err. c, tlmo, poglejte BI itevil % ^/ovi sa dan, ko Vaia i ^ % če. V teh časih splošne, o. ^ sen, potrebuje list \ ffTave no 10 ksr 2 lire; rdeče zelje 2.25 L; kislo ze-IV 4 L; ohrovt 2.25 L; repa na drobno 1 L; rena na dtbelo0.75 L: kif?la repa 2.50 L; repna ei- Mož ubit mesto žene V Maoadoo, Pa., kot zatrjuje policist Grover Snyder, je hotel majuer John Horick z dinamitom spraviti s sveta svojo ženo, pri tem pa sta se dva dinamitna kosa prezgodaj vžgala v njegovi hiš in na mestu je bil ubit Horiek. njepov pastorek Metro Kondaš pa je bil nevarno ranjen. Snyder pravi, da je Horick večkrat zagroz5I, da bo ubllsvo- jo ženo Mary, s katero je bil poročen komaj J) mesecev. Kot pripoveduje Snyder, je šel Horick v klet, kjer je polo- C'lankarja, ki sta tekom zadnjega časa bila na ogledu 600 milj fronte v ruskih stepah, izjavlja,ta, jJa niti Hitlerjeva navzočnost v Harkovu, ni mogla vliti novih inspiracij nemškemu vojaštvu. Hitler,fpiše Shapiro, je. prišel, kakor eo mu povedali, v Itarkov baš tekom zadnje faze bojev'za mesto in je zapovedal vojaštvu, da mora vzdržati za vsako ceno. Da bi napravil še j boljši vtis na moštvo, je šel Hitler med čete — Harkov pa je vzlic vsemu padel dne 23. avgusta. Polkovnik Ivan Vorobiev, predstavnik sovjetskesra višje-tra poveljstva, je vodil ameriške in angleške korespondente tekom njihove ture ob fronti, je rekel, da se je nemška wehr-macbt zelo poslabšala od časa, ko so naciji navalili na Rusijo v juniju, 1941, ter bili prepričani, da bodo že v teku nekaj tedn rrr zavzeli Moskwi, r-~* mft 2 L; motovileč 10 L; regrat v.. , . 3. .. . , j ct\ t j-* t* t • • T«, zil dva kosa dmamita, zazgal 4.50 Tj: radi^ n Tj: ffoieni radie, , .. ..,. .>. , . vrv ter se vrnil v pritlu-je, kjer je liotel leči pol«: svoje žene, eo.ieni 10 L: špinača 3.80 L: rdeča pe =a 3 L: rdeče korenie brez Ze ■ . vrženih v zaskrbljen radi pri- Wia 4 L: rumeno koreni 2* * sPala' Ko V*1" v ku' L: pršili 4 L: rumena -kolo-!1"™' kJer * ^ 1 storek, se je razstrelila prva drugih narodnosti. Sedaj pa i-| Anglež svari Britanijo ma nemška armada moštvo, ki pred Rusijo je v starosti od 18 do 45 let — London. — Lord Qneensbo-mnogi od teli vojakov s zelo rough je v svojem mesečnem slabo opravljeni in slabega fi-1 poročilu, kot predsednik Dru-zičnega izgleda. jštva sv. Jurija, ki je patrijo- Xemci so izgubili precej svo-j tična organizacija, poudaril, je prvotne arogauce, s katero1 da Britanija "ne more dovoli-so nastopali, ko so bili še goto- ti Rusiji, da bi doininirala Ev-vi, da so resnični nadljudje, ka-' roipo" po tej vojni, terrli ne more nihče premagati.j ViljtA vsemu prijateljstvu z Beseda "Hitler kaput" se j^ Rnsijo, piše Qneensfcorough, že dolgo širila med vojnimi u-1^ more Britanija dopustiti jetniki, a zadnje čase je postala' Rusiji, prav tako, kot ne Nem-vsakdanji izraz, katerega se po- gjj; da "bi dominirala oslablje- slnžujejo celo častniki. Na tem oglednem potovanju nenim evropskim silam. Gospod lord dalje pravi, da ob fronti pravita člankarja, sta( spričo poražene Francije, je imela priliko videti evidenco, ki. patTeibno, da Britanija ohrani kaže težko stanje nemške voj-|vsaj primerno ravnovesje moke v tem trenotku. To stanje na kontinenta in potreba po tem je z vsakim dnem nujnej-ša. Dejal je tudi, da je bodočnost Britanije tesno združena z ameriško tudi v slučaju, da bi Angleži nikdar ne dobili nazaj, svojih posesti na Daljnem Vzbodu. • — • ra*ba 2 Ti: Volorabice 4 L; črna ■=te. namizna, izbrana 5.70 L* šolata 4 L: česen 8 L: osnaženi hren 4 L: iajca 2 L. komad. Muogo ljudi je bilo__ skozi okna in vsi so bili več ali ^nosti Nemcev v Rimu manj ranjeni; nekateri so sami, ___________________JPVUPVMI Elezli h razbitih voz, nekaterim1 Madrid, 2. sep. — Poročilal rfVrkula 3 L; Če pa so potniki pri tem pomaga-1 a Rinm se glase, da je pape- -jo tj; iabolka p-ve vr- li. Vsi ambulančni vozovi iz zev tajnik kardinal Maglione Philadelphije in- okolice so bili po papeževem apelu na radio poklicani na kraj nesreče in i- informiral Badoglija, da je Va-meli so več ur dovolj posla. jtikan v skrbeh vsled prisotno-Železniški uradniki pravijosti Nemcev v Rimu, ker to preda je bilo poškodovanih kakih'j prečuje, da bi zavetniki pri-60 oseb, drogi pa prhvCjo. <*a znali K'ni za odprto mesto, jih je najmanj sfo:. *Mriogi soj Papež je v svojem govoru, ki tako hudo poškodovani, da bo- ga je bilo slišati skoro po vsem do le težko okrevalf. j Svetu dejal, da naj bi se skoro^ Ta vlak, ki je znan }hx1 ime- tskušalo zaključiti vojno in na-nom Congressional Limited, je praviti mir. Iz njegovega govo-najhitrejš vlak Pennsylvania ra je bilo razvidno, da ga zelo železnice, je odpeljal iz Wash-'skrt>i usoda italijanskega naro-ingtona ob 4 popoldne in bi i-!da in bi rad videl, da bi prišlo mel dospeti v New Yorku ob'do pogojnega miru. 7.35 zvečer. Na celi poti se ni| ^^ lz Rima pra- vstavil m bi imel postati samo da ima Bad<)giio velike v Newarku, N. J.; pred New ^ gvojih poisfcnsib? da Torkom. Vlak vozi s povprečno pridva fažista stare ^^ fita iala, katereara ne morejo nm.-,^ imenovana pred nekaj (brzino 75 milj na uro, pred o-vinkom pa je znižal brzino na kakih 70 milj. Naenkrat pa je sedmi voZ »kočil v zrak in nesreča se je zgodila. Uredništva magazinov znojilnice New York. — Westbrook Pegler je zapisal v enem svojih Člankov, pred kratkim, da razni magazini menijo, da store pisatelju ali piscu veliko uslugo, če mu priobčijo kako pisanje in zato, kar mu plačajo pričakujejo od njega več, nego kak jetniški kontraktor. Redakcije magazinov zato smatra za prave znojilnice. Pegler je imel priolhčen pred nedolgo članek v magaizinu "Ladies Home Journal" in ta članek so mu menda potisnili med oglase, pa se je mož oddolžil za "po-klon". Laški odposlanec na potu Madrid. — Poročilo (AP) se" glasi, da jo dospel v Madrid pred nekaj dnevi Enrico Gaie-azzi, vatikanski inženir in zelo vpliven član organizacije Kolumbovih vitezov. Pripeljal se je z regularnim italijanskim letalom i v političnem oziru, namreč, kako naj bi bila po vojni l-Jvropa politično razdeljena v posamezne države in kakšne zveze naj hi bile sklenjene med temi državami. In v razpredelitvi držav po vojni je velika razlika med temi državami, kajti Rusija ima popolnoma drugačne načrte o povojni Evropi, kot pa jib imata Anglija in Združene države. Predsednik Roosevelt in Winston Churchil sta imela dose-daj že ^est velepomembnih sestankov in po vsakem sestanku <> -l 'lili važni dogodki na tem ali onem vojnem poaorišču. Maršal Stalin je prejel že mnogo povabil na sestanek z Rooseveltojn in Churchillom, toda nikdar zaradi velikih bojev na ruski fronti ni mogel priti na sestanek. Ko sta Roosevelt in Churchill imela svoj zgodovinski sestanek v Casaiblanci, na katerem je l.il začrtan vpad na Sicilijo, sta povabila tudi Stalina na sestanek. Bila sta pripravljena iz Casaiblance potovati v Hart um v angleško-eigiptovsl^em Sudanu. Stalin "ni mogel" ffHti. ... Sedanji vodilni državniki treh velesil z vso vneimo delujejo na to, da pride do tega važnega in nujnega sestanka vnanjib ministrov Anglije, Združenih držav in Rusije in na tem sestan-iai se bodo dogovorili, na kak način bi bilo mogoče dovesti do i estanka med Rooseveltom, Churchillom in Stalinom. Ena stvar je gotova: predno se bo Stalin odločil za sestanek, bo moral biti za povojno Evropo izdelan načrt, ki bo po volji Stalinn. Stalin, kot znano, od zaveznikov že dalje časa zahteva, da pri eno drugo froirto^v Franciji, da bo Hitler prisiljen z ruske fronte mmukniti najmanj 60 divizij. Mesto v Francijo pa so zavezniki vzdrti v Italijo. Stalin je odgovoril, da vpad v Italijo zanj ne pomeni druge fronte. Vendar pa je moral Hitler poslati mnogo svojih divizij v Italijo, toda te divizije niso prišle z ruske fronte, temveč iz raznih zasedenih dežel, največ pa iz Francije. Z ruske fronte najfbrže ni odšla nobena divizija. Rusi pa navzlic temn dobro jiabijajo Nemce in stalno napredujejo. ' " • •rasno je tedaj, da Stalinu v resnici ni toliko za fronto v Franciji, ki bi z ruske fronte odtegnila veliko armado, temveč ni zadovoljen, da zavezniki prodirajo po Italiji v namenu, da pridejo v Jugoslavijo in od tam na. Balkan. Balkan pa po Stalinovem mnenju spada pod ruski vpliv. Nesporazum med tremi velikimi zaveznicami ni vojaškega, lernvee političnega značaja. Precejf razlike je med po- vratkom v Moskvo ruskega ambasadorja Ivana Maiskega in odstavko Litvinova. Maiski je ob tej priliki dobil po višek v činu. Postad j« namestnik komisarja za zunanje zadeve in nobenega dvoma ni o tem. da je že začel poslovati v tem svojena novem uradu. Tudi Litvinov je namestnik komisar ja za zunanje zadeve že od prej in tega svojrtva ob tej prilik» ni izgubil. I>vomljivo pa je. da-li dandanes posle namestnika komisarja zares vrši. Bolj verjetno je videti, da je bil Maksim Litvinov zopet po-rinjen mejo s «h inert o mi nikogar več, razven diplomata rutine — velik državnik na tem mestu je postal London kot ambasadorja. Za- nepotreben. Litvinova zdaj ne radi svoje preteklosti kot men- j bomo videli toliko časa, dokler ševik ni mogel nikdar poetatij ne bo po*tal »zopet potreben na zunaj in ne na znotraj tako^ za naloge velike važnosti, mor-neodvisen kot Litvinov. ; Ha o priliki mirovne konferen- Litvinovu ni bilo nikdar j ce. Za majhne stvari se ne bo treba pošiljati Stalinu poseb-^dal izkoristiti,: ne zaobljube vdanosti. Ko jej .Maiski pa se vrača v Lon je ("Vhoslovaško. Ozka zveza z Britanijo, Fran oijo in Čehoslovaško — to so cilji ruske povojne politike V Ameriki pa bi bilo potrebno, da vsi razumejo — kakor je videti iz vsrfj znakov — da Rusija v bodoči Evropi ne bo izolirana. Ona že zdaj, v tem Itnenotku, skrbi za to, da bo ; imela v povojni evropekr poli- živel vse krize. Maiski pa je moral potrjevati Stalinu svojo vdanost o priliki sodnih razprav in ko je prišlo do rusko-nemškega -sporazuma, on je moral od leta 1939 do 1941 v Londonu zagovarjati politiko Molotova kot voriti z generalom De Gaulle- ?pomladi let* 1939 ruska zu- don na kratek obisk. Sel je''V'"tWB1 nanja politika zapustila I^go'pivko Teherana in zanimivo jej™ " VaŽn° me narodov, se je molče umaknil, ^ je izbral pot na — v privatno življenje. On je ve- jugu. mesto one na severu, ki del, da ni zapleten v nobeno mnoc*> krajša Tako se bo sumljivo stvar in je zato pre-1mogel ustaviti e do skrajnosti glede spa- Bulletin Združenega odbora Sedmega septembra je izšel "The Bulletin" Združenega odbora južno-^lovanskik Arne-rikancev, ki je bid ustanovljen 7. avgmfta v Gevelandu. Predsednik tega odbora je Louis Adamič, ki je tudi urednik "Bulletina". Ntfs'lov urada to organizacije je: The United Committee, 1010 Park Avenue,i New York 28, N. Y. — Pošljite po Bulletin m pri.=«pevajte kaj obenem za nov odbor. Xaš Narodni svet je dovolil tisoč dolarjev za to novo organizacijo in Adamič ima veliko zaupanje v f-tvar, ter je prepričan, da se bodo strnili okro« novega -gibanja vsi Slovenci, Srbi, Hrvatje, Macedonci,' Črnogorci in Bolgari ki želijo videti Balkan po tej vojni pravilno urejen, da bo mojlo enkrat ljudstvo s pridom pričeti delati za svoj lasten blagor in na/predek. movini, stisne pest ob tem po -glelu in primerjavi. Slika poveljnika Osvobodilne fronte, Tita, je tudi v "Bulle-tinu". Tisti, ki so trdili, da je Madžar, bodo raszočarani ker njegov lik izka&uje južnega Slovana. Podana je tudi beseda o novem kabinetu okoli kralja Petra H. in še več važnih stvari. — Osebno mi je Adamič dejal, da upa, da bo "Bulletin" v bodoče še boljši, obenem pa ima on namen pisati kolono, ki bo izšla v vseh južno-slovanskih listih, ki jo bodo hoteli prinašati, dvakrat do štirikrat na mesec. Prva kolona izide ta teden in čitatelj naj ne prezrejo naslova, "Bodočnost na obzorju", ker pod tem zaplavjem bo Adamič podajal svoje misli in Vtise o stvareh, ki zanimajo vsakogar, ki želi videti domovino naisih dedov res odrešeno, ne samo sovražnika, pač pa tudi raznib pijavk, ki bi se rade V "Bulletin*" samem je po-! g*™™0 v narode na dan namen in cilj CSdrazenegra a nv + odbora. Med člani odbora so' naslednji Slovenci: Lonis Ada- Slika Slovenske Šole V New mič, preds.,' Etibin Kristan,; Torku vključena v knjigi eden od pmipreva*et študentov in študentk se je javilo za ta poskus. Z fflasbo in močno kavo so jHi ohranili čim dalj časa budne, injekcij in drugih tak Snih pripomočkov pa za nalašč niso hoteli uporabiti. Najdalj ca-sa ie zdržal medi-eirtfH? O'Connor ki se ie 121 ur PlSČETA, RACE, KOZE, ITD. .. Na razpolago imam samo za Rlovenoe p iščeta, kokoši, raee, mlade koze, ovce, zajce in svinje. — Na Babylon postaji me labko pokličete: Babvlon 1231 n ^ IX)TTTS riRNAT, Merrick & Bav ftds.. Brtbvlon. L. V T. 5x NA PRODAJ KROMATIČNA .HARMONIKA Mervarjev izdelek. 3 krat na oktavo uglašena. Močni nizki basi 3 krat uglašeni. Prevlečena z zeleno kristalnim celuloidom, s zlato, okrasbo. Ena najleipših in najboljših harmonik, kar jih je ranjki Mer var kedaj izdelal in je še tako kot nova Močan glas in lepo doneč. Velikost je 18 inčev. Cena s kiifrom vred $200.—. Kdor pošlje varščino (bond), irra jo pošljem na 3 dnevno po-skusnjo. JOHN SADE2 741 North Haugh Street Indianapolis, Indiana * 3x1 in 40 eekund uspešno boril z zaspanostjo. Zadnje ure je prebil sicer v nekaki dresnoitia^ slišal ni skoraj ničesar več, če Iso sra nagovorili in se je premikal treprtaje ter s te|žavo. Njegova ienergija pa je ven-de.rle zadostovala, da je ostal še kolikor toliko pri zavesti do konca 121 uie. Komaj pa je dosegel to točko, mu je energija na mah odpovedala. 40 «ekund pozneje sra ni bilo mogoče zbuditi z nobenim pripomočkom. 7a druirimi poskusnimi osebami je bila ista, samo da niso zdržale toliko t • j , netpo 100 dolarjev v tekočem 1415. Prav ta dan je dopolnil , , .. , , , j . , , . , i ictu ali ako so bili vasi donod-(hainstirideseto leto svoje sta-'. . — . ,. . , , ... j ki v preteklem letu dovolj visoki. da ste morali podati tako žvani "Tncome tax return.",za leto 1943 skupaj z oflbičajni-us ,, , , . ji * i — oziroma ako pričakujete, da mi odtegljaji in krediti. ,aV ^ši dohodki letos tako Vpr^anj: Je li ta končni ^ Pri^mnitiTreba, da je p7)0 ^bno napra-i"return^ davčna podlaga za leg Husa ter Viklifa nastopilo'v,tl U ,ncome tax return še mnogo teologov tedanje do- 3. Edinole za letos je va,- ^^ «rehirn„ mfyratži dlake, je zato najbolj razvit na zunanjih straneh te Irsa. Vsaka dlačica ima tako rekoč svoj lonček pomade, ki jo vzdržuje mastno in mehko da lahko opravlja svojo nalogo proti mrazu in dežju. Da se mora dlaka v danem trenutku zježiti, ima majhno mišico, razen tecra pa je obdana z mreSo živčnih vlaken. Kadar se taks na mišica skrči, spravi poševno dlako v pokončni položaj.-J5 tem se stisne žleza lojnica, ki odda vsebino kako* stisnjena cevka zobno pasto in namaže pri tem dlako s tolščo Posebno izrazit je ta pojav pri goseh in kokoših. Njih koža ima posebno obsežne lojnka?, ki molijo iz nie kakor maihnp grbice zlasti pri goseh. Pri drugih živalih izstopajo lojnice le te daj, Če se jim dlake in peresa postavijo pokonci Njih koža sliči tedaj gosji.in kurji koži Enako je tudi s človekom. 'leto 1943? Odgovor: Da. Na tem končnem tel ji za socifldne pravice,. ker V cerkvenem oziru je bilo to so pole® verske obnove vedno smatrano za k ni v o verstvo, ki nasrlašali t »d i socialne razlike med poedjnimi stanevi. Vide- le bilo v tedanji dobi ogrom'en zločin. Papež Ivan XXIII. je sklical cerkveni zbor v Kostnico (Konstanz) rrfb Bodenskem jezeru z namenom razpravljati o cerkvenih zadevah na češkem in reševati še razn'e dru-jre zmede po deželah srednje Evrope. Na ta zbor je bil po-v a bi jen tudi Hus. Prijatelji mu odsvetovali, naj ne hodi tia„ toda cesar Sigismund nra je prigovarjal naj s"e poda k zboru in mu dal pismeno zagotovilo, da se mu na potu ne bo zcrodilo nič zalega. Hus se je od li so prevelika nasprotja med vladajočimi in podložnimi, a videli so med vJSjo dru&bb predvsem preveliko lakomnost po denarju in časteh. V Hmso-vi dobi so delovali na Češkem v letu 1942 zasluzili več, nego pričakujete zaslužiti v l. 1943. Vprašanje: Ako se zmotim v svojih računih za deklaracijo za 15. september, kaj potem? Odgovor: V četrtletju, ki sledi prvotni deklaraciji, je dovoljeno vposlati poprr-vke in revizije. Deklaracijo cenitve davkov za 1943; katero ste od še sledeči možje: Tomaž iz.poslali 15. septembra, je torej VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO JVifififtifitftitfiiciifiirufliiiiiiUiifiiAiiuiftiif Garden ENCYCLOPEDIA Cena knjige: $3.50 Združeni bujejo ves narodi potre-odvišni li- ves, ki ga je mogoče pri delati v Ameriii . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT Pripravite se sa to dele že sedaj! v" '/l- Ml v učni in trpežni platneni VEZAVI Skoro 1400 strani — 750 Slik Popolni voditelj za va£ vojni vrt. Popolna thIu ■lika — I NOVE EDINA VRTNARSKA ENCIKLO PEXVUA ZA DOMAČO POTREBO! NU TiMtdb bm*i — TOO JO KAR VAM JE TREBA VED' TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! 1MM Amftov M ■Smo ntwntva, o VRTNARSTVO Mlfcmk »Mdllivee«, foJen>e Sf jih raotlin, nove oeatavino cvetlici — Ah»ff(hro kazalo j^aiii limn To kojiffo Jo MOLK, A, U gm veoUo KNJIGARNA SLOVENK! PtJBUSHINCv CO. 216 West 18th Street New York 11, V. Stitnegra. Milič iz Kromoriža^jmosroee popraviti dne 15. de-Matej iz Janova in drnp; po-!cemhra ali prej. sehno je omeniti Petra Ohel-cieke^ra, ki jfc deloval v čaen hnsitskih voj>k in potem. Vsi ti možje so živeli strosro krščansko življenje in se borili za versko obnovo. Ohelčickv so je navduševal za nekak ver ski komunizem, kakorsne^a so imeli prvi kristjani. Hnfi je oznanjal svoj nauk v češeini v praški betlehemski kapeli; predrtem je napadat pokvarjenost dnhovščine, a na stopil je tudi proti .papežn Ivanu X X.ilJ, ki je tistikrat oznanil odpustke vsem onim. ki se /bodo borili zanj proti neapeljskemu kralju, napadal je tudi ves papeški dnor, na katei'eih res ni bilo vse prav v tedanji dobi. Svoje ide|je je širil tudi s peresom v ceikem jeziku, zato je preuredil češki pravopis. * Znal je priključiti verskemu gibanju tudi narodno gibanje. Na praškem vseučilišču so imeli Nemci večino; po Husovem naervotn je orga- pred 15. mareem. Če pa ste plaeali v*»č ko potretmo, vam bo davčni nrad dotiki znesek kreditiral ali pa vam izplača! razliko. Vprašanje: V deklaraciji cenitve dohodninskega davka i od 15. septembra, kaj smem j pravzaprav smatrali za kredit, .t v pogledu zneska, katerega <*»nim, da dolgnjem tea 194^, kot dohodninski davek? Rojake prosimo, ko pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES ako je vam le priročno oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, SLOVENSKA LIRA" to vfcljoteoe oledeie slovenske pesmi: t. Podoknlca. — ntM sfaor ■ btitan samospevom 2. Pozdrav — moikl tbor «. Lahko nefi — molki »bor 4. OtoSkl ivon — mestni shor 6. PomlAflnKkk — meflahl tbor, t bariton un)oip«wm t. Lira 1. — za solo apev*. tnoCkl In Rieiaal ik«t T. Lira II. — sa me*»nl zbor %. Altantski odmevi — za moikl In Een*k! zbor. ■ bariton «-moipfvora ». Ran ta ta lz pa&Jma lM — moikl ■bor 10. Bočl — sa eamo«p^ve, me*an] zbor In *»remlJevaiti*m tlaioTlra 11. Pa&lm ?9 — aa nunoapere, me- šani zbor in epremljevanje Claaovlra ali or»ei CE?fA SAMO 50 centov KOMAD To so koncertne peeoaJ ii no&ho in mešan« zbere, katere Je uglaa-bil ln v samozaložbi izdal MATEJ L. BOLMAR, off an 1st im pevovodja pri n. VMn, Cle*e-land. Ohio, 19». NaroSte to zMrko pri: KNJIOAENI SLOVEK1C PCBL. COMPANY 216 Wfrst 18th Street New York 11, N. Y. ANEKDOTA •V Voltairpvem času je živela v Parizu gof=pa de D-, ki so o njeni kpoti njegovi prijatelji mnogo govorili a je osebno ni poznal. Nekega dne so prijatelji uredili tako, da so 31 pisatelja med odmorom v gledališču predstavili. Bili eo potem radovedni kako o ""k.i- "Takšna je pač kakor.oljnata slika," je odgovoril veliki zasmehljivec. "»Kako mislis to! *lZ razdaljo samo pridobi," se je nasmehnil Voltaire. Odgovor: Krediti so naslednji: a) ves Victory tax, ki so •vam ga odtrgali od vaše plače od 1. januarja 1943 do prvega investirajte v %merfko odtegljaja za 4tinoome tax" v "T" t i m w( a •i. i ' tcnpcim .....WN06 bi STAMPS united states was saving? juliju; h) ves "income" in Xivictory tax" odtegnjene od *vaše plače meseca julija in pozneje dO 31 deoembra 1943; c) ves income tax installments, katere ete plaoali due 15. mar ca in 15. junija na račun svojega davka za leto 1942- Vprašanje: Kaj pa ako nekaterih posameznosti glede de klanacije ne fasnnnfemf — Odgovor: V tem slučaju stopite v ssveeo z vašim lokalnim kolektorjem od "Internal Revenue" ki bo odgovoril na vaša vprašanja. —_OWL niziral kralj Va#lav tmiverzo tako, da ie del Cehom tri gla- . iove ,vsern Malim n^odnol .O^tim pa enega. Hus je postal, prvi rektor vs^l^ililca, ki je ibilo v tedanji dobi m"bd najboljšimi in največjimi v Evropi; štelo je čez deset tisoč »slušateljev. Hus je (znamenit za Čehe vatje de tedaj namreč niso imeli enotnega pravopisa Par let pozneje je ta Gajev pravopis začel rabiti Prešeren in drogi maloštevilni slovenski pisatelji tedanje dobe. 'fako predvsem kot cisatelj in rodo-tf110, tudi Slovenci dolžni za-ljnb. V »vejem razmeroma'^ naf kratkem a ielo burnem avlje- kl ,m popoten kot je češki nju je mnogo pisal in «e tik]a ,1>re2 dvoma med uajtensi-pred smrtjo je napisal nekajiml na evebn-poslanic za "Čehe. Sestavil jej Husov pravopis so uvedli za prilično težki jezik nov pra^j pred sedanjo vojno tudi na vopis, ki je med flaj!ep§imi in, Turškem, rabili so ga tndi v najpopolnejšimi na sveto. Ta Litvi in mogoče 5e drugod, kar pravopis je nekoliko spremenile potrjuje dovršenost pravo-j4n pred nekaj vec ko sto letopisa- ZAMORKE S KITAMI Zamorski lasje so, kakor zna no .kratki in vOlnati. Navzlic temu lahko opazi potovalec po deželi Ovarnbi mlade zamorke, ki tekajo a dplgimi, debelmi kitami naokrog. Te kite, ki segajo Skoraj do tal, pa niso pristne, temveč si mlade zamor ke dopolnjnjejo svoje lasovje s kitami, ;ki jib spletajo iz si-zalovih in palmovi vlaken. To jim še n© sadoatuje. Kot amulet proti •zlim dtibovom si pritrjujejo v latfe majhne kroglice kz kravjega blata in ilovice. PEVSKIM ZBOROM p0sebh0 priporoča ho naslednje muzi kalue. slovenske PEsao Zbirka • j»aro*ilfc peni Irfr'r rii^im Matica » Cleretando. , Oeaa — »LM ml 1« jugoslovanskih narodnih pesmi ta BMifct ^ fiwt narodnih pesmi ^ Sest narodnih pesmi FERDQ JUVAJOOC: Zjatrm) .....---- gloToneko ..... PETEK JEREB: Pelin rata; VASILIJ M1RK: Podokntea......... ZOHKO PHELOTRO: Le otnt 0» ................ Slaro delu *................. in MOdKIH ZBOROV ftoio Jvraneo—& MLADIH LR. MHU sbccf ™ m te ZBOROV (volj ........... Neusmiljena usoda. Ona: "Vedi, da ne bi bila ni koli postala tvoja žena, če mi 6e bi bif fimrt m6j prvi mož.' On; "Smrt je f>a neosiniije^ na." J- MoŠki zbori » DRV: BarSea; OJ, moj local * tov} Kan M, tantjo, Azov t poj- OSKAR DRt: .JBrofino, IJnbea no}*; K* pttB-. ea na tnje «ro: 8oS; MoJ oaea konjiška dva; DoblV aon pl-ii ni m : Slaro; Jo rvRmOa I08 A ■MIL ADAMIO-. Modra derojka <1 Voo no£ pri potori .......... J UrJCTE •■••••••aooeoo»«o**o« Hodi kleka domo; Kij draco-Zdravien •..«... VASILIJ MIRK In A. GROBMINO: VOtriC; Po ptdtol ..........i UR. VOLARlO: Botmartn; JOS. PAvClC: Potrkan plot ......M JZ STARE ZALOGE pa ima mo še naslednje pesmi, kater« smo mižali ©ene s \mttU*» ONb ( Orlawfce kteae (Vodopl««)^. Sloreorid akordi, U " ) M M V »epeiniM M«. la orkeeUT, (i • ktOrtr- jmo (k. ad Dri (Prelome) aa Mia____ ea tamburicr: ^ NA GORENJSKEM JB \ FLETNO, podponri «16-v enakih narodnih pesnri sa tamb urice, atoiil Mar ko Bajuk .........J.....W za cnfti tKoieljakl) ZA KLAVIR t Bari pridejo. — 218 Wast Ukk S^aet, Km York. "GLAJS NAJtOOA' H NEW KOBS OD SVOBODNIM SONCEM P ROMAN — Spisal: P. S. FEKŽGAR. Komaj jim je to sporočil, že so zahrzali konji tik pred njimi. Iztok je planil kakor ptica na svojega vranca- Ta te je vzpel in obrnil na zadnjih nogah, ko je začutil gospo-durjevo roko na bradah. Zavihrala je" griva in kakor misel sta zletela preko poljan. Niekajkrat je konjič pon'ehaval v -koku, kakor bi vpraševal, čemu ta pogon. Ali Iztok ga je stisnil s koleni, da je globoko zahropel, povodci so se nategnili in tedaj je žival razumela, da ta ježa ni šala, da je tieba piani t i na življenje in smrt- Izborni konjič — očetu ga je bil podaril hunski poglavar — je povesil glavo, nozdrvi so se mu razširile, beia pena je letela «v kosmih po zraku, drevesa so bežala mimo in tonila k.-.kor bliskavica v daljavi. Na njegovem hrbtu pa je sedel Iztok z nagnjenim životom, kakor bi ležal na konjskem vratu. Xič se ni ganilo na njem. Kakor prirasel je tičal na konju, samo dolgi kodri so pluli v zraku in risovo krzno je veslalo z repom na konjskem hrbtu. Iztoku ste je zdelo, da se vleče pot še enkrat tako dolgo kakor podnevi. Ozrl se je ačaeih z boječim pogledom na zvezde, ali ni že polnoč minila. A zopet je stisnil konja, mu pošepttal v ušesa besedo, polno hvale in ljubezni — in šlo je skokoma čez drn m s trn Davno je že jahal ob potoku v soteski. Zdaj pa zdaj je upal, da zagleda ognje — ali potok se je zasukal na levo in za ovinkom še vedno gluha šmna. Konj je začel pogosto hrzati in prhati. Iztok je čutil, da napenja zadnje sile- Kaj, če se zgrudi!,Moral je ustaviti, da je šel korakoma dalje. La-kotnice so mu plale, vs^.kite so se tresle od napora, z globoko sklonjeno glatmk>v s 119 naslovi glasbe.,, "ki je bila izbrana tot najboljša..m najbolj reprezentativna med zbranimi treščil na sredo taborišča. riških narodnih pesmi, so mnogo delovali na terenu, in njim "Hilbudij, Hilbudij prihaja!' «—--------— ... Divje je zakričai, vsi šotori so se prebudili, završalo in 'f™ Zasl?®a' da so Tiašli PeTce za šumel o je med vojšeaki, rogovi so zatrobili. Iztokov vra-jm " nec pa je zatrepetal in se med krčevitim utripi zgrudil ob' in svirači ki igrajo na teh ploščah, predstavljajo narod Amerike. Ti so bili kmetje. cowboji. gozdarji, mornar- Ko j« Azbad odšel od Hilbudijevega šotora, je bilo ^^TSZt v^e vojaštvo na delu. Stotniki in častniki so nadzorovali po-' ^ ^ 5 —^ ..........* pesmi opisujem delo in igre mnogih rasnih in narodnih kaj pridodala amerikanske-mu kulturnemu nasledstvn. V onem albumu so zbrane samo pesmi, ki so jih peli zgodnji francoski in španski naseljenci in emigranti; toda to niso pesmi ki bi jih bili prenesli ti naseljenci preko oceana, temveč so Tojene na ameriških tleh. Jjjudje, ki so okrog iskali na rodno blago in motive, so na svojih mašinah za izdelavo plošč ujeli tudi taka realistično glasove kot so navadno kričanje, smeh, ploskanje in skok v plesnih skupinah, pokanje bi$a nekejra črnca iz juga, ki podi svoje krdfcle mezg. Tudi življenjske ceremoni-alne in društvene p^smi in plesi, anerlo-ameriške balade in popevke. smešn'e in Šaljive pes mi in plesne glasbe z južnih planin, žalostinke črncev, kričanje, vzkliki, živahni plesi, delavske pesmi, in pobožne 'pesmi, pesmi gozdarja in ljudi z meje. eviranje z žvižgali in z banjo, Rviranje na harmoniko, spevoigre in pobožne pesmi Francozov iz Ixmisiane in španskih Amerikancev z jugo-vzhoda. so vključene med mnogoštevilne forme narodne glasbe. Zraven vsake plošče je natiskan tekst pesmi, dalje opis in obrazložilo vrste p«?mi, njeno ozadje in njena oblika. V vsakem albumu je 32 plošč na dveh stranah (torej 64 .strani) ; toda lahko se dobijo tudi pa-samezne plošče ali posamezni albumi ali pa vsi albumi skupni. Katalog- vseh piesmi, in opis vsebine albumov ter njih ceno, lahko dobite zastonj ako pipete Arhivu ameriške narodno glasbe. Music T>pt. Conprre= ^ional Librarv, Washingtnn- n C — FLIS. •NOVA IZDAJA oamju; iz nozdrovi niu je brizgnila vroča kri. ČETRTO POGLAVJE. samezne gruče. Hiibudij je skrbno ogledal vse težko in lah-*.o oborožene pešce — konjiči je veijeval sam — in premotril opremo; marsikateremu voiaku je preskusil suiico in meč, j' -li dosti nabrušen. Vsi so mislili, da odid. jo opolnoči čez Donavo- Konji so bili nakrmljeni in osedlani, vojaki so z vsem orožjem sloneli na slami in rahlo dremali. Toda Hilbudij ni hotel na slepo udariti v deželo Slovanov. Razpos al je najhitrejše jezdece čez Donavo, da pozvedo, kje je bil Svarun in njegove črede. Kajti za te nm je slo. Justinijan mu je bH sporočil, da vojskovodja Belizar zapored zmaguje Vandale, da je zasedel mesto ' Kartagino v Afriki, da zbira vandalski ktalj Gelimer zadnfe ostanke svoje vojske, ki jo bo vrli Belizar gotovo v kratkem porazil. Zato namerava koj po novem letu napraviti velikansko slavje v B zancu in sprejeti vojskovodjo Belizarja v svečanem triumfu. \ ta namen potrebuje denarja in živil. IBlbudij naj preskrbi — denarja ne more — pač pa zadosti drobnice in govedi da pogoste na dan zmagoslavja vojaštvo in ljudstvo v Bi-zaneu. Udari naj torej hitro na Slovene, jim pobere Živino n> jo upoti naglo po cesti v Bizanc- Podpisal se je cesar-Justinijan, zmagovalec Alanov, Vandalo-v, vladar Afrike. Kilbudija pismo ni razveselilo. Res je-črtil barbare Slovene, pa bil je dosti plemenit, da se mu je zdel tak roparski pohod vse preponiže-, al RISKE DIVJAČINE. Knjigo bo z užitkom bral love«, ker navaja ln popisuje vse živali, U jih je dovoljeno in prepovedano streljati; farmer, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter sled-njie libl«, ker sc v knjigi naStete VSE HIBE. KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH. -------- Poleg, poljudnega popisa in prlpove- Zvečer so se ?ovmnlt knjiga 327 slik (fo- tografij) ; 6 slik v naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter Ima 778 rtcanL Velikost knjige je 9 x 6 inter. Pa vo- £■«» WMF«, ptiče, riba, 1» trn ln živali, ki so ravnotako na suhem kot v vodi doma. — Vezana je v močno platno s zlatimi črkami. POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO: Sedaj $3.80 NaroČite pri: knjigarni Glas Naroda 216 WEST 18th STREET New York 11, N. Y. Dobri Atlas je nujno potreben - ■ ———-———■——— ... ?n ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakor&en Je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. VSEBIKA ATLASA NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. Zemljepisni svetovalni odbor jo Ubral Umt4 ret tiso* Slik samo najbolj*« barvane slike— t* zbirka Je tako popolna, dm Je sa vsakega a»> sbbodno potrebna tekom vojne In pa vojnL VkUutooi so nanaslednjl zemljevidi: — svet, Evropa (danes), osrednja Evropa (ob tzbra-*a vojne), Angleško otoije, Francija, Nem-Uja. Italija, Švica, llolandska, .Belgija, Švedska. Nerveika. Danska. Unija sovjetskih soeja-d zveTflarne'V Koen.1?r?ber?a ^ 23 vedno manjše in razlike v ra'«Greenwich. Za veak časovni-'limilt ^ ^tnim sončnim ča-čnnanin časa so delale prome 'pas^je odločilna stopinja dol-f:0?1 v ^rl.inn ^ P^Mteva za tu težke ovire. Ljudje ki so ki seka njegovo sredino. ^^ Kak° ^ pri" videli v bodočnost, so se za-l^i srednjeevropski čas je to 15 ? ° do te^T, ^.lsmo nervozni vBemali za novo ^^dnanodnol'topinja vzhodne dolžine. PHe-|ln v™™}* da"}i ^ ^re ka-itfv razdelitve čas«. IT^f. *bivalci kraW nn fpi rpm.1 ^-! 70J0T eas. Po- 'vsod vel.ia enako merjenje ča- in > tem je nastal tudi red enotnosti v prometu. V drugih časovnih pasovih, je prav tako. Zapadno evropski čas vf lja recimo za 7 in pol stopinje proti zanvdu do 7 in pol sto-oinie proti vzhodu od Green-vsneha. * PO POSTI V URADU — 35 CENTOV 48 VELIKIH STRANI New York 11, N. Y. kovidni ljudje so pa zagovarjal stališče, naj ohrani vsako m<\<=to zase svoj čas. Na svetil vedno najde dovolj staro-kopitnežev, ovirajočih vsak napredek Toda nujna potreba si jie izsilila odloČi t v. Evropa je bila razdeljena v 3 Enotne časovne pasove, zapad-noevropski, strednjeevrop., in vzhodnoevropski Ča^\ Zdaj si ti it i prav misliti ne moremo^ da je moral pred 50 leti človek na daljšem potovanju na "vsaki postaji prilagoditi svojo nro mestnemu času, če je botel redu opraviti svoje posle, ker ie sicer njesrova -ura kazala drugače. Razdelitev Evrope na tri časovne pasove je napravila konec tem nevšečnostim. Zdaj je v tem pogledu lahko. Eemlja je razdeljena na 24 eno umih pasov. Vsak pas sega od severnega do južnega tečaja in meri z malimi izjemami zaradi državriih me? 15 stoninj .dolžine. Račun je lahek. Pre- pi^ni dolžini imajo ^ 'drovi ZNIŽANA 0ENA za koračnico SOLDIERS ON PARADE Ker iell, da se «m bolj raattri ca PIANO HARMONIKO prirejena koračnica' "MLADI VOJAKI" Je Ur. Jerry W. Koprivi* uredil s založnikom, da rojaki lahko dobe skladbo po snliani ceni, to je Sedaj 35c Dva k Naročite lahko tudi pri: Slovenic Publishing Co. 216 VV. ISth Street New York II, N. V. ***e zapustimo na potovanju naš časovni pas in prispevamo v sosedni, znaša razlika takoj celo uro. V Franciji preživi-mo to uro nekako dvakrat, ker ■ moramo kazalec svoje nre pomakniti za eno uro nazaj. Na ."potovanju v Rusijo, torej pro-iti soncu, pa eno nro izgubimo. jKaj pa se zgodi, če potujemo /vedno bo? j hitre^ proti zapadu za solncem? I>a, ta neznatni košček našega življenja, ki je postal z vsakodnevnim sončnim vzhodom in zahodom vsa-*kem