Glasilo Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine
Lastnik: Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" . Uprava: Ljubljana, Ilirska ul. 15 (Lovro Pičman). Naročnina znaša: za celo leto .... 30'—Din
za pol leta............15‘— „
posamezna številka . . 1'50 „
V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto II
Ljublfana, dne 30. novembra 1933.	Štev. 23
Nas praznik - Obrtniški dan.
Prvi december! Dan narodne svobode in odslej tudi dan, ki si ga je vzelo jugoslovansko obrtništvo Dravske banovine, združeno v D J O, za svoj praznik. Proslaviti hočemo obrtniški dan, da manifestiramo svojo moč, svojo solidarnost in svojo vero v boljšo bodočnost. Navzeti si hočemo zdravega optimizma, s katerim se hočemo osvežiti za napredek obrtniškega stanu.
Časi, v katerih živimo in v prilikah, ko se bo vršila proslava, niso niti malo rožnati. Gospodarska kriza še dalje trdovratno vztraja, dela so čimdalje v večjem zastoju. Pogled v bližnjo bodočnost, najbližjo prihodnjost, ni povsem povoljen. Vendar pa nas te okolnosti ne smejo motiti alf strašiti. Že iz vseh početkov, odkar obstoja obrtništvo, često poznamo iz zgodovine razne dobe, ko je obrtništvo trpelo, vsekakor pa je iz dob trpljenja s smelostjo šlo naprej. Obrtništvo ni nikdar zaustavila trenotna ovira, nikdar se ni pomehkužilo, temveč je vedno korakalo naprej s samozavestjo, s trdno vero v boljšo bodočnost, do izpolnitve zgodovinskih nalog.
Prav tako se nahaja obrtništvo danes v neprimerno težkem položaju. Čeprav se obrtništvo bori z velikimi težko-čami, kateri so posledica sedanje krize, vendar ono gleda samozavestno naprej. Zavedajoč se lastnih moči, na katere se opira in gre svojo pot ter je prepričano v boljšo bodočnost. S polno pravico veruje, kajti baš sedanja kriza je dokazala človeštvu, da je obrtništvo važen člen v družabnem življenju, da predstavlja obrtništvo delno obliko najvažnejše gospodarske delavnosti.
V teh težkih časih, ko gre življenje za biti ali ne biti, utrja obrtništvo svoje temelje in stanovsko čimbolj prihaja do izraza ter odnaša zmago za zmago. Baš v sedanjih časih se obrtništvo širom celega sveta čimdalje bolj organizira in zato postaja predmet posebne pažnje. To so dejstva, ki se ne dajo ovreči, katera se morajo priznati in se priznavajo od vseh, pa tudi od onih, katerih interesi niso v skladu z interesi obrtništva.
Kakor je običaj praznovati pri narodih pomembne dni v zgodovini, obletnice itd., prav tako je Društvo jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino sklenilo letos, da proslavi obrtništvo Dravske banovine svoj stanovski praznik na dan 1. decembra.
Obrtniški dan ni namenjen samo za obrtništvo, ki naj ta dan na proslavi izraža svoja čuvstva do stanu, temveč je isto-
časno namenjen najširšemu krogu naše javnosti. Ta dan je namenjen javnosti še posebno zato, da se ista v čim večji meri spozna s stanom, katerega izdelek vsak dan rabi in uporablja.
Razmere ne dopuščajo obrtništvu, da bi svoj praznik v smislu namena in pomena, proslavilo tako, kot so zato sicer potrebe. Ne dopuščajo^ da bi izvedli obrtniki primerno propagando za domače izdelke potom velike reklame, letakov itd., da bi priredili v to svrho mesto enega dne proslave cel obrtniški propagandni teden. Prav zato ni mogoče izvesti razstav obrtniških izdelkov tam, kjer bi to bilo mogoče in na mestu ter pozivati odjemalce, da se poslužijo v interesu lastnega narodnega dobrobita ročnih obrtniških izdelkov.
Smotrena enotna izvedba vseh akcij v korist obrtnika in njega napredek pa je gotovo mogoča danes, ko so vsi obrtniki organizirani v svojih stanovskih organizacijah, osnovanih po zakonu. Za nami je čas, ko je le mala skupina organiziranega obrtništva delovala na tem, kako privesti do življenja obrtniško ideologijo. Pomen, ki ga ima naše društvo kot svobodna organizacija obrtništva, je ogromne moralne vrednosti za naše obrtništvo, katero je dokazalo v času obstoja DJO, da želi biti organizirano v prostovoljni organizaciji, da v isti tvori element dela in inicijativ za vse prisilne in druge korporacije. Tako mora biti naše delovanje tudi v naprej in inicijativ za nova dela, k novim uspehom, nam ne sme usahniti vir, kateri naj napoja tudi vse, ki so željni dela na povzdigi našega stanu. Te okolnosti nam narekujejo ter jasno kažejo, da mora obrtništvo tudi sedaj, kakor v prošlosti, še z večjim optimizmom gledati bodočnost. Obrtniki se moramo zavedati, da igramo važno vlogo v našem narodnem gospodarstvu, s katerim računa današnja družba in država, katero vlogo pa moramo tudi obdržati in na obrtniškem dnevu to zavest potrditi.
Vse jugoslovansko obrtništvo se mora zbrati 1. decembra k proslavi Obrtniškega dne. Dolžnost vsakega obrtnika je, da se proslave udeleži, vsakdo in vsaka izmed nas mora 1. decembra manifestirati, da se zaveda svoje vloge, da ima vero v svoje delo in da je ponosen, ker pripada obrtniškemu stanu, kar pa moramo z dostojnimi proslavami tudi drugim pokazati!
V Dravski banovini praznujemo letos prvič v takem obsegu proslavo obrtniškega dne, zato je naša dolžnost, da na teh proslavah dokumentiramo svojo slogo, svojo moč in solidarnost z vsem jugoslovanskim obrtništvom — ko proslavljamo obenem tudi ISletnico našega narodnega osvobojenja!
Obrtniški pokret pred sodiščem je zaključen
Vprašanje samostojnih obrtnih zbornic in skupnih zbornic TOI je dalo v zadnjih letih v naši državi povod precejšnjim borbam, a posebno pestra borba pa se je vodila v naši Dravski bano-vini. Vsaka nova zgradba zahteva mnogo truda mxdela. Javne reorganizacije stanovskih prestav-mštev in reformiranje narodov pa zahtevajo naravnost žrtve in tako je zahteval tudi naš pokret vztrajnega dela, zvezanega tudi z žrtvami. V svoji u, •/'•rno brezkompromisno po svojih začrta-am ciljih dalje, kar je dalo povod nasprotnikom, qa so se zatekli napram nam pred sodišče.
Razni dnevniki so o obrtniških sporih in pravdah radi pisali z neko posebno naslado in moram reči, da je bilo mnogokrat prav zelo zavito in tudi neresnično. Mi na razne take objave nismo niti reagirali, ter o obrtniških pravdah nismo prinašali niti v našem listu „Obrtnik", ker smo smatrali, da je škoda prostora za razna taka izzivanja; ali pa celo, da bi si s temi pravdami hoteli delati, kako reklamo, ker smo istih sovražniki ter smo prepričani, da od pravd še nikdo ni imel koristi, ne posameznik, kakor tudi ne skupine ali organizacije. Ker pa smo dne 16. t. m.,
upam, da vsaj obrtniški pokret, v kolikor je bil prizadet, na sodišču zaključili, smatram za svojo dolžnost, da obrtništvu na kratko objasnim, kar se tiče raznih tožb na sodišču, na drugi strapi pa znanega našega pokreta kot takega.
Od vsega početka, t. j. od začetka 1. 1931. dalje so padale na me in na moje prijatelje številne žaljivke in težki očitki, tako, da bi morali iskati v nešteto slučajih zaščite na sodišču; toda mi se tega nismo posluževali, ker smo bili pač mnenja, da se sovražnik v boju poslužuje vseh, pa najsibo najslabših sredstev, samo da bi v borbi zmagal. Smatrali smo, da je škoda časa in naših energij, da bi iste zgubljali po sodišču, ker so nam prepotrebne za splošni dobrobit obrtništva, alt zgodilo se je drugače:
Povejte onim, ki niso prejeli zadnje številke „Obrtnika”, da smo ga jim ustavili zato, ker ga niso plačali.
1.	Dne 22. januarja 1932. smo se podali, kot lOčlanska deputacija zastopnikov obrtništva iz Dravske banovine v Beograd, kjer nas je sprejel v avdijenco tačasni ministrski predsednik g. Pero Živkovič, kateremu smo objasnili težnje obrtništva Dravske banovine, obenem pa tudi ovire, ki so se nam delale v pokretu za samostojne obrtne zbornice. G. predsednik vlade je imel za naše težnje največje razumevanje ter nam je obljubil tudi vsestransko podporo. S to vlogo so se zbornica za TOI v Ljubljani kakor tudi gg. dr. Pretnar in dr. Koce smatrali neupravičeno prizadete ter je sledila prva tožba, odn. ovadba dne 22. julija 1932. napram meni in tovarišu Kacu iz Dravograda, katero je smatrati zaključeno šele s poravnavo na sodišču dne 16. t. m.
2.	Meseca novembra 1932 je sledila druga tožba proti meni s strani Ivan Lenarčiča iz Poni-kev, načelnika Krojaške zadruge za sodni okraj Ribnica in Vel. Lašče, radi nekega očitka v listu „Obrtnik". Ker do tedaj v svojem življenju še nisem imel opravka s sodiščem, tem manj pa, da bi poznal strogost tiskovnega zakona, dalje pa, ker sem s sigurnostjo računal, da bo g. Lenarčič tožbo umaknil, ker je on že pred tem izrekel proti nam razne žaljivke, sem z ozirom na to računal, da iz tega ne bo nič, ter sem vsled tega zamudil Sdnevni ugovor na tožbo in s tem tudi zamudil vsako obrambo, katero sem imel na razpolago. Zato sem bil obsojen na Din 800.— in Din
300.—, skupaj Din 1100.-----ter na obojestranske
stroške obrambnih odvetnikov.
3.	Meseca novembra 1932. je sledila tretja tožba proti meni s strani g. dr. Koceta radi članka, ki sem ga napisal v listu „Obtnik" št. 17. v letu 1932. Omenjeni članek je bil v zvezi z onimi članki, ki so izšli v „Obrtnem Vestniku" pod imenom Hrastelj Peter in Radovan, katera pa teh člankov nista pisala in podpisala. Tudi v tej pravdi sem bil kaznovan z Din 1100.— in Din 500.— odškodnine dr. Kocetu.
4.	Meseca decembra 1932. je sledila četrta tožba proti meni s strani dr. Pretnarja tudi radi članka v št. 17. lista „Obrtnik" iz leta 1932. Za to pravdo sva se ob priliki obravnave na sodišču z g. dr. Pretnarjem poravnala.
5.	Medtem so bile vložene dve, odn. tri tiskovne tožbe proti listu „Obrtnik", ozir uredniku g. Kunstler-ju, od strani g. dr. Koceta, dr. Pretnarja in zbornice za TOL kjer je bil naš list „Obrtnik" obsojen na objavo popravka, odnosno listov urednik, g. Kunstler, na razne kazni. Torej je bilo proti nam vloženih iz nasprotne skupine 6—7 tožb, predno smo mi dejansko vložili kako tožbo napram nasprotnikom, ker nam je bila ovadba proti g. dr. Kocetu zavrnjena radi člankov pod imenom Peter Hrastelj in Franc Radovan „Slovenski obrtniki bodimo si na jasnem" in „Kdo ne more biti več zastopnik malega obrtnika".
6.	Začetkom februarja 1933. sem vložil jaz tiskovno tožbo proti g. dr. Kocetu radi člankov v „Obrtnem Vestniku" št. 46, 47 in 48 pod imenom: „Pičman je tisti, ki je skušal uvesti korupcijo v slovensko obrtništvo" in članka „Resmc; na ljubo". G. dr. Koce je bil pri prvi razpravi oproščen, uVedena pa je bila prizivna razprava, katera pa se je sedaj s poravnavo z dne 16. t. m. avtomatično zaključila.
7.	Iz razloga, ker sem bil na obtožbo g. Lenarčiča, kakor omenjam pod točko 2., kaznovan, sem vložil tudi proti g. Lenarčiču začetkom meseca februarja 1933. tiskovno tožbo, radi raznih očitkov v „Obrtnem Vestniku", katero tožbo pa sem naknadno umaknil, ker mi je bilo že preveč tega pravdanja.
8.	Dalje sem vložil zasebno tožbo radi raz-žaljenja časti proti g. .los. Rebeku radi očitkov, češ, da sem mu ponujal Din 50.000.—, če izstopi iz tabora za skupne zbornice in prestopi v tabor za ločene zbornice: inkriminirano je bilo tudi, češ, da sem mu to ponujal kot podkupnino. Na sodišču sem utemeljeval, da sploh ni bilo niti najmanjše potrebe, g. Rebeku ponujati kakega zneska, ker je bil g. Rebek še dolgo po tistem sam za ločene zbornice, dočim je trdil, da sem mu med tistim, odn. še pred tistim časom ponujal omenjeni znesek. Sodišče ni verjelo meni in mojim pričam, pač pa je verjelo pričam g. Rebeka, kateri je bil nato oproščen.
9.	Istotako sem vložil meseca februarja t. I. tožbo proti g. dr. Pretnarju glede podobnih očitkov kakor proti g. Rebeku ter v zvezi j. istimi in z zborovanjem v Logatcu, pozneje pa še s podaljšanjem tožbe, češ da sem dobil neko podkupnino za pokret ločenih zbornic iz Beograda, katera tožba pa se sedaj umakne s splošno poravnavo na sodišču z dne 16. t. m.
10.	marca meseca 1933. je vložil g. dr. Pretnar tožbo proti meni z očitkom, da sem mu zabrusil v obraz na zborovanju v Logatcu, da „Vsi žrete na naš račun", odnosno „za naše žulje žrete". Tozadevna razprava se je vršila dne 22. junija 1933. pred okrožnim sodiščem. Ker je tožilčeva priča. g. Rebek, inkriminirane očitke proti meni pod prisego potrdila, dočim so moje priče to pod prisego zanikale, in sicer: gg. Ivan Košak, Karol Vilar, Ivan Mihelčič in Albin Kunstler, je sodišče verjelo priči Rebek ter je mene pogojno obsodilo, nakar sem vložil priziv z novim dokaznim materijalom. Nato je apelacijsko sodišče to razsodbo razveljavilo, obenem pa je bila sklicana prizivna razprava z dne 16. t. m., za katero sem v obrambo predložil 18 prič iz Logatca in
okolice, kateri vsi zanikajo gori omenjene očitke. Tudi nadaljevanje te razprave je z že prej omenjeno obravnavo odpadlo.
11.	Marca ali aprila meseca sem vložil tožbo proti g. Pristou Filipu radi sličnih očitkov, kakor proti g. dr. Pretnarju, glede Din 100.000.—, ki pa je bil oproščen.
12.	Dalje sem vložil meseca aprila 1. 1933. tiskovno tožbo proti bivšemu uredniku „Obrtnega Vestnika, g. Pfeiferju, radi člankov v „Obrtnem Vestniku" v zvezi z zborovanjem v Vel. Laščah, na katere članke pa sem kratko reagiral proti g. Lenarčiču, za kar sem bil obsojen, kar omenjam pod točko 1. Tudi točasni urednik „Obrtnega Vestnika", g. Pfeifer, je bil 17. oktobra delno obsojen pred okrožnim sodiščem ter pride tudi ta pravda sedaj v poravnavo.
13.	Meseca maja ali junija je bila vložena tiskovna tožba po nalogu g. Hrastelj Petra proti gg. dr. Kocetu. Rebeku, Pfeiferju in Hočevarju radi članka, priobčenega v „Obrtnem Vestniku" št. 42—43 pod imenom „Hrastelj Peter: .Slovenski obrtniki bodimo si na jasnem"1. Tozadevni članek je izšel pod imenom g. Hrastelj Petra, mizarja v Laškem, katerega pa ni napisal, niti ni dal pristanka za objavo. Dne 16. t. m. je bila razpisana razprava proti gori imenovanim, ob kateri priliki pa je prišlo na priporočilo predsedujočega sod-dnika, g. Mirko Koršiča, do poravnave.
Kot zaključek k vsem razpravam si dovoljujem objaviti v pojasnilo in splošno ravnanje tudi spodaj navedeni članek, katerega sem poslal prejšnji teden uredništvu „Jutra".
Pomirlenje med obrtništvom.
Pod tem naslovom je bila priobčena v „Jutru" št. 269 z dne 17. t. m. izjava, katero smo podpisali dne 16. novembra pred okrožnim sodiščem v Ljubljani. Ker pa nekateri čitatelji to izjavo napačno tolmačijo, drugi jo pa celo popolnoma v neresničnem in nasprotnem smislu hote ali nehote razširjajo, katere govorice bi znale škodovati obrtniškemu pokretu, si dovoljujemo k objavljeni izjavi z dne 17. t. m. dodati sledeče: tožbo proti g. dr. Pretnarju glede podobnih očitkov kakor proti g. Rebeku ter v zvezi z isFmi in z zborovanjem v Logatcu, pozneje pa še s podaljšanjem tožbe, češ, da sem dobil neko podkupnino za pokret ločenih zbornic iz Beograda, katera tožba pa se sedaj umakne s splošno poravnavo na sodišču z dne 16. t. m.
Dne 16. novembra je bila razpisana razprava ob pol 9. uri: Peter Hrastelj kontra dr. Kocetu, Rebeku, Pfeiferju in Hočevarju: ob pol 10. uri nato pa razprava dr. Pretnar kontra meni, obe v zvezi z znanim obrtniškim pokretom. Nato je bilo napovedanih Še par tožb iz obeh strani.
Pred pričetkom razprav pa je povzel besedo predsedujoči sodnik g. Mirko Koršič ter je prav lepo apeliral na vse prizadete stranke za po-mirjenje in prenehanje s tozadevnimi borbami, odn. tožbami na sodišču ter priporočal, da naj se tozadevni pokret vodi zunaj izven sodišča mirno in legalnim potom brez ozirov iz ene ali druge strani, povdarjajoč, da ima brez dvoma skupina za samostojne obrtne zbornice si iste priboriti. Prav gotovo ni mogel nikdo od prisotnih odklanjati priporočila g. sodnika na pomirjenje in izgubo energije na sodišču, ter smo po mojem mnenju lahko obe stranki g. sodniku zadovoljni za ta posredovalni postopek ter mi je le žal, da že prej ni, kdo tega dosegel. Tudi jaz sem s svoje strani prav rade volje pripomogel do tega pomirjenja na sodišču. S posebno izjavo, da navzlic temu, da so se začele proti meni in naši skupini prvo širiti tožbe iz nasprotne strani, katerih so naperili proti nam šest ali sedem, preden smo mi odgovorili s protitožbami. Dalje sem bil jaz že v dveh tiskovnih tožbah obsojen vsled prezakasni-tve roka, odnosno radi splošne preobremenitve v pokretu, vsled česar nisem doprinesel pravočasno zadostnih obrambnih dokazov, dočim so se nasprotniki še do danes vedno lepo izvili. Navzlic vsem navedenim sem pristal na poravnavo, medtem pa računajoč, da se iz nasprotne strani ne bo delalo nadaljnjih ovir nelegalnim potom na našem obrtniškem pokretu. Posebej pa pripominjam, da naj se ne tolmači to pomirjenja tako, da bi morda sedaj naš znani pokret v kakršnemkoli smislu prenehal, pa najsi bo glede samostojnih obrtnih zbornic, ali pa sploh naših ciljev, katere smo si začrtali. Pokret hočemo voditi dalje do konca, zmage, želimo si pa, da naj bo borba obojestransko dostojna in ne zakulisna.
Izjavljam, da sem prav rade volje pristal na pogoj g. sodnika, da naj bo borba obojestransko načelna in ne osebna in da naj vsaka stranka prepriča svoje pristaše le na legalni in znanstveni podlagi, kar je bilo prav gotovo od vsega početka naš namen, toda žal, da smo bili primorani na osebne izpade tudi osebno odgovarjati in kateri izpadi in odgovori so dali tudi povod razpravam na sodišču, od česar pa obrtništvo prav gotovo ne more pričakovati nikakih koristi. Brez pridržka priznavam, da sem obenem s tem hotel tudi ovreči ev. nadaljnje pravde, ki bi še lahko nastale med raznimi obrtniki in stroški bi šli v brezmejnoist. Mnenja sem, da je vsekakor bolje, da se naše sile in energijo uporabi za splošno znani obrtniški pokret in njega dobrobit.
Res je, da sedaj, ko so ovadbe in tožbe proti nam že v glavnem zaželjeno dosegle, mi pač nismo imeli skoro nikakega interesa več na porav-
navo pri sodišču, ker pa smo s tem hoteli ponovno doprinesti svoj obulus, pa če tudi z žrtvijo, do dostojnega boja na legalni način za obrtniške pravice, sedaj pa mislim, da bodo tudi razni izgovori in ovire lahko odpadle, ker pričakujem od merodajnih upravičeno upoštevanje, kar nam pripade.
To pojasnilo sem si dovolil objaviti vsled tega, ker so prihajale na me in na moje somišljenike razna vprašanja in celo z zlobnimi govoricami, češ, sedaj pa je tega pokreta konec, ker smo se nekako pobratili in s tem tudi pristali na sistem skupnih zbornic. Sporočeno mi je bilo, da nekateri, ki hočejo še nadalje v kalnem ruvariti, to poravnavo na sodišču verjetno da namenoma zlorabljajo, zato ponovno izjavljam, da gre naš pokret v smislu naših začrtanih ciljev in samostojnih obrtnih zbornic radi poravnave na sodišču nemoteno dalje.	Lovro Pičman.
Konferenca obrtniških zbornic « Sarajevu
V nedeljo, dne 22. oktobra, se je pričela konferenca obrtniških zbornic, ki je trajala do vključno 24. oktobra. Udeležili so se konference zastopniki vseh obrtniških zbornic in obrtniškiti odsekov skupnih zbornic.
Konferenco je s primernim pozdravnim govorom, pri čemer se je spomnil tudi Nj. Vel. Kralja, otvoril predsednik sarajevske obrtniške zbornice g. Marič. Nadalje je g. predsednik naglasil važnost predmetov, ki so pripravljeni za dnevni red konference, da naj bodo gospodje v debatah čim bolj stvarni, da bo tako mogla konferenca nredelati ves ogromen materija;!.
Takoj za tem je konferenca razpravljala prvo točko dnevnega reda: Določitev skupnih osnov o načelnih vprašanjih iz zakona o obrtih. V tej točki je referiral tajnik OZ v Skoplju dr. Ni-kitovič. Že člen 1. obrtnega zakona vsebuje pozornost konference in to posebno točka, ki govori o delu v vzgojnih kaznilnicah. V debati so mnogi delegati iznesli drastične primere nelojalne konkurence, katero taki zavodi delajo legalnim obrtnikom. Da se to prepreči, je konferenca sklenila na podlagi referata zahtevati od ministrstva za trg. in ind., da izda navodilo upravnim oblastem, da odredbe te točke povsem spoštujejo ter ne dopuste zavodom, da morejo delati po naročilu in za javno prodajo.
Nadalje se je razpravljalo o hišni obrti-in-dustriji, katero predvideva točka 17. istega člena. Sklenilo se je zahtevati od ministrstva, da naj s posebno objasnitvijo upravnim oblastem da vse potrebne podatke ter razložitev hišnega obrta.
Zelo obširna je bila debata pri členu 9.. ki govori o pravnih osebah, to je o delniških družbah in zadrugah.
O proizvodnih zadrugah, katere tvorijo izključno obrtniki-mojstri, je rešeno poleg odvoje-nega mišljenja delegata ljubljanske podružnice, da je treba postaviti princip, da obrtnik, ki je član proizvodne zadruge, ne more istočasno voditi samostojnega obrta, ker je to v nasprotju s težnjami in cilji zdravega obrtniškega zadrugar-stva, ki teže, da se mu poedinci z vsemi silami posvete.
Razprava o členu 23. GZ je zavzela največ časa. Ta člen obrtnega zakona vsebuje, kakor znano, imenoma naštete obrti, vezane na strokovno usposobljenost. V ipoedinih točkah tega člena je na več mestih takih obrti, ki so med seboj sorodne in se dovoljuje prehod iz ene na drugo brez polaganja izpita.
Po izčrpni debati je bila izvršena delimično nova razvrstitev obrti in spopolnitev samega člena z večjim številom novih obrti vzetih večinoma iz člena 7. pravilnika o sestavi združenj, ki so bili do sedaj, kot prosti obrti, pa jih bo potreba sedaj uvrstiti v člen 23., in s tem njihovo vršitev vezati na strokovno usposobljenost.
Razvrstitev nekih obrti je dalo povoda živahnim diskusijam. Čeprav je to vprašanje že rešeno na skupni konferenci tajnikov OZ v Beogradu, kateri je bila dana naloga izdelati edinstveni referat, je bilo predvideno, da bo vprašanje v zvezi s čl. 23. OZ predmet intenzivne obdelave na sami konferenci in da bo ista sestavljena od delegatov zbornic iz vrst obrtnikov samih bolje v stanu skleniti praktične zaključke. Vendar pa se tudi med njimi samimi ni moglo doseči enotnih pogledov na to ali ono obrtniško stroko. Tako se je n. pr. dalje časa debatiralo o tem, pod katero točko naj spadajo modelni mizarji, ki so bili v referatu uvrščeni v točko 32. skupno s parketarji. Končno je bilo sklenjeno, da se parketarji stavijo pod posebno točko, modelni mizarji pa se spoje v skupno točko z lesnim' strugarji, rezbarji in izdelovalci pip.
Prav tako je bila daljša debata, ki pa m bila brez strokovnega interesa, o vprašanju razvrstitve nekaterih kovinskih obrti. V tem delu se je referat konference moral podvreči gotovim popravkom. Tako je bilo n. pr. na predlog g. Mariča sklenjeno, da se iz točke 14. črtajo avtoklepar]' in se uvede kot posebna točka izdelovalci karoserij, s tem bi odpadli izdelovalci lesenih karoserij iz točke 29. Dela se namreč na to, da se izdelovanje avtokaroserij vpelje kot posebna
„Obrtnik** je edini redno izhajajoč obrtniški list v dravski banovini.
kartera nima ničesar skupnega s kleparskim. Pri točki 50., ki govori o izdelovalcih trikotaže in nogavic, se je prav tako dosti debatiralo, ker se je postavilo vprašanje, ali je izdelovanje trikotaže in nogavic obrt, katerega je treba vezati na strokovno usposobljenost, ali ga treba prepustiti prostim. Z ozirom na prilike v Sloveniji in na zahtevo kongresa nogavičarjev je bilo sklenjeno, da naj bo ta obrt vezana na strokovno usposobljenost. Mnogo se je tudi razpravljalo o mlinih na stalnih in nestalnih vodah. Živahna debata je bila tudi pri točki 67. (brivci in frizerji). Z večino glasov je bil osvojen predlog, da ostanejo brivci in frizerji kot dve posebne točke, vendar brez lasničarjev.
Dalje je sklenjeno, da se zahteva uvrstitev stavbenikov kot posebnega obrta v čl. 23. OZ ter da se s tem na ta način potrdi, da je stavbe-ništvo kot tako rokodelska obrt. S tem se bo onemogočilo delo onih, ki gredo za rtem, da stavbenike izločijo od pripadnosti k obrtniškim zbornicam. Prav tako se ima storiti z elektrotehniki, ki so enako uvrščeni v posebnem oddelku OZ.
Ko je bila debata o čl. 23. izčrpana, se je sklenilo, da se ponovno ne bi o tem razpravljalo, da sarajevska obrtna zbornica zahteva od ministrstva trgovine in industrije čimpreje izdajo uredbe o sorodnih obrtih. Ob tej priliki da se vodi račun o sorodnosti in sličnosti v razmerju dela. sličnosti orodja, sirovin, sličnosti namena, kateremu izdelek služi itd.
K čl. 49., v katerem se predvideva izdaja posebnega pravilnika o razmejitvi in obsegu po-edinih gradbenih obrti, je sklenjeno, da se zahteva od ministrstva trgovine in industrije, da ta pravilnik čimprej izda in da se prej zahteva tudi mišljenje obrtniških zbornic, katerih dolžnost je, da v tem vprašanju skličejo posebno strokovno anketo.
Važno vprašanje je bilo tudi vprašanje o administrativnem postopanju pri zatiranju šušmar-stva. Po daljši debati je bilo sklenjeno, da izdela novosadska zbornica načrt posebnega zakona o pobijanju šušmarstva. Ta zahteva je bila iznesena v obliki posebne resolucije, katero je konferenca pri raznoterostih sprejela.
Vprašanje socijalnoga zavarovanja obrtnikov. Po daljši debati je bilo sklenjeno, da se predloge o izvedbi zavarovanja predloži ministru, tako predlog beograjske in zagrebške obrtne zbornice. Nato so sledile še razne točke pri raznoterostih. Tako je konferenca najprej soglasno sprejela resolucijo za pobijanje šušmarstva, ki jo je izdelal poseben odbor.
Na predlog predsednika beograjske obrtniške zbornice, g. Stojanoviča, je bilo sklenjeno, da se pristopi k reviziji socijalnega zakonodaj-srtva. Sprejet je bil tudi predlog, da se pokrene vprašanje o kartelih, kateri so v veliko škodo obrtniškemu stanu, ter se je dalo nalogo beograjski obrtniški zbornici, da o tem vprašanju sestavi referat za bodočo obrtniško konferenco. Končno je bilo na predlog g. predsednika Mariča sklenjeno, da se vrši prihodnja konferenca drugo leto v Skoplju ter je bil zato določen dnevni red. Na koncu pa je g. predsednik Marič izrazil zahvalo delegatom za trud in neumorno delo pri tako važnih vprašanjih, kakor so bila na dnevnem redu, s čemer je bita konferenca končana.
Čevljarji za svoje pravice
V petek 17. decembra je sklicalo Združenje čevljarjev za mesto Ljubljano protestno zborovanje proti uvozu čevljarskih izdelkov iz inozemstva. Dvorana Delavske zbornice je bila nabito polna, ko je načelnik g. Perdan z utemeljenim govorom pojasnil pomen tega zborovanja. Tudi vsi nadaljni govorniki, kakor tudi zastopnika industrije in Delavske zbornice so iznesli težke obtožbe proti postopanju, ker se je vse premalo brigalo in podpiralo domačega nacionalnega čevljarja, kakor tudi proizvajalce z obutjo. Zastopnik zbornice za TOI pa se je celo izrazil, da je prišel ta protest veliko prepozno ter pripomnil, da tudi kongres čevljarjev ni zavzel zadosti energičnih korakov, da bi preprečil tega zla ,d3at'a“. Celokupno zborovanje je bilo pod globokim utisom in vplivom velikega ogorčenja in v glavnem naperjeno proti „Bat'i“. Na kraju je bila sestavljena spomenica, ki jo je posebna deputacija izročila g. podbanu Pirkmajerju.
Dodati moramo: Žalostno in obupno je stanje naših čevljarjev, kakor tudi njih bodočnost. Kako naj se pomaga našemu čevljarstvu v bodočnosti? Kdo je kriv, da se na račun našega nacionalnega človeka šopiri tuje drevo, katero z koreninami in senco uničuje naše obrtnike na lastni zemlji.
Zadnji čas je, da se obrtništvo združi v celi državi, da bode skupno in solidarno nastopalo za svoje pravice. Gospodje pa, ki imajo besedo in zastopajo naše obrtništvo na raznih konferencah naj se vžive v obrtniški stan, naj za njega delajo ter ga pouče, nikakor pa ni na mestu mahanje z meči v meglo. Temeljito in stvarno naj z vso odločnostjo delujejo zato, zakar so postavljeni. Danes čevljar, jutri kdo drugi, vsi pa lahko postanemo moderni sužnji. Zato je naža dolžnost, da zaupamo v samega sebe. Sveta dolžnost pa je, da tudi drugi zaupajo v nas.
Na proslave obrtniškega dne!
V Ljubljani
V četrtek, dne 30. novembra, zvečer se vrši proslava obrtniškega dne v Ljubljani. Ljubljanski obrtniki proslave ta pomemben dan v restavracijskih prostorih Zvezde. Pričetek ob 8. uri zvečer. Na programu je pozdrav, čitanje poslanice, pevske točke in nato prijateljski večer. Vstopnine ni. Pobirali se bodo le prostovoljni prispevki.
Vsi obrtniki in obrtnice iz Ljubljane vljudno vabljeni!
Na Viču
DJO podružnica na Viču proslavi obrtniški dan v soboto, dne 2. decembra t. 1. v dvorani Sokolskega doma na Viču. Pričetek ob 20. uri. Na programu je pozdrav predsednika, čitanje poslanice, pevske in koncertne točke, nakar sledi prijateljska zabava s plesom.
V Logatcu
Podružnica DJO v Logatcu proslavi obrtniški dan v petek, dne 1. decembra, v Sokolskem domu v Dol. Logatcu s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednika in čitanje poslanice; 2. Deklamacije, pevske točke in prosta zabava.
Vsi prijatelji in tovariši vljudno vabljeni!
Na Bledu
Podružnica DJO na Bledu proslavi 1. obrtniški dan v nedeljo, dne 3. decembra ob 3. uri popoldne v mali dvorani Sokolskega doma na Bledu z zelo zanimivim dnevnim redom:
1.	Pozdravni nagovor predsednika.
2.	Čitanje poslanice osrednjega odbora DJO.
3.	Razgovor o davčnih zadevah, zborničnih volitvah, obrtnih kreditih, znižanje obresti itd.
4.	Razni prijateljski nasveti.
Tovariši, udeležite se. vsi do zadnjega tega našega obrtnega praznika ter pokažite s tem svojo obrtniško zavest ter dokumentirajte s tem, da imate iste interese, kakor naši tovariši po vsej državi. Pripeljite seboj tudi Vaše družine ter pomočnike in vajence.
Vabljeni so tudi zastopniki občine, učiteljstvo obrtne šole in zastopniki politične oblasti. Vstopnina prosta!	Jan Matevž, 1. r.
V Celju
Podružnica DJO v Celju vabi svoje člane in svojce istih ter prijatelje, da se udeleže proslave obrtniškega praznika oz. ujedinjenja, ki se vrši v mali dvorani Narodnega doma na predvečer ujedinjenja v četrtek 30. novembra.
Običajni obrtniški ples pa se vrši L februarja 1934 v Narodnem domu.
Obrtništvo na Jesenicah
Z Jesenic bolj malo čujemo v našem listu, čeprav imamo tamkaj agilne obrtniške delavce, obrtniške družbe in pa nad vse agilno obrtno društvo. Obrtništvo je tudi na Jesenicah storilo svojo dolžnost pri zadnjih volitvah občinske uprave. Prvotno so nameravali obrtniki samostojno nastopiti, vendar so pa izprevideli, da bi postali žrtev močnejših. Ker je nudila JNS najboljše pogoje, so šli z njo na volitve in tudi častno zmagali. Tako ima obrtništvo sledeče zastopstvo: Gogala Ivan, ki je član uprave, Novak Jožef, odbor-
nik in predsednik cestnega odseka, Ocepek Karol, odbornik in član raznih odsekov. Dalje bo prišel v odbor, čim bi eden drugih odpadel, še Lazar Filip. V odboru pa sta tudi Sitar Peter in Rekar En-nest. Prvi trgovec, drugi veletrgovec, ki sta oba obrtniška sodelavca ter bodo tako iskupno vsi branili obrtniške interese. Tov. Gogala pa je še v socijalnem, personalnem, šolskem in drugih odsekih.
Na Jesenicah se tovariši pripravljajo tudi za ustanovitev podružnice DJO, o čemer pa bomo morda že v najkrajšem času mogli poročati kake podrobnosti. Iz vsega tega se razvidi, da tudi na Jesenicah obrtništvo ne spi, temveč dela in se udejstvuje v obrtniškem pokretu.
KOLEDAR DJO je dotiskan in ga lahko naročite pri Društvu jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino — osrednji odbor v Ljubljani, Borštnikov trg 1, za ceno Din 12.— fko. Ljubljana. V vseh krajih, kjer obstoje naše podružnice, pa ga morete dobiti pri upravah istih. Ker je naš žepni koledarček nepogrešljivo sredstvo, katerega obrtnik vsak dan rabi, smo prepričani, da ga naročite in boste zadovoljni z njim, kajti našli boste v njem vse, kar resnično potrebujete vsak dan. Zato pridno segajte po koledarčku in ga takoj naročite!
Trbovlje
DJO v Trbovljah zaznamuje v teku 9 mesecev od ustanovitve vidne uspehe. Nabiralna akcija društva v pomoč revnim družinam obrtnikov in rudarjev je dosegla lep uspeh. Šestnajst parov čevljev je društvo razdelilo potom občinskega socijalnega urada najbolj obutve potrebnim. Treba bi bilo več sto parov čevljev, da bi ne bila uboga rudarska deca bosa, ki je tudi brez perila in obleke. Potreba je velika, a pomoči od nikjer.
Občinske volitve so prinesle „Združeni listi delavcev, kmetov in obrtnikov" popolno zmago; izvoljen je za župana tov. Jakob Klenovšek, elektrotehnik in še 3 obrtniki v občinski svet, kateri so vsi člani DJO. • Vložene pritožbe proti izidu volitev še ni rešilo upravno sodišče v Celju. Razumljivo je, da vsa javnost z napeto pozornostjo zasleduje potek cele tozadevne borbe za moč na občini. Naše obrtništvo, kot najjačji davkoplačevalec za TPD v Trbovljah, pazno zasleduje vse faze te borbe in se bo odločno postavilo ter borilo za svoje pravice, katere mu po številu in davčni moči pripadajo, ter ne bo klonilo tilnika pred nikomur ter si ne bo dalo diktirati ali ustrahovati. — Kot solnčni žarek v spomladi, ki prebudi spečo naravo, se je obrtništvo vzdramilo iz svoje letargije in srca prešinja zavest: Mi smo tu in se ne udarno nikomur.
DJO bo letos slovesno proslavilo prvi obrtniški praznik na dan 1. decembra — v spomin 15 letnice ujedinjenja treh bratskih narodov Srbov, Hrvatov in Slovencev v državo kraljevine Jugoslavije! Obrtništvo se bo korporativno udeležilo svete maše v farni cerkvi, popoldne se bo vršil članski sestanek, na katerem se bo držal spominski govor o pomenu obrtniškega in državnega praznika ter na dneve pred petnajstimi leti, ko so se zlomile in strgale verige stoletne narodne suž-nosti. Celotni program proslave bo izdelan na odborov! seji DJO v ponedeljek 27. novembra* 1933.
Trboveljsko obrtništvo bo v novoletni številki „Obrtnika" pokazalo svojo zavednost z novoletnimi oglasi v listu in je nabranih že preko 20 oglasov.
Obrtništvo krepko koraka po začrtani cesti, po začrtanem programu, v ponos in čast obrtništva ter naroda. __________ D. E. O. X. 4.
Zahvala.
Kegljanje na dobitke, ki se je vršilo v nedeljo 19. novembra t. 1. je moralno in materijelno povsem dobro izpadlo ter se prireditelji na tem mestu vsem darovalcem dobitkov in kegljačem najlepše zahvaljujejo in se priporočajo za v bodoče.
Uprava osrednjega odbora DJO Ljubljana in Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik", Ljubljana.
j
Obrtna banka v Ljubljani
Centrala: Kongresni trg 4	Podružnica: Ljutomer
Telefon št. 2508	Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051	Telefon št. 2508
Daje kredite y obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
I
Ali ste že pripravili članek za božično ali novoletno številko.
Ustanovni oMni zbori 03 0
Pri Dev. Mar. v Polju
V nedeljo, dne 19. novembra, se je vršil ustanovni občni zbor podružnice pri Devici Mariji v Polju, katerega se je udeležilo 72 obrtnikov in obrtnic. Za osrednji odbor so se udeležili ustanovnega občnega zbora tov. predsednik Pičman, podpredsednik Košak, tajnik Kunstler in odbornik Šimenc Hinko, za podružnico Moste tov. Pavčič in šolski upravitelj g. Mihelič.
Vsi zastopniki so izrekli občnemu zboru pozdrave, nakar je tov. Košak poročal o programu, namenu, pomenu ter nalogah društva. Tov. Pičman pa o samem organiziranju društvenih edinic, kakor o težnjah, ki jih imamo obrtniki vsepovsod, pa najsi bo v Srbiji, na Hrvatskem ali v Sloveniji. Priporočal je vsem navzočim, da naj vzamejo ustanovitev podružnice kot resno stvar in naj delujejo v resnično dobro obrtniškega stanu. Tov. Pavčič je želel ustanavnemu občnemu zboru velikih uspehov. Povdaril je dejstvo, da so baš naša društva igrala pri zadnjih občinskih volitvah veliko vlogo. Zato pa je dolžnost, da se zanima obrtnik prav za vse, za davčno politiko banovine in parlamenta. Ko bomo zastopani povsom, bomo šele dosegli svoje uspehe. Sledilo je čitanje pravil. ki so bila s pojasnili soglasno sprejeta. Novi odbor je bil izvoljen sledeče: (Predsednik Tomšič Franc, mizarski mojster, podpredsednik Maček F., tesarski mojster, odborniki: Avšič F., Požar C., Podbevšek St., Snoj I., Lipah F., Stele H., Gaberšek A., Bolta J. in Kremos I., namestniki odbornikov so: Učakar, 'Podjed in Hromeč, nadzorstvo: Svetek F. in Marn A., namestniki: Černe Angela in Gostinčar Minka. Delegatje za Dobrunje: Ja-kuš in Vrečar, za Del Letnar in Moder.
Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva davčne olajšave, da naj bodo volitve v zbornico za TOl strogo tajne in osebne, osnovanje samostojne obrtniške zbornice in drugo.
Sklenjeno je bilo 1. decembra prirediti obrtniški dan, kakor ga bo praznovalo obrtništvo v vsej Jugoslaviji in na katerem se bo poročalo o izvršenem delu v korist obrtništva in o potrebah obrtnega stanu, katere se imajo rešiti v bodočem letu.
Članarina je bila določena enaka, kot jo imajo ostale edinice. K besedi so se pri raznoterostih priglasili s vzpodbujevalnimi besedami še razni tovariši, nakar se ie predsednik zahvalil za lepo udeležbo in zaključil lepo uspeli občni zbor.
V Št .Vidu nad Ljubljano
V nedeljo 26. novembra se je vršil ustanovni občni zbor v Št. Vidu n. Lj., katerega je ob 9. uri dopoldne ob številni udeležbi obrtništva Št. Vida in okolice ter zastopnikov osrednjega odbora DJO otvoril predsednik pripravljalnega odbora Poličar s pozdravom na navzoče. Besedo je nato povzel predsednik DJO tov. Pičman, ki je navzočim razložil pomen DJO, kakor pomanjkanje prostovoljnih organizacij, ki bodo resnično delovale za obrtnika. Te organizacije morejo iz-dejstvovati obrtništvu vpliv in zastopstva v vseh korporacijah, kjer se odloča o obrtnem gospodarstvu. Obrtniki imamo povsod enake težnje in povsod enake dajatve v vseh krajih naše države. Prav tako moramo gledati na to, da nas bo carina bolj zaščitila, kakor pa smo sedaj. Poročilo o pripravljalnem odboru je podal tov. Zavodnik.
Prečitana so bila pravila, ki so bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bila živahna debata za volitev predsednika in podpredsednika ter je bil nato izvoljen za predsednika, katere so se vršile po listkih, tov. Vrhovec Ivan, krojaški mojster, za podpredsednika Kregar Andrej, mizarski mojster, v odbor pa tov.: Peršin, Poličar, Mrhar, Čamernik, Novak, Kocjan, Križnar, Zavodnik in Medved, namestniki: Zaletel V., Menar, Čok Fani, nadzorni odbor: Zaletel L, Gregorin Mirko, nam.: iPirc. Štefančič.
Članarina, pristopnina in ustanovnina je bila določena, kot pri ostalih edinicah.
Sprejeta je bila resolucija, ki vsebuje zahteve po olajšanju davčnih bremen, o šolstvu, šušmar-stvu in konkurenci, mojsterskem zavarovanju, volitvah v TOI zbornico in ustanovitev obrtniške zbornice, objavo predloga za novelo obrtnega zakona itd. Za tem je bila pri raznoterostih še krajša debata, v katero so posegli razni tovariši
z nasveti .in navodili, nakar je novoizvoljeni predsednik z zahvalo in pozivom na delo v novi organizaciji zaključil lepo uspel ustanovni občni zbor.
Na Igu
Tudi na Igu, kjer so se kmetje že leta 1848. uprli proti graščinskemu jarmu in odvrgli od sebe tlačanstvo ter postali svobodni, je obrtništvo skromno toda spontano pripravljalo ustanovitev podružnice DJO. V nedeljo 26. novembra se je vršil ustanovni občni zbor v prostorih posojilnice, katerega se je udeležilo okrog 50 domačih in okoliških obrtnikov kljub slabemu vremenu, ko je neprestano snežilo.
Občni zbor je otvoril ob 2. uri popoldne s pozdravom na vse navzoče obrtnike in zastopnike osrednjega odbora DJO, ki so prihiteli iz Ljubljane, predsednik pripravljalnega odbora tov. Janko Černe. Imenoval je zapisnikarja, kakor overovatelja, nakar je podal besedo predsedniku osrednjega odbora DJO tov. Pičmanu, ki je naglasil pomen ustanovitve take podružnice tudi na Igu, da bodo imeli obrtniki potom njega tudi večji vpliv in posredno tudi zastopstvo in zveze z vsem obrtništvom. Tov. Frkolj je podal poročilo pripravljalnega odbora, kakor tudi opisal stanje pred volitvami v občinske uprave in kakšno zastopstvo je obrtništvo doseglo na Igu. Za tem pa je tov. Košak iz Ljubljane podal pregledno poročilo o stanju med obrtništvom.
Pravila je prečital in pojalnil nekatere točke tov. Kunstler, katera so bila nato soglasno sprejeta.
Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Janko Černe, sedlar, podpredsednik Podržaj, ključavničar, odborniki: Zdravje, Strle, Ferkolj, Jesih, Žagar, Jakopin, Svete, Mavec, Lenič F., namestniki: Japelj Uršula, Križman J. in Kukavica R. Nadzorni odbor: Glavan J., Zdravje F., nam.: Javornik, Kozin. Delegate za občni zbor osrednjega društva določi odbor iz svoje srede. Članarina, pristopnina in ustanovnina je bila določena enako, kakor pri drugih edinicah. Zanimivo je dejstvo, da se je tega občnega zbora udeležil tudi industrijalec Comini, lastnik opekarne, kateri je tudi, kot vnet prijatelj obrtništva takoj pristopil v podporno članstvo, odn. kot ustanovnik.
Za tem je bila sprejeta še resolucija, pri kateri je podal vsa poročila tajnik DJO Kunstler. K debati o sprejetju resolucije, ki zahteva tako svobodne volitve v zbornico za TOI — ustanovitev svoje obrtniške zbornice, volitev v okrožne odbore itd. se je priglasilo več obrtnikov ter so tako nekateri z vso odločnostjo protestirali proti prisilnemu mojstrskemu zavarovanju, kakor zahtevali brisanje te točke iz resolucije.
Tov. predsednik Černe je vsem navzočim priporočil da se naj naroče na list „Obrtnik", kakor tudi naroče koledar DJO nakar je z zahvalo vsem navzočim za sodelovanje po dveurnem živahnem razpravljanju zaključil uspeli občni zbor.
Izjava
Podpisani z ozirom na razne kazenske pravde, ki so nastale med raznimi osebami obeh skupin v obstoječem načelnem boju radi delitve oziroma nedelitve zbornice pri tukajšnjih sodiščih, izjavljamo, da vzajemno obžalujemo vse osebne izpade drugih proti drugim in izjavljamo, da nas v tem boju ni vodila nikaka osebna medsebojna mržnja. Zagotavljamo si medsebojno spoštovanje in se z moško besedo zavezujemo, da imajo v tem boju izostati v bodoče vsake osebnosti na shodih in v listih, v zasebnem življenju in v javnosti.
Izravnano in oproščeno je vzajemno vse. kar je bilo do danes v tem boju žaljivega v pisani ali izrečeni besedi.
Obe stranki prevzameta na sebe dolžnost, da pomirita vse spore, katere bi v tej zadevi povzročile druge osebe.
Poživljamo svoje somišljenike, da odnehajo v zasebnem in javnem delovanju z osebnimi izpadi.
Llubljana, dne 16. novembra 1933.
Josip Rebek 1. r. Lovro Pičman 1. r.
Pristou Filip 1. r.	J. Vilar 1. r.
Milko Krapeš 1. r. Val. Rupnik 1. r.
A. Kunstler 1. r.
Mizarji pozor!
Že svoječasno smo v našem listu opozorili vse, ki se bavijo z lesno stroko, predvsem pa naše mizarje na važen list „Jugoslovenski stolar", strokovni časopis za obrt in industrijo, za obdelovanje lesa, ki izhaja v Novem Sadu.
Doslej so izšle 3 številke v našem jeziku, to je srbohrvatskem, v cirilici in latinici ter slovenščini. Poleg tega pa tudi 3 številke „Jugoslavi-sche Tischler" s prav isto vsebino, toda v nemščini.
Tem potom prosimo vse mizarske mojstre in one, ki se bavijo z lesno obrtjo, da si naroče ta edini strokovni list, ki izhaja v naši državi in stane celoletno samo 120 Din. Ako upoštevamo, da so že dosedanje tri številke s svojo vsebino vrednost zase, katerim je priložena vsaki številki še posebna priloga, tedaj je dolžnost vsakega mizarskega mojstra in drugih, ki se zato zanimajo, da se nanj naroče.
Naroča se pri Jugoslovenski stolar. Novi Sad, Lazara Stanojeviča ul. 4 ali pa pri Uredništvu „Obrtnika", Ljubljana, kjer je vsakomur na ogled brezplačno v pisarni uredništva, Borštnikov trg 1. Na razpolago je za ogled nemška in jugoslovanska izdaja.
Tovariši, naročite si edini list v svojem jeziku in ga podpirajte! Vse informacije morete dobiti tudi pri uredništvu „Obrtnik".
Časopisi in literatura
Zanatlija z dne 19. novembra t. 1. štev. 47 (Beograd) prinaša razne članke o obrtništvu in njega pokretu. Tako n. pr. Pred proslavu Zanatskog dana. Pismo iz Slovenije, Pred novom akcijom obučara, Usavršavanje zanatlija ter razne druge manjše članke in vesti.
Obrtnički Vjestnik z dne 18. novembra t. L štev. 47 (Žagreb) prinaša važne članke, tičoče se obrtniškega pokreta. Na svoji uvodni strani poziva vse obrtništvo na obrtniški praznik, kateri se je vršil v nedeljo, dne 19. novembra t. 1. v Zagrebu in še druge manjše članke, savezne vesti in drugo.
Obrtni Vestnik je začel po daljšem presledku zopet izhajati. Zadnja številka 20/21 je izšla L septembra 1933. Štev. 22—23. pa 24. novembra 1933, torej skoraj po trimesečni pavzi. Izdajatelji priznavajo, da se borijo s težkimi finančnimi težkočami, kljub temu, da nam je znano o subvencijah, ki so jih prejeli. Upamo, da bo sedaj zopet redno izhajal vsaj lažje, kot naš „Obrtnik", kateri ni doslej na prošnje še ničesar prejel.
Dobave in licitacije
Oddaja del za adaptacijo vojaških objektov
se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 6. decembra t. 1. pri Komandi savske divizijske oblasti v Zagrebu.
Oddaja del pri vzldavl parnih 'kotlov se bo
vršila potom licitacije dne 29. decembra t. I. prt direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu.
Oddaja popravila ozkotirne lokomotive se bo vršila potom pismenih ponudb dne 6. decembra 1.1. pri Direkciji državnega rudnika Velenje. Natančnejši podatki so na vpogled pri zbornici za TOI v Ljubljani.
Iz uredništva
Tem potom sporoča uredništvo, da so cene inseratom, kakor smo jih poslali navedene v posebni okrožnici uredništva. Razume se, da tekst ali število črk ne igra vloge. Toliko v informacijo vsem!
Tudi v tej številki nismo mogli objaviti vseli poslanih nam stvari. Prosimo, da dopisniki to vsled pomanjkanja prostora oproste! Prihodnjič objavimo gotovo. Dopisnike naprošamo, da so čim krajši in stvarni v svojih poročilih.
Tiskali J. Blasnlka nasl.. Univerzitetna tiskarna in lltosraflla-d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. MlkuS.
i!P!!IBH!!!!ll!!!liiii!l!i!l!!i!i!iili8iiHI!!®li!S!!!lllll^
Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila na menice in kre-!	dite v tekočem računu vsem kredita
zmožnim osebam in tvrdkam
II	g, =
iliijl!il!!!!liiliijijiiii!jjj|jliijijlif;iiinillji!!il!jlliillll]llll!!llliilliiii(llHllliiilii(a^^	....
Tovariš ti še nimaš znaka DJO, kupi ga! — Znak DJO stane samo JO.— Din!