f;tbri|i-iii I'fnik zastonj)._______ J81
Gospodinje !
Previdnosti
He kupite putra ali nadomestila za puter, dokler niste glasovite, splošno preiskušene svetovne marke
BLAINISCHEIN
ff
UN1KU
MARGARINE
preiskusili.
nlllllKUM" ni rastlinska margarina.
iiUNIKuM1   se izdeluje \i najčistejše goveje masti (Kernfett) s velepastcurizirano smetano in ima vsled tega ^B višjo redilno vrednost ter je v resnici zdrava.
nUNIKUM" ni umetniški izdelek, temveč najčistejši nalurni produkt. ■■UMIKUM"   je    CS(^0i    cenejša nego navadni puter in garantirano mnogo izdatnejša. za   ww'  0
SAMO  BLAIMSGHEIN jiUNIKUM" je s stalno državno kontrolo varovana in je to   na vsakem zini
razvidno.
Cenjena gospodinja!
Ne pustite se vsled tega z drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar
pečete
cvrete
kuhate
za kruh s putrom
BLAIMSCHEINs „UNIKCM"-MARGAEIXO]
Se dobi povsod.                                                                                    Poizkušnja gratis in franko.
Združene fabrike za margarino in putra, DUNAJ XIV.

^Stajerc    i:
Blek, datira | naslednje Naročnina i Urijo :    za
l krone, za
>ia razmer
14K50
o; za Ne
i celo lete
neriko   F
t drugo in
JCuni naro
om na vi:
ne. Naroč
i naprej.
lev. seproc
Uredništvo
kištvo  se
uju,   gle
slopje
Jtev.
Prai
Zado
»TOOSt,
ila. V sr
lik Ottok
ernstock
item. Ta
flti   kra
Zagorjansko  belo apnu,  Portland-  in  Romancement,  traverze,
šlisen-železo, železo za obkovanje vozov,  štedilniki (špsrherd);  j
deli šparherda za prizidanje,  kotlji,  vliti in bakreni,  stavbeno  i
obkovanje, vse vrste barv, Tomaževa žlindra, kovaški koks, vse droge  ! vrste železnega blaga, najceneje pri             ,
Alois Matschek, Maribor, MerSte 25,
poleg bolnišnice.                                  Sil
Vedno tndi velika zaloga najcenejših lesenih dil, lat stafelnov itd.  j
Priporočljiva domača sredstva.
Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti   I
slabosti in bledičnosti (Bleichsuht)   itd.;   steklenica 2 K.   j
—  Tekočina  za   prša   in   pljuče,  stekL   1"20   K  pr«ti   j
kailja, težki sapi itd. — Čaj in pilule  za  čiščenje   krvi   '.
a 80 vin. — Čaj proti  gihtu   a   80  vin. — Balzam  ca   j
giht, ude in živce stekl. 1 K ;   izvrstno  mazilo,   ki   »d-    '
itrani bolečine. — Bleiburilci živinski prašek a  1-20  K.   j
Prašek proti odvajenju krvi  v Živalski   vodi   a V6Q. —   I
Izvrstni strup za podgane, mili,   ščurke a K 1°—.   Ras-   i
paftrjatev  L. Horbiit, apoteka, Bleiburc — Krn »Umi    j
IZJAVIM
da je zanesljivo desinfekcijsko sredstvo v vsaki hiši potrebno. Za čiščenje ran, turov, za irigacijo pri damah, za desin-fekcijo na bolniški postelji, za odpravo slabih duhov in potnih nog, je steklenica
Lysoform
desinfekcijskega sredslva priznano najboljše.                     133 Se dobi s navodilom za rabo v vsaki apoteki in drožeriji po 80 vinarjev v originalnih steklenicah. — Lysoform-toaletno   milo   1 krono   za  en   komad.
Pozor!
iiriMBhiUd
Kdor hoče priliko porabiti, da si lepo kmetijsko
posest poceni Dabavi, obrne naj se čimhitreje na
od c. k. deželne vlado koncesijonirano
= pisarno za promet posestev = Kari Magnet
Obere Postgasse.
Tam so zdaj na razpolago:   posestva z gozdom, lastnim lovom, mestna, stanovalne in trgovske hiše.
■157
Varstvena marka „Anker"
Liniment Capsici comp.
nadomestilo «i
anker-pain-expBller "flM
je znano kot odpeljajooe, izvrstne In bolečine odstianjajoce sredstvo pri prehlajenjo itd. Dobi ae v vseb apotekah po SO h, 1-40 in K 2-—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v škat-Ijah z našo varstveno znamko ,.Anker", potem se dobi pristno to sredstvo.
Dr. M\trtm apoteka ..zlati in"
v Pragi, Klisabctstr. St. 5 nov. Razpošilja ae viak dan.
Pozor posestniki, n stavbo hiš!
Zagorsko lepo apno, Portland- in Romancement, traverze in  stare „Eisenbahnšine",  opeka za
streho in vse železne potrebščine se kapi po fabriški ceni in najceneje samo pri      303
Hans Andraschitz
tovarniška zaloga železa, cementa in apna v Mariboru,
___________Schmidplatz Mr. 4.____________
JB^*" Po zelo znižanih, cenah! '*&%
Ivan Berna
v Celju, Herrengasse štev. 6
iv. 15, in telefon štev. 87/.III., telefon krmfttaSftf. M/U.
Rabljeni
motorji za surovo olje
izvrstno ohranjeni 3—50 PS pod poU
no  garancijo   se  ugodno  prodajo,
Prvorazredni fabrikati! — Prij. ponrifl be na
Leo Klein, Dunaj ij
«i
Krugerstr. 5/St
esa
priporoča »vojo bogato zalogo obuval za pomladaniko letno in simsko sezijo, vie vrste moških, damskih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka, (iunii ta pete, vrvice, zaponke, vedno v saj-vetji izberi. Priporočam tudi Specialistom prave gorske in lev«k* revije. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo n hSdi popravila. Postrežba taeia, etie »elidn«. faniaja saračiU proti pevtetjsk                                       817
kateri zna dobro in snažno delati, lahkot svoj   obrt.   —   Mesarija je že stara in priljj Ijena.    Na   lepi   poti   in    z   dobrimi   konta Prevzame se lahko z malim kapitalom in tj
Naslov  pove  uprava   ,,Štajerca." Dobro idoča gostilna'
s točenjem vina in žganja se proda pri sv. Križu r-a 'I polju tik cerkve na najboljšem prostoru; je veliko bišno pol ki obstoji iz 5 sob, dveh kuhinj, kajilnice mesa, ledeni«, j spodnje kleti. Velika gospodarska poslopja, tri kleti, mesnici, veliki stali za živino, velik skedenj s huto, drugozasebe* hišno poslopje, ena soba, kuhinja, velika Stala, klavnica o| posebna klet, spodnja klet, novo zidano kegljišče s pecjof terem se po zimi lahko keglja, vrt za zelenjad in sadonomf ljana je že dolga leta trgovina in gostilna, blizo so tri c (ciglenske fabrike) vsled kalcrih se veliko ljudi premije i stilne, posebno pa ob sejmih. Cena je 24000 kron z lah! čilnimi pogoji; natančneje pojasnilo daje Anton VrtU, »tki nik in trgovec, poŠta Križevci pri Ljutomeru,
Res je bi Ijojakom i B| hotel Dvora to Dških »štvo r ške |)dnje-š1 hovnik
ija," ki
V   Rl
, da bc noče nje
d Ne
^ik, sve jija gnef gne: Ako ajine, ! ^tan e to d o m nem [odi n iir  in ode dal: ;a, P1 Tak gori
Hiša s trgovino
v lepem kraju na spodnjem Štajerskem z velikim sadonosnikom in vrtom za zelenjavo se proda pod zelo ugodnimi pogoji. — Vprašanja na upravništvo „Štajerca" pod šifro „J. C." 583
Naš najmoderneje urejeni special-fabrični etablissement stoji
že 40 let na viški
tovaren za preše in vživa v strokovnih krogih
najboljše ime.
Zahtevajte   specialni cenik št. 420a o vinskih in sadnih   prešali, konj pletnih napravah za mošt, hidravličnih prešah, sadnih in grozdnih mlinih. grozdnih reblerjih, strojih za odbiranje jagod itd.
Čez 700 meda j I in prvih nagrad itd.
PH. MAYFARTH & Co,
specialna fabrika za mašine za dobavo vina in porabo sadja             m
1500 delavcev.                   DUNAJ, II., Taborstrasse 71.                   Želi se zastopnike.
Bi obl-
sni pa
in
oril Ott
Ijajo   pr'
bvraštvf
„Me
in 1
oliko   :
uničil
ko r
dovanj
širi?
»TOO    S
astoc najni krico p t Slover med sle ajo kri: ki stavij pravijo, grobove j ako jih j Ti ljudji ribarijo _M
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart.
23
22