JESENSKI NAKUPI Gorenjska VBanka Banka d posluhom S POMOČJO GORENJSKE BANKE VARNOST KRANJ,, PARTNER)! 1 DOBRIM 1 GOSPODAR) EM! Hl iNđinw\a\m Leto L - ISSN 0352 - 6666 - št. 84 - CENA 180 SIT (10 HRK) COet GLAS VODOVOD, CENTRALNA^ KERAMIKA Kranj, petek, 24. oktobra 1997 Otroška predstava, o kateri se veliko govori 0 seksu - s smehom Spolna vzgoja v telovadnici. Musical z obilo dobre muzike. Sproščeni mladi absolventi in studenti igralske akademije: Kristijan Ostanek, Vesna Slapar, Maša Derganc in Uroš Smolej. Foto: Tina Doki STRAN 22 v Logu pri Premetovcu v soboto od 10. do 12. ure Vabljeni UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA Naro CENE ,N BREZPLAČEN PREVOZ 0(~ILA: skladišče Medvode tel.:061/6l l 340, 61 1-341! .....B s Radovljica tel 064 /!!> 242 ^TLIČARNA & DARILNI BUTIK NAKLO, GlAVNA CESrA 24 tet,:06-1/472 // / in -t72 62.~> <:S)10H 670 iS<) odprlo od S.00 do 19.00, sobota od s.oo d<> t.i.OO HKodS.OO do 19.00. Koroška vlada izsiljuje Slovenijo Ljubljana se bo pogovarjala z Dunajem Zunanji minister dr. Boris Frlec postavlja izsiljevanje Slovenije v funkcijo koroškega predvolilnega boja. Ljubljana, 24. oktobra - Pred časom posamezni pozivi k ostrejšim ukrepom Koroške (in tudi Avstrije) zoper Slovenijo (niti na Dunaju niti v Ljubljani jih niso jemali dovolj resno) so postali realni (in uradni) s torkovo resolucijo kolegija predsednika koroške deželne vlade dr. Christoffa Zernatta, da bi morala naša država pred včlanitvijo v Evropsko unijo zapreti jedrsko elektrarno v Krškem, revidirati stališča Avnoja glede Slovencev po svetu in priznati nemško manjšino v Sloveniji. To so vprašanja, ki jih mora Slovenija izpolniti skladno z načeli demokratičnosti in pravnosti, čeprav je Koroška po besedah deželnega glavarja za dobro sodelovanje s Slovenijo. Deželna vlada je zelo hitro namenila 20 milijonov šilingov za pomoč nemški manjšini v Sloveniji. V zadnjem štetju leta 1991 se je v Sloveniji za nemško govoreče priznalo 1500 državljanov. V imenu Slovenije je uradno reagiral zunanji minister dr. Boris Frlec. Resolucijo deželne vlade je postavil v sklop zelo zgodaj začetih predvolilnih aktivnosti. Povedal je, da je sogovornik Ljubljani Dunaj in da bo nemška manjšina, če bodo njen obstoj potrdili znanstveniki iz obeh držav, deležna vseh pravic in zaščite, ki jo manjšinam zagotavlja slovenska ustava. Nikakor pa ne bo pristala na izsiljevanja. Nekateri slovenski politiki, posebej Borut Pahor, pa opozarjajo slovensko vlado, naj odločneje in hitreje rešuje vprašanje nasledstva Slovenije kot sopodpisnice Avstrijske državne pogodbe (podpisala jo je bivša Jugoslavija), ki v 7. členu zagotavlja pravice slovenski manjšini na Koroškem. • J.Košnjek Vladimir Ahlin, lastnik gostišča Premetovc Ko se bodo imeli drugi lepo, boš ti moral delati, ga je posvarila mama Ko sta naša sodelavca Miha Naglic in Janez Pelko pred letom in pol po službeni dolžnosti potovala v Švico, jih je v "svoj" hotel Lau-sanne Palas povabil rojak iz Loga nad Škof j o Loko, Vladimir Ahlin, takrat po rangu drugi človek v hotelu. "Kot zadnja reveža sva se počutila v tistem hotelu, tako je bilo vse nobel," sta povedala. Tudi Vladimir se je pred skoraj tridesetimi leti počutil tako, ko je prvič prišel v Švico. STRAN 12, 13 Jutri (sobota) popoldne in zvečer v Cerkljah Naj pridelki in Naj buča Na dvorišču zadružnega doma od 14. ure naprej, v dvorani pa bodo ob 19. uri ocenili letošnjo kmetijsko sezono. D A T R I S RMTON D6ŽMRN DATRI8 d.o.o. TRDA IN TEKOČA GORIVA Bled, Grajska cesta 11 tel.:064 745 230 tel.:064 53 429 radio triglav 96 MHz od 18.200 DEM j^EZm** od 16.990 DEM ^Ss*^?*^~ocl 20.040 DEM /KOrtcteC? od 31.096 DEM Avtohisa Knposi d.o.o. Jezerska c. 121, Kranj, tel.: 064/241-358 GOSTJŠČE v Retnjah pri TRŽIČU Uos uobl na dnoue MAROŠKE KUHINJE od 20. oktobra do 10. nouembra 1997 PMPBMtiMfl IfžFMflCLtf M TEL,M4M i C/5 h—J CD o Ne spreglejte in ne zamudile tržne priložnosti: SREDI DECEMBRA 1997 IZIDE že četrtič priloga Gorenjskega glasa LETOPIS - 288 strani/144 barvnih Uveljavljeni rubriki: 1. ODLIČNI NA GORENJSKEM 2. DOBRO JE VEDETI "KDO JE KDO IN KJE NA GORENJSKEM11 ► VSI, KI STE POSLOVNO ODLIČNI IN USPEŠNI, NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI J» pokličite 064/223-111, če vam morda nismo poslali ponudbe! P. S.: PREPRIČAJTE SE: VSE STRANI LETOPISA ZA POSLOVNO ODLIČNE V BARVNEM TISKU PO NESPREMENJENIH CENAH! Skok s padalom z višine 4300 metrov Leteča novinarka ali dvesto na uro proti zemlji S hitrostjo okoli 200 kilometrov na uro reževa višino, se prepustiva zraku, plavava po nebu. Krike navdušenja preglasi žvižganje vetra. Široko odprta usta mi zrak raztegne nekam do ušes. Vrsar, oktobra - Večina tistih, ki me poznajo, mi je rekla: Ti pa res nisi tip, da bi skočila s padalom s 4000 metrov. Toda ko sem se tistega nenavadno toplega zgodn-jeoktobrskega jutra, ko se poletje kar ni in ni hotelo posloviti, v hrvaškem Vrsarju pripravljala na skok, sem slutila, da me čaka nekaj edinstvenega. In prav nihče več mi ne bi mogel preprečiti izkušnje skoraj minuto trajajočega prostega pada, ko si na svetu samo ti, nekje za tabo tvoj pilot, katerega prisotnost se utopi v povodnji tvojih občutkov, ter neskončnost šuštečega zraka, ki ga sekaš s hitrostjo okoli dvesto kilometrov na uro... poseben pas, s katerim te pilot pripne nase. V letalo se nas spravi dvajset, trije tandemi, ostali "pravi" padalci, med njimi tudi dve dekleti. Letalo - ker ni nobenih sedežev, neudobno čepimo na tleh - v oglušujočem hrupu vzleti. 500, 1000, 1500, 2000 metrov. Spodaj bleščeča modrina morja, še zadnje jadrnice, istrska mesta postajajo pikice. Prl 2500 metrih me moj pilot Maks pripne nase, nadenem si kapo in očala. Letalo prebije višino 4000, 4100, 4300... Prvi padalci se pripravijo na skok... Kmalu bova na vrsti. Strah? Razblinil se je kot milni mehurček, prepustim se vzdušju v letalu. Padalci se s kriki navdušenja poženejo v praznino pod Malo nad zemljo me Maks spomni: Ko ti bom zavpit, skrči noge za pristanek. Skok s tandemom iz letala je - priznajmo -trenutno pač v modi. Tako kot so kakšno leto nazaj navdušenci skakali z bungee-jumpingom, se zdaj kopica ljudi odloča za skakanje s padalom. Le kakšen dan, preden se nas je druščina desetih Gorenjcev podala v Vrsar, je Borut Veselko s Kanala A posnel oddajo prav o padalstvu. In kot kaže, ga je stvar zastrupila, saj smo ga tisto soboto spet srečali na majhnem vrsarskem letališču. Da je padalstvo nadvse priljubljen šport, je dokazovala tudi gneča na letališču. Prevladovali so Slovenci, z državnimi reprezen-tanti iz Lesc na čelu, h gneči pa smo nemalo pripomogli mi, ki smo se pod nebo podali prvič. Oprema za skok v tandemu je nadvse preprosta. Majhen nahrbtnik s padalom na hrbtu padalca - pilota, za potnika pa kombinezon, rokavice, kapa in očala ter Padalci pravijo, da ob pristanku pad^J0 le, če imajo pred sabo dekle... sabo. In v trenutku sva tudi midva v zraku. 3 hitrostjo okoli 200 kilometrov na uro reževa višino, se prepustiva zraku, plavava po nebu. Krike navdušenja preglasi žvižganje vetra-Široko odprta usta mi zrak raztegne nekam do ušes. Občutki, ki se jih ne da popisa11' nezemeljska izkušnja povsem druga^06 dimenzije življenja. Minuta v življenju, *^ je čas ne bo izbrisal. Na približno l-jjj metrih (višino pilotu meri posebna velika okrogla ura na zapestju) svobodo letenja preseka poteg vrvice, padalo se sunkovit odpre. Še nekaj minut kroženja s padalom-pikice postajajo pike in ko dobijo podob0 ljudi, se prizemljiva. Stisk rok, poziranje-Maks pravi: "Za nas padalce je pravi užite samo prosti pad. S padalom le zaključim skok, se pripeljemo nazaj na tla." On J skočil že več kot štiritisočkrat. Jaz šele prvlC> A vem, da ne zadnjič. • U. Peternel Poziranje po pristanku. Spolno vedenje slovenskih mladostnikov Mojca, a si ti že...? Raziskava je pokazala, da je spolni odnos že imelo 21 odstotkov fantov in šest odstotkov deklet v osmem razredu osnovne šole. Do devetnajstega leta pa je spolno dejavna že polovica mladih. Kranj, 23. oktobra - Sodelavka je pred dnevi pripovedovala o znanki, ki da ima sina. Skoraj trinajst let, šesti razred. Menda je na smrt sljubljen. V sošolko. Nenehno ticita skupaj, pogosto Ali očetje ne zaklenjena v njegovi sobi. yedo nj£ 0 spolni vzgoji? fantova mama je zaskrblje- . j raziskavi so ocj OSmo »a. Kaj če otroka ze počneta Toda kot je opozorila dr. Brcarjeva, to nikakor ni prava pot, saj strah in. vzbujanje slabe vesti nikakor ni pravi vzgojni prijem... "tiste"" stvari?! V zadnjem času je bilo opravljenih kar nekaj raziskav o spolnem vedenju mladostnikov, od osnovnošolcev naPrej. Nekaj od njih so jih Predstavili pretekli konec tedna na drugem kongresu šolske in visokošolske medice, ki je potekal na Brdu pri pranju. Kongres so pripravili Sekcija za šolsko in visokošolsko medicino, Inštitut za varovanje zdravja ter šolski dis Panzer Zdravstvenega doma Kranj, tema kongresa . je bila Oj m'adostnikov. letina fantov v šolcev skušali tudi izvedeti, kako in kdaj so prišli do informacij o spolnosti in kdo jih je informiral o tem. Izkazalo se je, da večina otrok dobi spolne informacije ob nastopu pubertete (pri dekletih čas za tovrsten pogovor nastopi, ko dobi prvo menstruacijo) ali še kasneje, kar je po mnenju dr. Brcarjeve zelo pozno. Glavni informatorji otrok o spolni vzgoji so matere, medtem ko očetje pri tem le malo sodelujejo. Zelo pomembno vlogo pri spolni Pa, je bna"*6'groženo"zdravje vzg°J.i 'majo tudi vrstniki je odkrila raziskava, pa mediji, iz katerih mladi črpajo veliko spolnih informacij. Kaj pa v šoli? Večina otrok je informacije o spolnosti dobila šele ha predmetni stopnji, glavni povod za pogovor o tem pa je največkrat učna snov. Izven učnega programa pa je pripravljenost učiteljev za pogovor o spolnosti le občasna. Raziskava je tudi pokazala, da ima cerkev pri spolni vzgoji zanemarljivo vlogo. osmem razredu je ze... Ce začnemo pri osnovnošolcih - kakšne so njihove sPolne izkušnje? Kot je odk-rda raziskava o spolnem vedenju slovenskih osmošolk in osrnošolcev, ki jo je opravila •k Polona Brcar z Inštituta za varovanje zdravja v Ljubljani, Je v osmem razredu spolni odnos že imelo 21 odstotkov Zakaj se dekleta odločajo za spolne odnose? Raziskava med dvesto mladimi Raaovljičankami je odkrila, da se jih 60 odstotkov za to odloči iz ljubezni, 20 odstotkov iz radovednosti, kar deset odstotkov pa zato, da bi obdržale fanta... deviPt\?er šest odstotkov Pri devetnajstih polovica to gg£ mladih že spolno dejavna "O tem se ne govori" - pogosto rečejo starši. Skupina mladih igralcev iz Prešernovega gledališča je pripravila igro za otroke o ljubezni, ljubljenju, poželenju in sramovanju. Spolna vzgoja torej tudi v gledališču. Foto: T. Doki 40 odstotkov partnerjev je namreč imelo več kot 20 let. Zaskrbljujoči pa so podatki o zaščiti, ugotavlja avtorica raziskave. Kar 43 odstotkov deklet ob prvem spolnem odnosu namreč ni uporabljalo nobene kontracepcije (kljub temu pa je ta delež nižji kot pred petimi leti). Polovica je uporabljala kondom, a po izkušnjah dr. Anderletove dekleta kondomu ne zaupajo, saj se bojijo, da bo počil, zato na kondomu ostane le slaba četrtina mladih. I kot polovica osmošol- jfcv. In kaj vpliva na odločitev, da bodo" šli "do ko: raziskava je pokazala, da je glavni dejavnik, ki pospešuje kamero imeti spolni odnos, Privlačnost partnerja. Na drugi strani pa se osmošolci težje odločijo za odnos, če ni Poskrbljeno za kontracepcijo ln zaščito pred spolno prenosljivimi boleznimi. Med dejavniki, ki zaviralno vplivajo na to odločitev, pa je tudi strah pred starši in slaba vest. Raziskave so potrdile, da odnose imajo njihovi -^vrstniki spoln« ° prej, kor se to **' :_ usnici. Pri šestnajstem kih denimo je razM« kar spolni odnos imelo *y odstotkov mladi«, J°a" sovrstniki mislijo, aa ta delež le 40-odstotei V srednji šoli pa delež mladih, ki so že imeli spolni odnos, poskoči. Imelo ga je že 38 odstotkov srednješolcev, je pokazala raziskava, ki jo je opravila dr. Bojana Pinter z ljubljanske ginekološke klinike. Starost, pri kateri je imela spolni odnos že polovica fantov, je 19 let, medtem ko polovica deklet ni več nedolžna pri povprečni starosti 18,4 leta. Večina srednješolcev se je tudi že poljubljala (70 odstotkov), božala (59 odstotkov), izkušnje s "pet-tingom" pa jih ima manj - 43 odstotkov. Zakaj se mladi odločijo za prvi spolni odnos? V polovici primerov se srednješolci za to odločijo načrtno, iz ljubezni, pravijo sami. Druga polovica mladih Ea se je v spolnost podala odisi naključno bodisi iz radovednosti, nestrpnosti, pod vplivom drog ali alkoho- Zanimivi so tudi podatki o tem, v kolikšni meri mladi uporabljajo kontracepcijo. Delež mladih, ki ne uporabljajo ničesar, se iz leta v leto zmanjšuje, kar govori o vse večji ozaveščenosti mladostnikov. Povsem brez zaščite je 19 odstotkov vseh anketiranih. Sicer pa 60 odstotkov mladih uporablja kondom, 14 odstotkov deklet pa kontracepcijske tabletke. To torej pomeni, da kar tri četrtine mladih uporablja zanesljive kontracepcijske metode. Avtorji raziskave pa so tudi proučevali, koliko spolnih partnerjev so že imeli srednješolci. Izkazalo se je, da je večina srednješolcev (44 odstotkov) imela enega spolnega partnerja. Dva partnerja je imelo 22 odstotkov anketiranih mladostnikov. In še to: homoseksualne stike je imelo 2,5 odstotka deklet ter 2,1 odstotka fantov. Dekleta pogosteje občutijo istospolno privlačnost kot fantje, je odkrila raziskava. Kajenje, alkohol, špricanje in spolnost Zanimive raziskave se je lotila dr. Branislava Belovič z Zavoda za zdravstveno varstvo v Murski Soboti. V njej je ugotavljala povezavo med spolno aktivnostjo, kon- tracepcijo in rizičnim vedenjem srednješolcev, kamor sodi kajenje, uživanje alkohola, izostanek iz šole in prestop-ništvo. Iz ankete med 612 učenci srednjih šol izhaja, da je spolne odnose imelo 38,5 odstotka mladih, od tega precej več fantov. S spolnimi odnosi začnejo bolj zgodaj tisti mladi, ki so kadilci. Z zgodnjimi spolnimi odnosi je povezano tudi uživanje alkohola. Kot trdi dr. Belovičeva, pri fantih prav kajenje in uživanje alkohola napovedujeta zgodnje spolne odnose, medtem ko "špricanje" pouka na to bistveno ne vpliva. Drugače pa je pri dekletih, kjer so pokazatelj zgodnjih spolnih odnosov vsi trije rizični dejavniki. Če torej dekle v srednji šolo kadi, pije in neupravičeno izostaja od pouka, je to znak, ki napoveduje zgodnje spolne odnose, meni avtorica raziskave. Z rizičnim obnašanjem (pri fantih s kajenjem, pri In kako pestro je spolno življenje anketiranih deklet? Večina jih ima spolne odnose enkrat tedensko (44 odstotkov). Dvakrat tedensko jih ima 25 odstotkov deklet. No, kar vsak dan pa ima spolne odnose 8 odstotkov deklet, vključenih v raziskavo. Večina - 60 odstotkov deklet - ima le enega spolnega partnerja. Zanimivo pa je, da se je v zadnjih petih letih povečal delež deklet, ki so imela tri ali več spolnih partnerjev. Takšnih deklet je že več kot 10 odstotkov. Posledično pa tudi v radovljiški ginekološki ambulanti opažajo čedalje več gineko- r dr. Anderletova. S**NA V*Co)A y šoti OTftoCl, t?AN£fj tAl ŽeMSKo. TRŠEGA To Mi KAK© To Dfc- kontracepcije, še meni avtorica. Na drugi strani pa se odlični in prav dobri učenci, kot tudi učenci, ki ne "špri-cajo" pouka, kasneje odločajo za spolne odnose. Osem odstotkov mladih Radovljičank ima spolne odnose vsak dan Gorenjsko raziskavo o spolnosti pri adolescentih pa je opravila dr. Alojzija An- derle iz blejskega zdravstvenega doma. Anketirali so dvesto deklet, ki so obiskale ginekološko posvetovalnico v Radovljici. Ugotovili so, da so se dekleta za prvi obisk v ginekološki posvetovalnici odločila pri starosti 16 oziroma 17 let. Večina je pomoč ginekologa poiskala zaradi osebnih težav, zlasti v zvezi s kontracepcijo. Dobra petina je prišla zaradi bolezni, tretjina pa z namenom, da bi bile bolje informirane o spolnosti. Dr. Anderletova je ugotovila, da je največ deklet v radovljiški občini prvi spolni odnos imelo pri šestnajstih. Zanimivo pa je, da je bila starost partnerja precej višja. Več kot U. Peternel Kako nezdrava je hitra hrana Po njej posegajo zlasti otroci, toda po mnenju zdravnikov jim je ni treba prepovedati, temveč zgolj omejiti Kranj, 24. oktobra - V zadnjih letih je tudi Slovenijo preplavila tako imenovana hitra hrana ("fast food"). V raznih McDo-naldsih, Dairv Queenih. Lačnih Francih ali navadnih uličnih kioskih s hitro hrano se prehranjuje dobršen delež Slovencev. Raziskava, ki jo je opravila skupina zdravnikov z Inštituta za socialno medicino v Ljubljani, predstavili pa so jo na kongresu šolske in visokošolske medicine na Brdu pri Kranju, je pokazala, da po hitri hrani posegajo predvsem otroci in mladostniki. Po njej posegajo predvsem zaradi okusnosti in praktičnosti, čeprav se zavedajo, da takšna hrana ni zdrava. Kot je pokazala raziskava med osmošolci, dobra polovica anketiranih (51,5 odstotka) posega po njej izjemoma, dobrih 30 odstotkov večkrat na mesec, skoraj 14 odstotkov pa večkrat na teden. Hitre hrane nikoli ne je le poldrugi odstotek otrok. Toda raziskave kažejo, da je hitra hrana zelo nezdrava. Dr. Ana Hojs z Inštituta za varovanje zdravja v Ljubljani je analizirala dvanajst obrokov hitre hrane, od hamburger] a prek hot-doga do bureka. Vsi vzorci so imeli enkrat do dvakrat višjo energijsko gostoto, kot velja za zdravo prehrano. Tovrstna hrana ima preveč celokupne energije, preveč maščob, sladkorja in soli ter mnogo premalo dietnih vlaknin. In kako se takšni nezdravi hrani lahko upremo? Dr. Hojsova pravi, da otrokom ni treba prepovedati hitre hrane, treba jo je le pravilno vključevati v naše življenje. To pomeni, da naj bi jo jedli zmerno, '•redčili" pa naj bi jo z veliko sadja, zelenjave, žitnimi izdelki... Na" dan naj bi imeli primerno Število obrokov, najmanj tri, še bolje pa šest ali sedem, v primernih časovnih presledkih, še priporoča dr, Hojsova. • U. P. ZDRUŽENA USTA KRANJ VABI NA JAVNO TRIBUNO z naslovom REFORMA ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH IN SPREMEMBE PRAVIC BREZPOSELNIH, ki bo danes, v petek, 24. 10. 1997, ob 20.00 uri v restavraciji hotela Creina. Gost tribune bo MILOŠ PAVLICA, predsednik Delavske zveze pri Združeni listi in podpredsednik Združene liste. Združena lista nasprotuje tako vsebini kot predlaganemu načinu sprejemanja ponujenih reform. Zato vabljeni vsi, ki vas to področje zanima in osebno prizadeva. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Dupljami imajo kulturno-turistično društvo Zgornje Duplje, 21. oktobra - V petek, 17. oktobra 1997, se je zbralo v dupljans-kem gasilskem domu 17 domačinov, ki so ustanovili kulturno-turistično društvo "Pod krivo jelko" Duplje. Ime za novo društvo so našli v naslovu povesti nekdanjega župnika Petra Bohinjca, ki je pisal o rokovnjačih. Ustanovitelji društva, ki so za predsednika imenovali Ivana Meglica, bi radi čimbolj razširili število članstva. Kot osnovna cilja svoje dejavnosti so si zadali poživitev kulturnega življenja m pospeševanje razvoja turizma v kraju. Na kulturnem področju že delujeta ženski in moški pevski zbor, glavna turistična prireditev pa je zaenkrat Dupljanska ohcet. Ker je v kraju veliko zgodovinskih in naravnih znamenitosti, nameravajo člani novega društva v prihodnosti pripraviti pot okrog vseh zanimivosti. Vodila bo od turistične kmetije Trnove ob Tržiški Bistrici proti Dupljanski graščini, muzeju v Vogvarjevi hiši, cerkvama v Spodnjih in Zgornjih Dupljah, do Arne-ševe luknje v Spodnjih Dupljah in morda še kam. Prizadevni Dupljanci želijo obnoviti tudi tri vaška korita, ki Še delujejo. Letos je domačin Andrej Vreg že izdal razglednice Dupelj, pripravil pa je tudi gradivo za računalniško predstavitev vasi na internetu. • S. Saje Blejska cesta zaprta za promet Tržič, 22. oktobra - Z odprtjem drugega mostu na tržiški obvoznici so v Tržiču pridobili tudi lažji dostop do Zdravstvenega doma. Zato so že v ponedeljek s soglasjem stanovalcev zaprli za promet ozko Blejsko cesto in na vhodu v ulico namestili korita z rožami ter odstranili ogledalo na Mallvjcvi hiši. S tem sta največ pridobili rešilno vozilo in dostavno vozilo lekarni, ki sta v preteklosti pri zavijanju v ozko ulico imeli precej težav, pa tudi Mallvcva hiša, ki je že nekaj let potrebna temeljite obnove, postaja nevarna za mimoidoča vozila in pešce. • P.B. Hudourničarji so sanirali strugo reke Cerkniee Cerkno, 24. oktobra - Ta in prihodnji mesec vremenske nevščenosti povzročajo največ škode na kmetijskih površinah, obrežjih rek in potokov. Urejanje hudournikov je zato ena najpomembnejših preventivnih dejavnosti. Podjetje za urejanje hudournikov je kljub skromnejšemu obsegu sredstev, ki jih država v zadnjih letih namenja za odpravo posledic naravnih ujm, na Cerkljanskem dodobra uredilo strugo reke Cerknice, še posebej tisti del med Cerknim in Novaki, ki ga je pred dvema letoma najbolj prizadela dolgotrajna in izdatna moča. Za ureditev struge omenjene reke in drugih vodotokov na Cerkljanskem je Podjetje za urejanje hudournikov porabilo skupaj 49 milijonov tolarjev. Samo za ureditev struge reke Cerknice je bilo potrebnih 34 milijonov tolarjev. Za ta denar so izdelali tehnično dokumentacijo za ureditev zajetij in odvod vode pri malih hidroelektrarnah na omenjenem vodotoku, sanirali plaz, nad strugo in tudi njo uredili. Poleg tega so hudourničarji postavili še talne pragove na Zapoški in na hudournikih v Babji grapi in v Poljanah, pa pregrado na Čerinščici in obnovili strugo hudournika na Travniku. • Sef Z zasedanja nakelskega občinskega sveta Dražje varstvo predšolskih otrok Kljub pomislekom, da bodo višje cene oskrbnin v vrtcih prizadele družinske proračune, so svetniki potrdili predlagano spremembo cen. Naklo, 22. oktobra - Za podražitev se je vodstvo javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Naklo odločilo zaradi dejansko višjih stroškov in uveljavitve novih pravil pri oblikovanju oddelkov. Svetniki so sklenili ta zavod oprostiti plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, med drugim pa so sprejeli tudi osnutka dveh občinskih odlokov. Vrtec Rožle v Naklem je bil do ustanovitve samostojnega zavoda v občini Naklo vključen v VVZ Kranj, kjer so oblikovali tudi cene oskrbnin. V vodstvu novega zavoda so izračunali, da imajo pri delu z otroki od dveh do treh let starosti blizu 50 tisočakov stroškov, pri delu z otroki od treh do šestih let pa približno 35.500 SIT stroškov. Doslej je veljala za prvo skupino cena 37.600 SIT in za drugo skupino 27.800 SIT. Obe ceni sta nespremenjeni že drugo leto, razen tega pa so od 1. 9.1997 v veljavi nova pravila za oblikovanje oddelkov v vrtcu, ki uvajajo zmanjšanje števila otrok oziroma povečanje prisotnosti pomočnice vzgojiteljice. Zato so se odločili predlagati občinskemu svetu povišanje cen na 39.870 za prvo starostno skupino in 33.950 SIT za drugo starostno skupino, je na torkovi seji povedal v. d. ravnatelja zavoda Boris Černilec. Kot je še seznanil svetnike, sta ceni podobni kot v občinah Šen- Plinovod v Radovljici Dober odziv lastnikov hiš V Komunali Radovljica so pričakovali, da se bo za plin odločilo okoli osemdeset lastnikov hiš. Odziv je bil večji, priključek je doslej naročilo kar 114 lastnikov. Radovljica - Komunala Radovljica bo še ta mesec končala z izgradnjo prvega dela plinovodnega omrežja v Radovljici. V začetku novembra bo predvidoma tehnični pregled, nato pa že tudi poskusno obratovanje. V Komunali so ocenjevali, da se bo na Gradnikovi cesti, v Triglavski ulici, v Roble-kovem naselju in v Ulici Staneta Žagarja za plin odločilo okoli 80 lastnikov individualnih hiš. Odziv lastnikov je presegel pričakovanja, saj je priključek na plinovod naročilo kar 114 lastnikov ali 86 odstotkov vseh na tem območju. Na Gradnikovi cesti se je za plin odločilo 58 od skupno 65 hiš, Alpdom pa od lastnikov stanovanj, ki so hkrati tudi solastniki petih kotlovnic, zbira soglasja tudi za priključitev kotlovnic na plinovod. Za priključitev je glede na lastniške deleže potrebno soglasje več kot polovice lastnikov. V Triglavski ulici (skupaj s Poljsko potjo) je priključek za plin naročilo 41 lastnikov hiš od 52 možnih odjemalcev, hkrati z gradnjo plinovoda pa so položili tudi kabel za javno razsvetljavo in del vodovoda. V Roblekovem naselju bodo priključili trinajst hiš, trenutno pa potekajo dela v Ulici Staneta Žagarja, kjer so že priključili dve hiši, predvidoma pa bodo še deset stanovanjskih stavb, ki imajo od štiri do sedem stanovanj. Položili so že tudi plinovod od razdelilne postaje v Lescah do kotlovnice v Cankarjevi ulici 16, hkrati pa tudi vodovod od podjetja Aka v Lescah do Triglavske ceste 39. Z lastniki kotlovnice v Cankarjevi ulici 16 (vseh je več kot petsto) so se dogovorili za postopno priključevanje na plinovod, letos naj bi se predvidoma s kotlom moči enega megawatla. Najtrši oreh je gradnja razdelilne postaje Radovljica. Z deli končujejo, stroški izgradnje pa bodo višji od načrtovanih in bodo znašali okoli 22 milijonov tolarjev. V ta znesek je všteta tudi odorirna postaja, ki jo bodo uporabljali tudi za blejski plinovod. V Komunali ocenjujejo, da dejanski stroški plinifikacije Radovljice letos ne bodo presegli 133 milijonov tolarjev. Prihodek bo manjši od načrtovanega, ker se letos na plinovod ne bodo priključili nekateri večji odjemalci plina (Tapetništvo, vrtec, osnovna šola, Almira ter srednja gostinska šola) in ker še ni znano, koliko kotlovnic bodo lahko priključili. Komunala je do sredine oktobra plačala izvajalcu del, podjetju IMP Promont - Montaža Ljubljana nekaj več kot 69 milijonov tolarjev, in sicer 33,7 milijona tolarjev posojila iz republiškega ekološko razvojnega sklada, 10,4 milijona tolarjev prispevkov za priključitev na plinovod ter 25 milijonov, ki jih bo občina za plinifikacijo namenila v proračunu za prihodnje leto. • C. Zaplotnik 12 o. Zakaj se mature ne bi veselili? Po 30 urnih pripravah na maturo bo to mogoče! dinamično zanimivo sproščeno zabavno ciljno SLOVENŠČINA) MATEMATIKA ANGLEŠČINA NEMŠČINA Ljudska Univerza Kranj 22 22 26 čur in Tržič, v Kranju pa so še višje. Člane občinskega sveta je zanimalo predvsem razmerje pri pokrivanju stroškov otroškega varstva med državo in starši. Izvedeli so, da zaenkrat prispeva država po 20 tisočakov na mesec, v prihodnje pa naj bi letni prispevek povečali z 240 na 290 tisočakov. Nekateri svetniki so tudi menili, da" so starši s predpisovanjem novih pravil enostavno postavljeni pred storjeno dejstvo, nihče pa jih ne vpraša, ali bodo zmogli plačevati višje oskrbnine. Kljub takim pomislekom se je večina svetnikov odločila za potrditev povečanja cen. Ob podobnem tehtanju razlogov za in proti je sprejela tudi predlog, da javni vzgojno-izobraževalni zavod OŠ Naklo oprostijo plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Nadomestilo namreč ni le prihodek v občinskem proračunu, ampak je obenem tudi strošek, saj ga plačuje občina s provizijo vred. Med 24. redno sejo so med drugim sprejeli poročilo o pre- moženjski bilanci občine Naklo konec leta 1996. Potrdili so tudi osnutek odloka o postavitvi neprometnih in reklamnih znakov ter oglaševanju in osnutek odloka o komunalnih taksah v občini Naklo. P° obravnavi poročila o delu odbora za komunalo in infrastrukturo so sprejeli predlog za spremembo sklepa 17. seje, s katero se omogoča izvedba ponudbe Alojza Stoparja iz Naklega za izgradnjo nove trase javne poti, predlog za odkup zemljišča za potrebe javne poti v naselje Podreber prihodnje leto in predlog za imenovanje iniciativnega odbora za izgradnjo kabelske televizije. Z volitvami so se odločili-da bo predstavnik občine Naklo v volilnem telesu za volitve člana državnega sveta Janez Pivk. Občinski svet je na koncu sprejel še tehnični del zazidalnega načrta za del cone M (območje Merkurja), ki je predviden za izgradnjo stavbe območne enote Veterinarskega zavoda Slovenije iz Kranja. • Stojan Saje Izredna seja bohinjskega sveta Bohinjski kandidat je Jože Resman Bohinjska Bistrica - Člani bohinjskega občinskega sveta so v ponedeljek na izredni seji določili kandidata za člana državnega sveta in izvolili dva elektorja za volitve člana državnega sveta. Za kandidata za Člana državnega sveta so kandidirali predsednik bohinjskega občinskega sveta Jože Cvetek iz Ukanca, član radovljiškega občinskega sveta Janez Kalteneker z Zgornje Dobrave in Jože Resman iz Breznice pri Žirovnici, ki je član državnega sveta že v tem mandatu. Na tajnem glasovanju je dobil največ glasov (osem od šestnajstih) Jože Resman, ki sta ga za to funkcijo predla^ občinska svetnika Dušan Jović (v imenu strank ZLSD, LDS in SNS) in Stanko Hodnik. Za elektorja je bilo pef kandidatov: Ivo Janez Cundrič, Franc Langus, Stanka Zupan, Slavko Zorko (vsi iz Bohinjske Bistrice) in Anton Urh iz Stare Fužine. Na tajnem glasovanju sta bila za elektorja izvoljena Stanka Zupan, dobila je deset glasov od šestnajstih, in Franc Langus, ki je prejel glas manj. • C.Z. 0: ALPETOUR potovalna agencija POČITNIŠKI VOZNI RED Cenjene potnike obveščamo, da bodo avtobusi v času jesenskih šolskih počitnic od 27. 10. do 30. 10. 1997 vozili po počitniškem voznem redu (julij, avgust), razen na območju Tržiča in Golnika, kjer bodo avtobusi vozili po običajnem voznem redu. SLOVENSKI ODBOR ZA UNICEF Divota za posCani nasmth OTROCI IZ VSEGA SVETA f VAM ZAHVALJUJEMO Z* NAKUP UNICEFOVIH VOŠČILNIC. Vabimo vas, da se pridruži® številnim prijateljem UNlCtj" uav Sloveniji in naročite zanin1' p ive in kvalitetne izdelke z r poslovna darila in obdan® otrok. Katalog in izdelke laWu naročite na: Slovenski odbor za Unicef, Linhartova 13, 1000 Ljublja"* Tel.: 061 131 43 40 Petek, 24. oktobra 1997 IZ GORENJSKIH OBČIN 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Je kranjska zdravniška komisija ravnala neprimerno j— Bolnica z borelijo ogorčena nad ravnanjem zdravniške komisije Tričlanski komisiji očita aroganten odnos, saj naj bi zavrgla mnenje specialista, izdala pa naj bi šest mnenj, ne da bi bolnico sploh videla. Kranj, 24. oktobra - Stanislava Hiti z Mlake pri Kranju je pred leti zbolela za borelijo, še ne povsem raziskano boleznijo, ki jo povzročajo klo-Pi. Ko je že mislila, da je ozdravela, se je letos bolezen v čudni obliki spet pojavila. Hitijeva je pomoč iskala pri različnih zdravnikih in specialistih. Zgodba se zaplete, ko gospa Hiti želi potrdilo za bolniški stalež, pa na kranjski zdravniški komisiji nimajo Posluha za njene težave. Ce dokaj zapleteno zgodbo na kratko povzamemo: Hitijeva je pred štirimi leti dobila klopa, zdravniki so ugotovili borelijo in jo tudi zdravili z dvema antibiotičnima kurama, kot je to v navadi pri tej bolezni. Ko je Hitijeva mis-jife, da je ozdravela, pa so se letos po novem letu spet Pojavile zdravstvene težave. Boleli so jo sklepi, vrat, Komolec, bila je brez energije, brezvoljna. Težave so se stopnjevale, začelo jo je duši-«i imela je težave z ravnotežjem. Zdravnik je ugotovil tudi J^očno povišan pritisk. Po stevilnih preiskavah je padel spet sum, da se je borelija Ponovila. Hitijeva je dobila novo dozo antibiotikov. A telo se je nanje Čudno odzvalo, dobila je alergijo, poskočil P Je pritisk. Hitijeva je, kot Pravi, imela pogoste napade, ~? ji je pritisk poskočil na 130/230, sledile so urgence na bolnik, pa v Ljubljano. Če zgodbo skrajšamo: zdravnik specialist v Ljubljani je ugotovil, da je očitno prišlo do Reakcije na antibiotike, s Dr. Marjan Česen, direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Kranj, v zvezi z obtožbami zakoncev Hiti -Velušček odgovarja: "Zadevo sem preveril in lahko rečem, da je bil postopek zdravniške komisije korekten, skladen s pravili. Dejstvo je, da vseh primerov ne rešujemo v prisotnosti zavarovanca, temveč komisija izda mnenje na osnovi predložene dokumentacije. Gospa Hiti komisijo obtožuje tudi arogantnega odnosa. Če gospa misli, da je bil odnos zdravnikov žaljiv, se ji opravičujem in zagotavljam, da bom storil vse, da se zadeve izboljšajo. Gospodu Veluščku sem tudi takoj predlagal, naj izkoristi možnost pritožbe na drugo stopnjo, če z mnenjem prvostopenjske komisije ni zadovoljen. To je tudi storil, v nadaljnjem postopku pa se bo izkazalo, ali je imela prav komisija ali zavarovanka. Žal pa je tako, da zavarovanci pogosto pričakujejo večje pravice, kot jim po zakonu pripadajo. Dejstvo je tudi, da je naš kontrolor dobil gospo Hiti, daje v času bolniškega staleža delala..." jane. Vse odločitve komisije so bile sprejete v odsotnosti bolnice, pravi Velušček, odločitev pa se izvaja ne glede na pritožbo. Zakonca ogorčena očitata komisiji aroganten odnos, moti ju tudi njena sestava, saj naj bi bili v njej zvečine Neslovenci. Kot pravita, jima ne gre za to, da bi izigravala zdravstveno zavarovalnico. "Denar sploh ni vprašanje; gre za princip in odnos komisije do bolnikov," trdita. Po njunem mnenju člani komisije sploh dobro ne poznajo bolezni, kot je borelija, zato ne morejo kompetentno odločati. Glavni vzrok, zakaj se zdravstvena zavarovalnica obnaša tako, pa naj bi bil v dejstvu, da je Hitijeva zasebnica, direktorica podjetja Hiti, d.o.o. To dejstvo je komisija navedla tudi v enem od svojih mnenj o zavrnitvi bolniškega statusa. "V času, ko sem bila najbolj bolna, sem morala nenehno letati k svoji zdravnici po potrdila za bolniško. Jaz bi bila rada zdrava, nič drugega. In da se mi ne bi bilo treba ubadati s takimi zadevami," pravi Stanislava Hiti. Ogorčenje zakoncev Hiti-Velušček nad ravnanjem kranjske zdravniške komisije je tolikšno, da sta zadevo že predala odvetniku. • U. Peternel DOBROT 1 nt SIROTA Danes zaključujemo skupno humanitarno akcijo Varlovi bodo odslej lažje živeli Kamna Gorica, 24. oktobra - Gorenjski glas, organizatorji Triglavske likovne kolonije in predstavniki podjetja Avto Triglav iz Ljubljane se bomo danes skupaj s Štefko Kučan odpravili v Kamno Gorico, kjer bomo štirim članom družine Vari izročili denar, zbran z licitacijo slike Jutranja zarja. Umetnina akademskega slikarja Janeza Ravnika je nastala v času Triglavske likovne kolonije na Pokljuki. "Sliko, ki jo daruje Triglavska likovna galerija v humanitarne namene, je na našo željo in eljo letošnjih udeležencev, 121 slikarjev, izbrala tovarišica Štefka Kučan na otvoritvi Triglavske likovne razstave julija letos. Že takrat je izrazila željo, da humanitarno dejanje spremlja do konca," je povedal sopredsednik organizacijskega komiteja Triglavske akcije Franc Šmit. "Slika Jutranja zarja"je bila s pomočju ur- edništva Gorenjskega glasa, soorganizatorja že druge Triglavske humanitarne akcije, prodana za 105 tisoč tolarjev avto hiši, ki nosi ime Triglav. Firma, ki si je nadela ime Triglav, se čuti zavezano, da to ime tudi na simbolno - spominski ravni upraviči s sodelovanjem pri že tradicionalni vseslovensko simbolno - spominski, kulturni, rekreacijski družabni in množični triglavski prireditvi. • M.A. V Sončku že pripravljajo novoletna darila Kranj - "Prepričani smo, da verjamete v človekove pravice in želite večjo demokratizacijo družbe, ki jo momo dosegli tudi s spoštovanjem, razumevanjem in sprejemanjem drugačnosti. To je naše poslanstvo, vendar nam pri tem lahko pomagate tudi vi," so nam sporočili iz Sončkovih delavnic. Sončkove delavnice je ustanovila Zveza društev za cerebralno paralizo, ki vidi svoje poslanstvo v zagotavljanju enakih možnosti osebam s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi. "Bliža se čas, ko se boste z voščilom ali darilom spomnili svojih prijateljev, znancev in poslovnih partnerjev in mogoče hkrati želeli storiti nekaj posebnega" so še sporočili. V ta namen nudijo bogat izbor ročno izdelanih unikatnih voščilnic in poslovnih daril, pa tudi drugih drobnih izdelkov. V Kranju deluje CENTER SONČEK na Tomšičevi 14, njihova telefonska številka pa je 222 594. • M.A. Zakonca Hiti - Velušček obtožujeta kranjsko zdravniško komisijo nestrokovnosti in arogantnosti. zdravniška komisija presodila, da Hitijeva lahko spet začne delati. Pripoved pre-katerimi so zdravili borelijo. vzame mož gospe Hiti, Silvo in še menil, naj Hitijeva (ki je v«ioJUWt ki plašno i Se danes po svojih besedah nezniožna za delo, njeno Počutje pa je kakšen dan °otJše, kakšen dan slabše) do "aslednje zdravniške kon-v 0 % konec novembra poči- a. Torej naj bo na bolniški. u Pa se zadeva zaplete, saj je Velušček, ki glasno izraža svoj gnev nad ravnanjem tričlanske zdravniške komisije Zavoda za zdravstveno zavarovanje v Kranju. V teh mesecih je namreč komisija po njegovem mnenju povsem nestrokovno obravnavala primer, saj je bolniški stalež Hitijevi vmes kar petkrat zaključila (enkrat celo v času, ko se je Hitijeva zdravila v bolnišnici), ne da bi bila sploh seznanjena z njenim zdravstvenim stanjem in potekom zdravljenja. Mnenje komisije naj bi vsebovalo številne netočnosti, bilo naj bi brez potrebnih treh podpisov zdravnikov, komisija naj ne bi upoštevala mnenja zdravnika specialista iz Ljubi- Bodo Jeseničani oddali deponijo? ^ Odpadki iz sosednjih občin na Malo Mežaklo nijskega prostora tudi za odpadke u sosednjil Jesenice, 23. oktobra - Jeseniški občinski svet je na junijski seji že obravnaval Predlog za začasno deponiranje komunal n.m odpadkov iz Bohinja, Bleda in Radovl-ljce na odlagališče Mala Mežakla. Predlagali so, da se s temi občinami sklene za dve leti pogodba z možnostjo podaljšanih če bo v tem času znana lokacija regionalne deponije. Predlagali so tudi Ceno deponiranja: 110 nemških mark za tono odpadkov. Predlog so pripravili od Predpostavki, da bo na Mali Mežakli po Prvi fazi razpoložljivega 380 tisoč kubičnih Metrov deponijskega prostora. Izgradnja prve faze deponije bo zaključena letos, tako da bo razpoložljivih 550 jjjoč kubičnih metrov koristne prostornine. yv ločenem zbiranju odpadkov občini Jesenice in Kranjska Gora zasedeta letno 11 tisoč kubičnih metrov deponijskega Prostora, kar pomeni, da velikost sedanje ^ponije zadošča za dobo 26 let. .Po zaključka prve faze izgradnje depo-mJe imata obe občini še za 294 milijonov tolarjev obveznosti za plačilo del, odplačila glavnic kreditov in stroškov financiranja. Druga faza sanacije pa bo stala od 152 do 170 milijonov tolarjev. Ministrstvo za okolje in prostor bo prispevalo za dokončanje prve faze in sicer 93 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, za zatesnitev pa še 45 milijonov tolarjev. Stroški obratovanja deponije so letno ocenjeni na 61 milijonov tolarjev. Ob predpostavki, da bodo sosednje občine skupaj letno deponirale 10 tisoč ton odpadkov, to pomeni 103 milijone tolarjev prihodkov. Če bi oddali deponijo, bi se investicijski stroški povrnili v prvih letih obratovanja, s čimer bi jeseniška občina dodatno prihranila stroške financiranja za drugo fazo. Obratovalni stroški bi bili nižji in boljši bi bil finančni rezultat pri obratovanju deponije. Župan jeseniške občine dr. Božidar Brudar naj bi se torej pogajal s sosednjimi tremi občinami za najem deponije za največ dve leti z možnostjo podaljšanja. • D.S. 0,1 l/h na 1000W moči IZJEMNO MAJHNA PORABA novi Zibro Kamin ogreje celo sobo kjerkoli in kadarkoli želite Gjf ogreje že po 4 minutah Cšf enostavno premičen (dve priročni držali, teža le 10 kg) 3 ne potrebuje elektrike ali dimnika vklop, izklop... brez vžigalic izjemno primeren za jedilnico, dnevno sobo, kuhinjo, predsobo... đ idealen za ^m^^^ počitniško hišico, pisarno, trgovino, 5 StfOiM' delavnico... \A ekološko neoporečen LmMIII^ (100% izkoristek) KMIIIUi % leti garancije nova petrolejska peč že za 41.990 SIT Na voljo v skoraj vseh trgovinah Elektrotehne in Merkurja. Za informacije o najbližji trgovini v vaši soseski pokličite eno od navedenih telefonskih številk. * MERKUR Zastopa in prodaja Tel. : 064/48-80 ELEKTROTEHNA SET Splošna elektro trgovina d.d. Tel.: 061/125-28-48 OBČINA ŠKOFJA LOKA ŽUPAN Na podlagi 10. člena Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, štev. 4/96, 59/97) župan Občine Škofja Loka objavlja II. RAZPIS za dodelitev socialnih stanovanj v najem Po tem razpisu bo na razpolago pet stanovanj in sicer: stanovanje - garsonjera, Partizanska c. 40, Škofja Loka, v izmeri 20,40 m2 enosobno stanovanje, Frankovo nas. 43 Škofja Loka, v izmeri 31,50 m2 enosobno stanovanje, Podlubnik 153, Škofja Loka, v izmeri 32,00 m2, enosobno stanovanje, Podlubnik 160, Škofja Loka, v izmeri 37,40 m2 dvosobno stanovanje, Frankovo nas. 54, Škofja Loka, v izmeri 45,00 m2. Po tem razpisu bodo dodeljevana v najem tudi občinska, socialna stanovanja, ki bodo izpraznjena v času trajanja seznama oz. prednostne liste. Prednostna lista bo predvidoma veljala do objave naslednjega razpisa. II. SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV SOCIALNEGA STANOVANJA V NAJEM Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati prosilec in njegovi ožji družinski člani so: - da je državljan Republike Slovenije, - da ima stalno prebivališče v Občini Škofja Loka in da na naslovu tudi resnično prebiva, - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni uporabnik prostorov, iz katerih so bili v preteklosti že rešeni stanovanjski problemi, - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stlano prebiva, ni najemnik ali lastnik stanovanja, oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja, - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni lastnik ali solastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja, oziroma da ni lastnik druge nepremičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja, - da ni bil prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, lastnik stanovanja, pa ga je odtujil, - da prosilec ni nezaposlen po lastni krivdi ali volji. Prosilec ni upravičen do dodelitve socialnega stanovanja, če je on ali kdo izmed ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, kot imetnik stanovanjske pravice ali najemnik, stanovanje odkupil po pogojih stanovanjskega zakona in ga je odtujil. Za ožje družinske člane se štejejo: - zakonec prosilca ali oseba, s katero živi prosilec v življenjski skupnosti nepretrgoma najmanj 3 leta pred objavo razpisa, njuni otroci oz. posvojenci, starši in posvojitelji prosilca ter osebe, ki sta jih po zakonu dolžna preživljati. III. POSEBNI POGOJI ZA PRIDOBITEV SOCIALNEGA STANOVANJA V NAJEM Prosilci za dodelitev socialnega stanovanja morajo izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje, da skupni prihodek na člana družine ne presega višine: - za otroke do dopolnjenega 7. leta starosti 29 % zadnje znane bruto povprečne plače v državi, - za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta starosti 34 % zadnje znane bruto povprečne plače v državi, - za otroke od 14. leta starosti do zaključka rednega šolanja 45 % zadnje znane bruto povprečne plače v državi, - za odrasle osebe 52 % zadnje znane bruto povprečne plače v državi. Pri tem razpisu se upoštevajo bruto dohodki za zadnje znano obdobje za junij, julij in avgust 1997. Pri tem razpisu se upošteva osnova za izračun mejnih zneskov zadnja znana bruto povprečna plača v državi za obdobje VI.-VIII. 1997, ki znaša 143.949,00 SIT. IV. MERILA IN NORMATIVI ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE Pri ugotavljanju upravičenosti za pridobitev socialnega stanovanja se poleg splošnih in posebnih pogojev uporabljajo tudi merila in normativi. Merila služijo za sestavo in razvrstitev na listo za dodelitev socialnega stanovanja. Po proučitvi vlog se razvrsti upravičene prosilce na občinsko listo po številu zbranih točk, kar bodo ugotavljale komisije na terenu. Lista bo objavljena v časopisu Gorenjski glas in na oglasni deski občine. Merila, ki se točkujejo, so: - stanovanjski status prosilca, - stanovanjske razmere, - družinsko in zdravstveno stanje, - čas bivanja v občini Škofja Loka. Ob enakem številu točk ima v primeru dodelitve socialnega stanovanja prednost upravičenec, ki ima daljšo dobo stalnega bivanja v občini Škofja Loka. Glede na število družinskih članov upravičenec pridobi v najem socialno stanovanje, ki ne presega naslednjih površinskih standardov: štev. članov stanov, površina v m2 družine maximalno do 24 do 30 do 55 do 65 do 70 Če se upravičencu dodeli starejše stanovanje, zgrajeno pred letom 1950, je možen tudi odstop navzgor od površinskih normativov in sicer največ za 10 m2. Za vsakega novega družinskega člana nad 5 družinskh članov se stanovanjska površina poveča za 5 m2. Od površinskih normativov se pri dodeljevanju socialnih stanovanj odstopi navzgor z upoštevanjem dodatnega dnevnega ali spalnega prostora v naslednjih primerih: če to zahtevajo družinske ali zdravstene razmere (tri generacije v družini, težja invalidnost, težja bolezen, ki terja trajno nego in podobno). Od površinskih normativov se pri dodeljevanju socialnih stanovanj lahko odstopa navzdol v primeru, da po sprejetem prednostnem vrstnem redu ni večjega stanovanja in upravičenec poda pisno izjavo o strinjanju z razpoložljivim stanovanjem. Vloge prosilcev, ki ne izpolnjujejo vseh osnovnih pogojev, ki so navedeni v točkah razpisa II. splošni pogoji in III. posebni pogoji, ne bodo obravnavane. Pred sklenitvijo najemne pogodbe bomo ponovo preverili socialni status prosilca in njegove družine na podlagi predložene Napovedi za odmero dohodnine za prosilca in družinske člane za leto 1997. Če prosilec ob času prevzema ključev ne bo več izpolnjeval pogojev iz 2. odstavka 26. člena Zakona o socialnem varstvu, se ga črta z liste upravičencev za dodelitev socialnih stanovanj v najem. DOKUMETNI, S KATERIMI SE DOKAZUJE UPRAVIČENOST DO STANOVANJA Prosilec dokazuje upravičenost do socialnega stanovanja z naslednjimi dokazili: 1. - izpolnjen obrazec vloge z opisom stanovanjskih in socialnih razmer, 2. - potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije za sebe in ostale člane družine, za katere prosi za stanovanje,' 3. - potrdilo o ostalnem bivališču v občini Škofja Loka in številu družinskih članov, oziroma članov gospodinjstva in od kdaj stalno bivajo na območju občine Škofja Loka. Upošteva se tudi stalno bivanje na območju bivše Občine Škofja Loka pred letom 1995. Potrdilo ne sme biti starejše od enega tedna od dneva objave razpisa. V primeru, da ima prosilec stalno bivališče v občini Škofja Loka, pa trenutno stanuje na drugem začasnem prebivališču, tudi potrdilo o začasnem bivanju iz druge občine. 4. - Potrdilo o premoženjskem stanju in o dohodkih iz tega premoženja na območju občine Škofja Loka za prosilca in za ožje družinske člane, ča imajo premoženje v drugi občini oziroma kraju tudi potrdila o tem, 5. 6. dokazilo o statusu stanovanja, v katerem stalno prebiva: podnajemno pogodbo, najemno pogodbo, kupoprodajno pogodbo ali darilno pogodbo, sklep o dedovanju, zemljiškoknjižni izpisek ipd., oziroma odločbo o dodelitvi stanovanja, potrdilo o zaposlitvi in brutto dohodku prosilca in vseh njegovih ožjih družinskih članov za obdobje JUNIJ, JULIJ, AVGUST 1997. V dohodku prosilca in njegove družine se štejejo vsi dohodki družine ali posameznika, dohodki od dela iz delovnega razmerja, pogodbenega ali popoldanskega dela, denarne pomoči, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dividende, štipendije, preživnine, dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in invalidov ter civilnih invalidov vojne in dohodki od premoženja. 7. za nezaposlene prosilce ali ožje družinske člane se predloži: - potrdilo o prijavi na Republiškem zavodu za zaposlovanje Kranj, Uradu za delo Škofja Loka, z navedbo, od kdaj išče zaposlitev, - kopijo sklepa delodajalca o prenehanju in razlogih za prenehanje delovnega razmerja, - odločbo (kopijo) o priznani pravici do denarnega nadomestila med brezposelnostjo - odločbo (kopijo) o priznani pravici do denarne pomoči - potrdilo o nezaposljivosti prosilca ali prosilčevega družinskega člana, za katerega je to ocenjeno po predpsiih o zaposlovanju 8. - Potrdila o šolanju otrok, ki so starejši od 15 let, 9. - Kopijo obvestila Centra za socialno delo o višini preživnine za obdobje VI., VII., VIII. 97 10. - potrdila o prejemanju drugih denarnih dodatkov za obdobje VI-VIII 97, 11. - odločbo o stopnji invalidnosti (invalidi oz. delovno nesposobni družinski člani) 12. - zdravniško potrdilo komisije I. stopnje pri zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije - Kranj, kadar prosilec dokazuje za prosilca oz. njegove ožje družinske čiane trajno obolenje ali ponavljajoča se obolenja, oz. duševna obolenja, ali odločbo Centra za socialno delo, kadar gre za družino, ki živi z otrokom, ki ima duševno ali telesno motnjo. 13. - Sodno odpoved stanovanja kopijo odločbe sodišča). 14. - Poročni list (kopija) oz. potrdilo pristojnega organa o izvenzakonski skupnosti. VI. NAČIN IN ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ PROSILCI VLOŽIJO PROŠNJO NA OBRAZCU IN Z ZAHTEVANO DOKUMENTACIJO V ROKU 15 DNI, TO JE OD 27. 10. 1997 DO 10. 11. 1997. PROSILCI VLOGE KUPIJO (400,00 SIT): na OBČINI ŠKOFJA LOKA, MESTNI TRG 15, v 1. nadstropju, pisarna oddelka za javne službe in občinsko premoženje ali na informacijah OD 27. 10. 1997 DO 10. 11. 1997. Informacije daje Oddelek za javne službe in občinsko premoženje Občine Škofja Loka, v sobi štev. 5/1. nadstropje Mestni trg 15; Škofja Loka. Pred vložitvijo vloge se prosilci lahko osebno zglasijo v času uradnih ur in dostavijo dokumentacijo in vlogo na vpogled. Udeleženci razpisa bodo o morebitni potrebi po dopolnitvi vlog obveščeni. PROSILCI VLOGE ODDAJO: Vloge z vso dokumentacijo prosilci oddajo v času uradnih ur in v razpisnem roku od 27. 10. 1997 do vključno 10. 11. 1997 v pisarni -štev. 3 (VLOŽIŠČE), Občine Škofja Loka, Poljanska c. 2, Škofja Loka. Uradne ure za nakup vlog, informacije in vlaganje prošenj so: ponedeljek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure torek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure sreda od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek od 8. do 12 ure Vloge, pri katerih bo ugotovljeno, da so navedeni neresnični podatki, bodo izločene iz obravnave. Nepopolne vloge, ki jih prosilci ne bodo dopolnili v določenem roku, bodo zavržene. Tajnik občinske uprave bo na podlagi izvršenih ogledov stanovanj in točkovalnih zapisnikov v roku 60 dni po objavi razpisa določil seznam - občinsko listo upravičencev za oddajo socialnih stanovanj v najem. Lista bo objavljena v časopisu Gorenjski glas in na oglasni deski v pritličju Občine Škofja Loka, Mestni trg 15. ŽUPAN IGOR DRAKSLER, l.r. Vezenine Bled d. o. o. Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, d.o.o. objavlja prosto delovno mesto OBLIKOVALEC ŽENSKIH IN OTROŠKIH OBLAČIL Poleg splošnih pogojev (državljanstvo RS, ustrezno zdravstveno stanje) mora kandidat za opravljanje navedenega dela izpolnjevati še naslednje pogoje: - VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe - smer oblikovanje tekstilij in oblačil - osnovno znanje o uporabi računalnika (VVindovvs 95) - aktivno znanje enega tujega jezika Pričakujemo, da bo izbrani kandidat imel vsaj eno leto delovnih izkušenj ter smisel za skupinsko delo. Z izbranim kandidatom bomo slenili delovno razmerje za določen čas enega leta s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom ter možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni na naslov: VEZENINE Bled, d.o.o., (Kadrovski sektor), Kajuhova c. 1, 4260 BLED ali E-mail: vezenbl@vezenine.si Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem roku za zbiranje prijav. Za podrobnejše informacije nas lahko pokličete po telefonu 064 741 600 - Kadrovska služba. MIPVAFON FANT. ČE 2EU5 DEKLE. POK1JČI 09072 04 lEKLE, ČE 2EUS FANTA. POKLIČI NAVADNO ŠTEVILKO 061/1611084 FANT. ČE 2EU5 DEKLE NAD 35 LET. POKLIČI 0904492 dekle. če 2elis fanta nad 35 let. pokliči navadno Številko 061/16111 92 ČE ŽEUŠ DEKLI. ALJ PAR ZA SREČANJA AU RESNO ZVEZO. POKUČI TAKOJ, Z VESELJEM TI BOMO POMAGALI! i= zavarovalnica triglav, d.d ^W Območna enota Kranj Rezultati nagradnega žrebanja za naročnike Gorenjskega glasa in za zavarovance Zavarovalnice Triglav! Nagrade prejmejo: 1. Vidic Irena, Podnart 65, 4244 Podnart 2. Franc Miillner, Groharjevo naselje 12, 4220 Škofja Loka 3. Dragica Nastran, Krakovska ulica 24, 4208 Šenčur Nagrajenci boste nagrade prejeli v naslednjih dneh. Na dom vam jih bodo prinesli naši zastopniki. Nagrajenim izžrebancem - naročnikom Gorenjskega glasa in zavarovancem Zavarovalnice Triglav, d.d., Območna enota Kranj, čestitamo in seveda želimo, da bi nam tudi v prihodnje ostali zvesti. Ker življenje potrebuje varnosti ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE BLED 4248 Lesce, Begunjska 10 Tel.: 064/733-431, 733-962; fax: 064/733-882 Alpski letalski center Lesce - Bled objavlja: Vpis v začetniški tečaj za jadralne in motorne pilote ter padalce. Prijave zbiramo do 22. 11. 1997 na zgoraj navedeni naslov ali telefon. Informativni dan bo 22. 11. 1997 ob 10 v učilnici na letališču v Lescah. un TERMOTECNICA TRBIŽ tel.: 0039 428 25 86 Intellitherm + J 1.000 SI T Intellitherm Special I2.000.SIT jrrfTn .....f JESEN ZNIŽANJE SKO VOZIL UNO PANDA PUNTO PUNTO BRAVO BRAVA MAR* A MARE A SCUDO znižanje - 1.580 DUCATO MAXI 3.5 DSL znižanj« - 1.980 ' 31.990 ENO LETO BREZ STROŠKOV obveznoga zavarovanja tmr FIAT UNO »'•9'«traelia vozila IN M ARE A LIMUZINA BRAVA MAN IA 1.6SX,2XAIRBAG, CENTRALNO ZAKLEPANJE ELEKTRIČNI POMIK STEKEL, SERVO VOLAN,... 24.940 Prodaja originalnih nadomestnih delov za vsa vozila: Fiat, Lancia, Alfa romeo. Zastava in Lada. Servis vozil, kleparska in ličarska dela. cen« »o v DIM Bleivveisova 10, Kranj, tel.: 064/224-540 Servis: Struževo 1, telefon.: 064/224-244 avtchisa lvsina ŠKOFJA LOKA - GOSTEČE S, U.OStf 632 286 J5UZUIC I P0^0B^^ENI S--R-IS - P^^AJA i UGARSKE IN KLEPARSKE USLUGE BALENO - IZJEMNO UGODNA OKTOBRSKA CENA 1,3 GL - 3 VRATA 1,3 GL - 4 VRATA 1,6 GLX - 4 VRATA 1,6 GLX- 4 VRATA ^4X4 1,6 GLX - 5 VRAT - WAGON 19.990 DEM 21.990 DEM 23.990 DEM 26.990 DEM 26.990 DEM BOGATA SERIJSKA OPREMA VOZILA VITARA *UG0DN0STI - V OKTOBRU *D0BR0IMETJE MAGNA ZA GORIVO *P0PUSTI NA KLIMA NAPRAVO UGODNI KREDITI: TOM + 6% DO 5 LET DODATNA OPREMA NA ZALOGI: AVTOPRB/LEKE ZA SEDEŽE, AVTOAKUSTIKA, AVTOPLAŠČl URŠKA (več kot pb&Ki £okT) V Kranju, Škof ji Loki Rodovt)id in HO Jesenicah Vpisuje začetnike in dobre plesalce g064/415-000 i^^^Pljetje za proizvodnjo eTe^^J^^rergije 1000 Ljubljana, Hajdrinova 2, p.p 266 HEMoste - Hi Mavčiče > Hi Medvode - Hi Vrhovo Letence 4a, Golnik NOVA TEL ŠTEVILKA 461-410 UGODEN DRUŽINSKI NAKUP EMBINIH PROIZVODOV OD 6.X. DO 30.X.97 V TRGOVINAH BFJVQUICK KAKAO 800 g EMBICHOCO POPS250g 320,80 M EMBIMUSIJ S ČOKOLADO ZA PRIDNE ŠOLARJE SWEET BAR MUSLI PLOŠČICE ?^^SANTANA g INSTANT KAVA 200 g RJAVI TRSNI SLADKOR BILLINGTONS 500 g ^2S«r ZA SKRBNE GOSPODINJE ORIENT MLETA K\V#lQp^ OBIENT im mm mm Z OCTAVIO V KLUBU NAJBOLJŠIH! Bogastvo ni predpogoj za vstop v elitni klub. Pravzaprav morajo visoko ceno plačati le tisti, ki nimajo nič drugega. Nekaterim zadostuje že pamet. http://www.avtoimpex.si OCTAUIA NOVI OBRAZ ŠKODE i KUPON ] Rad/a bi preizkusil/a škodo Odavio pri < najbliJjem pooblaščenem prodajalcu. Volksvvagen Group i Kupon pošljite na naslov: AVTOIMPEX d.o.o., J Celovška 150, 1000 L|ubl|ana, Za preizkušnjo; k---------------------------- O \ ILI^ GOLF CLUB BARJE je bil ustanovljen leta 1995. Osnovno vodilo ustanoviteljev je, da omogoči svojim članom igranje golfa in prijetno vzdušje v klubu. Golf kot elitni šport ima obilo možnosti povezovanja tako med prijatelji, znanci in poslovneži, kot tudi med družinskimi člani in sorodniki. Takšnega ga namerava ohranjati tudi GC Barje in obenem gojiti vse njegove prednosti in kvalitete. V nedeljo, 12. oktobra, je potekal zadnji letošnji golf turnir na zunanjem igrišču, v organizaciji GOLF CLUBA BARJE. Igral se je Stabelford na 18 luknjah, po pravilih Rojal & Ancient Golf of St. Andrevvs in lokalnih pravilih blejskega G & CC. Sodelovali so igralci iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. GC Barje se zahvaljuje sponzorjem in donatorjem, ki so pomagali pri izpeljavi turnirja. Europcar oMMGLAS € BARTOG i Ct avtotefina CANON i SLOVFNUAlTNiV* mi***. m «r*S'!Wi.it.: m MHM.I 31. oktober - svetovni dan varčevanja Bomo Gorenjci spet postali bolj "šparovni"? Ob mesecu varčevanja so številne banke pripravile ugodne ponudbe, s katerimi skušajo pritegniti ljudi k varčevanju, na katerega smo v preteklih letih skorajda pozabili. V oktobru, ki že več kot pol stoletja velja za mesec varčevanja, so številne banke in hranilnice pripravile ugodne ponudbe, s katerimi k varčevanju skušajo pritegniti čim več ljudi. Kot kaže, se varčevanje vendarle počasi spet prebuja in spet začenjamo verjeti, da zrno na zrno, kamen na kamen in tolar na tolar odpira vrata do bogastva. V Sloveniji je v preteklih letih varčevanje skorajda zamrlo, vzroki za to pa so različni. Eden glavnih je vsekakor inflacija, ki je sproti "požrla" vse prihranke. Spomnimo se samo številnih ničel na bankovcih in nenehnih spreminjanj cen v trgovinah. Osamosvojitev je nato prinesla novo valuto -tolar, toda proces graditve zaupanja vanj še vedno ni končan. Slovenci že tradicionalno bolj zaupamo "trdni" valuti, zlasti nemški marki. Čeprav je bilo varčevanje v markah še do nedavnega precej manj donosno od varčevanja v tolarjih, je večina ljudi prihranke kljub temu prelivala v devize. Tisti ljudje seveda, ki so uspeli kaj prihraniti. V zadnjih letih je namreč raven varčevanja močno upadla, saj smo Slovenci v novih razmerah nastajajočega kapitalizma hitro prevzeli potrošniško miselnost Zahoda. Tako smo se pospešeno začeli zadolževati, delež potrošniških posojil pri bankah se je močno povečal, skoraj vsak povprečni Slovenec pa je vsaj del plače pre-nakazoval banki za odplačilo posojila. Najpogosteje smo si s posojilom privoščili nakup avtomobila, precej manj pa stanovanj. Podatki kažejo, da se v zadnjem letu najemanje dolgoročnih potrošniških posojil vendarle umirja. Marsikdo je verjetno boleče spoznal, da so posojila vendarle draga in da se kaj lahko zgodi, da te prevelika zadolžitev pokoplje... Varčevanje v banki pa seveda ni edina možnost. Donosnejše, a obenem bolj tvegano je varčevanje v obliki vrednostnih papirjev. Številne borznopos-redniške hiše se ukvarjajo s tovrstnimi naložbami, tudi na Gorenjskem. Donosi so lahko tudi nekajkrat višji kot v banki, toda... Naložba v delnice je že po definiciji bolj tvegana, zato jo borzniki svetujejo le tistim, ki so tudi z denarjem pripravljeni več tvegati. v tem primeru življenjsko zavarovan, pa še kupček denarja se mu iz meseca v mesec povečuje. Na stara leta se tako lahko odloči za enkratno izplačilo ali pa za mesečne obroke rente. Kakorkoli že, dejstvo je, da se Slovenci šele moramo naučiti, da ne bomo vsakega zasluženega tolarja takoj nesli v prvo trgovino, temveč bomo gledali dolgoročneje, kar nenazadnje nenehno opozarjajo tudi številni ekonomisti. Pri tem ne mislijo le na posameznike, temveč na vso državo... Jasno pa je, da je treba začeti Ne POTREBUJETE n 1 VELIKO. jjjjjjjj^^ s DA BI imel; i tllM VEC V zadnjem času pa vse več ljudi, zlasti mlajših, spoznava nujnost še ene oblike varčevanja - varčevanja za stara leta. Že danes je jasno, da pokojnine v prihodnje nikakor ne bodo zagotavljale takšnega standarda, kot ga zagotavljajo danes, in bo dodatno varčevanje postalo nuja. Možnost rentnega varčevanja ponujajo številne banke, medtem ko se je rentno mogoče zavarovati tudi pri zavarovalnici. Zavarovanec je Zakaj Svetovni dan varčevanja ravno na 31. oktober? 31. oktobra 1924, torej pred več kot pol stoletja, se je v Milanu zbralo 350 predstavnikov več kot 700 hranilnic iz 27 držav (med njimi je bil menda tudi slovenski predstavnik). Na zboru so ustanovili Mednarodni institut za varčevanje, ki je ob svoji ustanovitvi sprejel še danes aktualen razglas: "Delo in varčevanje sta najmočnejša dejavnika na poti k blaginji, napredku in dostojanstvu vsakega posameznika in družbe kot celote." Takrat so sprejeli tudi odločitev, da 31. oktober praznujemo kot svetovni dan varčevanja, nam je pojasnil Bojan Likar iz Gorenjske banke Kranj. z učenjem varčevanja pri najmlajših. Pohvalno je, da je Gorenjska banka po dolgih letih (vsi se še spomnimo pikapolonic stare Ljubljanske banke, v katere smo metali dinarje, ki pa so zaradi inflacije izgubili vso vrednost, še preden je bil hranilnik poln) spet uvedla težko pričakovane hranilnike, ki jih prav v teh dneh delijo otrokom. Otroci se bodo z njihovo pomočjo morda spet navadili že kar malce pozabljenega varčevanja. Vrline torej, ki nam že po definiciji pritiče. Saj smo, nenazadnje, vendarle "šparovni" Gorenjci. ipomeni eno uresničeno željo VCĆ. Ali pa veliko želja. Iz meseca v mesec in iz leta v leto imate lahko več. Brc/, odrekanja, samo 7. malo dobre volje in s treznim razmislekom. Postopoma, neboleče in varno. Ne da bi vaš denar izgubljal vrednost. i J Nasprotno, oplemenitil se bo. In na cilju bo zato veselje toliko večje. Ker na koncu se račun vedno izide. Vsaj pri Ntni ljubljanski banki. Možnosti varčevanja pri Novi Ljubljanski banki je toliko, kolikor je vaših ciljev m želja. In vsaka vaša uresničena želja bo v naše iskreno zadovoljstvo. Pridite in vprašajte. Radi vam bomo odgovorili in svetovali. Saj veste, jutri je nov dan. In na to je dobro misliti že danes... Ze včeraj. Postopno varčevanje: TOLARSKA IN DEVIZNA VARČEVALNA KNJIŽICA • OBROČNO VARČEVANJE • PREMIJSKO VARČEVANJE • • RENTNO VARČEVANJE ■ Depoziti: • TOLARSKI DKl'O/.IT S l'RKMIJO ■ DEPOZ Z VALUTNO KLAVZULO • TOLARSKI IN DEVIZNI DEPOZITI • BLAGAJNIŠKI ZA • RENTNO VARČEVANJI- • SI TOgrami varčevanja nn iiihlianski K«..« ljubljanska banka Ker je jutri nov dan Avstrijsko slovensko bančništvo nudi univerzalni bančni servis na 25 mestih na Koroškem § Svetovni teden varčevanja enar obračajte anesljivi banki Malo vas takih, ki si lahko privoščite kupovanje poceni stvari. Zato se pred naslednjimi nakupi raje oglasite v Volksbank-Ljudski banki, kjer vam bomo razkrili umetnost varčevanja in zaupali skrivnosti dobrega gospodarja. Opazili boste, da zapravljanje niti približno ni tako zabavno, kot je lahko obračanje denarja, Ljubljana: 061 /13 11 009, Koper: 066/272 085 Celje: 063/441 500, Šentjur: 063/743 932, Tepanje: 063/755 371 VOLKSBANK Ljudska banka Zanesljivo tvoja. 31.oktober * Dan varčevanja Pet let Krekove banke Privlačne obveznice Krekove banke Krekova banka je izdala, drugo izdajo lastnih obveznic, ki so že v prodaji. Krekova banka, d.d., Maribor te dni praznuje petletnico, za svoje delničarje in stranke so Pripravili več predstavitev, velik odmev je med študenti doživel natečaj za "desetko". Krekova banka je v petih letih za petkrat povečala obseg poslovanja, povprečna letna donosnost kapitala je 13,4-odstotna, po velikosti bančne vsote pa se je zavihtela na dvanajsto mesto med vsemi slovenskimi bankami. Za novo banko so to resnično fepi dosežki, zato smo Gorenjci lahko zadovoljni, da ima Poslovno enoto v Škofji Loki, Prihodnje leto pa jo nameravajo odpreti v Kranju. Krekova banka je ob svoji Petletnici izdala novo, drugo emisijo svojih obveznic, ki bodo v prodaji tri mesece. S prodajo obveznic so začeli 15. oktobra, prodaja bo potemtakem odprta do 14. januarja Prihodnje leto. Vendar je že na začetku prodaja dobra in verjetno bodo predčasno prodane, tako kol so bile obvez- nice prve emisije, je povedala Mira Bergant, direktorica poslovne enote v Škofji Loki. Celotna izdaja obsega 7 milijonov mark v tolarski protivrednosti, izdane so v apoenih po 500 mark, za dobo petih let. Vplačljive in izplačljive so v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije, kar pomeni, da vas devizna klavzula ščiti pred inflacijo. Obresti bodo izplačevali polletno, glavnico pa po petih letih, že naprej je znano, koliko vam bo navrgla 7- m KREKOVA BANKA =r ^ KREKOVA BANKA d.d. Maribor Za majl?ne in V^llkč želje, za majhne in Včilkv načrte, za majhne in Včilkč cilje, ZA VAS, za različne potrebe prebivalstva UGODNI GOTOVINSKI KREDITI ! Odplačevali jih boste lahko tudi do 5 let, najnižja možna obrestna mera že od TOM + 7,5%. (za kredit do 6 mesecev) Dobrodošli v poslovni enoti Krekove banke v Škofji Loki, Kapucinski trg 2, telefon: 064/624-540. odstotna letna obrestna mera. Obveznice bodo kotirale na Ljubljanski borzi, kar pomeni, da jih boste lahko prodali, če boste zašli v denarno stisko. Obveznice so naprodaj v vseh poslovalnicah Krekove banke, saj jih prodajo brez posrednikov. Krekova banka je ob petletnici pripravila več srečanj za svoje delničarje in stranke, posebej je potrebno omeniti natečaj za "desetko", s katerim so opozorili na odpiranje študentskih tekočih računov. Odzvalo se je kar 420 študentov, ki so poslali zanimive predloge gesel, izbrali bodo deset najboljših in nagradili prvega. V petih letih se je Krekova banka po bilančni vsoti zavihtela na dvanajsto mesto med tridesetimi slovenskimi bankami, kar je za novo banke lep dosežek. Tudi letos so jo povečali, v prvih devetih mesecih je porasla na 36,7 milijarde tolarjev, kar pomeni, da je glede na lansko leto porasla za 18 odstotkov oziroma za 5,7 milijard tolarjev. Bilančna vsota se je v petih letih v povprečju povečevala za 631 milijonov tolarjev mesečno. Obseg poslovanja vztrajno narašča, v letošnjih prvih devetih mesecih so se posojila strankam povečala za 17 odstotkov, od tega posojila prebivalstvu za 19 odstotkov in pravnim osebam za 12 odstotkov. Vloge so se povečale za 17 odstotkov, od tega tolarske za 32 odstotkov in devizne za 3 odstotke, kar kaže, da je bilo tolarsko privlačnejše. Poslovanje je bilo uspešno, saj je dobiček v devetih mesecih znašal 500 milijonov tolarjev. Krekova banka ima precej delničarjev tudi na Gorenjskem. V Škofji Loki so junija letos odprli poslovno enoto, prihodnje leto jo nameravajo odpreti v Kranju. Prve izkušnje so dobre, pravi Mira Bergantova, precej posojil smo odobrili, saj smo konkurenčni. Ugodne obresti so za komitente banke še za pol odstotne točke nižje. Privlačna je tudi zanimiva oblika varčevanja na varčevalni knjižici, gre za tri-desetdnevni polog, ki je 4-odstotno obrestovan, dodajo seveda temeljno obrestno mero. Precej se odločajo tudi za rentno varčevanje, pri katerih je stvarna obrestna mera 7-odstotna. V OKTOBRU IN NOVEMBRU UGODNI GOTOVINSKI JvKIlIJIII obresti že od 8 % dalje, doba kreditiranja 18 mesecev obročno ali anuitetno odplačevanje Reševanje kredita takoj po zavarovanju. KRANJ Likozarjeva 1, tel. 331-741 TRŽIČ Cankarjeva 1, tel. 50-189 BLED TC Ljubljanska 4, tel. 76-414 [SLOVENSKA H KANILI s IC A 11 DONOSNO IN VARNO NALAGANJE ZA TUJE VLAGATELJE V VSEH VALUTAH VOLKSBANK ' B0R0VLJE Hauptplatz 6/Glavni trg 6 Tel.: 00 43 42 27 - 37 56 - 22 ali 00 43 42 27 - 37 56 -12 Poslovalnica Ljubelj (v stavbi carine) odprto od 12. do 19. ure, tel.: 00 43 42 27 - 62 01 # NALOŽBE - obresti do 6,1/8 % # ŠEFI ZA HRANILNE KNJIŽICE # VREDNOSTNI PAPIRJI, DELNICE # KREDITI # PRENAKAZILA PO VSEM SVETU Vse posle lahko opravite v slovenskem jeziku! 27. - 31. OKTOBRA TEDEN VARČEVANJA Vsak obiskovalec dobi priložnostno darilo Veselimo se vašega obiska! VAŠ NAJBLIŽJI BANČNI SERVIS V AVSTRIJI TUDI KRATKOROČNA NALOŽBA JE LAHKO DONOSNA V SKB banki lahko kupite blagajniške zapise SKB banke 4. izdaje z devizno klavzulo. Naprodaj so v vseh poslovalnicah SKB banke, vplačujejo in izplačujejo pa se po rednem tečaju Banke Slovenije. Za dodatne informacije pokličite Zeleni telefon 080 15 15. i.....'idnr SKB BANKA D.D. Za Danes. In za Jutri. ročnost: realna obr. mera: 31 dni 4,0% 90 dni 4,5% 180 dni 4,9% 270 dni 5,0% oo HRANILNICA LON d.d. Bleivveisova 2, Kranj tel.: 223-777 V OKTOBRU - MESCU VARČEVANJA Vas vabimo, da se seznanite z ugodno kreditno in depozitno ponudbo hranilnice Konec meseca lahko opravite vse storitve tudi v novi poslovni enoti v LJUBLJANI - DALMATINOVA 2 SUZUKI & ,-\ r /,<\ BALENO ADUTI Enaka cena + enako darilo + enaka ugodnost SUZUKI Odar d.o.o. Ljubljana, Jana Husa la SLOVENIJA 3 letna garancija Pooblaščeno prodajno servisna mreža: Kamnik, MIŠA, 061/8)5 057, Kranj, KALCIT, 064/331 013, Kranj, AVTOSERVIS JERŠIN, 064/242 779, Lesce, KALCIT, 064/718 585, Tržič, AVTOSERVIS BOGATAJ, 064/58 850, Škofja Loka, AVTOMEHANIKA LUŠINA, 064/632 286 UJEMITE ŠE POLETNE CENE! Ugodna ponudba kurilnega olja po nesezonskih cenah! GOTOVINSKO PLAČILO: pri nakupu nad 1000 litrov 46,10 SIT/I, brezplačen prevoz pri nakupu nad 3000 litrov 45,60 SIT/I, brezplačen prevoz PLAČILO S KARTICO MAGNA: pri nakupu nad 1000 litrov 46,60 SIT/I, brezplačen prevoz OBROČNO PLAČILO NA PET OBROKOV: pri nakupu nad 1000 litrov 47,60 SIT/I, brezplačen prevoz Za naročilo kurilnega olja pokličite: • skladišče Medvode, tel. št.: 061/611-340, 611-341 • Bencinski servis Radovljica, telit: 064/715-242 m BOJIM SE MOKRE CESTE IMAM DOBER Dušan Jeraia s.p., Škofja Loka Dolnvni čas: od poiuKfcljka do petka od 730 do 19. ure, sobota od a do 12. ure, iMHfelja in pramiki - ZAPRTO Letence 4a, Golnik nova tel številka! 461-410 m SERVIS IN AVTOSALON VRTAČ VISOKO PRI KRANJU, tel.:064 43I I48,064 43I 0I9 m m 012 0L0 VARIANT od. 'm GOLF RAB BIT • GOLF PLU/ =3» m *** POLO • POLO LIMUZINA M /HARAN • VENTO Gospodarska vozila: CADDY, KOMBI FAMILY, FURGON, LT RABLJENA VOZILA: GOLF DIESEL I.86, GOLF DIESEL I.89, GOLF III. I.96, POLO feb./97 SPORTLINE JL S cedeč/ mk mL haitciiricui tadk MITSUBISHI MOTORS NOVIH IN RABLJENIH VOZIL SERVIS IN PRODAJA STARO ZA NOVO Obrtniška 8, Domžale tdL-MT/716-221 - prodaja td„Q6J/7I5-666 - servis SERVIS 5MA 1,6 GU Hlffle^ COIT 1,3 GU 4 PAJER02,5GL YOUNG HONDA Se rvis i r> DAN JE ZAPOLNJEN-Z VAMI SMO TUDI PONOČI ZIBERT prodaja \r o ^' ' HONDA CMC 3V že u 21.990 DEM HONDA CMC 5V ic u 26.550 DEM _ HONPACRVJKP s kompletno opremo in 4WP 47.950 90* NOVO BRITOF 173, 4000 Kranj Tel.:064 242 167 BREZPLAČEN PREGLED VOZILA Vljudno vabljeni vsi vozniki vozil Škoda na brezplačni preventivni pregled vozila pred zimo. Pričakujemo vas od 20. oktobra naprej1. DOBRODOŠLI! Avtomeritur PSO Bežigrad Ljubljana Car Center Šmartno pod Šmarno Goro Urban, Servis in prodaja, Ribnica Avtokam d.o.o. Hrastnik Tipom d.o.o. Maribor Avtoservis Žunkovič Miklavž Petovia avto Ptuj Avto Stegne d.o.o. Slovenska bistrica Avtoservis Lopič Emil Ruše Avtoservis Slovenj Gradec Slovenj Gradec RO + SO d.o.o. Celje PSC Praprotnik Velenje Servis Stern Kranj Integral Jesenice Jesenice Avto Inn d.o.o. Nova Gorica Avtocvet d.o.o. Tolmin Avtocenter Idrija d.o.o. Idrija AMD Slander Celje Avtoplus d.d. Koper Avtomehanika Kretlč Prestranek Servis Novotehna Novo mesto Pan - Jan d.o.o. Trebnje Avto servis Molek Gradac AMD Asta Murska Sobota Avtoline Krško, Trgovina In servis d.o.o. Krško Avtoservis Riki Lendava Servis voiil in kmetijske mehanizacije Ljutomer Volksvvagen Group Petek, 24. oktobra 1997 KONJIČKI 11. STRAN • GORENJSKI GLAS Računalniško tehnična trgovina MIŠKA MR.CD-ROM ŠUMI Electronics d.o.o. Glavni trg 16 4000 Kranj Tel > 064/360-350 Fax > 064/360-355 LESTVICA NAJBOLJE PRODAJANIH IGER: Naslov: __ NOVOSTI V SEPTEMBRU: NHL 98 EA Sporte Ocena: 95% 1. NBA Live 97 (EA Sports) 2. DUKE NUKEM 3D (3D Realms) 3. DUNGEON KEEPER (Electronic Arts) 4. NEED FOR SPEED 2 (Electronic Arts) 5.INTERSTATE 76 (Activision) 6.COUNTERSTRIKE (VVestvvood) Naslov. Ocena: NHL 98 (EA Sports) 95% TOTAL ANNIHILATION (Cave dog) 92% VVATERVVORLD (lrrterplay) 86% Int. RALLY CHAMPIONSHIP (Europ.) 79% FIFA 98 (EA Sports) 95% SONIC 3D (Sega) 81% Cena: 8190.00 loko kot vsako leto, nas je tudi letos podjetje EA Sports presenetilo z novo različico njihove športne igie NHL 98. Kot prvo vas moram razveseliti z novico, da tokratni ameriško kanadski hokej, podpira vse 3D Voodoo in Voodoo Rush sevalce, kar zagotavlja, da jegrafika naravnost odlična. Tokratno hokejsko inteligenco, pa je piispeval sloviti tiener Marc Ciavvfoid. Na izbiro imate 3 težavnostne stopnje, ter opcijo kreiranja svoje lastne hokejske lige. Na voljo so vsa moštva iz NHL lige, tei še nekatere močnejše državne reprezentance (predvsem eviopske). Če pa imamo na voljo 2 računalnika, se >o poveže tja do osem igralcev v eno samo tekmo. Pohvaliti je tieba iziedno dodelanostobiazov junakov NHL hokeja, ki jih je (ne boste verjeli) preko 500. Kot vedno, pa je najboljša stian igre prav gotovo igralnost. 'o priporočam vsem, saj vam vsaj eno leto do izida NHL 99 zagotavlja obilico kejskih užitkov. Minimalna konfiguracija: Pentium 90,16 MB spomina, WIN 95 SPEEDBOAT Attack Telstar Ocena : 75% Cena : 6890.00 Ste že kdaj slišali za založnika računalniških igei TELSTAR ? Jaz in naša Mis.CD-W, tudi ne. Zato se je naša Mrs.CD-ROM odloČila, da bo pieiskusila njihov prvi odmevni izdelek Speedboat Attack. Speedboat Attack je 3D igra, kjer dirkamo podnevi in ponoči s čolnom po 10 '^ličnih različnih progah (Kaiibski zaliv, Skandinavski prstan, Belear, Manšurska bitka, Terra incognita, Tropski laj, Polarni led, Toledov let, Tibetski lovtei Posejski prehod). Dodali so tudi različne vremesnke pogoje. Lahko seveda izbiiate med Petimi različnimi čolni, ki se med sabo razlikujejo po lastnostih (hitrost,vodenje). Naša Mrs.CD-ROM je pohvalila lepo giafiko(podpora za MMX piocesoi je in seveda 3D pospeševalce), samo igralnost bi se sedala izboljšati. Igio priporoča vsem, ki vam je bil všeč Moto Racer, saj sta si igii kar precej podobni. Minimalna konfiguracija; Pentium 90,16Mb spomina, WIN 95 NEED FOR SPEED SE Electronic Arts Ocena : 92% Cena : 2790.00 To je prav gotovo najboljša igra za ta denar, si je rekel MouseMan ko je izvedel, da je slavni Need for Speed izšel še enkrat v klasični izvedbi. Da bi karkoli govoril o igri je odveč, saj vsak ve, da je igra res super. Morda naj le še omenim, da prihaja tudi Road Rush. Seveda za isto ceno in kvaliteto. Minimalna konfiguracija ■ 486 - 66 Mhz, 8 Mb spomina, DOS ali WIN NOVO NAGRADNO VPRAŠANJE. Ze se nevarno bliža mesec november in z njim, kot vsako leto tudi veliko število novih igei, ki bodo krasile police naše trgovine. Naj samo omenim nekaj naslovov, ki jih pričakujemo letos: FIFA 98, NBA98, Quake ll,Ageof Empiies, Panzer General 2 in še mnoge druge. Sedaj pa k nagradnemu vprašanju, ki ste ga večinoma odgovorili pravilno (odgovor :3DMONSTER ).Spodaj navedeni nagrajenci lahko nagrade dvignetev naši trgovini. Tokratno nagradnovpiašanje je se glasi::| Kaj je to LYNUX" ? Kot vedno imate na voljo 3 odgovore: a)igra b)sirovmiktobacil c)operacijsisistem Do naslednje rubrike vas ledeno pozdravljam. P.S.: Veliko sieče Schumacherju na nedeljski dirki v Španiji. NAGRADE: 7. 30 dni brezplačnega dostopa na Internet 2. Jx prazen CD Kodak 3. majica Fl grand prix NAGRAJENCI PREJŠNJEGA MESECA: 1. Klemen Avsec, Cesta 24Junija Črnuče, dobi 30 dni infernefa 2. Jaka Jeraia, Breg ob Savi 90,Mavčiče, dobi CD 3. Hlilena Kožuh, Vokh 12, Šenčur, dobi majico Za vas pripravil: Mitja Kaštivnik MouseMan FUatelistiene novice XXXVI. Slovenija je z novimi znamkami začela jesenska dogajanja na filatelistični sceni. Prvi dve znamki sta namenjeni 10O-obletnici rojstva kiparja in slikarja Franceta Goršeta. Dolgo zamolčan in preganjan doživlja pravo renesanso. Znamki sta iz serije umetnosti, tiskani v parčkih in polah po 20 kosov tako, da si lahko naberete kar nekaj kombinacij ali pa si kupite kar celo polo. Naslednja znamka je namenjena otrokom, četrta znamka pa mladinskemu svetovnemu prvenstvu v judu. Peta znamka je namenjena priključitvi dela cone B in A Sloveniji. Letos mineva 50 let od tega dogodka. Kot običajno so izšli tudi FDCji s posebnimi žigi. 90 .SLOVENIJA Prejšnji mesec sta bili dve razstavi: razstava ob 50-letnici priključitve Primorske Sloveniji v Ljubljani (Muzej moderne zgodovine v Tivoliju). Izšla je tudi knjiga, ki SLOVENIJA *fci*r»** 50 France Gorše, 1897-1997 opisuje filatelistične vidike pred priključitvijo. Dobi se v filatelističnih trgovinah. Razstava bo odprta do konca prihodnjega tedna. Vsem vnetim filatelistom jo toplo priporočamo. Meddruštvena razstava je bila v Trbovljah pod pokroviteljstvom Pošte Slovenije. Razstava je bila 3. tekmovalnega razreda, tri zbirke od 17 razstavljalcev pa so bile nagrajene z zlatimi medaljami. Katalog znamk Slovenije je tudi tokrat pod nazivom SLOVENIKA izšel v zasebni izdaji Velikanje. Glede na lanske napake in kritike so avtorji katalog popolnoma prenovili in lahko rečemo, da je nova izdaja tisto, kar dober filatelist potrebuje pri zbiranju slovenskih znamk. Katalog je izšel v prvih dneh oktobra, cena pa je le malo višja od lanske. Dobi se v filatelijah in poštah, seveda tudi v Filateliji Mauritius v Kranju. Srečanja filatelistov so se začela v Novem mestu in se 4. in 5. oktobra nadaljevala v Ljubljani. O tej priložnosti je društvo založilo dotisk na dopisnici (oblikoval ga je Milan Batista) ter priložnostni žig pri pošti 1102. Naslednji teden bo velik vsakoletni sejem znamk v Veroni. Mihael I. Fock FILATELIJA MAURITIUS & FOTO STUDIO 163 Tavčarjeva 19, KRANJ, tel.: 064/224-505, fax: 064/224-505, odprto vsak dan od 16. do 19. ure, ob sobotah tudi od 9. do 12. ure - ABONMAJI ZA SLOVENSKE ZNAMKE - ALBUMI IN OSTALI FILATELISTIČNI PRIBOR - NASVETI IN STROKOVNE OCENITVE - ODKUP OPUŠČENIH ZBIRK - VELIKO ZNAMK VSEGA SVETA ZA VASE ZBIRKE - fotografije za dokumente v 3 minutah - razvijanje barvnih in čb slik - družinske fotografije Podjetje za proizvodnjo, video zastopanje in trgovino d.o.o. Kranj, Smledniška 58, 4000 Kranj, tel./fax: 064/320-041 TOP 10 NAJBOLJ IZPOSOJENIH FILMOV V PRETEKLEM MESECU 1. PRIKAZEN IN SENCA 2. MISIJA NEMOGOČE 3. ALKATRAZ 4. NEVARNO TVEGANJE 5. LEPE VASI LEPO GORIJO SLEEPERS 7. TRČENI PROFESOR 8. DAN NEODVISNOSTI 9. ŠKRLATNA PLIMA 10. SVETLOBA (The Ghost And The Darkness) (Mission Imposible) (The Ročk) (Maximum Risk) (Lepa sela lepo gore) (Sleepers) (The Nutty Professor) (Independence Day) (Crimson Tide) (Daylight) Val Kilmer Tom Cruise Sean Connerv J.C. Van Damme Dragan Bjelogrlić Brad Pitt Eddie Murphy Will Smith Gene Hackman Sylvester Stallone ALTEKA VAM PREDSTAVLJA NOVE FILME V VIDEOTEKI OUTSIDER - SLOVENSKA DRAMA Jesen 1979 v socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Sead |e s starši, očetom oficirjem JLA in mamo gospodinjo preseli iz Bosne in Hercegovine v Ljubljano. Obiskuje 4. letnik ljubljanske gimnazije. Kot "bosanac" je pogosto tarča zbadljivk. Sead se zaljubi v Metko, najlepše dekle v razredu, in se kot pevec pridruži Punk skupini. Njegov novi imidž je za Seadovega očeta, strogega vojaškega oficirja popoln šok, nekaj nenormalnega, nekaj.kar je treba takoj iztrebiti. Vedno pogosteje prihaja do družinskih konfliktov, pa tudi v šoli ima Sead resne težave, še posebno Potem, ko se zaradi Titove bolezni razmere zaostrijo. Seadov svet razpada: Metka zanosi, prijatelj se znajde v zaporu, oče mora v Prekomando, selitev. Sead se dokončno upre - oče in sin stojita na različnih bregovih. Po televiziji objavijo smrt maršala Tita... •grajo: Davor Janjič, Nina Ivanič, Zijah A. Sokolović Režija: Andrej Košak BLISK SMRTI (The Glimmer Man) - akcija Jack Cole in Jim Campbell, detektiva LA-PD - oddelka za umore, sta partnerja v brezupnem lovu na serijskega morilca. Steven Seagal je Cole, Ivorv Vvavans pa Campbell. Junak akcijskih filmov Seagal se v tem filmu ne pojavlja le v dinamičnih sekvencah ampak v filmu igra pravo igralsko vlogo, polno humorja, kot pripadnik budizma, ki živi po vzhodnjaških navadah in prepričanju, je bivši prebivalec New Yorka Cole, popolnoma drugačen od vseh partnerjev, ki jih je kdajkoli imel Campbell. Campbell, izvrstni poznavalec mračnih ulic Los Angelesa in življenja v tem mestu, vidi v skrivnostnem partnerju nekaj povsem drugega in zastrašujočega: osumljenca številka ena v njunem iskanju serijskega morilca. Režija: John Gray Poleg teh dveh novosti je jesen videoteko Lipa zapolnila tudi z naslednjimi filmi: Odkupnina (Mel Gibson), Čas za ubijanje (Sandra Bullock), Leon, Kljub vražjih babnic, Lepe vasi lepo gorijo, Tin Cup (Kevin Kostner, Don Johnson), Pravi pogum (Meg Rvan, Denzel VVashingotn), Verižna reakcija (Keanu Reeves), Ekspres - Ekspres, Sleepers (Brad Pitt, Robert De Niro)... Zanimive novičke iz filmskega sveta: V filmu Blisk smrti, ki vam ga danes predstavljamo, igra Keenen Ivorv vvavans. Družina VVavans je v Ameriki zelo poznana, pri nas pa malce slabše. Gre za črnsko igralsko družino devetdesetih let, ki se predstavi največ v komičnih filmih. Vodilni igralec, režiser in scenarist je prav gotovo Keenen. Poznan je po filmih l'm Gonna Git You Sucka, ki ga v naših videotekah še ni možno dobiti. Predstavil se je tudi v televizijski nadaljevanki TV's in Living Color (TV v živih barvah), kjer je igrala tudi njegova sestra Kim, bratje Dwayne, Damon (rojen 1960) in Shawn, kasneje pa se jim je pridružil tudi najmlajši brat Marlon VVavans. V tej nadaljevanki se je prvič pojavil tudi Jim Carrev, ki pa žal ni v sorodstvu z ostalimi. Po nekaj menjavah televizijskih hiš se je naslednjič v večji vlogi Keenen pojavil s filmom Detektiv Shame (Low Down Dirty Shame). Damon VVavans pa je v glavni vlogi zaslovel s filmi Mo'Money (1992), Bulletproof (1996) in Major Pavne. Marlon in Shaw sta prav tako poskusila srečo pri več TV hišah in končala pri VVarner Bros. Njun prvenec pa je parodija v originalnem naslovu Don't be a Menace to South Central VVhile Drinking Your Juice in the Hood (1996). Naslov le-te še ni preveden. Ko smo že pri prevajanju naslovov, naj navedem le nekaj posrečenih in nekaj najbolj ponesrečenih prevodov angleških izvirnikov v sloveščino: Home is VVhere The Heart Is = ? = Dedek in bolničarka Faig Game = ? = Manekenka in detektiv Sgt. Bilko = * = Bilko Debilko Stupid = * = Kretenčkovi Ta mesec nagrajuje Top Gun. To je seveda pravilni odgovr na prejšnji mesec zastavljeno vprašanje. Nagrajenci so: 1. nagrada: en teden brezplačne izposoje filmov - Petra Dežman, Ribno, V Dobje 9, Bled, 2. nagrada: vpisnina v videoteki Lipa - Matej Oman, Planina 64, Kranj, 3. nagrada: prazna videokaseta - Karmen Avsec, C. 24. junija 13, Črnuče Naloga, s katero si lahko prislužite nagrade prihodnji mesec: kdo je glavni igralec v filmu kritična točka, v katerem se je za kratek čas pojavil tudi Steven Seagal, potem pa je padel z letala? XXX XX KUPON 200 SIT POPUSTA PRI VPISU NOVIH ČLANOV KUPON Odgovor:_ XXXXXXX Ime, priimek, naslov: Vladimir Ahlin, lastnik gostišča Premetovc Ko se bodo imeli drugi lepo, boš ti moral delati, ga je posvarila mama Ko sta naša sodelavca Miha Naglic in Janez Pelko pred letom in pol po službeni dolžnosti potovala v Švico, jih je v "svoj" hotel Lausanne Palače povabil rojak iz Loga nad Škof jo Loko, Vladimir Ahlin, takrat po rangu drugi človek v hotelu. "Kot zadnja reveža sva se počutila v tistem hotelu, tako je bilo vse nobel," sta povedala. Tudi Vladimir se je pred skoraj tridesetimi leti počutil tako, ko je prvič prišel v Švico. "Ravno pod svetovolniškim (Sv. Volbenk) hribom, tik pota je imel ob času naše pripovesti premetena in zvita buča Janez Premetavec svoje selište. Štel je svojo lastnino staro leseno kočo s tako tesnimi okni, da ni nihče rad pomolil svoje glave skoznja, boječ se, da bi se več ne spravil nazaj. Premetavc je bil tedaj pričel krčmariti; prodajal je kislo vino in žganje ter počenjal še druge baze trgovine, ki ga niso spravile v najboljše ime. Domačija njegova je stala in še sedaj stoji - dasi ima druge lastnike -kaka dva strelja j a zunaj vasi, oddaljena od sosedov." Tako gostilno Premetovec v Logu nad Škofjo Loko v povesti Kuzovci opisuje Ivan Tavčar. Z gostilno je začel leta 1820 neki zelo premeten človek, ki je dobro znal obračati denar in je vedel kako z biznisom. Prav zato se je hiše tudi prijelo ime Premetavec. Gostilna je z drugimi lastniki živela tudi v pisateljevem času in je ljudem nudila hrane, pijače in počitka do vse izpred nekaj let. Te dni je gostišče Premetovc po temeljiti obnovi spet odprlo svoja vrata. Novi lastnik in idejni avtor nove podobe gostišča Premetovc je Vladimir Ahlin, potomec tistega Ahlina, ki je kupil gostilno še v Tavčarjevih časih. Več kot osemindvajset let je Vladimir Ahlin živel in delal v Švici, nazadnje kot namestnik direktorja hotela Lausanne Palače v Lausanni. Pred letom dni se je za vedno vrnil domov, da bi spet oživil, nekdaj daleč okrog znano gostilno Premetovc. Z Janezom sva oni dan že bila na prvih ogledih. In k pogovoru povabila gospoda Ahlina. O tem in onem je tekla beseda, o Švici in o domačem kraju, o nekdanjih časih in o tistih, ki prihajajo. mojega očeta Rudolfa in hčeri Francko in Marjanco. Mamo so izgubili še zelo mlado, stara je bila komaj 25 let, ko je zapustila očeta s štirimi otroki. Ko so bili ti stari šestnajst, sedemnajst let, se je oče ponovno poročil in v hišo je prišla mačeha, ki pa ni bila preveč priljubljena. Kot se spomnim, poznal sem jo, saj je živela do leta 1970, v gostilni ni hotela nič pomagati. Stari oče je bil namreč zelo bolan in je dvanajst let ležal v postelji. Umrl je leta 1948." In takrat je prevzel vaš oče? "Moj oče je gostilno prevzel že pred boleznijo starega očeta. Izplačal je ostale in na enega je pač bilo treba prepisati. Ali je to bilo prav ali ne? Pozneje se je izkazalo, da je gostilno dobil pravi človek. Je pa to en košček zgodovine, velik za Premetovce, manjši kos za našo vas..." Pretirano lepi časi za gostilno takrat ravno niso bili... "Gostilna je vedno obratovala. Brez prekinitve. Že sama vas Log je imela tradicijo v turizmu. Sv. Volbenk je svetnik zdravja. In prav ta cerkev tu zgoraj na hribu je privlačila ljudi iz Krope. Tamkajšnji kovači so v težkih razmerah delali noč in dan, mnogi so bili zato bolj slabega zdravja, pa so vsako prvo nedeljo v avgustu, ko goduje Sv. Volbenk, prihajali peš iz Krope. Ta tradicija se je obdržala še do danes, samo, da ne hodijo več peš, ampak z avtomobili. Spomnim se, star sem bil približno deset let, ko smo v hiši imeli tudi po dvajset, trideset gostov. Tu so prespali, star- Vaša domača hiša v Logu nad Škofjo Loko je po temeljiti obnovi dobila povsem nov izgled. Bo nekdanje ime gostilne Premetovc ostalo? "Seveda. Hišno ime Premetovc je tradicija v naši družini. Imam podatke, da ime Premetovc izhaja iz leta 1820. Od takrat naprej so vsi naslednji rodovi to ime obdržali in tudi jaz ga bom. Ne glede na drugačen priimek. Kot smo izvedeli v arhivih, je bil v preteklosti v tej hiši lastnik neki Oblak, še v prejšnjem stoletju pa se je vanjo naselil prvi Ahlin. Moj praded Anton Ahlin je bil prinesen iz Trsta kot najdenček. V tej vasi, v Logu sta ga posvojili dve gospe, pri katerih je preživel mladost. Pri starosti 25 let je finančno bil tako močan, daje lahko kupil to hišo. Z gostilno so se sicer ukvarjali že prejšnji lastniki, ravno tako se je gostinstva lotil moj praded, za njim moj stari oče, posebno pa moj oče. Naša gostilna je v sedemdesetih letih slovela po vsej Sloveniji. Ampak vsi trije otroci smo šli od hiše, starša sta ostarela in gostilna je začela počasi zamirati. Oče je želel ostati gospodar do smrti. Ni mu bilo, da bi koga pripeljal, ki bi prenovil... Mama je bila še posebno proti, saj ni več želela, da bi se ponovilo leto 1952, ko smo gradili in je bilo vse v hiši in okrog nje v neredu. Bo že prišel čas za to, je vedno govorila." Je bila gostilna v tej hiši nekoč edina v vasi? "Več jih je bilo. Okrog leta 1900 so bile v vasi kar štiri gostilne." Štiri gostilne v tako majhni vasi? Saj ni bilo dovolj ljudi? "Že, že, vsega skupaj je bilo mogoče 30 prebivalcev, ampak tu mimo je šla in še vedno gre cesta s Primorskega na Gorenjsko, iz Idrije v Ljubljano. Furmani so iz Idrije vozili v Ljubljano in obratno. Tu, tik pred gostilno je bil velik klanec, ki so ga pozneje sicer zravnali, in na vrhu klanca so se potujoči obvezno ustavljali. Nakrmili so konje, furmani pa so šli v gostilno. Danes se ustavimo na bencinski črpalki, nekoč so se ustavljali v gostilni." Rekli ste, da je bil prvi Ahlin v gostilni Premetovc vaš praded? "Prvi lastnik je bil Anton Ahlin, ki je imel šest otrok. Ti so od leta 1908 naprej drug za drugim odšli v Ameriko. Še danes tam iz te veje živi okrog 500 družin. V Ameriko v obljubljeno deželo. Kar pa seveda ni bilo čisto res... Sin Peter se je kasneje vrnil Kadar ga je v Švici "zagrabilo" domotozje, je Vladimir slikal. Tudi nazaj in imel štiri otroke, strica Petra, domačo vas, Log nad Škofjo Loko. ejši na posteljah, modrocih, vsa mladina pa v senu. Čeprav je bila pred vojno velika kriza, pa vseeno niso bili tako slabi časi za našo gostilno, pa tudi po vojni nam je dobro šlo. Pozimi, ko so plužili cesto med Žirmi in Škofjo Loko, je bilo ob 5. uri zjutraj pred hišo tudi po dvajset parov konj, ki so vlekli plug. Cel dan so plužili in se na večer spet ustavili pri nas." Vaš oče je bil kasneje v gostilni bolj srečne roke, tudi zdravje mu je bolje služilo kot staremu očetu... "Moj oče se je poročil s pravo Gorenjko s Koroške Bele. Moja mati Anka, rojena Komič, je bila zelo lepa gospodična, še zdaj hranim nekaj lepih slik od nje. In mi, bili smo trije otroci, Janez, Ančka, jaz sem ta srednji. Pri nas so bili prepričani, da bo drugi otrok hčerka, potem pa sem na svet prijokal jaz. Mogoče je bila tudi zato moja sestra rojena šele šest let za menoj. Jaz sem zadnji Premetovc, ki je bil še rojen v domači hiši. Tam, kjer je sedaj kuhinja. Ja, zdaj bomo v tistem prostoru "rojevali" druge stvari..." Kot otrok ste gotovo vseskozi pomagali pri delu v gostilni? Najbrž vas je prav domača gostilna prepričala, da ste tudi vi šli v gostinstvo... "Z bratom sva veliko delala v domači gostilni. V klet in nazaj sva nosila zaboje piva, takrat so bili še leseni, po petindvajset steklenic v vsakem. "Kišta" je bila težja kot jaz. Tiste stopnice v klet so bile dobesedno uničene, ko sva spuščala zaboje v klet. Ampak očetu je to vseeno ustrezalo, da sva le delala pri gostilni. Vsak petek in soboto smo imeli obvezno "ribanje" lesenih podov. Najhuje je bilo pri kuhinji, kjer je bil pod že zelo gnil. Sicer mi nobeno delo ni bilo težko, ampak to mi pa ni nič kaj dišalo. Z bratom sem se dogovoril, da mu prepustim nagrado, če on "poriba" namesto mene." Nagrado? "Veste, kaj sva dobila za nagrado. Mogoče se danes sliši smešno, dobila sva škatlo sardin. Konzervirane sardine so bile takrat nekaj posebnega, nikjer jih nisi mogel dobiti. Oče je potem za gostilno najprej "zasnubil" starejšega brata. Dve leti in pol je starejši od mene. Nikoli ne bom pozabil, ko ga je oče pri petnajstih letih, po končani takratni gimnaziji, peljal v Kranj k Merkurju, kjer je želel delati v trgovni, hkrati pa mu je predlagal, a ne bi ti šel raje za natakarja. Moj brat, da ne. Oče ga je odpeljal k Jelenu na kosilo, to je bil takrat pravi prestiž, le redki so imeli denar za to. Plačal mu je kosilo in pokazal na natakarje, češ poglej, kako lep poklic je to, to so pravi gospodje. Brat je vseeno ostal v trgovini, meni pa je prav prigoda, ko ga je oče silil v to, ostala v spominu, pa tudi oče, ki je bil razočaran nad bratovo odločitvijo." In ste se za gostinstvo namesto brata odločili vi? "Neko nedeljo popoldne, ko sva šla obračat na travnik, sem to povedal mami. Vprašala me je, ali kaj mislim, kaj bom, za kakšen poklic sem se odločil. Jaz pa, da bi šel kar v gostinstvo. In mi je mati rekla, samo nekaj ti povem, takrat, ko se bodo drugi imeli najbolj lepo, boš ti moral delati. Vse nedelje, vse praznike, vse večere boš delal. Mama, tudi ti si na tem, sem ji dejal, jaz bom tudi. Ko sem tako zaključil osnovno šolo, mi je oče uredil vajeniško mesto v hotelu Pod Voglom v Bohinju. Od tam sem po točno triindvajsetih dneh ušel. lako huo° mi je bilo, imel sem zelo močno domotozje. Šel sem do direktorja, da bi šel rad domov. Kasneje sem našel njegovo pismo, ki ga je ob lej priložnosti pisal mojemu očetu. Vašemu sinu je težko, očitno se še ni prav privadil, pridite gor v Bohinj, da se bomo pogovorili. Prepozno, saj sem takoj naslednji dan zjutraj odšel na avtobus. Ker oče ni mogel priti na pogovor, je poslal brata. Ta se je 2 mopedom peljal čez Jelovico, da hi me pomiril, jaz pa sem bil takrat ze na avtobusu proti domu." Nikoli več niste šli nazaj? Stejoj^l kanili ostati kar doma, v donta^L gostilni? "Po vseh teh letih sem šel Šele letos poleti pogledat v Bohinj. Ko Pa sem takrat prišel domov, nisem vedel, kaj bi. Doma sem bil pravzaprav najlepše sprejet od očetove mačehe. Njej sem se smilih Tuoj oče je rekel, ja, če mu ne paše, naJ bo potem doma, le mama je jokala-Bila je preveč ponosna. Ampak z takoj drugi dan, ko sem prišel iz Bohinja, me je oče ob 4. uri zjutraj zbudil, in sem moral z njim na košnjo. Kosila sva neko težko deteljo. Ce ti ne paše lepo delo, boš pac od tega živel, je dejal. Po dveh uran garanja sem se premislil... Potem so me vozili na posvetovan; ja okrog psihologov in tista v SkotJ Loki je ugotovila, da bo najbolje, ce vseeno grem v gostinstvo. Nekeg dne je oče dejal, drugi teden greva Ljubljano. In sva šla v Ljubljano, v hotel Slon, kjer naj bi na recepcUj opravil vajeniško dobo. Slon je takrat najbolj nobel hotel v Ljubljani. Ko sem šel prvi dan v službo, taKW je Transturistov avtobus peljal se p stari cesti skozi Puštal po oni Sore, je avtobusu razneslo gunj • Sestanek z direktorjem RenKm6 sem zamudil za dve uri. O, kako je "nazijal". Potem sem kmalu »e vojsko in ko sem se vrnil v službo, me hoteli dati v partijo. Ker nisem zato, doma smo bili pač vzgoje"«. , takem duhu, da naj se ne bi mes ^ politiko, sem se "zmazal" tako, sem šel v tujino. Po kakih petm dela v Slonu." Se vam zdi, da vam je oče zameril, ■-1 v -U-2. fjo ste sli v Švico, Starejši brat ni hotel delati v gostilni, tudi mlajša sestra ne, le vi ste se odločili za gostinstvo, pa še vi ste jo pobrisali v tujino?^ "Sestra Ančka je doštudirala ekonomijo in danes tako kot brat dela v Merkurju. Jaz sem bil pač tisti v družini, ki sem bil bolj nepridiprav." Po francosko rečete "enfant terible". "Ja. Zame so rekli, "ravfenkerar" pa mogoče boš." V Švico ste torej odšli še zelo mladi? "Bilo je leta 1968. Imel sem samo 22 let. Bilo je 6. junija, ko sem šel. Nikoli ne bom pozabil, ko smo v hotelu Slon zadaj v baru pili zadnje kozarce, ko sem se poslovil od punc. Ko sem šel v vojsko, je mama na to gledala zelo ponosno, ko sem šel v Švico, je jokala. Verjetno je že slutila, da se bova videla zelo poredkoma. Ze nekaj časa sem takrat čakal na yizo, nenazadnje pa mi jo je preskrbe! hotelski gost gospod Galfard, ki je imel konzula v Zagrebu za Prijatelja. Viza je potem prišla ekspresno v dveh dneh. Na hitro sem spokal in šel." Ce ne bi šli takrat, ne bi šli nikoli? v "Mislim, da ne. Ko sem prišel v Švico, je bilo mesto na hotelski recepciji, kjer naj bi delal, že zasedeno. Poslali so me v mesto, naj si ga °gledam. Prvi, drugi, tretji dan, Potem pa sem se naveličal. V žepu sem imel 100 frankov, kar je bilo takrat kar veliko. A kaj, ko sem mislil, da moram spati v pižami in sem si kupil eno za 80 frankov, pa mi Jjh je ostalo le še 20. Ker sem želel delati, sem šel k direktorju nekega hotela v Luganu, ta pa mi je ponudil delo v pralnici. Seveda, ni problem in sem pral perilo za ves hotel. Iz kleti sem nosil sušit v peto nadstropje. Zvečer nisem vedel, kako grejo noge, levo ali desno. Spoznal sem punco v recepciji in se potožil. Svetovala mi Je, naj grem kar po hotelih... Preko Slovenca, g. Milana Resni-ka, ki je včasih tudi delal v ljubljanskem Slonu, sem prišel v hotel Montreux Palače v Montreux. Če "OS dober, te bodo obdržali, če ne, greš še vedno lahko nazaj domov. Ko sem vstopil v hotel, sem se počutil ot zadnji revež, prav nerodno mi je ''o, tako je bilo vse razkošno, vsi v ^rakih, črnih telovnikih... jaz pa Varteks. Po tridesetih dneh pos-jUsr,e dobe me je poklical direktor dejal, gospod Ahlin zelo smo ese'i, da boste ostali z nami. Ker 3nn na začelku zaslužil bolj malo, le ,U() frankov, sem hodil na ure Jancoščine k neki stari gospe, 85 let J imela, ki je bila prav srečna, da je služila 3 franke na uro." Kako ste potem prišli v Laussane v tamkajšnji hotel Palače? "Za Lausanne sem že enkrat kandidaturo poslal, pa ni šlo skozi. Po dveh letih je prišlo do razkola med direktorjem hotela v Montreuxu in menoj. Šef recepcije me je pustil na novoletne počitnice, direktor pa ne. Jaz sem vseeno šel, a ko sem se vrnil, le-ta z menoj ni več spregovoril besede. Tako pa nisem mogel več delati in sem šel 14. januarja vv Lausanne Palače vprašat za delo. Če ste prosti, lahko začnete takoj. Sem. V prejšnjem hotelu sem dal odpoved, za pol meseca nisem dobil plače, in sem šel. Hotel Lausanne Palače je bil potem moj drugi dom v Švici. To je rremetavceva koča je imela s ceste in tudi spodaj poseben vhod in nikomur ni bilo skrito, da so pri spodnjem vhodu Kuzovci zahajali v krčmo. Pravtako se je vedelo povsod, da je Premetavec vzdrževal s Kuzovci živo trgovsko zvezo, po kateri je bogatel od dne do dne. hotel s specifično klientelo. Mesto, ki se nahaja ob Ženevskem jezeru, je bilo vmesna postaja med Milanom in Parizom, ko je takratna ruska elita z Orient ekspresom bežala na zahod. Poznal sem tako rekoč vso stalno klientelo hotela, od kraljev, predsednikov, ambasadorjev, do velikih in-dustrialcev, grških ladjarjev in medijskih zvezd. Gostje hotela so bili ljudje, ki delujejo v okviru mednarodnega olimpijskega komiteja, sedež se namreč nahaja v Lausanne, predsednik komiteja Marquis Juan Antonio Samaranch pa že 12 let živi v tem hotelu. V hotel so prihajali tudi grški kralj, bolgarski kralj, predstavniki angleške krone, španski kralj, Albert monaški, Ike in Tina Turner, pred dvema letoma je bil član benda R.E.M. na zdravljenju v Švici in je živel v Lausanne Palaceu. Med vsemi gosti je bila večkrat tudi jugoslovanska kraljica Olga, Petrova mati, ki je pred 2. svetovno vojno prihajala tudi na počitnice na Visoko. Ko sem jo povprašal po tem, se je Visokega dobro spominjala." Kako ste v Švici, na zahodu, kjer se je govorilo francosko, nemško, angleško..., shajali z vašim imenom? Vladimir je rusko in Ahlin, za zahodnjake kar lepo izgovorljivo. "Moj priimek so izgovarjali Alin, zanimivo Aline (ki se izgovori Alin) je v francosko govorečih deželah žensko ime. Moje ime Vladimir pa sem tolmačil v smislu, naj vlada mir, in ga vedno tako tudi prevedel v druge jezike. Arabcem pa Ahlen pomeni dobrodošel in sem dober kontakt vzpostavil že pri predstavljanju." , Rekli ste, da je hotel Lausanne Palače postal vaš drugi dom, tam ste si ustvarili tudi družino? "Bil sem poročen s Parižanko, z lepotico, ki je bila po babičini strani južnoameriške krvi in je bila bolj temne polti, kot smo mi belci. Imela je lepo bronasto kožo in do neba dolge noge. Kosem jo leta 1968 prvič pripeljal domov v Log, takrat je bilo moderno mini krilo, so vsi hodili gledat mojo ženo. Nekaj let nazaj mi je to priznal neki Ljubljančan, ki ga sam niti ne poznam. Oče mi je takrat rekel, kje za vraga pa si dobil tega črnega hudiča. Najbrž mu je bilo malo nerodno pred ljudmi in govoricami. No, že drugi dan je rekel, kar ostanita še kak teden tukaj, gostilna gre tako fajn... S prvovženo imam hčero Laetitio, ki živi v Švici." Povedali ste, da ste že v vajeniških letih imeli domotozje, pa ste bili samo v Bohinju, Švica je še dlje. Ste se veliko vračali domov? "Zelo veliko. Obvvsakem dopustu sem hodil domov. Če sem že šel na V soboto večerje pred kvatrno nedeljo v septembru leta 1828 niči irska v steni pri peči, dasi na prvi pogled ni bilo videti niti enega pivca v zakajenem prostoru. Ce bi se tu in tam ne bita prikazala roka izza klopi je človek v hiši. Ali za črno mizo je ležal samoten pivec, ki je posegel z roko po kupi na mizo ter pil žganje iz nje. V hotelu Lausanne Palače v Švici. morje, je bilo to le kake tri, štiri dni, potem pa domov v Slovenijo, v Poljansko dolino." Zdaj ste se vrnili za vedno, kljub temu da ste v Švici imeli odlično službo, v vseh teh letih, ki ste jih preživeli v Lausanni, na delovnem mestu v hotelu ste namreč tudi močno napredovali? "V Lausanne Palaceu sem začel od začetka. Po desetih letih sem dobil čin namestnika šefa recepcije, potem postal šef recepcije in kasneje direktor nočitev. Takrat sem imel pod seboj 60 ljudi. Potem je umrla moja mama in sem se odločil, da pustim službo in grem nazaj domov. Seveda me lastnik hotela ni hotel pustiti kar tako, čez noč. Povabili so me na večerjo in mi ponudili mesto namestnika direktorja hotela. Nisem vedel, kaj narediti. Šel sem domov vprašat očeta, kaj mi je storiti. Oče je rekel, da takih priložnosti ni veliko v življenju, da je ponavadi le ena. Bom že kako, je dejal, podpiši še za dve leti, kot so te prosili. In sem ostal še dve leti. Ko se je konec leta 1995 pogodba iztekla, sem res dal odpoved, čeprav se je zgodba izpred dveh let ponovila. Doma sem namreč že začel obnavljati hišo in pripravljati teren za to, kar je mogoče tukaj videti danes. V hotelu Lausanne Palače sem tako delal skoraj 26 let. Julija 1994, ko sem začel z obnovo, sem predvideval, da bo vse skupaj gotovo do konca leta 1995, a se je zapletlo. Pokazala- se je potreba, da sem v času gradnje v Sloveniji. Dal sem odpoved in 1. novembra bo ravno eno leto, odkar sem se z ženo Andreo stalno naselil tu v domači hiši v Logu." Torej bodo tudi domačini prišli na svoj račun? Pivo in vampe za mizo ali pa takratkega za šankom in... "Radi bi obdržali domačnost, ki je pri Premetovc vedno bila. Dobrodošel bo tako gost s kravato, kot sosed iz vasi. Pravzaprav močno upam, da bo vzdušje v gostišču kar se da domačno, z dobro hrano in pijačo." Če iz gostišča pogledamo proti zahodu, je mogoče videti dvorec na Visokem, slabo vest Škofje Loke in Poljan. Pred leti je bil baje zelo resen kupec tudi vaš oče? "Moj oče je bil, mislim, da leta 1964, zelo resen kandidat za nakup Kdaj sta se oče in mati, ki sta tako rekoč do zadnjega skrbela za gostilno, odločila le-to zapreti? "Mislim, da leta 1991. Kasneje po mamini smrti niti brat niti sestra nista imela načrtov z obnovo gostilne, nekaj časa sem celo mislil, da bi v to šli skupaj, pa onadva obnove in bodoče gostilne nista videla tako, kot sem jo jaz. Prvi arhitekt mi je ušel čez 14 dni in mi s tem dal vedeti, da to, kar sem si zamislil, ne bo šlo. Potem sem našel gospoda Matjaža Krajnika in Robija Ramovša. Ko sem mlada fanta prvič videl, sem si mislil, dobro arhitekta že, že, ampak ta dva sta še v plenicah. Prepričala sta me z dokazi, z referencami, kaj sta že naredila do sedaj in sem jima zaupal. Danes mi ni žal." ... Janez, Premetavec je imel s svojo ženo sitne skrbi. Kar si je bil napravil gostilno, je vedel gotovo, da mu ta žena na skrivnem pije vino in žganje. Tudi danes so se ji motovilile noge, ko je kurila, da se je krog ognjišča gnetla, lakoj se je Janez neznosno razsrdil ter rojil in kričal kakor bi gore/o pod streho. "Spel si pila, rogo vila stara! Ti me boš na beraško palico spravila/ Ti mi s/wš vse! Ti, ti!" In Premetavec je od gole jeze utihnil. Novi Premetovc bo nekaj posebnega, poleg restavracije so v gornjih dveh nadstropjih še sobe, pravzaprav ne gre niti za klasično gostilno, niti za penzion... "Beseda penzion me moti. Ta beseda pove, da gre za zatočišče, kjer dobite za jest', za pit', za spat' in konec. Dolgo smo iskali pravo ime, Premetovc je seveda ostalo, ampak kaj dodati zraven. Na koncu smo se odločili za gostišče. Beseda se mi zdi bolj rafinirana kot beseda gostilna. Seveda pa to ne pomeni, da nismo prijazna domača "gostilna", vsi so dobrodošli... Hiši sem želel dati nazaj tisto dušo, ki jo je kot gostilna vedno imela. Upam, da se bomo počasi razvijali navzgor, na začetku pa mi je najbolj pomembno, da zmoremo plačati uslužbence in da bomo tudi sami živeli v redu." Visokega. Tisti dan je ob 9. uri zjutraj šel na javno prodajo Visokega. Ko je prišel tja, so ga možje, ki so se že predhodno odločili, komu bodo prodali, vprašali, kaj da išče tam. Prišel sem na dražbo, jim odvrne oče, oni pa, da je že prodano. Pri tem je seveda prste vmes imela politika. Oče razočaran nad takim ravnanjem, se je obrnil na odvetnico v Kranju, ta pa mu je svetovala, da lahko razveljavijo kupčijo, če zmore plačati dvojno ceno. Namesto okrog 10 milijonov takratnih dinarjev naj bi plačal 20. Oče je takrat tudi imel toliko, vendar do zadnjega "spucano" ven iz žepa. Tega pa se enostavno ni upal narediti. Takrat se je oče počuti! prevaranega in vsaj deset let po tistem ni šel v Poljane. Mislim, da nikoli ni mogel pozabiti, da mu je Visoko ušlo." Po tridesetih letih ste se za Visoko zanimali tudi vi, kajne? "Ja, tudi jaz sem bil kupec, pravzaprav sem se bolj zanimal, kot resno kupoval. Pogoji so bili slabi. Jaz naj bi obnovil notranjost in hkrati plačeval najemnino. V finančnem smislu se to pač ni izšlo. Razen s pomočjo še koga." Se razmišljate o Visokem, če ne drugače vsaj, ko pogledate tja proti Kalanovi domačiji? "Kaj naj rečem o Visokem? Mislim, da je Visoko moj dolg do očeta." Bližnji sosed, zavetnik cerkve na hribu nad Logom, Sv. Volbenk bo Premetovca zagotovo varoval? "Mislim, da ta varuje malo dlje, kamorkoli se ga vidi, in ne le našo hišo. Če bom imel kdaj vpliv in moč, tako fizično kot finančno, bom prispeval, da se Volbenk obnovi. Sicer pa mi je tudi oče pustil 1000 $, da jih predam za obnovo zvonikov." Torej gre razmišljati o trikotniku Premetovc - Sv. Volbenk - Visoko? "Velja." • Igor K., foto: Janez Pelko Odlomki, ki so zapisani v okvirčkih med tekstom, so zbrani iz povesti Kuzovci, pisatelja Ivana Tavčarja (izšla pri Kmečki knjigi 1951), ki je po vrnitvi iz Ljubljane kot bližnji sosed vse do smrti živel na Visokem. Povesi se dogaja leta IH1H. A se sploh še spomnite, kdaj smo se zadnjič brali? Brez skrbi, nismo pozabili na vas, pa tudi NAJSTnica Danica, ki sicer pripravlja NAJST strani, komaj čaka, da se vrne s počitnic, ki so celo daljše kot šolske, in vzame zadeve v svoje roke. Živjo! katera fotografija je zmagala v naši poletni akciji - groza, soj bo vsak čas november, Danica si bo morala izmisliti še zimsko - pa tudi vašo kozmetičarko Mojco Zaplotnik ste, kot vem, že pogrešali. Cunjice so danes malce drugačne kot sicer, novičke pestre Čao torej od mene. Še pet beset o tej številki: No. 1 je vsekakor kot ponavadi, prva zvezda gorenjskih najstnic pa (bo!!!) postala Tina. Zakaj, horoskop, saj vem. Takoj nato vas bo zanimalo, preberite v desnem kotu naslednje strani. Sto NAJST pozdravov! Ko se začneš prepirati s svojo najboljšo prijateljico Grozno se je raziti s fantom, toda raziti se z najboljšo prijateljico to je zares pravi pretres. Počutiš se, ko da umira del tebe. Lahko se zgodi kar naenkrat - nekega dne se skupaj sprehajata po mestu in ogledujeta izložbe, a že naslednji dan ona išče novo najboljšo prijateljico. Ali postopno: najprej ugotoviš, da za to, da se dobro razumeta, porabiš zares veliko energije, potem pa se drugim prijateljicam še ves čas pritožuješ čeznjo. In kar nekako se ti zdi, da tudi ona počne isto. Kljub vsemu izgube prijateljstva ne moreš kar tako preboleti. Počutiš se brezmočno, izgubljeno in prevarano. Vzrokov za to, da sta se z najboljšo prijateljico začeli razhajati, je najbrž precej. Neumno je na silo obnavljati prijateljstvo, če se tvoja bivša najboljša prijateljica obnaša, kot da je to, da je vajino prijateljstvo propadlo, sploh ne gane. Moraš jo pustiti, da gre, pa če ti je še tako težko, sicer boš na koncu še bolj trpela in ne nazadnje izpadla kot tepka. Če se kljub temu odločiš, da se je vredno boriti za prijateljstvo, se enostavno direktno pogovori s prijateljico in ne poskušaj tega storiti prek koga drugega. Če prijateljstva ne želiš obnoviti, se je neumno obnašati, kot da prijateljica ne obstaja več ali jo celo obrekovati po vsej šoli. In če je prijateljica zapustila tebe, poskušaj odkriti, kaj je šlo narobe. Mogoče si storila kaj napačnega, ampak to ne pomeni, da si pač slaba oseba. Morda boš le odrkila, da prijateljice, kakršno si imela, ne potrebuješ več. In to je vse. V idealnih okoliščinah pa bi bilo morda OK, ko bi svoji bivši prijateljici rekla kakšno spodbudno besedo za slovo, kot na primer: "Žal mi je, ker ne moreva biti več prijateljici. Bilo je zabavno, dokler je trajalo. Morda bi se lahko čisto prijateljsko in brez sovraštva obnašali druga do druge?" ZVEZDICE OR SOMETHING... Do naslednjega Najst - najst /m OVEN Kostanj je tisti jesenski sadež, ki je najboljši pečen, ne kuhan, ne raje pečen, ne... Pravzaprav bo tebj še najbolj prišel še neobdelan surov kostanj. S poudarkom na divji seveda. Hitro si poišči enega in ga nosi s seboj v žepu. Tako za talisman. BIK Ne se pritoževat' nad slabo malico v šoli, raje kaj naredi za to, da bi v tvojem kraju odprli Mc Donaldsovo restavracijo. Greš do župana in mu rečeš: "Ej, tastar, kva, če bi tamle na vog'lu zraven postaje imeli Mc Donalds. Ne b' b lo slab', a ne." DVOJČEK Uhhh, kako ti gre že na živce ta bedasta šola. Pa šele dobro se je začelo. Pazi nasvet, čimveč prfoksov moraš vreči na tinto že v prvem polletju, saj bo maja že prepozno, kajti takrat imet špon za celo leto nazaj je pa že full kriza, kajneda. RAK A, da ti je full všeč tisti učitelj za telovadbo, ki ima punce v paralelki. Da bi se najraje prepisala... Ma daj. Raje si poišči prijatelja, tudi raka po znamenju in pojdita skupaj na lov. On ti ho enega zrihtal, ti pa njemu eno. LEV Malo ti je hudo, ker so The Kellv Family odšli iz Ljubljane, ne da bi ti rekli, o živjo.....(kot ti je pač ime). Nič zato. Raje popazi na tvojega najboljšega prijatelja, ali prijateljico. Rajše z njimi poslušaj novo ploščo od Kelivjev. DEVICA Tudi v zvezde je pricurljala vest, da se device po pravilu full znajdete. Baje, da iz spona znaš narediti štirico brez večjega truda. Le z eno črtico. Daj, malo pomagaj tistim, ki so od cvekov že vsi črtasti. Po sistemu usluga za uslugo seveda. TEHTNICA A ne kako je bilo fletno za rojstni dan. Bi bilo fino en malo podaljšat, kaj praviš. Nasvet bo takle. Zdajle raje malo zagrabi v šoli in spomine prišpa-raj za sobotno popoldne. Sicer pa, drugo leto bo spet na vrsti rojstni dan. ŠKORPIJON Nobena juha se ne poje tako vroča, kot jo skuhaš. Res. Malo se ohladi že, ko mama nese lonec na mizo, pa potem v krožniku in končno na žlici. Hmmm..., kaj ti hočejo zvezde povedati. Saj bo bol, za to don't worry, be happy. STRELEC Odlično ti gre vse, kar je povezano s prostorom, ki se mu reče telovadnica. Res, po definiciji si zelo športen tip človeka, zato je smiselno, da deluješ v tej smeri. Sem seveda šteje tudi počivanje na blazinah, posedanje za golom, a le kadar prfoks zapusti telovadnico. KOZOROG Trenutno se sploh nimaš časa ukvarjati z ničimer drugim, kot s samim seboj. Že dobro, da se zjutraj pogledaš v ogledalo in si rečeš dobro jutro, a glej, da ne začneš na taisto podobo v ogledalu tuliti. Tudi ona ti bo tulila nazaj. VODNAR Trenutno te ne zanima nič drugega, kot novembrske počitnice, ki bodo res kratke, ampak bodo pa le. Sicer pa sledi veseli december, božič, pa novo leto... Šola bo odpadala kot za stavo. Pa reci, da ni fino hoditi v šolo, če ta odpade. RIBI Če se ti je zdelo, da je Ivan Cankar najbolj znan zato, ker je napisal ene par knjig, ti moram napisati - napaka. Pri večini Slovencev je omenjeni stric z brki postal znan šele, ko so ga dali na deset jurjev (10.000 sit). Kar reci tisti prfoksi, ki se nosi kot puranka, da človek znan postane šele takrat, ko ga dajo na denar. Zaključek nagradne akcije Počitnice - potičnice ali najboljše pride na koncu Zmagala sta črnca s Te o Cel kup dobrih fotk se je nabralo od sredine poletja in izbor je bil vse prej kot enostaven. Na koncu smo se odločili, da izberemo fotografijo, ki je prispela čisto na koncu - Tea Mulej iz Žirovnice nam jo je poslala z vročih počitnic. Kdo sta očarljiva fanta s fotografije, nam ni sporočila, pa jo bomo zato povabili na pogovor, da pove kaj več 9 ozadju atraktivne fotke. Morda bo priložnost za klepet prišla v obliki nagrade za zmagovalca akcije. Tea bo namreč za nagrado preživela dan kot pomočnica naše fotoreporterke Tine (reportažo o skupnih dogodivščinah bomo objavili v eni od naslednjih NAJST prilog - Tea, oglasi se, da se dogovorimo), dan pa na enem od Glasovih izletov - na katerem, bo izbrala sama. Vsi tisti, ki ste pridno pošiljali fotke od poletja sem, in smo jih izbrali kot najboljše za objavo, pa prav tako ne boste ostali praznih rok. Vsem bomo v prihodnjem tednu poslali Glasove majice. Pa lep pozdrav in, saj veste - čisto vsake vaše pošte smo zares veseli. J Takole sta letos poleti naključni fotografinji Urši iz Zirov pozirala slovenskim najstnicam najljubši pevec Vili Resnik in njegova simpatična hčerkica Sara. Mlajši Vilijev sin Timotej se je potikal bogsigavedi kje, bržkone se je kar pestoval pri mamici, in je tako zamudil fotografiranje. In kaj trenutno počneta Resnika s fotografije? Sara je prejšnji teden (14. oktobra) praznovala rojstni dan in bržkone še prešteva darila, ki jih je dobila, ali pa se sladka s torto, če je je še kaj ostalo, Vili pa je izdal svojo drugo samostojno ploščo "Rad bi bil s teboj" in se pripravlja na številne nastope, kijih bo imel v prihodnjih dneh po Sloveniji. I.K., foto: Urša iz Žirov Hujšajmo z Anito in Rafaelo Prisluhnimo svojemu telesu Shujšajmo skupaj - Aniti bodo pomagali strokovnjaki iz studia RAFAELA, lahko se ji pridružite. STUDIO Anita se z odvečnimi kilogrami ubada že od zgodnjih osnovnošolskih let. Pravzaprav se je že kar nekako sprijaznila z dejstvom, da je pač bolj okrogla, ko se je začela ukvarjati s športom in ugotovila, da jo odvečna teža moti pri gibanju. In ne le to. Tudi njena osebna zdravnica ji je svetovala, naj se znebi odvečnih kilogramov, ker sicer lahko v kratkem pričakuje okvare na hrbtenici, kolenih in še kje. In ne nazadnje - priznajmo, da smo samozavestnejši in boljše volje, če nam pogled v ogledalo pove, da smo privlačni, če nam pristoji še tako kratko krilce in še tako ozke hlače. Anita bo hujšala počasi, v Studiu RAFAELA ji bodo ob tem pomagali z vsem svojim strokovnim znanjem, vi pa se nam lahko pridružite. Pišite v rubriko "NAJST", zaupajte nam svoje izkušnje, težave, morda celo fotografijo, in pomagali vam bomo s spodbudo in pravim nasvetom. Prvo načelo v Rafela Studiu je, da se osebo jemlje individualno, to pomeni, izbrati metodo po njenem merilu, samo zanjo. Drugo načelo je, da mora oseba to izvajati z radostjo, ne stradanje, temveč veselje in zadovoljstvo so njihova načela. Tretje pa je, da naj gre teža od nas brez nepotrebnih stresov - počasi. Četrto načelo: ko dosežemo za željeno težo, jo vzdržujemo z lahkoto. Za prvi pristop k Aniti smo izbrali razstrupljevanje organizma Z najsodobnejšimi aparaturami, ki delujejo antistresno in seveda da velik poudarek hrani, tudi doma. NAJST NAJST NAJST o o s o Cunjice prihajajo tokrat iz malce drugačnega ateljeja kot ponavadi. Zabavne, vesele, udobne in praktične so nastale v Produkcijski šoli v Ljubljani. O šoli smo že pisali na tistih bolj resnih straneh, o njihovi modni reviji, ki je nastajala skozi vse preteklo šolsko leto, pa malce podrobneje tokrat -morda vas bodo fotke spodbudile, da se tudi sami kdaj lotite česa podobnega. Fantje in punce s produkcijske šole pravijo, da Šivanje niti ni tako zelo zapleteno... No, pa še nekaj besed o šoli. "Težko je pisati o stvareh, ki so ljudem manj znane, mogoče zato, ker se bojimo, da nekateri puhoglavci tega ne bodo razumeli. Torej -obstajajo šole, obstajajo profesorji, obstaja pouk, obstajajo učenci, obstajajo učenke in ne nazadnje tudi produkcijska šola, to je šola za tiste, ki so malce preveč pomešali šolo in zasebno življenje ter zato pristali na cesti. ... Torej to je res šola, v kateri ni ocen, ni testov, zaradi katerih bi bil lahko nervozen ali napet, in predvsem ni ljudi, ki bi ti ves ljubi čas hodili za ritjo in samo čakali, da bi naredil napako, zaradi katere bi te lahko kaznovali. To je šola, v kateri se naučiš tiskanja, šivanja, fotografiranja, računalništva, kuhanja in še in še..." so jo predstavili njeni učenci. In zdaj k cunjicam: Jj|dy an$c v Gimnaziji Kranj - Za tiste, ki jih je kdaj pritegnila knjiga, mogoče film, ki je govoril o neznanem in skrivnostnem svetu brezkončnih planjav, deželi orla, bizonov in večne pipe miru: kranjske gimnazijce je v sredo obiskal pravi pravcati Indijanec, James Somiv Bear. V goste so ga povabili novinarji, literati in knjižničarji, še mnoge druge pa je popeljal v zanimivi drugačni svet in jim predstavil etične vrednote, ples, obleke, glasbo ter življenje Indijancev nekoč in danes. Spomin na poletje: kolekcija popek Kratke hlače in smile majice Paranormalna kolekcija X Files v zeleno - črni kombinaciji Posebna poročna obleka za res vroče noči CESTKI VLADARJI SOPOTNIŠKA CENTRALA TUDI PRI NAS V tujini, zlasti v Nemčiji, že dolga leta obstaja možnost cenejšega prevoza s pomočjo agencijskega posredovanja med potnikom in voznikom. Leta 1956 je bila ustanovljena prva sopotniška centrala. Do danes ima družba 48 central po večjih mestih v Nemčiji in v treh evropskih državah po eno. Lahko bi rekli, da je za Nemce kot narod ta način transporta že del kulture. Od julija letos pa ponuja to uslugo tudi sopotniška centrala pri nas. Prevoz do želenega cilja organizirajo, tako da vozniku posredujejo sopotnika. Agencijsko posredovanje je za voznika brezplačno, sopotnik pa odšteje agenciji in vozniku za uslugo manj, kot bi moral plačati za tovrstni prevoz s katerim koli drugim javnim prevoznim sredstvom. Torej, kakšne so prednosti? Kot prvo, zmanjšamo stroške poti, bodisi, da potujemo s svojim prevoznim sredstvom ali z javnim prevoznim sredstvom. Kot drugo, dolgočasna pot oz. vožnja lahko postane priložnost za spoznavanje novih prijateljev. Nazadnje pa bomo s takim načinom zmanjšali onesnaženost zraka in na splošno pripomogli veliko k ekološki ozaveščenosti Slovenije in Evrope. Več Informacij lahko dobite po tel. 061 12 646 12 aH v prostorih sopotniške centrale Cestni Vladarji, Ljubljana, Tržaška 2. Dolge raverske hlače Črno beli komplet na dva načina metersko blago aZgoša 20, Begunje tel.: 064/734-036 i o &ost ymam! Mozolj, ta velika rdeča pika, ki me tako pogosto mika MOJ MOZOLJ JE LEPŠI KOT TVOJ edno'govorimo o grdi nečistoči kože - po Z a j1 rečemo mozolj - in zakaj bi enkrat sv0Vlh leiJega? Resi*> tudi kot ^ vidimo v tod mislm> Ulko se počutimo in čisto zares m ta* izgledamo. Nikoli si ne rečemo: JOJ, kako grdo roko Po želji vam obl^ sešijemo! , imam," ko pa ^Memo obraz, nas lahko čisto majhen °z°l}ček "ful" zanima. Nauk: vedno se glej vtSZa T* očala dohre volje in najlepša maaenka in mladenič sta Že ustvarjena. nism' T°;/- naJčki> kar nekaJ časa se *e >mo družili, toda različne višje sile so to nemogočih in seveda, kot vidite, ponovno °goČile. (Super je, vedno znova se kaj še a mSi nahrhmički za "fine" punce so vedno nagrade za dober odgovor in to k'i,£°„krasil hrbet W/7V£ OBID, SMO-ad, °' 4274 ŽIROVNICA. Prima je govorila, kako z dobro voljo in pripravl- jenostjo na dobro očuvati dobro voljo čez vse leto. Bravo! Tudi današnje vprašanje bo bolj "fdozo-fične sorte": Si že preizkusil(a) dobre misli, ko si podobo v ogledalu pohvalil(a) in ali je dobro delovalo? (Če nisi, je to priložnost za preizkus!) Odgovore pošljite kot vedno na naslov: STUDIO M A, Mojca Zaplotnik, Bleiweisova 6, 4000 Kranj, to pa je tudi kraj, kjer sicer nagrajeni naj-ček dvigne svoj naj nahrbtnik. Prihajajo hladnejši dnevi, ki so tudi vedno krajši, več je teme in počasi se spreminja tudi naša potreba po hrani. Vse pogosteje se zalotimo, da nam prija kaj "krepkejšega" in kaj "slajšega" in prav je, da prisluhnemo "notranjim prišepetovalcem." Nič ni slabega, kar si zaželi naš "notranji okus", slabo je le to, da pozabimo na pravo mero. Zapomnite si torej KOŠČEK ČOKOLADE JE ZA DOBRO VOUO, KOS PA ZA MOZOLJE. Lepo se imejte in ne pozabite na naj očala dobre volje! Vaša kozmetičarka Mojca Zaplotnik. Studio za kozmetiko, za VSE, ki pričakujejo VEČ od obljub. mm Studio MA, Bleivveisova 6, Kranj (nebotičnik, IV nadstropje), tel.: 226-794 Tudi fantom ni vseeno Presenetljivo, toda nekatere ankete kažejo, da fantje niso nič manj zaskrbljeni kot dekleta, ko gre za ljubezen. Ne boste verjeli, toda kar 49 odstotkov jih zajame panika in odložijo slušalko, ko dobijo punco, ki jim je všeč, na telefon. In mislite, da so dekleta edina, ki zapravijo neskončno veliko časa pred ogledalom, preden se odpravijo na zmenekl Napaka. Kar 63 odstotkov fantov potrebuje dolge pol ure, da se primerno uredijo. In samo šest odstotkov jih pravi, da so pripravljeni v petih minutah. O tem, kakšni se ti mulci potem pojavi/o na cesti, ne bi pisali. ^ PRODAJNI SALON qp V$ r»i :r*x: 061 739 723 ME NOE SI Audi SERVIS DEBEVC kot vedno preseneča Najugodnejši kredit za vozila Audi - s takojšnjo dobavo SERVIS DEBEVC in AUDI TRADICIONALNA PARTNERJA - ATRAKTIVEN KREDIT OMOGOČAJO lažji nakup vašega sanjskega vozila Del. čas: od 7.30 do 13. ure in od 14.30 do 17. ure PRODAJNI SALON DEBEVC GORENJSKA C. 13, MENGEŠ Tel.: 061/737-41 1 Reševalce križanke čakajo naslednje nagrade: 1. nagrada: obvezna avt. oprema 2. nagrada: reklamni dežnik 3. nagrada: reklamna majica 4., 5. in 6. nagrado pa bo tudi tokrat podelil Gorenjski glas. Tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 5. novembra 1997, na Gorenjski glas, Zoisova 1,4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. GORENJSKI GLAS REKA V GRŠKEM PODZEMLJU TRAVA DRUGE KOŠNJE OSEBA, KI SKRBI ZA RED NAJVEČJA REKA V NOTRANJI AZIJI VEČJI KOS POHIŠTVA ČEBELJI PRODUKT MUSLIM. KALIF BEKR FILMSKA ZVRST GORENJSKI GLAS POLOTOK NA BLIŽNJEM VZHODU ZGODNJE VINO NEDELJSKI DNEVNIK PRAVOSL. VERSKA PODOBA LESENA PRIPRAVA ZA ROČNO PREDENJE EGIPČ. SVETI BIK MESTO V JUŽNI FRANCIJI VRSTA PRIPRAVE KROMPIRJA ČASTITLJIV STAREC TV VODITELJ TERČEK ZDRAVILNA RASTLINA 15 OLEG VIDOV VULKAN NA FILIPINIH GALERIJA V LONDONU ŠVEDSKI PESNIK HANSSON MENJAČICA 10 MEJNI US-I.UŽBENEC SL FILM. IN GLED. IGRALEC IME IN PRIIMEK AMER. PLESALKE REDKO ŽENSKO IME 22 JUDOVSKI UČITELJ 20 DEL OBRAZA SEČNJA PREB. SAVINJSKE DOLINE ANDRAŽ VEHOVAR MESTO V JUŽNI ŠPANIJI SKAND. MOŠKO IME PRIPRAVA ZA TISK MEDIAART HITRA POLICIJSKA AKCIJA Naš trgovec "Servis Debevc" iz Mengša -mecen slovenskih športnikov Naš renomirani in pooblaščeni trgovec iz Mengša, ki zastopa prodajni program Volskvvagna in Audija, je v preteklih dneh slovesno predal nov Audi A4 Avant alpskemu smučarju Andreju Miklavcu. Andreju želimo varno vožnjo in uspešno prihodnjo sezono. Debevčev varovanec pa je tudi vrhunski alpinist Kamni-čan Tomaž Humar, ki je skupaj z Vanjo Furlanom nedavno osvojil vrh Ama Dablama, kar predstavlja vrhunec letošnje alpinistične sezone v Himalaji. Tomaž Humar in Franc Debevc EVROPSKO AZIJSKA DRŽAVA SESTAVIL: F. KALAN ŽELEZOV 0KIS ZAP0L-TONZVIŠA-NIG RAYMOND 0UENEAU MESTO V TURČIJI ZMES PLINOV, KI JIH VDIHAVAMO ŽIDOVSKI KRALJ KANTON V ŠVICI 19 VRSTA KAVČA 0LJKIN PLOD MITOLOŠKI LETALEC 13 PRODAJNI SALON DEBEVC S 061/737-411 1 2 3 4 5 6 7 8 9 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Audi 10 12 13 servis REKA V EVROPSKEM DELU RUSIJE RUSKA POČITNIŠKA HIŠICA IME NEKD. MINISTRICE KLINAR SVOBODNA ZEMLJIŠKA POSEST GESLO JANEZ TRDINA PREDNIK ŠPANCEV KANTAV- T0R KOVAČIČ IN EVA ZEVSOV ŠČIT ROMUNSKI TERENSKI AVTO HINKO BRATUŽ EDEN OD STARŠEV NEUMNOST PREBIVALEC VIČA SREDSTVO ZA TALJENJE VELIKA MUHA VINSKI CVET 12 PLANOTA PRI VIPAVI 24 VIKTOR AVBEU GLASBENI PEDAGOG DARIAN NAGRADNA KRIŽANKA GLAVNI ŠTEVNIK GL. MESTO ITALIJE 23 Kranj eden od stebrov slovenskega prostovoljnega krvodajalstva Vsak, ki daruje, je prvak humanosti "^tisel krvodajalstva ni v podiranju rekordov, ampak da čim več zdravih ljudi vsaj nekajkrat v življenju daruje kri. Žal ravno rekorderji vse prevečkrat "rešujejo" čast tistih, ki se z darovanjem krvi nikoli ne izkažejo. Na območju organizacije Rdečega križa Kranj vsako leto daruje kri povprečno 2500 do 2700 ljudi. Kra GORENJSKA OD TORKA DO PETKA nj, 24. oktobra - Prostovoljno krvodajalstvo je v Sloveniji P«* Rdečega križa organizirano od 1953. leta. Medtem ko v g^tu krvodajalci na leto zberejo 80 milijonov enot krvi m v J^opi osemnajst milijonov, je v naši državi povprečno JM.OOO enot. Pomeni, da smo na nivoju civiliziranih družb •A Ni5< Več Kfoto&A- dAtec \ ZaTo, Keg Me r>jo več kranjske K^SA^C Pa 6€ci RoečesA ZEBRA K R A N J Gregorčičevo 10 4000 Kranj, Slovenija tel.: 064 360 060 fax: 064 223 229 POSLOVMA IM PROMOCIJSKA DARIL^ KOLEDARJI, ROKOVMIKI, OBESKI, 5VIMCMIKI in še S000 drugih daril KO l\ JVOJ DOBITE VEČ! ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE J J TEl/fAX:064/881'910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VyiDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOMJ ATEJA Kranj DOSTAVA MALIC VSAK DAN od 9. do 16. ure teh: 222-800 Nudimo vam veliko izbiro pizz, zrezkov, špageti, kraški rezanci, žabji kraki, postrvi, zelenjavni krožnik, sladice.... VSE TO IN ŠE VEČ VAM PO NAROČILU HITRO . IN TOPLO PRIPELJEMO NA DOM ^Ugji VSAK DAN OD 8.30 DO 22.30 URE. Q)»3' PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek SLOVENCI PO SVETU Zbor Slovenske izseljenske matice Združenje za ohranjanje naroda in kulture Ljubljana, 24. oktobra - O skrbi za slovenske izseljence in zdomce govori ustava, prav tako pa tudi Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulturnih dejavnosti. Slovenska izseljenska matica, ki je doslej delovala po določilih Zakona o društvih, se mora na novo organizirati. Zakon o društvih ne velja več, zato se mora matica organizirati po novem. Delovala bo kot Združenje Slovenska izseljenska matica, pravno osnovo pa dajeta Ustava, ki zavezuje državo k skrbi za slovenske izseljence in zdomce ter za pospeševanje njihovih stikov z domovino, in Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulturnih dejavnosti, ki govori o uveljavljanju slovenske kulture doma in na tujem ter o pospeševanju stikov s Slovenci zunaj Republike Slovenije. To je delovanje v javnem interesu, zato bo matica predlagala ministru za kulturo, da ji podeli status društva, ki deluje v javnem interesu. Matica bo ustrezno spremenila svoj statut. Zbor Slovenske izseljenske matice bo danes, 24. oktobra, ob 10. uri v zbornični dvorani Univerze v Ljubljani. • J.Košnjek. Ustavno sodišče odloča Izseljencem več časa Ljubljana, 24. oktobra - Ustavno sodišče je razsojalo o pobudi Slovenskih krščanskih demokratov, da bi na državnozborskih in predsedniških volitvah podaljšali rok za upoštevanje glasovnic Slovencev, živečih v tujini. Doslej so veljale glasovnice, ki so prišle na državno volilno komisijo dan po glasovanju do 12. ure, po novem pa bodo veljale glasovnice, ki bodo v Ljubljani najkasneje peti dan po glasovanju do 12. ure. Ustavno sodišče je tudi razsodilo, da mora biti morebitni drugi krog predsedniških volitev 14. decembra. Senat treh ustavnih sodnikov pa je v sredo odločal, ali bo obravnaval obtožbo zoper predsednika državnega zbora dr. Janeza Podobnika, ki je zavračal zahteve po referendumu o vključevanju v Evropsko unijo, ki ga je zahtevalo Gibanje 23. december. Predsednik državnega zbora naj bi kršil človekove pravice in svoboščine. • J.K. GLAS P Saj skorajda ni res: do začetka novega 1998. leta sta le še dobra dva meseca! In Gorenjski glas bo zanesljivo prvi, ki Vam namesto Miklavža, Božička in dedka Mraza ponuja dobro stvar ČASOPIS. Vsaki naročnici oz. vsakemu naročniku Gorenjskega glasa, ki PRIDOBI NOVEGA naročnika, takoj pripada nagrada, po izbiri, le obkrožiti jo je treba. Ob izpolnjeni naročilnici s podatki o novem naročniku izberite: ali trimesečno naročnino v letu 1998, ali Glasov izlet po izbiri, ali knjigo iz založbe Gorenjskega glasa. Kaj pa "božiček" za novega naročnika? Tudi je: Gorenjski glas brezplačno do konca leta. Torej tudi s prilogo "Letopis Gorenjska 1997/98" na 288 straneh. Novega naročnika sem pridobil(-a):.. Moj naslov:.......................................................................................................... Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri/: ■ Glasov izlet po izbiri v letu 1998, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani izlet ne plačam nobenih prispevkov k stroškom - naročnino za......trimesečje 1998, zato dobim časopis tri mesece brezplačno - knjigo Pod Marijinim varstvom iz založbe Gorenjskega glasa Izjava za novega naročnika: naročam ©mmmmmGhAa za najmanj eno leto Ime in priimek:.................... Naslov: Podpis: Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen. Enakovredno velja, če je novi naročnik za več kot tričetrt leta prekinil naročniško razmerje. V primeru, da naročniška služba Gorenjskega glasa ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjene naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Prvi torek oz. petek po prejemu naročilnice bo novi naročnik že začel prejemati časopis. _IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA _^ Vladni stranki sta začeli razpravo o reformah in varčevalnih ukrepih Država bo varčevala tudi pri sebi Premier dr. Janez Drnovšek napoveduje nujno pokojninsko reformo, saj bi sedanji sistt111 zdržal kvečjemu še pet let. Ljubljana, 24. oktobra - Včeraj naj bi, po napovedih premiera dr. Janeza Drnovška, vladni stranki začeli usklajevati napovedane varčevalne ukrepe, ki naj bi bili vgrajeni v proračun za prihodnje leto. Ukrepi so nastajali v posameznih ministrstvih in poslanskih skupinah, v katerih je sodeloval tudi poslanec LDS Janez Kopač, ki mu nekateri pripisujejo avtorstvo varčevalnih ukrepov. Varčevalni ukrepi ne zadevajo samo vlade, ampak tudi državni zbor, stranke in socialne partnerje, med katerimi imajo pomembno vlogi sindikati. Premier je posebej poudaril pomen dogovora v ekonoms-ko-socialnem svetu, saj uravnavanje rasti plač zaposlenih in menedžerjev ter politika regresov zadeva prav njega. Partnerji v ekonomsko-social-nem svetu se morajo sporazumeti in ne vojskovati. S tem je grajal tezo novega predsednika sindikata Neodvisnost Slavka Kmetica, ki je po izvolitvi dejal, da je vlada prvi nasprotnik tega sindikata. Državni zbor je sprejemal zakone, ki so večali javno porabo in praznili proračun, v katerem je vedno manj denarja za razvoj. Lažje je dajati kot vzeti. Vlada ne namerava jemati tam, kjer ničesar več ni, ampak na področjih, kjer se še vedno preveč troši. Tokrat naj bi za razliko od preteklih let varčevalni ukrepi držali. Doslej so se vedno po nekaj mesecih izjalovili. Seveda pa jih je težko uveljaviti linearno, počez, ampak selektivno, je dejal premier. Slo- venska javna poraba je še v razumnih mejah, vendar to ni opravičilo za njeno naraščanje. Varčevalni ukrepi predvidevajo umirjenejšo rast plač. To se sedaj že dogaja, zato radikalnejši posegi ne bodo potrebni. Najvišje regrese naj bi odpravili, čeprav so bili celo predlogi za njihovo popolno odpravo. Država zase predvideva zmanjšanje dnevnic. Sedanje dnevnice v državni upravi so višje kot v gospodarstvu. Pravice do beneficirane delovne dobe naj bi zmanjšali, razne socialne pomoči pa naj bi dobili le ljudje, ki so do njih resnično upravičeni. Poseben problem je reforma pokojninskega sistema. To je ena ključnih reform, ki jo terja tudi tujina. Sedanji upokojenci ne bodo prizadeti in njihove pokojnine niso v ne' varnosti, je dejal premier * Janez Drnovšek, napoved* pa je manj predčasnega up*, kojevanja. Skoraj 15 odstotkov državnega proračuna gre v pokojninsko blagajno in JJ je skrajna meja. Proračun jet obveznost prevzel, da bi bremenil gospodarstvo. bo reforme pokojninski, sistema, bo moral držav" proračun dajati v pokojni"8' ko blagajno vedno več. W kojencev je vedno vec njihova življenjska doba 1 zvišuje in to povečuje stroj* pokojninskega zavoda. Tal$ sistem lahko zdrži največ P let, je dejal premier. Oben^ pa je zagotovil, da bo priH postopen, s postopnim za° trovanjem pogojev za upe"0 jevanje. • J.Košnjek Predlagana je nova sprememba zakona o lokalni samoupravi Večja veljava nadzornega odbora V predlagani spremembi zakona o lokalni samoupravi je zapisano, da organe občinske uprave usmerja in nadzira župan, neposredno pa jih vodi tajnik. Ljubljana, 24. oktobra • V komaj triletnem delovanju novih občin je predlagana že Četrta sprememba Zakona o lokalni samoupravi. Po skrajšanem postopku naj bi jo sprejeli na prihodnji seji državnega zbora. Razlogi so naslednji: imena in sedeži občin bi morali biti določeni po prej opravljenem referendumu, kar se v preteklosti ni dogajalo, prav tako pa zakonsko ni opredeljen status ožjih delov občin s pravno subjektiviteto. Na to je posebej opozarjali ustavno sodišče. Prav tako vloga tretjega najpomembnejšega organa v občini, nadzornega odbora, ni bila v zadostni meri opredeljena, mnogo pa je bilo problemov pri organizaciji občinske uprave in njenem vodenju. Tudi določila o dopustnosti razpolaganja z občinskim premoženjem niso bila dovolj jasna. Dopolnjen zakon naj bi te probleme razrešil. Po novem se bo o imenu in sedežu občine oziroma njuni spremembi odločalo po predhodnem referendumu. V državi ne sme biti več občin z enakim imenom. Če predlog sedeža in imena na referendumu ni bil sprejet, ju določi državni zbor po imenu osrednjega naselja ali krajinskem imenu. Tudi oblikovanje mestne občine poteka po predhodnem referendumu. Na območju ene občine se bodo lahko ustanovili ožji deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti), imena in območja pa določi občinski statut. Tudi ta delitev se bo morala opraviti po predhodnem mnenju občanov prizadetih delov na zborih krajanov ali referendumih. Svet je organ ožjega dela občine, izvolijo pa ga volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju ožjega dela občine. Če občinski statut nima določil o o ožjih delih občine in njihovih svetih, lahko odbore teh delov ustanovi občinski svet. Ožji del občine se ne sme zadolževati, piše v predlogu sprememb zakona, lahko pa upravlja z določenim prem0/ ženjem. Novost je določilo, da je nadzorni odbor najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet, vendar te funkcije ne smejo opravljati člani ob; činskega sveta, župan, podžupan, ^ svetov ožjih delov občine, tajnik občin*' delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki Pr°' računskih sredstev in Člani v0^$L političnih strank. Župan in obČins* uprava morata zagotavljati strokovJu kona in administrativno pomoč nadzorfl odboru. V predlogu sprememb z^ul'" je tudi zapisano, da organe občids" uprave usmerja in nadzira župan, nep°s' redno pa vodi njihovo delo tajnj* občine, ki ga imenuje in razrešuj občinski svet na predlog župana. Za*0 po novem tudi omogoča možnost ustanavljanja skupne občinske uprave za ve občin. • LKošnjek Parlamentarni odbori o proračunu Neokrnjena vsota za obrambo STRANKARSKE NOVjCl Ljubljana, 24. oktobra • V državnem zboru se nadaljuje 15-dnevna razprava v odborih državnega zbora o predlogu proračuna za leto 1997. Do pripomb se bo opredelila vlada in nato dala proračun z morebitnimi dopolnili v nadaljnjo obravnavo. Odbor za kulturo, šolstvo in šport je sprejel predlog, da se 99 milijonov tolarjev nameni odkupu muzejskih eksponatov, za toliko pa naj se zmanjša vsota za predvidene nakupe prostorov za državno upravo. Odbor za znanost in tehnologijo je ocenil, da jemljejo državne službe preveč denarja in da je treba del tega usmeriti drugam. Člani odbora so med drugim predlagali, da se za informacijsko in komunikacijsko infrastrukturo nameni 100 milijonov tolarjev, mariborska fakulteta za kmetijstvo pa naj dobi 17 milijonov tolarjev za gradnjo rastlinjaka. Med po- membnejšimi sklepi odbora za nadzor proračuna in javnih financ je predlog za čimprejšnji sprejem sistemskega zakona o državnem proračunu in za vsakoletno preverjanje različnih nacionalnih programov. Komisija državnega zbora za vprašanje invalidov bo poslancem predlagala, da namenijo več denarja za stanovanja invalidov, za dijake in študente - invalide in za zavode za invalidno mladino. Vladni predlog je prenizek vsaj za nekaj 100 milijonov tolarjev. Odbor za obrambo je zavrnil vse predloge za zmanjševanje proračunske postavke za obrambo. Naložbe v obrambo so po ocenah nekaterih poslancev premajhne. Člani opdbora so predlagali, da bi skupnim službam vlade vzeli 70 milijonov tolarjev in jih namenili društvom in združenjem, ki delujejo na področju zaščite in reševanja. * J.Košnjek Izjave, pobude Liberalna stranka se očitno edina zaveda pomemb legalnosti, ustavnosti in legitimnosti predsedniških V na pobudo petih svetnikov sedaj razpisali referendum. jtai, 23. oktobra - Mnoge je dnevni red tokratne izredne seje žirovskega občinske-jja sveta presenetil, saj niso bile na Javnem redu le priprave na volitve v državni svet, pač pa po skoraj enoletnem Pomoru zopet občinski praznik in simboli. K,jub sklepom tega sveta, da se postopek ra*pisa za grb ponovi, pri tem ni bilo nič nJeJenega, pac pa naj bi sedaj vsi Žirovci odločali o sporno izbranem predlogu z 1,ntvernom. Po enoletnem premoru je torej oživela ten»a, ki je kar dobri dve leti v precejšnji meri zaposlovala žirovski občinski svet, pa 2« državni svet brez svojega kandidata °° vseh prepirih pri razpisu referenduma o grbu in prazniku, se s pripravami n« volitve niso posebno zapletali. Slabo Popravljena pravila za te volitve je Pravočasno popravit predsednik komi-SlJe za volitve in imenovanja, nato pa So * tajnim glasovanjem izvolili za 'lektorja Marka Mertaka, kot kandidata za državni svet pa podprli Branka SDs 50 'Z Krmtij zadnji seji občinskega sveta je probleme nakazala tudi krajevna skupnost Kranjska Gora. Kdaj tehnični prevzem vršiške obvoznice? Opravičilo Ljubu Jasniču, ki je zahteval demanti. N sanjska Gora, 23. oktobra - Kr m.lmjli seji občinskega sveta Svet 't Gora se Je 0D^mskim sku"- Predstavila krajevna 3>nost Kranjska Gora, ki v žeto opravlja svoje delo. GaJevna skupnost Kranjska m^a, Je predstavila _,etobnejše nerešene najpo-zadeve pO Jaw ucicscnc zaueve L Posameznih naseljih, na skn člani sveta krajevne iajo že da,J časa °P°zar- obTrSTflSll, d.o.o. KROVSTVO - KLEPARSTVO JENKO Adergas 6,4207 Cerklje tel./fax: 064/422-084, mobitel: 0609 647499 DOBNIKARdoo. SPLOŠNO ZIDARSTVO FRANC DOBNIKAR Zgornji Brnik 132, 4207 Cerklje tel./fax: 064/421-509, mobitel: 0609 649-788 . IZDELOVANJE COPAT ,0(S^JJ) IN PRODAJA OBUTVE ^y Marko Markovič, s.p. Zalog 77, 4207 CERKLJE Tel./fax: 064/421-701 If izdelovanje copat in natikačev za vso družino !► prodaja lahke obutve lh vse izdelke se lahko kupi pri Kordežu v Zalogu vsak dan VSI IZDELKI SO NAPRODAJ PO ZELO UGODNIH CENAH! SOPOKROVITELJ PRIREDITVE KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE, z.o.o. Slovenska cesta Z 4207 Cerkve telefon: 064/421-200, faz: 064/422-211 trgovina Cerklje: 064 422-512, trgovina Voklo 064/ 491-222, trgovina Šenčur 064/411-023 V naših poslovalnicah nudimo vse za: - vrtnarjenje in kmetijstvo - za gradnjo Popust pri nakupih na večjo količino Z NAŠO POMOČJO DO NAJ PRIDELKA. Za obisk se lepo priporočamo! Trgovsko podjetje d.o.o. Ljubljana Pot na Vovke 2 4207 Cerklje na Gorenjskem telefon: 064/422-127 Sprejemamo naročila za cvetlične aranžmaje ob dnevu mrtvih. V ZALOGI IMAMO po ugodnih cenah: zemljo za grobove, sveče, krizanteme v lončkih, cvetoče erike (resje), rezano cvetje vseh vrst po izbiri. mi vrstami letošnjih pridelkov. Pridelovalci prvih treh najtežjih pridelkov bodo tudi letos dobili nagrade in za najtežje pridelke še posebna priznanja. Nagrajeni bodo tudi naj jabolko, hruška, koruza in jajce. Podeljena pa bo tudi posebna nagrada podjetja Slap s.p., če bo presežen največji dosedanji rekord na osmih prireditvah iz kateregakoli pridelka. Sicer pa bo prireditev, ki jo bo tudi letos povezoval Jože Jerič, potekala po ustaljenem programu. Komisija za ocenjevanje oziroma tehtanje pridelkov bo delala pod vodstvom Vida Močnika, nagrade pa bodo prispevali pokrovitelji in tudi občine oziroma župani občin. V programu bo tudi letos nastopil ansambel Blegoš, predstavila pa se bosta tudi folklora iz Lahovč in orgličar. Zanimiva pa bo tudi predstavitev buč, ki jo pripravlja Mito Trefalt. Prireditelj vabi pridelovalce, da prinesejo pridelke, za katere ocenjujejo, da bi se po teži lahko potegovali za eno od prvih mest. Vstopnice so že v prodaji v pisarni Turističnega društva Cerklje. Projekti so že pripravljeni Župan občine Cerklje, Franc Če-bulj: "Lani sem poudaril, da je treba čimprej to prireditev postaviti v novo dvorano. Letos lahko povem, da so projekti zanjo že pripravljeni. Sicer p« sem tudi letos še toliko bolj prepričan, da je prav, da je ta prireditev v občini Cerklje in da tudi za naprej ostane v naši občini. Četrtina nase občine je kmetijska in še vedno imamo okrog 7 odstotkov kmetovalcev med prebivalci. Oba podatka pa sta pomembna tudi v državnem merilu, kjer pa je naša občina na kmetijskem področju se vedno v precej podrejenem položaju." Bila je obetavna kmetijska letina Med pokrovitelji letošnje devete prireditve Naj pridelki Slovenije '97 so poleg občine Cerklje in Gorenjskega glasa tudi Oljarica Britof, Kmetijska zadruga Cerklje, Mesarija Kepic in Agropromet Cerklje. Andrej Ropret, predsednik komisije za prireditve v TD Cerklje: "Že deveti Naj izbor pridelkv Slovenije po vrsti je potrditev, da je prireditev zanimiva in poznana. Tudi letos smo povabili sosednje občine, podelli pa bomo nagrade in priznanja za devet pridelkov in za buče." Ana Koritnik, članica odbora za prireditve: "Naj pridelki sodi med tiste poznane in priljubljene prireditve, ki jih je treba negovati in iz leta v leto bogatiti. Prihodnje leto, ko bo že deseta prireditev po vrsti, bi veljalo razmisliti mor- da o še kakšnih zanimivostih in posebnostih." Rado Čarman, dolgoletni delavec v TD Cerklje: "Pričakujem, da bodo letos pridelki boljši in rekordi po moje niso izključeni. Bilo je leto, ko je bilo dovolj vlage. Vesel pa sem tudi, da nam je uspelo pod desetih bučarijadah le-to obdržati in jo prenesti v Cerklje." Ciril Z up i n je od vsega začetka pri organizaciji prireditve: "To je po tolikih letih še vedno prireditev, ki ne le Cerklje ampak tudi dobršen del Gorenjske in Slovenije razgiba. Začelo se je s krompirjem, po devetih pridelkih pa imamo letos že drugo leto tudi buče." Janez Kuhar, član upravnega odbora TD Cerklje: "Za letošnjo deveto prireditev Naj pridelki Slovenije '97 je med kmetovalci oziroma pridelovalci še večje zanimanje kot lani. Zanimivo pa bo tudi, kot kaže, na bučarijadi. Mislim, da bi morali Naj pridelki še naprej ostati v programu rednih prireditev v občini Cerklje." Marjeta Mohorič - Šilar, direktorica Kmetijske zadruge Cerklje: "V Kmetijski zadrugi prireditve, kot je pridelki podpiramo. Da je ta prireditev priljubljena, po*r' juje številka, da je letos V> devetič zapored. Vsem pride: lovalcem, ki bodo letos uspe." z najtežjimi oziroma Naj Prl' delki iskreno čestitam, vsem pa želim dobro pridelovalno sezono prihodnje leto." Prilogo pripravil Andrej Žalar AVTOELEKTRIKA Filip FRANTAR, s.p. Zg. Brnik 146, Cerklje, tel.: 064/421-222 Najtežji pridelki od 1. do 8. prireditve Pridelek / leto 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 ^7 krompir....................... 1.04 1.51 1.32 1.44 1.55 1.55 1.73 1-31 krmilno korenje.......... 1.50 2.56 4.19 - 1.02 2.67 2.03 2.765 rdeče korenje............. 1.13 1.25 2.80 1.20 1.17 1.77 1.20 1-525 repa............................ 5.70 5.75 5.00 6.03 3.92 5.91 4.53 4.790 krmilna pesa.............. 9.32 9.37 11.81 9.74 18.18 13.50 8.98 12.3« rdeča pesa................. 2.22 2.99 2.20 3.27 4.36 2.83 2.33 2.350 zelje............................ 7.90 9.60 9.50 11.57 5.39 8.62 7.93 12.75 podz. koleraba........... .... 9.47 7.19 5.57 9.685 nadz. koleraba............ - - - - 4.31 6.70 7.07 5.105 buče - dolžina (cm)............201 buče - debelina (cm) teža (kg)........................- 419/68 STENTAL ANDREJ LANIŠEK s.p. Jm Adergas 50, 4207 Cerklje Tel./fax: 064/422-024 mobitel: 0609/647-989 Občanom čestitamo ob občinskem prazniku! soboslikar sobopleskar demit fasade polaganje mehkih stenskih in talnih oblog . TAPETNIŠTVO NEDEC s.p. Ul. Andreja Vavkna 23 4207 CERKLJE IZDELAVA IN POPRAVILO SEDEŽNIH GARNITUR IN AVTOPREVLEK e s a r s t v J^meftt dram T . nc./. Jt°U?,?vorma Jenka 6, 4207 CERKLJE tB aqA Tel.: 064/422-793, mobitel: 0609/646-494, GSM 041/646-49« V teh predprazničnih dneh vam po ugodnih cenah nudimo - sveže meso vseh vrst, suhomesnate izdelke iz domače prekajevalnice, domače krvavice in pečenice Odprto: vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. MIZARSTVO MUSIC Jože Mušič s.p. Poženik 19, 4207 Cerklje tel.: 064/421-105, fax: 064/422-387 Izdelava oken in vhodnih vrat vseh oblik in dimenzij TRGOVINA Z NOVIMI IN RABLJENIMI AVTODEL AVTOKLEPARSTVO/ AVTOODPAD ZASTAVA, GOLF, RENAULT menjava olja menjava hladilne tekočine 100 % pn PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PR£GLC MILAN KRNIČAR DVORJE 93, 4207 CERKLJE Tel./fax: 064 422 221 Odprto: vsak delovni dan od 8.00 do 18.00 ure, ob sotobah od 8.00 do 12.00 ure Jetek, 24. oktobra 1997 NAJ PRIDELKI '97 21. STRAN • GORENJSKI GLAS Dosedanji pridelovalci JVaj pridelkov KROMPIR: Janez Polajnar, Sp. Brnik (1989); Stane Plevel, Cerklje (1990); Milka Škerjanc, Štefanja Gora (J991); Draga Ribnikar, Praprotna Polica (1992); Janez Kozjek, Podreča (1993); Vinko Kozina, Okroglo (1994); Bons Zupan, Trboje (1995); Igor Kuralt, Žabnica (1996) KRMILNO KORENJE: Rado Čarman, Apno (1989); Marija Slatnar, Cerklje (1990); Anton Kustej, Zgornji °rmk (1991); 1992 nagrada ni bila podeljena; Marija *eme, Prevoje (1993); Štefan Hudobivnik, Dvorje (1994); j^Kmetič, Dobrava (1995); Cilka Šter, Zgornji Brnik RDEČE KORENJE: Mira Jenko, Pšata (1989); Silva f°želj, Cerklje (1990); Cilka Šter, Zgornji Brnik (1991); J°že Celar, Breg (1992); Marija Ahačič, Češnjevek V"3); Marija Ahačič, Češnjevek (1994); Janez Kert, (1996) ^1995^; AndreJa Mohorič. Zal°g Pri Cerkljah »KEPA: Ivan Jenko, Pšata (1989); Štefan Zupin, ^nturška Gora (1990); Ciril Arh, Tupaliče (1991); Vannka Šipec, Češnjevek (1992); Marinka Šipec, Ušnjevek (1993); Tine Hočevar, Zapoge (1994); Tomaž Ažman, Suha (1995); Jože Močnik, Buč v Tuhinju (1996) KRMILNA PESA: Marija Slatnar, Cerklje (1989); i°rnaž Zorman, Vopovlje (1990); Martin Sorte, Branica/ Manjel (1991); Marjeta Jenko, Podreča (1992); Stojan ^Poglav, Klopce-Slovcnska Bistrica (1993); Marta Jamnik, Podreča (1994); Milena Šink, Suha (1995); ^0fija Lipovšek, Breg pri Komendi (1996) _ Rdeča PESA: za leto 1989 ni podatka o lastniku; *0rnaž Zorman, Vopovlje (1990); Ivan Hudobivnik, dvorje (1991); Milena Šink, Suha (1992); Cvetka J*udobivnik, Voklo (1993); Milena Šink, Suha (1994); ^a{eja Zorman, Vopovlje (1995); Vinko Kozina, Okro 8^ (1996) ZELJE: Alojz Homar, Prevoje (1989); Gregor Uše "'črnk, Trebija (1990); Marko Prosen, Cerkljanska parava (1991); Marko Dolenc, Vinharje (1992); Janez hu PrevoJe 0"3); Boris Jenko, Mavčiče (1994); Filip (1996)Radovljica O"5); Andrej Pirnhar, Šenčur PODZEMNA KOLERABA: do leta 1993 ni bila °Cenjevana; Janez Kočar, Zalog (1993); Ciril Bodlaj, jvirče (1994); Matjaž, Kšela, Vodice (1995); Jože Celar, °reg ob Kokri (1996) NADZEMNA KOLERABA: do leta 1993 ni bila Cenjevana; Albina Bizjak, Smlednik (1993); Anica ^jančič, Kovor (1994); Elizabeta Meglic, Bistrica pri TžiČu (1995); Anica Aljančič, Kovor-Križe (1996) BUČE (dolžina): Franc Čebašek, Žerjavka - prvič ucenjevana (1996) Drvx ^ (debelina-cm/teža-kg): Miro Papler, Vrbnje ocenjevana (1996) Dovolj sonca, obilo moče, le pozeba je bila odveč Dobra letina, "naj" pridelki? "Kdor letos ni pridelal dovolj krme, temu ni pomoči," se je oni dan šalil kmet iz okolice Cerkelj, kraja, kjer bosta jutri, v soboto, tekmovanji za Naj pridelke in za Naj bučo. šk OKREPČEVALNICA MARIČKA *krabar Marija, s.p., Zalog pri Cerkljah 81, CERKLJE -__ telefon: 064/421-812 Em?l?RES POPRAVILO ČEVLJEV - Dor?^va 2adr9 (na bundah, jaknah, kavbojkah...) slpRia«il°imenih izdelkov (torbic, potovalk) ^/RIPOROČA: DRAGO FRAS. Tra Davorina Jenka 12, Cerklje ( /pletilstvo Dvorje 22, 4207 Cerklje, Slovenija tel.: 064/421-573, tel., fax: 064/422-234 T*ADICIJA • KAKOVOST - PROIZVODNE CENE V Dvorjah 22 vam nudimo: K RENSKE IN MOŠKE PLETENINE Pu|overji, jope, brezrokavniki, nogavice in rokavice Kmetu velja le pritrditi: letos so bile vremenske razmere kar ugodne za pridelovanje krme in poljščin. Daljšega sušnega obdobja ni bilo, moče je bilo vseskozi kar dovolj... No, ja! Le spomladanska pozeba jo je zagodla sadjarjem in vinogradnikom. Sadna letina je bila zato nekoliko slabša od običajne. V največjem gorenjskem plantažnem sadovnjaku, v nasadu Resje pri Podvinu, so lani pridelali 620 ton sadja, v normalnih letinah ga okoli 550 ton, letos pa so ga zaradi pozebe približno tretjino manj. Ob trgatvi je bilo iz vinorodnih okolišev slišati razveseljive vesti: pridelek je kljub pozebi količinsko na lanski ravni, po kakovosti pa je nadpovprečen. Gorenjci so ob takšnih novicah zadovoljni in pomirjeni. Le kako ne bi bili?! Dober pridelek kakovostnega grozdja je tudi jamstvo, da bo vina dovolj in da bo tudi pitno, kakovostno... Le koliko bi ga šele bilo, če ne bi bilo pozebe in bi bila letina rekordna?! Pa pustimo grozdje in vino, za gorenjske kmetovalce so pomembnejši krompir, trava, pšenica, koruza za siliranje, od letos dalje za nekatere tudi sladkorna pesa. Na Gorenjskem je lani rasla le na štirih hektarjih, letos že na 72 hektarjih, prihodnje leto jo bo bržkone še več. Razlogi: zagotovoljena cena (okoli osem tolarjev za kilogram), zanesljivi odkup in kar dobra letina. Najboljši so dosegli hektarski pridelek blizu sedemdeset ton, kar je za Gorenjsko, kjer za pridelovanje pese še ni dovolj znanja in tudi ne tradicije, odličen dosežek, odličen tudi za pridelovalne razmere v vzhodni Sloveniji. Pridelek koruze za siliranje je bil na nekaterih kmetijah tako obilen, da jim je zmanjkalo prostora v koritas- Sopokrovitelj prireditve Mesarija Kepic Krvavška cesta 14, 4207 Cerklje Tel.: 064/422-414 tel "QR5/KodaJalnan v Cerkljah, na Primskovem, tel • fS?/ 59 in na tržnicj na Planini v Kranju, •• U04/331-223 vam nudimo meso in mesne izdelke po ugodnih cenah. tih in okroglih silosih. Ponekod so si v takšnih razmerah pomagali tako, da so silos naredili kar na prostem, spet drugi so raje dali v Gorenjski glas mali oglas: "Prodam stoječo silažo..." Tudi krompir je dokaj dobro obrodil, letina žita je bila zadovoljiva. Trava je dobro rasla, število odkosov je bilo normalno, pridelek dober. To se pozna tudi na senikih, bolj polni so kot pred leti, ko so kmetijstvo pestile suše. Na marsikateri kmetiji bo nekaj sena ostalo še za hude čase ali vsaj do prve poletne suše. Je mar čudno, če po takem, za pridelovanje dokaj ugodnem letu, lahko pričakujemo, da bo na jutrišnjem tekmovanju za Naj bučo in Naj pridelke veliko dolgih, debelih in težkih buč in veliko težkih krompirjev, korenjev, kolerab, pes, jabolk...? Gledali jih bodo, merili, tehtali, kot je svoje vrtne buče meril tudi Franc Čebašek iz Žerjavke, predno nas je pogumno poklical v uredništvo. Ko smo ga v začetku oktobra obiskali, smo mu lahko le priznali: "Res so dolge!" Bili smo gorenjsko natančni in izmerili, da je najdaljša buča dolga 190 centimetrov. Ja, to je bilo 3. oktobra! Le koliko je dolga zdaj, je vprašanje, ki bržkone zanima tudi konkurente na jutrišnjem tekmovanju. Pa še namig prirediteljem tekmovanja za Naj bučo: morda bi bilo zanimivo, če bi na tekmovanje prinesli svoje "buče" še slovenski strankarski prvaki, poslanci, predsedniški kandidati in njim podobni "tiči", pa bi ljudstvo na dvorišču kmetijske zadruge potlej pretehtalo, katera buča je najlepša, najpametnejša, najdaljša, najširša, najbolj zanimivih oblik... To bi bilo resnih komentarjev, še več smeha. C. Zaplotnik OPTIKA Kalan Zala, s.p. Ulica Janeza Mežana 5, Cerklje tel.: (064) 422-381 KLJUČAVNIČARSTVO JANEZ VREČEK, s.p. Zgornji Brnik 143, 4207 CERKLJE, tel.: 064/421-015 Peči za centralno ogrevanje ... ,. - na trda in tekoča goriva - olje in plin - CISTERNE PO NAROČILU SVEČARSTVO Majda Lampe vas vabi v prodajalno »več na Spodnji BrniK, telefon; o64/4**-9©4 _ IZDELAVA KMETIJSKE MEHANIZACIJE LUDVIK IN IGOR STARE Sp Brnik 81, 4207 Cerklje, tel.: 064/422-665, tel. in fax: 064/422-053 Proizvodni program: kulti vatorji z ježi in valji, predsetveniki po sistemu RAU, sadilnik sadik, valji za valjanje njiv, prenašalci balirane silaže, travniške brane, žične brane, nakladalni drogovi, rezervni deli za vse stroje. Ugodne cene - popusti.___ rp DSLAP, s.p. STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO IN STRUGARSTVO Peter SLATNAR, Ul. Ignaca Borštnika 16, 4207 Cerklje Telefon: 064/421-411, telefax: 064/422-508 - opravljamo dela na vreteničnih stužnicah - stružničnih avtomatih do 0 40 mm - in večvretenskih avtomatih do 0 32 mm Pokličite nas po telefonu, uresničili bomo vaše želje. AGROPROMET CERKLJE sopokrovitelj Ul. 4. oktobra 10, Cerklje tel.: 421-283, 421-294 PONUDBA: žitarice (koruza, ječmen, pšenica, oves, sojine tropine, sončnične tropine, otrobi) - krmila (za kokoši nesnice, krave, teleta, piščance, purane) - čistilna sredstva za molzne stroje Coriginal KALGONIT IN ALFA LAVAL - VITAMINSKI DODATKI ZA ŽIVALI - kletke za kokoši nesnice in jarkice - vse za koline (začimbe, prosena kaša, ješprenj, čreva) prodaja moke TIP 500 59 SIT/kg in sladkor 117 SIT/kg - vsa žita zmeljemo in zmešamo po vaši želji „ gostišče ČE Š N A R Slovenska cesta 39, 4207 CERKLJE, tel.: 0647421-337 Priporočamo dnevne sveze malice, nedeljska kosila, jedi po naročilu, ribe, večerje, poroke, jubileje, zaključene družbe Sprejemamo naročila za prednovoletne zabave. SE PRIPOROČAMO! optična nastavitev podvozja v u tka nize rstvo nmrEsOF BRIDGESTONE NOKIA servis avtobum, Ivana Hribarja 7, 4207 Cerklje, tel.: (064)421-512, 421-513 GOSTILNA PRI CILKI - PRENOČIŠČA ZGORNJI BRNIK 108, CERKLJE, tel./fax: 064/422-700 - dnevno sveže malice, kosila, večerje, poroke, zaključene družbe Odprto vsak dan, razen srede, od 9. do 24. ure Samopostrežna restavracija "MATEVŽ" Savska c. 34, Kranj, tel.: 064/225-334 TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM PRINC Zalog 22, 4207 CERKLJE, tel.: 064 421-003 Priporočamo se za nakup! NAGRADNI KUPON • Naj pridelki '97 Nagradni kupon z odgovorom na vprašanje z imenom, priimkom in naslovom oddajte jutri (sobota, 25. oktobra) pri vhodu v dvorano zadružnega doma v Cerkljah pred začetkom prireditve ali pa nam ga pošljite v Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 (ali oddajte v malooglasni službi) do vključno torka, do 12. ure. Izmed pravilnih odgovorov bomo izžrebali tri lepe nagrade. Vprašanje: Napišite ime in priimek najmanj enega voznika avtobusa Alpetour Potovalna agencija Kranj, ki vozi na območju občine Cerklje. Odgovor:. Ime, priimek in naslov KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja akad. slikar Bojan Bensa, v Mestni hiši pa akad. slikar Vinko Tušek predstavlja Barvne objekte. V Mali galeriji razstavlja akad. kipar France Ratar. V Galeriji Sava, v poslovni stavbi Save, razstavlja slikar Marko Tušek. V Duo commerce "Pri Rekarju" razstavlja slikarka Nora de Saint Picman. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled mednarodna fotografska razstava 20. FIAP foto Forum mladih, del razstave je tudi na OŠ Tone Čufar. V razstavnem salonu Dolik razstavljajo barvne in črno-bele fotografije gorenjski fotoamaterji. BLED - V hotelu Astoria je na ogled razstava fotografij Marka Pogačnika , likovna dela pa razstavljajo člani Likovne sekcije VIR Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava Sodobna škotska grafika. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike in kipe Vinko Tušek. DRUŠTVO KULTURNI HRAM Bled - Pred kratkim je bilo na Bledu ustanovljeno društvo Kulturni hram oziroma Društvo za pomoč umetnikom dežele Kranjske. Društvo bo predvsem pomagalo pri promociji mladih nadarjenih glasbenikov z Gorenjskega, sodelovalo pa bo seveda tudi z glasbeniki in umetniki z drugih področij umetnosti z vse Slovenije. Društvo je letos že uspešno sodelovalo pri organizaciji Mednarodnega poletnega festivala Violina Bled '97, ki vključuje tudi poletno šolo za violino in violo. Do konca leta bodo člani društva organizirali še nekaj koncertov, za začetek v Kranju. V Stražišču v Šmartinski cerkvi bo 22. novembra koncert Mladinskega godalnega orkestra Ljubljana Vič-Rudnik, v dvorani Krajevne skupnosti Stražišče pa bosta decembra kar dva koncerta -12. decembra bo solistični koncert violinista Jerneja Brenceta in pianista Acija Bertonclja, 20. decembra pa predbožični koncert godalnega kvarteta Boszodi z Dunaja. • Eva Senčar Nova otroška predstava ARISTOFANOVE ZBOROVALKE Jesenice - V Gledališču Toneta Čufarja bodo jutri, v soboto, ob 19.30 premierno predstavili predstavo gledališke šole Zborovalke avtorja Aristofana. Predstavo je režirala Bernarda Gašperčič, glasbo je poskrbel Jaroslav Cefera, mentorica za kostume je bila Petra Alič, igrajo pa: Anja Lotrič, Nika Savinšek, Nina Slamnik, Katja Stušek, Alenka Šest, Urška Šlibar, Neja Šmid, Marko Janša, Vid Klemene in Tilen Kosmač. - Foto: Janez Pelko ZAČETEK KONCERTNE SEZONE Kranj - Ta konec in v začetku naslednjega tedna bo na Gorenjskem vrsta koncertnih pevskih dogodkov, na katerih se bodo z novostmi predstavili nekateri najboljši gorenjski (in slovenski) in pevski zbori. Danes, v petek, ob 20. uri bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Cerkljah na Gorenjskem koncert Cerkvenega pevskega zbora Andreja Vavkna pod vodstvom Damijana Močnika s programom Marijinih skladb osemnajstih slovenskih skladateljev. Jutri, v soboto, ob 19.30 pa bo v kranjski župnijski cerkvi koncert zbora De profundis pod vodstvom zborovodkinje Branke Potočnik. Zbor bo na koncertu predstavil pesmi Mendelssohna Bartholdvja, Richterja, Branmsa, Rheinber-gerja, pa tudi Kogoja, Močnika, Bardosa, Mathiasa in drugih. S kar tremi zaporednimi koncerti pa bo prihodnji teden nastopil APZ France Prešeren iz Kranja pod vodstvom dirigenta Tomaža Faganela. Na sporedu je Mala slavnostna maša Gioachina Rossinija za sopran, alt, tenor in bas solo, dva klavirja in harmonij. Z zborom sodelujejo: sopranistka Irena Baar, mezzosopranistka Veronika Fink-Menvielle, tenorist Branko Robinšak in basist Marko Fink. Pevce bodo spremljali: Nataša Valant, klavir, in Vladimir Mlinaric, klavir, ter Tone Potočnik, harmonij. Prvi koncert bo v ponedeljek, 27. oktobra, ob 19.30 v Radovljici v Linhartovi dvorani, v torek nastopajo v Glasbeni šoli v Velenju, v sredo, 29. oktobra, ob 20. uri pa bo koncert v kranjski župnijski cerkvi. • L.M. Otroška predstava, o kateri se veliko govori 0 NAJVAŽNEJŠEM ■ S SMEHOM IN GLASBO Kranj - Spolna vzoga v telovadnici. Musical z obilo dobre muzike. Sproščeni, mladi absolventi igralske akademije. Švedsko nemški tekst govori preprosto, odkrito o vsem, kar bi starši morali govoriti otrokom.. Vse to m se vec je predstava Prešernovega gledališča Kranj z naslovom O tem se ne govori, ki bi jo morah videti tudi starši. Zabavali bi se še bolj kot njihovi otroci. "Zares smešna igra", se je z odprtega okna šole drl tretje-šolec na dolgo kačo vijočih se vrstnikov, ki so iz drugih šolskih enot prišli na šolo Simona Jenka na gledališko predstavo O tem se ne govori. Primerno natlačeni so potem v večnamenskem prostoru slabo uro sedeli, klečali ali se naslanjali ob stene in z odprtimi usti in očmi spreml- jali štiri "ta velike" igralce -Uroša, Kristijana, Mašo in Vesno. Skrit v ozadju je bil še nekdo (Sergej Jereb), ki pa je reagiral, če mu je kdo od nastopajočih zaklical - "Serž, daj muziko!" in jo je dal, tako da so se ne samo igralcem, pač pa malim in tudi velikim gledalcem noge kar same dvigovale. In če bi znali še besedilo songov, bi zapeli z njimi. Uroš Rakovec je na tiskovni še pred premiero dejal, da je bilo napisati toliko glasbe za predstavo kar velik zalogaj. Pesmi so posneli tudi na zgoščenko in kaseto. Samo Strelec, režiser in prevajalec je na tiskovni pred premiero izjavil, da od mladih gledalcev na provokativna vprašanja v predstavi pričakuje same pametne odgovore. Uroš Smolej, igralec: "Otroci se krasno odzivajo. Vesel pa sem, da ni starejših, oni vedo le skoraj vse." Maša Derganc, igralka: "Otroci sijajno sprejemajo igro, no, včasih jih je treba malo umiriti, kakšnega pobotati, pa gre vse lepo naprej do srečnega konca." Vesna Slapar, igralka: "Se mi zdi, da vsak vsaj nekaj razume, kar povemo v igri. Ostalo pove smeh in glasba." Kristijan.Ostanek, igralec: "Zanimivo je igrati otrokom, odprti so, oglašajo se, sodelujejo, čisto drugače kot odrasla publika, ki pasivno spremlja dogajanje." pilF111111".................... Premiera otroške predstave v Prešernovem gledališču Kranj O TEM SE NE GOVORI Prešernovo gledališče v Kranju je za jesenska gostovanja po osnovnih šolah pripravilo predstavo za otroke "O tem se ne govori", ki je nastalo po švedski predlogi Mortona Harrieja. Prevajalec besedila in režiser predstave je Samo Strelec, v njej pa igrajo Maša Derganc, Kristijan Ostanek, Vesna Slapar in Uroš Smolej. Predstava, ki smo si jo doslej lahko ogledali na nekaterih kranjskih osnovnih šolah, je bolj učna ura spolne vzgoje kot fledališka igra. Igralci se z otroki pogovarjajo o stvareh, o aterih v šolah običajno ne govorimo: učenci se seznanijo z različnimi izrazi za spolne organe, na ogromni lutki lahko prepoznajo njihova mesta in njihovo delovanje, poslušajo o tem, kako nastane družina ali na kakšen način se prehranjuje otrok v materinem telesu. Predstava traja približno eno šolsko uro in je niz komičnih slik ter pogovorov na temo spolnosti. Zaradi svoje direktnosti je izzivalna in pri otrocih naleti na dober, včasih kar buren odziv. Učenci si dogajanje in demonstracije želijo pobliže ogledati in škoda je, če je prostor, v katerem je predstava, takšen, da vsi prisotni ne morejo nemoteno slediti prikazu na improviziranem odru. Če je predstava postavljena v večnamenski šolski prostor brez dvignjenega odra ali dvignjenega avditorija, potem le nekaj prvih vrst lahko sledi dogajanju. Vsiljuje se misel, da bi bila predstava boljša, če bi šolske skupine odšle v gledališče, namesto da je gledališče prišlo do njih. V gledališkem prostoru bi tudi njene estetske komponente lahko prišle bolj do izraza. • Mirjani Novak Zveza kulturnih organizacij Kranj in Prešernovo gledališče Kranj Mala plašna šola CKD - ZKO Kranj MIŠJI PEK sobota, 25. oktobra 1997, ob 10. url, v Prešernovem gledališču ■mestna OBČINA KRANJ OOntNJSKAIEJVlAl*------- GLAS Kaj je to ena čudna predstava, o kateri se med sedemletniki Ea tja do desetletnikov po ranjskih osnovnih šolah največ govori? Niste vedeli, da je prepovedana za starejše od deset let? Ni treba biti zelo pameten, že prvošolec bi vedel, da zato, ker oni pač že marsikaj "o tistem" vedo. Prvošolci, drugošolci pa nič ali skoraj nič, zato imajo vso (švedskega) pisca Mortona Harriea. Od tam, kjer so # mnogo let pred nami odkrili, da dobra spolna vzgoja najbolj varuje otroka, kasnejšega mladostnika pred neprijetnimi 'z' kušnjami s sicer najbolj naravno stvarjo na svetu, je predstava, pravzaprav projekt Prešernovega gledališča Kranj, prišla nalašč in zgolj v te namene v osnovne šole - za najmlajše. pravico to zvedeti na najbolj zabaven način. Kaj je "tisto", pa igrica, v kateri vsi poskakujejo na glasbo Uroša Rakovca in pojejo songe, kar osem jih je uglasbil, pripoveduje zelo naravnost, dobesedno naravnost med oči. Toda zaradi tega nihče ne omedli, nikomur ni slabo, učiteljice v ozadju ne zavijajo oči in si ne maše ušes. Z odra, no, s prostora pred otroci, pa nenehno slišimo besede - ritka, pa joški, pa dojke, pa penis, pa lulica in vse, kar je še teh stvari, o katerih se, o groza, odrasli skrivamo za stavki, "boš že zvedel, malo še zrasti, ti bodo že v šoli povedali, ko sem bil jaz toliko star, še nisem nič vedel, zato ne sprašuj" in še kup takega. Recimo, da tako govori polovica staršev. Če bi vsi starši videli igrico O tem se ne govori, spoh ne bi več tako govorili. Enostavno jim ne bi bilo treba - igrica vse pove na najboljši možni način. In to dinamično, hitro spoznanje o najskritejšem našega življenja. Cela vrsta avtorjev, samih strokovnjakov (nemških) se je trudila okoli teksta Pa ne kot puščobna učna ura, v kateri se morajo otroc' naučiti, kako ločevati fantke i" punčke (čeprav so to vzeli Že v vrtcu); štirje poskakujoč)' sproščeni zabavni mladi igra'' ci (v kostumih Gordane G*** perin in na sceni Gordan* Schmidt) jim, tako kot jim )s napisal prevajalec in režiser Samo Strelec, povedo, da se imajo fantje in punce, mame in očetje med seboj radi, da * potem rodi otrok, in vse KJi sodi zraven. Poduk je nazoren-ne le zaradi primerno po^°' zanske lutke, ki jo je izdelaj Breda Vari, in ji, kar se tg anatomije, nič ne manjka. 1J? zaradi poljuba, pa objemal • in ležanja v postelji - to »J. otroci seveda lahko vidijo tu« doma. Ampak v igri so loma. /\mpaK v w počenjali nadvse zabavno. y likor so upali, iz min^^j minuto več, so otroci le soustvarjali. Prvi so Dll/kjef učenci OŠ Stane Žagar, U^ je bila tudi premiera,) * , imeli čast soustvanti z mnenji o "tistem" kar doo del gledališkega lista. • " Mencinger, foto: Tina Uok* Tretja prodajna razstava slik____ UMETNIKI ZA PREŠERNOVO MESTO Kranj - V avli mestne občine Kranj danes, v petek, ob ' uri odpirajo tretjo razstavo z naslovom Likovni umet za Prešernovo mesto, za katero je svoja dela darova okoli petdeset slovenskih umetnikov. ^ ' \yf Žil Kot že doslej je likovna dela za prodajno razstavo izd dr. Nace Šumi. Že na obeh prejšnjih prireditvah o likovnikov ni bil majhen. Letos je svoja dela Pf?sPeejeli trideset slikarjev in kiparjev, ki so v preteklih letih p*' i . Prešernovo nagrado ah bili nagrajenci .Pre^ernmeflitf sklada. Med gorenjskimi likovniki pa se je tokratn ^0 vabilu odzvalo devetnajst slikarjev in kiparjev. RaZ ^Q 0 spremlja bogat katalog s predstavljenimi deli in bese umetnikih, predstavila jih je Jadranka Šumi. . ot %t Del izkupička od podarjenih likovnih del, bo ta..^avbe doslej polnil sklad, iz katerega mesto Kranj obnavlja s ^ s in spomenike, ki so na tak ali drug način PoV jaVza-spominom na pesnika Franceta Prešerna. Jubilej, P njCa prav kar dva - 150-letnica pesnikove smrti in 200-1 njegovega rojstva - pa sta vse bližje. ezzos' Razstava, v otvoritvenem programu nastopa m *etk3 pranistka Sabira Hajdarevič, bo odprta do z decembra letos. • L.M. GOSPODARSTVO UREJA; Marija Volčjak Jeseniški Acroni izdela vse več nerjavnih jekel V Acronij« ni več tekoče izgube boljših rezultatih se že odraža modernizirana vroča valjama, v kateri imajo še nekaj tehnoloških težav. Jesenice, 24. oktobra - V jeseniškem Poniju so nam že junija nameravali Predstaviti proizvodnjo v temeljito porobljeni vroči valjarni, toda prav na J** tiskovne konference se je zaradi acetnih težav ustavila. Na obljubo niso P°zabili in na ogled so nas povabili zdaj, J° Pp besedah Antona Šteblaja, glavne-P direktorja Acronija, v treh četrtinah e dosegajo načrtovane rezultate, nekaj .ežay pa imajo še, predvsem pri valjanju ,anJše pločevine. Obisk seveda ni minil rez vprašanj o trenutnem poslovanju ponija, ob odhodu pa smo nateleli na ^ga predsednika uprave koncema genske železarne Igorja Umeka, ki ^ n' bil pretirano zgovoren. °gled posodobljene vroče valjarne je animiv, ker je delo povsem avtomatično in delavcev nismo srečali, razen v 0l*andni kabini, od koder s pomočjo v Unalnikov nadzirajo in vodijo proiz-^°dnjo. Iz pe^i vsakih sedem minut pade t^reč jekleni vložek in sicer mračno Vamiško poslopje osvetli in ogreje, mir ga PrevalJaJ° v osem do st0 ^'irnetrov debelo pločevino ali v dva trak mmmetrov debeli toplo valjani ^nološke težave e se pri tanjših trakovih teh ValjanJu pločevine nimajo več nnoloških težav, nekaj pa jih je še pri tfnju 2,4-milimetrskega traku, saj Direktor jeseniškega Acronija Anton Štebiaj. Priha arija Acr' -ato Je izPjcn manjši. Direktor tre. °n*Ja Anton Steblaj je dejal, da bo re2 . ^trtinah dosegajo celo boljše U|atate. kot so načrtovali. J3 do natrganja koncev in mečk- Novi predsednik uprave koncema Slovenske železarne Igor Umek te dni obiskuje železarska podjetja, nanj smo naleteli po ogledu vroče valjarne. Novinarskih vprašanj ni bil vesel, glede Acronija je dejal le, da ima perspektivne programe, moral pa se bo notranje organizirati, pregledati stroške, doreči notranjo vizijo in se je potem držati. Tako lahko postane zelo pomemben člen v koncernu in v svojem okolju. I^.odernizacija vro^e valjarne je velja-^ rnilijonov mark. Pri njeni rekon- ^raH^1' k* se Je začela julija lani je acl1 nepravočasnih dobav tujih in ^croniju so približno 40 milijonov ^Qfk starih obveznosti doslej uspeli ^QnjŠati na približno 5 milijonov J*/* dolgoročnih obveznosti. Zar-£ likvidnostnih težav pa se je v Q(itijem času povečala kratkoročna ^olženost. domačih izvajalcev prišlo do trimesečne zamude. Vendar pa Acroni za te zamude še ni uveljavljal škode. Avgusta dosegli doslej največjo realizacijo Prenovljena vroča valjarna se že odraža v boljši sestavi izdelkov in boljših poslovnih rezultatih. Avgusta so dosegli doslej največjo mesečno realizacijo, ki je znašala 2.370 milijonov tolarjev. V tekočem poslovanju pa ni bilo več izgube. Septembra je bila le ^Zirai vroči valjarni je proizvodnja povsem avtomatizirana, vodijo in JOJ° prek računalnikov. nekaj manjša, predvsem zaradi problemov pri tekočem financiranju. Tako naj bi bilo do konca leta, kar pomeni, da bo imel Acroni letos približno 1 milijardo tolarjev izgube, ki je nastala do avgusta. V revidirani bilanci za lansko leto je bilo 2,1 milijarde tolarjev izgube, kar pomeni, da naj bi jo letos razpolovili. Prag rentabilnosti se glede na sestavo izdelkov spreminja, zdaj je postavljen pri 2.250 milijonov tolarjev mesečne realizacije. Višje cene dosegajo v izvozu Acroni je v letošnjih prvih devetih mesecih prodal 133 tisoč ton izdelkov. Na domačem trgu so prodali 66.800 ton izdelkov ter s povprečno ceno 85 tisoč tolarjev za tono iztržili 5,7 milijarde tolarjev. Na tuje so prodali 66 tisoč ton izdelkov in s povprečno ceno 170 tisoč tolarjev iztržili 11,2 milijarde tolarjev. Precej višje cene potemtakem dosegajo v izvozu, saj na tuje prodajo več nerjavne pločevine. V prvih devetih mesecih so količinsko za načrtom zaostali za pet odstotkov, cenovno za 4 odstotke in vrednostno za devet odstotkov. Do konca leta imajo naročil dovolj, dobro kaže tudi za prvo polovico prihodnjega leta. Ključni problem je zdaj likvidnost, ki povzroča težave pri oskrbi z materialom in rezervnimi deli. Pomaga nam lastna iznajdljivost in kooperativnost slovenskih bank, je dejal direktor Štebiaj. V Acroniju je zdaj 1.750 zaposlenih, njihovo Število se bo s postavitvijo nove organizacije zmanjšalo na 1.450 do 1.500. Vendar ne še do konca letošnjega leta, trg in proizvodnja bosta narekovala, kaj se bo dogajalo na področju zaposlenosti, je dejal direktor Anton Štebiaj. Predvsem pa bodo skušali Število zaposlenih zmanjšati z upokojitvami in z izločitvijo nekaterih dejavnosti, zato bo na zavod za zaposlovanje letno odšlo le 50 do 60 ljudi. Vse več nerjavnih jekel Nerjavna jekla ima že približno tret-jinski delež in predstavljajo bistveno izboljšanje sestave izdelkov v zadnjih letih. Leta 1993 so izdelali 10 tisoč ton nerjavnih jekel, letos jih bodo že 50 tisoč ton, prihodnje leto še več. V programu debele lužene nerjavne pločevine so letos dosegli že 27 tisoč ton proizvodnje vrednosti 85 milijonov mark. Prav na tem programu so v letu in pol dosegli 14-odstotni delež na evropskem trgu, kar pomeni, da je Acroni največji evropski izdelovalec tovrstne pločevine. Poskusne količine debele lužene nerjavne plovečeni so že odposlali v Združene države Amerike. V okviru sanacijskega programa se bodo financirali izbrani projekti, Acroni ima pripravljenih za deset do dvanajst milijonov mark. Odpraviti nameravajo ozka grla v proizvodnji, predvsem pri izdelavi debele lužene nerjavne pločevine. Poseben projekt pa se nanaša tudi na regeneracijo kisline, ki jo je pri tej proizvodnji vse več. • M. Volčjak Stečajni postopek v kroparski tovarni vijakov se nadaljuje V Plamenu telefoni spet zvonijo V začetku tedna so jim zaradi neplačila računov odklopili telefon, težave so z ogrevanjem, vodo in odvozom smeti - Minister Dragonja izrazil podporo, išče se najemnik proizvodnje Kropa, 23. oktobra - V obisku pri ministru Metodu tovarni vijakov Plamen Kropa, ki je od 15. oktobra v stečaju, v teh dneh urejajo dokumentacijo zaposlenih za prehod na zavod za zaposlovanje. Sicer pa peščica zaposlenih, ki jih je določil stečajni upravitelj Franc Sladic, dokončuje še zadnja dela v proizvodnji ter v administraciji, njim pa bo stečajni upravitelj sklenil delovno razmerje za določen čas (od enega do šestih mesecev). Sicer pa so podjetju v začetku tedna najprej odklopili telefon, problemi so z ogrevanjem, vodo, pa tudi odvozom odpadkov. Podjetje namreč ni plačalo računov. Kot smo izvedeli v podjetju, se je stečajni upravitelj vendarle uspel dogovoriti s Telekomom za še nekaj potrpljenja, tako da od torka opoldne telefoni v podjetju spet zvonijo. Sicer pa so bili v petek na Dragonji predstavniki sindikata ter sveta delavcev, v torek pa še stečajni upravitelj ter vodstvo koncema Slovenskih železarn. Kot nam je povedala Valerija Rampre iz sindikata SKEI v podjetju, je minister izrazil podporo in pripravljenost, da bo pomagal pri iskanju morebitnih najemnikov proizvodnje. Če bi ga uspeli najti, bi to pomenilo, da bi delo dobilo vsaj nekaj delavcev; za začetek menda okoli 80, kasneje pa morda celo 150. Minister Dragonja je vodstvu koncema in stečajnemu upravitelju tudi naložil, naj do začetka prihodnjega tedna zbere vse ponudbe resnih kandidatov za najem proizvodnje. Toda v Lipniški dolini ljudje vse manj verjamejo takšnim možnostim, saj so bili, kot pravijo, že vse prevečkrat izigrani. • U. P. Evropska banka vložila denar v Aquasavo Kranj, 23. okt. - Evropska banka za obnovo in razvoj je minuli ponedeljek podpisala sporazum s kranjsko tekstilno tovarno Aquasava, posel je vreden 10 milijonov mark. Delegacija Evropske banke za obnovo in razvoj je po opoldanskem podpisu pogodb o vpisu in vplačilu delnic v kranjski Merkur (o čemer smo poročali v torkovi številki) zvečer podoben sporazum sklenila tudi v kranjskem testilnem podjetju Aquasava. Gre za dve pogodbi, s katerima je Evropska banka za obnovo in razvoj vložila v Aquasavo vložila 10 milijonov mark, od tega 7 milijonov mark v ustanovni kapital, 3 milijone mark pa je posojila. V Aquasavi bodo denar namenili za investicije, zamenjali bodo stroje v proizvodnji bombažnih in poliesterskih tkanin. Potrditev kakovosti v Tovilu Kranj, okt. - Tovarna vijakov Tovil Ljubljana je za Gorenjce postala zanimiva zaradi predvidene združitve s kroparskim Plamenom. Tovil se lahko pohvali s precej boljšimi rezultati, pred kratkim jim je Slo.enski inštitut za kakovost potrdil lani pridobljeni certifikat kakovosti ISO 9001. Tovil Ljubljana letos praznuje 75-letnico obstoja, spada med manjša podjetja v koncernu Slovenske železarne, vendar uspešna. Dnevno izdelajo približno 5 milijonov kosov vijakov in jih 68 odstotkov izvozijo na zahodne trge. V zadnjih letih so so zelo povečali kakovost in produktivnost, kar jim priznavajo zahtevni kupci na ameriškem in zahodnoevropskih trgih. Izvoz je s 6.060 mark na zaposlenega v letu 1991 porasel na današnjih 47.370 mark na zaposlenega. Stroški (ne)kakovosti znašajo le 1,7 milijona prihodka. Produktivnost se je z 3,87 milijona kosov povečala na 11,24 milijona kosov na zaposlenega. Prodaja je z 26.190 mark na zaposlenega v letu 1992 porasla na 78.350 mark na zaposlenega. Dodana vrednost na zaposlenega je za 52 odstotkov večja kot znaša povprečje panoge. Sepotembra letos so dosegli rekordno mesečno proizvodnjo. Certifikat kakovosti ISO 9001 so pridobili oktobra lani za razvoj, proizvodnjo in prodajo standardnih in specialnih vijakov. Slovenski inštitut za kakovost je pred kratkim opravil prvo redno presojo in potrdil, da ustrezno vzdržujejo sistem kakovosti. KOVINOTEHNA od27.1Ct.i8.il. Blagovnica FUŽINAR M. Tita 1, tel.: 064/81-952 Nem ogoce je mogoče a u (sama LESTENCI PLAFONJERE žeod^D©©®aa od x - — PRENOSNE VARČNE ŽARNICE SVETILKE 3TI od POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Povsod težave z obrtnimi conami "Počasna hrana" na pohodu Škofja Loka, okt. - Vse gorenjske obrtne zbornice imajo probleme z zagotovitvijo zemljišč za obrtne cone, kar je ena največjih ovir za razvoj malega gospodarstva. V prostorih Območne obrtne zbornice Škofja Loka so se sestali predsedniki in sekretarji območnih obrtnih zbornic z Gorenjskega in ugotovili, da imajo povsod probleme z zagotovitvijo zemljišč za obrtne cone. Občine bi morale dolgoročno poskrbeti za zemljišča in infrastrukturno opremljena ponuditi investitorjem po sprejemljivi ceni. Ureditev tega bi bistveno pripomogla k razvoju malega gospodarstva. V občinskih prostorskih službah se postopki predolgo vlečejo, tako za novogradnje kot pri pridobivanju dovoljenj za manjše posege in obnove. Problem je v zakonodaji, zato so sklenili, da bodo sekretarji pregledah predpise in pripravili pripombe nanje. Na skladu za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih v Kranju je po novem zaposlena samo ena delavka. Sklad bo tudi v prihodnje izplačeval stroške za izobraževanje delavcem pri samostojnih podjetnikih in območnim obrtnim zbornicam, ki bodo organizirale izobraževanje po sekcijah. Gorenjske obrtne zbornice so -kot članice lokalnih koalicij vključene v ustanavljanje lokalnih pospeševalnih centrov. Prijavljali se bodo se bodo na državne in druge razpise ter tako zagotavljali sredstva za lokalna okolja, namenjena bodo predsvem specialističnemu svetovanju podjetnikom in izdelavi projektov na ravni občine. Zadnji rzapis ministrstva za gospodarske dejavnosti in ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pogojujejo pridobitev sredstev s predhodno zagotovitvijo ustreznih sredstev na lokalnih ravneh. Pred prijavo so potemtakem nujni razgovori z župani. Zbornice podpirajo ustanovitev garancijskega sklada Gorenjske, saj bo dobrodošla novost pri najemanju posojil in pridobitev garancij. Njegova ustanovitev pa bo odvisna od občin, ki bodo morale zagotoviti-100 milijonov tolarjev, prav toliko pa bo prispevala država. Območne obrtne zbornice bodo za prispevale 1,1 milijona tolarjev za opremo nove gostinske šole v Radovljici. belsad VTOSERVIS MBROZ Skupina Volksvvagen Gorenjska i& kranj- POOBIAŠČENA PRODAJA in SERVIS tcLSS£,04 CORDOBAl,4 IBIZA ©INCA TOLE DO ALHAMBRA ze za že za že za že za NAJNOVEJŠA AROSA^« 15.945 PEH mmrn nakup na kredit au porsche leasbvg 19.990 DEM 15.990 DEM 17.116 DEM 26.192 DEM 44.309 DEM PEUGEOT >HISA KAVCIC UGODNE AKCIJSEK CENE! Peugeot 1 06 od Peugeot 306 od Peugeot 306 BREAK 1,6 Peugeot 406 od Peugeot BOXER 1 Zm2 1.41 6,000 SIT 2.1 29,000 SIT 2.575,000 SIT 2.B76,000 SIT 3.089,3 1 0 SIT NUDIMO KOMPLETNO SERVISIRANJE MIUE 45 PRI KRANJU, tel., fax:064/43M42 HYUnDPI AVTO KADIVEC SUBARU p.p. 30, ŠENČUR, Tel.: 064/418-000 NOVO - AVTOMATSKA AVTOPRALNICA NOVO - UPORABA SESALCA IN ŽETONE NOVO - MENJAVA GUM NOVO - AVTOOPTIKA Pri nakupu Lantre vam podarimo gorsko kolo ali 1000 DEM fitoptot MD 97 1.500 DEM popusta v^/f*1* NOVO MD 98 že v prodaji s promocijskim popustom 1000 DEM popusta pri nakupu Sonate, Coupeja, Kombija ali Galloperja [hyunpžjev kreditT+5 STARČTŽA novo] HITRE KLEPARSKE IN UŽARSKE STORITVE Bela, 24. oktobra - Večkratno počasno uživanje hrane je v zadnjem Času vse popularnejša na Primorskem, Italijani pa so s tovrstnim načinom 'seznanjanja' s kulinariko menda že povsem zastrupljeni. Na Gorenjskem je ena prvih postojank "slow fooda" restavracija Villa Bella, kjer se tovrstni kulinarični ponudbi posvečajo ob četrtkih. Prednosti tovrstnega uživanja hrane so predvsem v njeni kvaliteti, je lažja, njeno uživanje pa je razpotegnjeno na daljši čas, prav tako pomembno pa je, da ob hrani konzumira ustrezna in kakovostna vina. Tovrstno uživanje hrane nas, kot meni Aleš Kristančič, dobesedno popelje skozi kuhinjo, izbor vin pa gostu pripoveduje neko zgodbo. Izbor vina mora gostu sam povedati, kdaj se obed stopnjuje, kdaj je lahko bolj vesel in nenazadnje, kdaj se obed tudi konča. Za uživanje ob "slow foodu" si je resda potrebno vzeti kar nekaj ur časa, vendar pa obed tako ni le zadovoljitev organskih potreb, temveč pravi dogodek. Kljub temu, da je obed 'slow fooda' sestavljen iz več hodov in da je pri vsakemu hodu v kozarcih drugo vino, gost po končanem obedu ni niti preveč sit, niti ne čuti neljubih posledic žlahtne kapljice. • U.Š. Na Infosu več kot 200 predavanj Kranj, okt. - Sejemsko izobraževalna prireditev Infos bo letos v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala od 25. do 29. novembra, prireditelji pa so že razkrili program seminarja. Na letošnjem Infosu bo na sporedu kar 144 predavanj, ki jih je pripravilo 61 podjetij, razdelili pa so jih v štiri večje sklope: rumena, modra, zelena in rdeča linija. Označevanje z barvami bo namreč omogočilo lažje spremljanje posameznih področij. Poleg tega bo tudi 79 komercialnih predavanj, zadnje dva dni pa bodo pripravili še posebna predavanja za dijake in študente. Posebej velja omeniti uvodni predavanj; na prvem bodo predstavili bonsko deklaracijo o globalnih informacijskih omrežjih držav članic EU, pridruženih članic in držav Efte, na drugem pa bo predstavnik največje svetovne programske hiše Microsoft predstavil njihov pogled na nadaljnji razvoj računalništva in informatike. Letos bodo torej pripravili več kot dvesto predavanj, zato ima prireditev že vedno izrazito izobraževalni namen. Na sejemskem delu pa se bo predstavilo 113 razstavljalcev in spet bodo morali postaviti montažni objekt na ploščadi pred Cankarjevim domom. ROS STiiREO 89.8 91.2 9 :'■■/■!■ RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN-Z VAMI SMO TUDI PONOČI Možnost osebnega obiska/ 090/41-29 090/42-38 4x Celovec 10.- Oktoberstr. 25 Lodeng. 22 St. Veifrstr. 70 Steing. 209 3x Beljak Ossiacherzeile 56b Italienerstr. 14 Maria - Gailerstr. 30 Velikovec Umfahrungsstr. 6 VVolfsberg Packerstr. Hofer MEŠETAR Ciril Prepoved uvoza prašičev Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Smrkolj je izdal dve odredbi, s katerima je prepovea3' uvoz in prevoz pošiljk domačih in divjih prašičev t izdelkov iz surovin, ki izvirajo od prašičev, iz nrV^š Županije Zagrebačke in iz italijanske regije Trentino A Adige. Za tak ukrep se je odločil zato, da bi preprečil vn klasične prašičje kuge v Slovenijo. Kvote za uvoz kmetijskih pridelkov in izdelkov Minister za ekonomske odnose in razvoj prof. dr. MarJ^j Senjur je izdal tri odredbe, ki določajo carinske kvote uvoz kmetijskih pridelkov in izdelkov. Prva odredba "°.°tu obseg carinskih kvot za uvoz kmetijskih pridelkov v ie 1977 po splošnem sporazumu o carinah in trgovini, ki &.R}-u bile razdeljene, druga določa obseg kvot za uvoz kmetijs izdelkov po začasnem sporazumu o trgovini z Evrops skupnostjo, tretja pa količine za uvoz kmetijskih izdelkov p" sporazumu o pristopu Slovenije k SrednjeevropsKen^ sporazumu o prosti trgovini (Cefta). Večina kvot se nan3 na uvoz govedi oz. govejega mesa. Denar za celostno urejanje podeželja Vlada je izdala uredbo o finančnih intervencijah # celostno urejanje podeželja in obnovo vasi za leto 19"'• uredbo namenja nekaj več kot 123 milijonov tolarjev pokritje lanskih pogodbenih obveznosti, dobrih 313 m jonov tolarjev za uresničevanje programa ministrstva \ tega 50 milijonov za sanacijo nedokončanih komasacij m milijonov za namakanje kmetijskih zemljišč) ter 72 rn jonov tolarjev nepovratnih sredstev za celostno ureja J podeželja in obnovo vasi. Največ denarja (22,6 mihj0 . namenja za uresničevanje programov CRPOV, sicer Pa,^ o ^ za komasacije (17,9 milijona) in za agromelioracije (1 • milijona). Strokovni posveti na sejmu Sadje Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni bo od 7. do novembra sejem Sadje - prvi mednarodni sejem sem < sadik, trsnih cepljenk, sadja in opreme. V času sejma bo omenu več strokovnih posvetov. Prvi dan sejma bo posvet o p' kakovostnega semena in sadilnega materiala za uspe pridelavo, drugi dan bodo poskušali odgovoriti na vPra§a.Jra je slovenski med kakovostnejši od uvoženega, 10. novem ^ bodo razpravljali o strokovnih osnovah novega zakon semenu in sadikah, zadnji dan sejma pa se bo predsta slovenska semenarska industrija. ATS ft 00 Drobljeni mak, 250 g................................. 'Vk Kokosove mrvice, 200 g............................ Kandirano sadje, - arancini ali citronat, v koščkih, 100 g.......... 'aa Pecilni prašek Belino, 6 kosov................... Vanilijev sladkor Belino, 10 kosov............. Ha Delikatesno olje Osana, pločevinka, 41.. - Sončnično olje Osana, 2 I...................... S Delikatesna margarina Osana, 250 g....... Delikatesna ali sončnična - qq margarina Bellasan, 500 g.........................j aA Jedilna čokolada Bella, 400 g................1 Ah Adventni koledar z mlečno čokolado, 75 g... Miklavž iz mlečne čokolade, 150 g............V#" Miklavž in parklji - qa iz mlečne čokolade, 80 g...........................Ofl Živalice iz pliša, polnjene s sladkarijami.. 5¥#» Nagrobne sveče, 4 kosi.............................J Apostolska lučka, dva kosa......................* 'Z* Oljenka, 1 kos............................................ UPOŠTEVAJTE, DA SO NAVEDENI IZDEL& V ZALOGI LE NEKAJ ČASA (do prodajej- CENE SO V BRUTO in VKLJUČUJEJO VSE 0A ^ hAukmmmaaUm ct/vt su v uhu tu m vkljuuujlju POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak__ Pošta Slovenije in Gorenjska banka sta se dogovorili Bančno poslovanje na poštah po starem ^'»nj, 23. okt. - Gorenjska banka se je s Pošto Slovenije 2jroma Poštno banko Slovenije dogovorila, da do Malj nega ostaja poslovanje na vseh poštah za komitente b°renjske banke po starem. Dogovor je začel veljati 23. oktobra, kar pomeni, da °rnitenti Gorenjske banke še naprej lahko opravljajo oritve s tekočimi računi in hranilnimi knjižicami na vseh P°stah v Sloveniji. S tem dnem je bil namreč na območju Poslovne enote Kranj predviden prenos plačilnega prometa s oste Slovenije na Poštno banko Slovenije, v naslednjih esecih pa postopoma tudi drugod po Sloveniji. Zaradi star°V°ra ta^° Za komitente Gorenjske banke ostaja vse po sJm zaP^eta ie prišlo po dogovoru bank o medsebojnem delovanju pri poslovanju s tekočimi računi in hranilnimi njižicami, v kateremu je v okviru bančnega združenja Pnstopila večina bank. Med njimi je tudi Gorenjska banka, ^ogovor pa je začel veljati 16. oktobra. Dogovor omogoča, da Plačilom provizije lahko komitenti vseh bank dvigajo in polagajo gotovino na hranilne knjižice in tekoče račun tudi ba^t mati^ne banke, to je na vseh bankah in prek Poštne nke Slovenije na vseh poštah v Sloveniji. . vendar Pošta Slovenije in Poštna banka Slovenije v tem cnutku ne želita podpisati tega dogovora. Praktično to jj. meni, da se s prenosom plačilnega prometa s Pošte 0venije na Poštno banko Slovenije avtomatično prekinejo jj0^^, po katerih so lastniki hranilnih knjižic in tekočih Unov bank opravljali storitve na bančnih okencih. Pri SHP mesečno stanje posojila p J^.anJ' 24' oktobra - Vsi posojilojemalci, ki imajo kredit najet 0jj j0venski hranilnici in posojilnici (SHP) iz Kranja, se lahko odni * ° met* dvema načinoma odplačila. Prvi je obročno tem r VanJe> P" katerem se kredit revalorizira na osnovi glav ^ obrestne mere (TOM). Posebnost je v tem, da SHP obr ni^° kredita odteguje posojilojemalcu pri plači, medtem ko n ,es^ komitent plačuje mesečno s položnico. Ob tem dobi zelo ^^fto specifikacijo o stanju posojila, preostanku glavnice, Pouh tmn vmesnih odplačilih in plačanih obrestih. Kot £ udarja ravnatelj SHP Domen Malenšek, ima stranka tako o natančen vpogled v stanje svojega kredita, krerflu pa se lahko odloči tudi za anuitetno odplačevanje nem*!?-' katerem se °b najemu naredi amortizacijski načrt v anift mar^ari- Posojilojemalec ves čas plačuje enake am •6 w-< markah, preračunanih v tolarje na dan plačila. V a °rtlZacijskem načrtu je natančno opredelje •tete predstavlja glavnica in koliko obresti. Slovenski turizem v celovškem Gerngrossu Kranj, okt. - Center za promocijo turizma Slovenije ta teden prvič predstavlja slovenski turizem na ameriški borzi potovalne industrije. V celovškem trgovskem centru Gern-gross pa bo predstavitev potekala od 3. do 8. novembra. Slovenski turizem se prvič predstavlja na turistični borzi izven Evrope, za predstavitev so se odločili, ker pri nas narašča število ameriških gostov. Borza ameriške potovalne industrije poteka v Orlandu, predstavlja se 250 razstavljalcev, poleg Centra za promocijo turizma Slovenije se predstavljata slovenski potovalni agenciji Kompas Turizem in Kompas Holidavs ter Slovenska potovalna agencije v New Yorku in ameriško-slovenska Kollander iz Clevelanda. Slovenijo ie lani obiskalo 13.700 ameriških turistov, v letošnjih prvih devetih mesecih jih je bilo za 19 odstotkov več. V celovški trgovski hiši Gerngross bo predstavitev slovenskega turizma potekala od 3. do 8. novembra. Poudarek bo na predzimskem času, ko ljudje odločajo, kje bodo preživeli zimski oddih. V pritličju se bo predstavljal Center za promocijo turizma Slovenije, v prvem nadstropju bodo predstavili slovenska vina, naravna zdravilišča in igralništvo v Sloveniji. Casino Bled bo obiskovalce povabil k igri Black jack - za stavo enega šilinga -izkupiček pa bo šel v humanitarne namene. V drugem nadstropju bo keramičarsko delavnico predstavila Barbara Plevnik iz Ljubljane, v podpritličju pa bodo predstavili zelene-aktivne športe podjetja Soča-Raft. Pripravili bodo tudi ribniški dan. Gerngross na osrednjem celovškem trgu (Domplatz) je največji trgovski center na avstrijskem Koroškem, odprli so ga marca letos in predstavlja prestižno nakupovalno točko Celovca. Gostinsko turistični zbor Kranj, okt. - Termah Čatež so 22. in 23. oktobra pripravili 44. gostinsko turistični zbor, ki ga je spremljalo več gostinskih tekmovanj. -KOLIKO JE VREDEN TOLAR i eno, kolikšen del U. P. V hotelu Terme in v razstavnem šotoru se je predstavilo 30 izdelovalcev in prodajalcev gostinske opreme, gostinskega drobnega inventarja, oblek, čistil, živil m pijač. V znanju seje pomerilo 69 učencev gostinskih turističnih šol in 226 zaposlenih v gostinstvu in turizmu. V Termah Čatež so 21. oktobra odprli poslovno središče in center za oddih, lepoto in zdravje, naložba je znašala 600 milijonov tolarjev. Z njo so obogatili ponudbo, gostje bodo lahko izbirali med različnimi zdravstvenimi in rekreacijski- nakup in prodaja vrednostnih papirjev prenosi lastništva delnic v KDD odkup delnic iz privatizacije, tudi delnic skladov Gorenjska borzno posredniška družba =ljanje s finalnim premoženjem Koroška 33, 4000 Kranj, Slovenija • izjemna priložnost za nakup delnic serije B TeL: +386 064 361-300 361-301 "VARNOST, STROKOVNOST, DONOSNOST" Fax: +386 064 211-aoy CERTIFIKATI, DELNICE, OBVEZNICE... Kaj? Kako? Zakaj? (30. del) Jato kot vsak mesec vam tudi v oktobru sporočamo odkupne cene za delnice serije B in *a delnice, ki še ne kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Ime Podjetja/razred delnice Cene delnice v SIT Aerodrom Ljubljana B Color B Color G Droga Portorož B Emona obala B Etol Celje B Fructal Ajdovščina B Fructal Ajdovščina G Gorenje G Gorenjski sejem G Gorenjski tisk B Grand hotel Union B Grand hotel Union G Helios serija B Hoteli Palače B interevropa C Interevropa G, B intertrade ITS G istrabenz B Kolinska C _ _ R Kompas hoteli Kranjska Gora d KrkaB Loka B Luka Koper B M banka N Merkur Kranj C MIP Nova Gorica G Mlinotest Ajdovščina G Petrol B Pivovarna Laško B Pivovarna Laško G Pivovarna Union B Pivovarna Union G Sava B |ava G Spečerija Bled G Telekom Slovenije B Termo Škotja Loka B TP Marina Portorož B Živila Kranj 1.250,00 2.800,00 4.000,00 30.200,00 2.100,00 12.000,00 1.520,00 1.680,00 1.100,00 700,00 900,00 1.000,00 1.500,00 22.000,00 650,00 1.800,00 1.850,00 700,00 2.480,00 1.700,00 1.500,00 18.560,00 750,00 1.800,00 12.000,00 9.300,00 1.160,00 400,00 18.550,00 3.300,00 3.800,00 27.000,00 32.700,00 5.920,00 6.920,00 1.600,00 7.500,00 1.500,00 6.500,00 7.000,00 Tečaji se prilagajajo ponudbi in povpraševanju in se spreminjajo. Vabimo vas, da nam vprašanja na naslovno temo pošljeta po pošti na naslov Gorenjskega glasa, za rubriko CERTIFIKATI, DELNICE... ali po telefonu vsak torek In petek od 14.00 do 14.30 ure številka 064/360-600 in 361-300. Ani Klemenčič, borzna posrednica mi storitvami. Do leta 2000 so predvidene še naložbe v vrednosti 25 do 30 milijonov mark. Postaviti nameravajo pokriti "trg Čatež" s trgovinami, restavracijami, zabaviščnim delom vodometi, favno in floro ter s prostorom za pitje termalne vode. Letos mineva dvesto let, odkar so v Čatežu odkrili termalne vrelce. Vodstvo Abanke popolno Kranj, 23. okt. - Nadzorni svet Abanke je na predlog predsednika uprave Aljoše Tomaža za podpredsednika uprave imenoval Bogomira Kosa in Vita Verstovška. Za dobo petih let sta bila za podpredsednika imenovana magister ekonomije Bogomir Kos in diplomirani ekonomist Vito Verstovšek, pod pogojem, da k temu imenovanju izda soglasje tudi Banka Slovenije. Nova uprava naj bi začela delati v začetku decembra. Bogomir Kos, nekdanji namestnik guvernerja Banke Slovenije in namestnik združenja bank, je ob imenovanju poudaril potrebo po doseganju višje kvalitete in konkurenčnosti banke. Vito Verstovšek, ki je bil včasih zaposlenih v Novi Ljubljanski banki, pa je podal usmeritve za nadaljnjo rast in posodobitev posameznih področij banke. KKANI, 23. 10.1997 NMCUFffl/ttODAINI IN AKUPNVTOODAINll NAXlWlTOODAJN1 : VEDEŽEVANJE 090 44 69 ' TKI/NAM VIHI^IVAIKI TANIA IN M "A p8uuK!?,29&4438 ODZIVNIK ^06^,09075 05 MENJALNICA 1 DEM 1ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) AVAL Bled AVAL Kranjska gora BANKA CREDITANSTALT d.d. 4 EROS(Stari Mavr), Kranj GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA LON, d.d.Kranj HKSVIgred Medvode HIDA-titnica Ljubljana HRAM ROŽICE Mengeš IURIKA Jesenice INVEST Škotja Loka KREKOVA BANKA p.e. Šk.Loka LEMA Kranj LJUDSKA BANKA d.d., Lj M1KEL Stražisce NEPOS(Šk. Loka, Trata) NOVA LB Kamnik, Medvode, šk Loka 94,41 94,05 94,70 94,20 94,40 93,80 94,30 94,00 94,45 94,43 94,40 94,45 94,10 94,40 94,25 94,80 94,65 95,00 94,75 94,80 94,55 94,63 94J80 94,68 94,70 94,70 94,65 13,35 13,53 741-220 ttl-OJf 13,20 13,60 9,58 9,78 PBS d.d. (na vseh poštah) PRIMUS Medvode ROBSON Mengeš SHP-Slov. hran. in pos. Kranj SKB (Kranj, Radovljica, šk Loka) SLOVENUATURIST Boh. Bistrica SLOVENUATURIST Jesenka SZKB Blag. mesto Žiri SUM Kranj TALON Upxa* Trnu, Sk.Lota, Zg. Btnji TENTOURS Domžale TR0P1CAL Kamnik - Bakovnik UBKSkloka VVILFAN JESENICE supermaiket UN10N VVtLFAN Kranj VVILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tr« POVPREČNI nČAJ NI PODATKOV 94,45 94,65 94,91 94,90 94,65 94,70 94,70 94,70 92,40 94,40 94,40 94,30 94,10 93,80 94,30 94,00 94,40 94,00 94,50 94,25 94,70 94,95 94,80 94,70 94,65 94,75 94,18 94,74 13,43 13,50 13,45 13,50 13,42 13,47 13,45 13,42 13,46 13,43 13,51 13,43 13,62 13,55 13,43 13,45 13,43 13,45 13,44 13,48 13,38 13,42 13,30 13,55 13,41 13,44 13,36 13,48 •«2-m 360-260 704-040 S3-I16 13,24 13,47 13.36 13,06 13,35 13,00 13,39 13,37 13,35 13,39 13,30 13,36 13,32 13,39 13,41 11,55 13,36 13,40 13,35 13,32 13,06 13,35 13,15 9,40 9,60 9,22 9,60 9,50 9,67 9,66 9,62 9,59 9,55 9,64 9,54 9,67 9,67 8,80 9,60 9,64 9,55 9,55 9,22 9,60 9,35 9,65 9,60 9,67 9,60 9,90 9,70 10,12 9,70 9,80 9,70 9,75 9,78 9,74 9,70 9,73 9,74 9,75 9,96 9,80 9,70 9,74 9,70 9,70 9,75 10,05 9,79 9,90 9,73 9,77 9,53 9,79 Pri Šp.iroveu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 13,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo m povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.:360-260 P.E. JESENICE supermarket UNION tel.:862-696 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.:064/704-040 P.E. TRŽIČ klet Veletekstil tel.:53-816 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD KRANJ OBVESTILA Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Kranj, ' obvešča vse PRAVNE OSEBE na območju izpostav škofja Loka in Tržič, da od 3. novembra dalje, posluje v novih prostorih. Novi naslov za pravne osebe na območju izpostave Škofja Loks je: MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD KRANJ Izpostava ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg 8 4220 ŠKOFJA LOKA Novi številki telefona in faxa sta naslednji: telefon: 62 40 66, fax: 62 41 72 Novi naslov za pravne osebe na območju izpostave Tržič je: MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD KRANJ Izpostava TRŽIČ Predilniška c. 14 p.p. 95 4290 TRŽIČ Nove številke telefonov In faxa so naslednje: telefon: 53 146 53546 53 548 fax: 53 247 Istočasno Davčni urad Kranj obvešča vse pravne In fizične osebe, da od 3. novembra dalje v vseh izpostavah v Kranju, škofji Loki, Radovljici, Tržiču in Jesenicah, velja nov delovni čas za poslovanje s strankami. Uradne ure za stranke bodo: ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure ob sredah od 8. do 12. ure ter od 14. do 16. ure. Delovni čas davčnih kontrolorjev na izpostavah Kranj, Radovljica, Jesenice, ki opravljajo delo v ekspoziturah Agencije za plačilni promet v Kranju, Radovljici in Jesenicah, ostaja nespremenjen, tj. od 8. do13. ure. Cilka Habjan Zivlakovič, l.r. v.d. direktorja KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Gozdovi po žledolomu Pomanjkanje denarja povzroča negotovost Kranjska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije je doslej za sanacijo poškodovanih gozdov prejela 76 milijonov tolarjev, za uspešno nadaljevanje pa bi letos potrebovala še 56 milijonov. Ker nima zagotovila, da bo toliko denarja tudi dejansko dobila, so s tem v negotovosti tudi lastniki gozdov, ki pričakujejo državno sofinanciranje sanacijskih del. Kot je povedal vodja kranjske območne enote Franček Kolbl, je žled po gozdarskih ocenah v gozdovih na območju tržiške ter nekdanje kranjske in škofjeloške občine poškodoval okoli 334 tisoč kubičnih metrov drevja (148 tisoč kubičnih metrov iglavcev in 186 tisoč kubi-kov listavcev), gozdarji pa so do konca septembra tudi dejansko ugotovili 199 tisoč kubičnih metrov poškodovanega drevja. Ujma je najbolj prizadela gozdove na območju krajevnih enot Škofja Loka, Železniki in Kranj. V škofjeloški enoti je po gozdnogospodarskem načrtu možno posekati na leto največ 39 tisoč kubičnih metrov drevja, po sanacijskem načrtu je poškodovanega okoli 170 tisoč kubičnih metrov, končna številka pa bo zanesljivo presegla mejo 200 tisoč kubičnih metrov. Na območju krajevne enote Železniki je žled poškodoval okoli 65 tisoč kubičnih metrov drevja ali 30 tisoč kubikov več od največjega možnega letnega poseka. Podobno je bilo na območju kranjske enote, tudi tu je količina poškodovanega drevja (64 tisoč) presegla največji možni letni posek vrednost sanacijskih del ocenjena na 264 milijonov tolarjev. Doslej so iz državne proračunske rezerve prejeli nekaj več kot 76 milijonov tolarjev, od katerih so jih do 3. oktobra porabili 59,6 milijona. Denar so na podlagi navodil centralne enote namenili za sofinanciranje preventivno varstvenih del, naravne ali umetne obnove gozdov, novogradnje in obnove gozdnih vlak ter višjih stroškov poseka in spravila lesa. Po sanacijskem načrtu bi bilo za posek in spravilo poškodovanega drevja treba zgraditi 83 kilometrov novih vlak in jih 85 kilometrov obnoviti, do konca avgusta pa so lastniki s strokovno pomočjo zavoda in denarno podporo države zgradili 54 kilometrov novih vlak, obnovili pa so jih 25 kilometrov. V zavodu so zaprosili še (48.400 kubičnih metrov). Koliko poškodovanega drevja je že dejansko pospravljeno, v zavodu za zdaj ne upajo ocenjevati ali napovedovati. Vsaj približno oceno bodo lahko dali spomladi, ko bodo ponovno pregledali poškodovane gozdove. Državna pomoč lastnikom gozdov Po sanacijskem načrtu, ki so ga v zavodu pripravili marca letos, je Lubadar je v upadanju Lubadar, ki je najbolj prizadel gozdove v okolici Kranja, je v upadanju. Dovolj pove le podatek, da je bilo do konca letošnjega septembra med 249 tisoč kubičnimi metri evidentiranega poseka lesa le 4.200 kubičnih metrov lubadark. Prihodnje leto pričakujejo velike teiave z lubadarjem na območju krajevnih enot Poljane, Železniki in Škofja Loka. Čeprav je najboljše "orožje" zoper lubadarja čimprejšnje spravilo poškodovanega drevja in vzpostavitev gozdnega reda, pa so v zavodu kljub temu v programu za leto 1998 predvideli dodatne preventivne ukrepe. za dodatnih 55,6 milijona tolarjev denarja, ki bi ga letos potrebovali za uspešno nadaljevanje sanacije. Letošnji predlog državnega proračuna sicer predvideva za odpravljanje posledic škode dodatna sredstva, vendar bi v zavodu radi čimprej zvedeli, ali lahko računajo na fa denar ali ne. Odgovor potrebujejo predvsem zato, da ne bi puščali v negotovosti lastnikov gozdov, ki pričakujejo državno sofinanciranje sanacijskih del. Zamuda pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov Čeprav je delo usmerjeno predvsem na poškodovane gozdove, v zavodu opravljajo tudi redne naloge. Kot je povedal vodja enote Franček Kolbl, so pripravili gozdnogospodarske načrte za enote Tržič, Besnica in Železniki, ki jih je svet zavoda že tudi sprejel in potrdil. Pri vzdrževanju gozdnih cest so doslej porabili polovico razpoložljivega denarja, problem pa je v tem, da država zaradi nesprejetega proračuna še ni prispevala svojega deleža. Izdelava gozdnogojitvenih načrtov poteka zadovoljivo, vendar zaradi dveh zaporednih ujm dela ne bodo končali do konca junija prihodnje leto, kot veleva zakon o gozdovih. • C. Zaplotnik Agencije Vas ni več Turistične kmetije bodo ustanovile združenje Kranj - Iniciativni odbor za ustanovitev Združenja slovenskih turističnih kmetij vabi predstavnike turističnih kmetij, ki že delujejo ali se na to šele pripravljajo, na ustanovni zbor združenja 4. novembra v Zrečah. Po občnem zboru bo tudi predstavitev ponudbe turističnih kmetij po regijah. Gorenjska kmetijska svetovalna služba bo za udeležence z Gorenjskega pripravila avtobusni prevoz. Prijave sprejema do četrtka, 30. oktobra, na sedežu službe v Kranju (tel. št.: 242-736, Lidija Pogačar), v Tržiču (58-701, Milena Črv), na Bledu (748-0027, Majda Loncnar) in v Škofji Loki (620-580, Vanja Bajd). Cena prevoza in kosila je 2.200 tolarjev. Gorenjci si bodo za zaključek ogledali še turistično kmetijo Mernik na Zreškem Pohorju. V Sloveniji je štiristo kmetij, ki se že ukvarjajo s stacionarnim in izletniškim turizmom, še približno tristo kmetij pa se na to dejavnost pripravlja. Ker je šla agencija Vas, ki je skrbela za promocijo večine turističnih kmetij na slovenskem in tujem trgu, v stečaj, so kmetije ostale prepuščene same sebi in lastni iznajdljivosti. V takšnih okoliščinah so turistične kmetije s celjskega območja dale pobudo za ustanovitev Združenja slovenskih turističnih kmetij, pobudo pa je podprl tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Iniciativni odbor za ustanovitev združenja se je sestal že nekajkrat in je na podlagi pripomb iz regij že oblikoval statut združenja in predlog programa za prihodnje leto. • CZ. Gartnarjev nožni cepin Vsega sta kriva žled in bolečina v križu Joža Gartnar z Javornika zelo rad hodi na Jošta, letos je bil na njem že več kot štiristokrat. Na enem °& pohodov mu je šinilo v glavo, da bi naredil nožni cepin, s katerim bi si v gozdu precej olajšal delo. dkla; Javornik - Na Gartnarjevi kmetiji, ki obsega devet hektarjev zemlje, od tega je nekaj več kot štiri hektarje gozda, se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi. Redijo pet goved. Veliko dela je v gozdu, kjer sta jim sneg in žled v zadnjih dveh letih poškodovala okoli sto kubičnih metrov drevja in še precej mladja. Imajo tudi živilsko trgovino in kmetijo odprtih vrat Pr' Pere. Ko so Joža ob lanskem božiču "napadle" močne bolečine v križu, se je "vzel v roke" in je začel veliko hoditi na Jošta ter razmišljati o tem, kako bi si olajšal delo v gozdu. Na enem od pohodov na hrib (letos je bil na njem že več kot štiristokrat) mu je šinila v glavo zamisel, da bi naredil nožni cepin za privzdigovanje ležeče drobne hlodovine. V svoji priročni delavnici je zamisel hitro uresničil. Ko je pripomoček že nekaj časa uporabljal pri delu v gozdu, so mu svetovali, da naj novost zaščiti in tudi patentira. To je tudi storil in izum prijavil patentni pisarni republiškega urada za intelektualno lastnino. Pa ne le to! Poiskal je izdelovalca, samostojnega podjetnika Leopolda Oblaka iz Sentjošta pri Horjulu, ki je cepin še nekoliko priredil in ga ponudil trgu. Na Gorenjskem ga je možno kupiti v več trgovinah s kmetijsko gozdarsko opremo, stane pa 4.300 tolarjev. -M-KŽK, KRANJ- tel.:064/212-737 PO/EBNA PONUDBA OB DNEVU MRTVIH V naših cvetličarnah že sprejemamo naročila za aranžmaje ob dnevu mrtvih* Za vsa naročila, ki bodo plačana do vključno 26- oktobra, nudimo 10% AURIN POPUST. brez zamudnega poc . danja debel v bliž'1" reza. Žagar cepin z nog0 zabode pod ležeče deblo-pritisne stopalo do tal f tem vzdigne deblo od w •n že lahko žaga. Izumiteljska žilica Da Joža "skriva" J sebi nekaj izumitelji Klice, kažejo tudi tfiW teri drugi pripomočki w kmetiji. Ko je imel taW Nožni cepin In kakšna je njegova uporabnost? Kmetje in gozdni delavci si pri prežagovanju drobnejših debel pomagajo s podkladanjem že odžaganih kosov ali drugih predmetov pod mesto žaganja. Če je žagar brez pomočnika, mora ob vsakemu premikanju predmeta za podkladanje postaviti žago na tla, jo ponovno vzeti v roke - in tako dalje. Nožni cepin omogoča Žagarju razža-govanje ležečih drobnih debel razpokane roke, da * njimi ni več mogel ptv pravljati krme, je tal™ klešče za stiskanje kuhanega vročega ali mrzW krompirja, repe in kol&' abe. Pripomoček bo dal patentirati, skušal pa b° tudi poiskati izdelovalca, Posebnost v Gartnarje* gozdarski opremi je tu* ^ladač za nakladanje les?- tem. 50 Njegova prednost je je zelo lahek (tehta okoh kilogramov) in da ga je &° goče namestiti na vsako m3' prirejeno prikolico. Doslej}6, njim sam naložil že okoh* kubičnih metrov hlodov, & belih od 30 do 50 centivn^ in dolgih tudi osem metr° Izdelal ga je sam in vedno izpopolnjuje, mora predvsem dovolj vitlo. • C. Zaplotnik vam0 Joža Gartnar Nožni cepin je kot dereza Nožni cepin je zasnovan kot nekakšna dereza brez spodnjih zob, ki jo je, kot že ime pove, mogoče z jermeni ali kako drugače zelo hitro namestiti na nogo oz. na čevelj. Spredaj ima ukrivljen lok za privzdigovanje debel od tal. kmetij Predavanje Kisanje zelja in repe Kranj - Društvo kmečkih Žena Kranj in - ^ svetovalna služba vabita v ponedeljek, 27. oktobra, n3 uri na Srednjo mlekarsko in kmetijsko Šolo £r,Jte o predavanje dr. Janeza Hribarja z Biotehniške faku fla kisanju zelja in repe. Predavatelj bo opoz° ^3 najpomembnejše napake in povedal, na kaj Je^^, paziti pri rezanju, soljenju, obtežitvi in zorenju. * Aranžmaje lahko naročite v cvetličarni AURA, tel.: 212-737, cvetličarni MAJA, tel.: 325-787 in cvetličarni PINO, tel.: 311-600 Petek, 24. oktobra 1997 DEŽURNI NOVINAR 27. STRAN • GORENJSKI GLAS pogovor s starši izginulega žirovskega avtoprevoznika Hermana Strela "Poiščejo naj kamion in našli bodo tudi Hermana!" Tako pravi Hermanov oče, ki še vedno upa, da bodo Hermana vendarle našli živega. Skupaj z 1 P°tihem želita, da bi truplo, ki so ga našli ob Blatnem jezeru ne bilo Hermanovo. Zabreznica, 23. oktobra -Herman Strel se je osemnajstega avgusta s tovornjakom odpravil na vožnjo proti Ce-čeniji. Tja naj bi s še enim tovornjakarjem prepeljala bager ter nekaj delov zanj. Kot seje izkazalo kasneje, sta se voznika kmalu razšla, za Hermanom pa se ie izgubila vsaka sled. Ob Bletnem jeseni so našli njegovo prikolico s tovorom, vlačilca pa še vedno niso našli, prav tako pa ostaja zaenkrat še nejasno, ali je truplo neznanca, ki so ga madžarski policisti našli ob bltatnem jezeru Herman, ^uplo naj bi bilo po neuradnih informacijah delno iznakaženo, prav tako pa se je *e začelo razkrajati. V sredo so kranjski kriminalisti staršema prinesli seznam stvari, •o so jih našli ob truplu, žal pa jaradi odsotnosti načelnika Kriminalistične službe Sladica uradnih informacij o le teh msmo mogli dobiti. Kot nam je povedala Her-manova mama, se je na pot Proti Čečeniji odpravil 18. avgusta popoldne. Na pot Proti Rusiji se je odpravil že [učkolikokrat poprej. Od odhoda so minevali dnevi, starša Pa sta iz dneva v dan težje čakala njegov sicer obvezni telefonski klic. "Kadarkoli in kamorkoli se je odpravfil, vedno je redno klical do-!!J?v'"pripoveduje mama. Ko je minilo deset dni, sem r« tvit it- i v/i s 7/0»tfor t ) lislei S f*i - J ■i i^r>t t) \f. tfft , >'•>/■- Herman Strel Hermana kdo skušal ubiti zaradi denarja. Pa tudi če je šlo za roparje, bi ti lahko le vzeli denar, sina pa pustili pri miru. Njegova usoda ostaja uganka Po nepreverjenih informa- I cijah, naj bi Herman na pot i odšel s še enim slovenskim prevoznikom. Slednji naj bi prevažal bager, Herman pa še nekaj delov. Prevoz naj bi jima priskrbeli v podjetju Cem Tir iz Vrtojbe, za prihodnjo številko pa bomo -- _ I priskrbeli izjavo enega od predstavnikov podjetja. Tren-ostaja skrivnost, starša pa utno so še zadnji upi družine prav zato, ker tovornjaka še Hermana Strela uprti v ob-niso našli, potihem upata, da dukcijo ob blatnem jezeru je Herman vendarle še živ. najdenega trupla. V sredo so "Najprej naj najdejo tovorn- kranjski kriminalisti staršema jak, in takrat bodo zagotovo prinesli seznam stvari najde-našli tudi Hermana!" je med nih pri truplu, tokrat objavl-pogovorom večkrat poudaril jamo fotografijo dokumenta, oče. "Tovornjak se ne more žal pa zaradi odsotnosti na-enostavno vdreti v zemljo, čelnika sladica o slednem še enkrat se bo moral pojaviti, nismo uspeli dobiti ustrezne saj ga niti registrirati ne bo izjave. Kot smo skušali raz-mogle nihče, ker je ukraden, brati iz dokumenta, naj bi Vprašam pa se, kdo nam bo madžarski kriminalisti našli to plačal, Za tovornjak že ruski potni list, pa fotokopijo lahko plača zavarovalnica, dopisa, nekaj listkov in vizit-izgube sina pa ne more nihče ko. Dokončni odgovor o tem, poplačati." če je truplo najdeno ob Hermanova mati, ki ji je Blatnem jezeru res truplo izginotje sina še bolj poslat)- Hermana Strela bo pač po-šalo zdravje, pa se sprašuje, trebno počakati na rezultate kaj, če sploh kaj, je zagrešil obdukcije. Pri slednji pa Do Herman, da se je nekomu nezanemarljivo vlogo zagoto- bi takrat še ne bilo prepozno, saj je vsako težavo in problem treba rešiti takoj, ko se r,.=^ satira limrš« ■Pfjv.tako ulvarja s prevoz- poznali, če pa.je on, bi pa nič sumljivega, ni bilmamil, ;^f/Vff^™^eta ništvom. rekla, nai ere na vendarle lahko bil še živ." ki so jih sicer našli pri prelomil. KOI,pnpoveoujc _ >recejšnjem številu slovens- pret-, kih in gorenjskih avtoprevoz- -«., i^ivia, naj gre Poučijo in javi, da ga pogre- «RAl S££5S °nSd°a Kam je izginil iovomjak? „iko^S "Jabo ie ' resda N* malo Samo Res To, V2 parkirnem pros- imeUorazmeriK, vehto tog, 1«. da je običaino za Dot tia in toru stoji samo prikolica, je no denarja, približno tri tisoč >i rabil doorn ova tedna staršema poveda/ tisti, ki je „5ark, kolikor sicer stane pot V..i •* -t ______ ^v«/l/i nricU rhp I « ol/nm rav n /1 'A I P.P. Tiri starša, se je minulo soboto o morebitni nesrečni Hermano-vi usodi dokončno želel prepričati tudi njegov brat ter se odpeljal na Madžarsko, vendar pa so madžarski možje '*zaj rabil d6bra dva tedna, staršema poveoai usu, ki je marK, koiikoi postave njegove prošnje po yendar pa je vedno klical Hermanu menda priskrbel s tovornjakom tako daleč na ^^^f^^ domov. Tokrat pa ni poklical vožnjo. Zakaj je Herman Vzhod in nazaj. Starša mem: identifikaciji zavrnit^ n>ti enkrat! Sama menim, da odklopil vlačilca, zaenkrat ta, da je malo verjetno, da bi Nepričakovano veliko zanimanje za cepljenje proti gripi Prva pošiljka cepiva že posla Zavod za zdravstveno varstvo Kranj je od 8. oktobra razdelil kar 5500 doz cepiva, novo P°s>ljko pričakujejo po 3. novembru. Kranj, 24. oktobra - Gripa, ta nadležna bolezen zimskega časa, pri sicer zdravih odraslih ljudeh običajno mine brez posledic. Za starejše (nad 60 let) ter ljudi s kroničnimi obolenji dihal in srca pa utegne biti nevarne. Prav tem rizičnim skupinam zdravniki posebej priporočajo cepljenje proti gripi. Na Gorenjskem se je v Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj, zdravstvenih domovih, zasebnih ambulantah ter domovih za ostarele cepljenje začelo 8. oktobra, zanimivo pa je, da je vseh 5500 doz ze pošlo. Kot pravi direktorica Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj dr. Marija Seljak, so letos naročili celo nekaj več cepiva kot so ga porabili |ani, pa vendar se je zgodi-'°. da ga je v pičlih dveh tednih zmanjkalo. Zanimanje za cepljenje je letos Druge stane cepljenje 1300 tolarjev. Letošnje cepivo je glede na pričakovani virus gripe določila Svetovna zdravstvena organizacija. V Sloveniji so ga naročili "je za cepljenje je letos 70.000 doz in večinoma nadpovprečno. Novo pošilj- povsod že ostali brez njega. *° cepiva pričakujejo po 3. Za zdaj še niti pri nas, niti novembru. iz sosednjih dežel ne poro- , ^a rizične skupine bolni- čajo o množičnih pojavil *0v stroške cepiva krije gripe. Epidemije se običaj-zdravstvena zavarovalnica, So začnejo od konca novem- perature (d pko da le-ti za injekcijo bra in poležejo do konca zija), mraz cepljenje še dovolj, priporočajo pa ga vsem, še posebej rizičnim skupinam ljudi. Cepljenje ščiti proti virusu, ki ga cepivo vsebuje, seveda pa s tem ni rečeno, da bo zima za vse minila brez takšne ali drugačne viroze ali zgolj nadležnega prehlada mišicah, suhim kašljem, pekočimi bolečinami v očeh, lahko jo spremlja tudi hripa-vost. Vročina se največkrat poleže v treh do štirih dneh, redko šele po sedmih, ko bolezen mine. Učinkovitega zdravila proti gripi ni. Zdravniki priporočajo počitek, čim več tekočine m zdravila za zbijanje telesne temperature. Aspirin otrokom in mladoletnikom odsvetujejo, odrasli si lahko pomagajo z njim. Predvsem pa je, posebej poudarja dr. Seljakova, treba v posteljo; ker je "pošteno" gripo težko preboleti v stoje pa tudi zato, da bolnik z virusom prizanese drugim okoli sebe. Na Gorenjskem je torej letos zanimanje za cepljenje proti gripi nenavadno množično. Zaupajo mu ljudje vseh starosti, nanj prihajajo tako starejši kot otroci. Zanimivo je, da so nekateri podjetniki pripeljali cepit ,: so, od za Gripa se običajno začne z svoje delavce^ Izračunali so, nenadnim ajo le 500 injekcij« tolarjev. bra in poležejo februarja. Torej je časa za porastom tem- da je cepivo cenejše lo 40 stopinj Ce- enotedenske odsotnosti jzija), mrazenjem, glavobo- poslenih, ki bi se jih polotil lom, močnimi bolečinami v virug gripe. • H. Jelovčan V Žireh praznujejo Žiri, 23. oktobra - Včerajšnji dan je v Žireh minil v znamenju spomina na odhod okupatorja pred štiriinpetdesetimi leti. Tako so se ob dvanajsti uri v gostilni Pri županu zbrali še iicveči borci jurišnega bataljona 31. divizije, od koder je tudi naša zgornja slika. Borci jurišnega bataljona, danes jih livi še 45, so Ivana Lebana, prvega komandanta bataljona, izvolili za svojega novega predsednika, obenem pa zahtevali, da Žirovci ta dan ponovno sprejmejo za svoj občinski praznik. Najbolj svečano pa je bilo zagotovo ob četrti uri popoldne, ko so svečano proslavili obnovo spomenika Irtvam Narodnoosvobodilnega boja pred lirovsko šolo. Spomenik so postavili leta 1964, letos pa so ga le drugič zapored popolnoma obnovili. Obnovo je v aobršnji meri podprla tudi občina Žiri. Praznovanja so končali v večnamenskem prostoru osnovne šole, kjer so na okrogli mizi razpravljali o pomenu 23. oktobra 1943 za Žiri ter tako ponovno poudarili njegovo, po mnenju borcev v zadnjem času preveč zapostavljeno vlogo. • U.S. OBČINA CERKLJE URAD ŽUPANA IN KMETIJSKA KOMISIJA Ul. Franca Barleta 23, Cerklje OBVESTILO ŽUPANA IN KOMISIJE ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA pri občini Cerklje na Gorenjskem Vse kmete obveščamo, da kmetijska komisija občine Cerklje za leto 1997 razpisuje naslednje subvencije: 1. Osemenjevanje krav za višinsko in gorsko področje 65 %, nižina 40 % 2. Osemenjevanje svinj - 50 % 3. Regresiranje semenske pšenice - 10 SIT/kg 4. Stroške prepisa zemlje ob nakupu kmetijske zemlje za obdelovanje - 50 % 5. Analiza zemlje in krme - 70 % 6. Stroški nabave KZ Cerklje kalcinala v višini 2 tolarjev 7.Sub\*",ncioniranje obrestne mere za prejete kredite - turizem 1.200.000,00 SIT - kmetijstvo 1.200.000,00 SIT Za subvencioniranje obrestne mere lahko zaprosijo kmetije, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom in kmetje za najete kredite namenjene kmetijstvu. Prosilec poleg vloge predloži še naslednjo dokumentacijo: - osnovno pogodob o najetem kreditu - izračun realnih obresti za leto 1997 - izjavo, da prosilec ni pridobil subvencije za isti kredit - podatke hranilne knjižice ali žiro računa za nakazilo regresiranih obresti Regresirajo se obresti za najete kredite do 10 % realne obrestne mere do porabe sredstev. Rok za oddajo prošenj je 30 dni po objavi razpisa. Prošnje se zbirajo na sedežu občine Cerklje, Ul. Franca Barleta 23. Cerklje, dne 23. oktobra 1997 Številka: 1244/97 Občina Cerklje Župan FRANC ĆEBULJ OBČINA CERKLJE URAD ŽUPANA Ul. Franceta Barleta 23 Številka: 008-1243/97 Datum: 24. 10. 1997 Na podlagi sprejetega odloka o proračunu občine Cerklje na Gorenjskem za leto 1997 (Uradni Vestnik Gorenjske 7/97 z dne 11. 2. 1997) OBČINA CERKLJE razpisuje subvencioniranje obrestne mere za pridobljene kredite s področja drobnega gospodarstva, turizma in kmetijstva. 1. Zneski namenjeni za subvencioniranje obrestne mere od pridobljenih kreditov so naslednji: - za drobno gospodarstvo 2.200.000,00 SIT - za turizem 1.200.000,00 SIT - za kmetijstvo 1.200.000,00 SIT 2. Za subvencioniranje obrestne mere lahko zaprosijo;: - samostojni podjetniki, mala podjetja v zasebni lasti, kmetije, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom in kmetje za pridobljene kredite v kmetijstvu. 3. Ne glede na določila prejšnjega odstavka.se sredstva dodeljujejo le prosilcem s slovenskim državljanstvom in s stalnim bivališčem v občini Cerklje na Gorenjskem. 4. Prosilec poleg vloge predloži še naslednjo dokumentacijo: - osnovno pogodbo o odobrenem kreditu - izračun realnih obresti za leto 1997 - izjavo, da prosilec ni pridobil subvencije za isti kredit - podatke hranilne knjižice ali žiro računa za nakazilo obresti. 5. Regresirajo se obresti za najete kredite do 10 % realne obrestne mere do porabe sredstev. 6. Rok za prijavo prošenj je 30 dni po objavi razpisa. Prošnje se zbirajo na sedežu občine Cerklje, ul. Franca Barleta 23. 7. Prosilci bodo obveščeni o odobritvi subvencij v roku 15 dni po sprejemu sklepa. Podrobnejše informacije zainteresirani lahko dobite v Občinskem uradu občine Cerklje, ul. Franca Barleta 23, tel. 422 518. Občina Cerklje ŽUPAN FRANC ČEBULJ SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC vabi vse zainteresirane na predavanje v ponedeljek, 10. novembra 1997, ob 18. uri v osnovni šoli Bistrica, Begunjska cesta 2, v večnamenski dvorani Po predavanju, ki je brezplačno, bomo ustanovili področni odbor Slovenskega društva hospic v Tržiču. SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC Neubergerjeva 4, 1000 Ljubljana - Tel./faks: (061) 131-53-99 SEVEDA, ZA VAŠEGA OTROKA ŽELITE NAJBOLJŠE TEDEN IGRAČ LEGO od 20. do 30. oktobra v trgovini ARIEL na Koroški cesti 5, v Kranju V tem tednu nudimo 10 % popust pri nakupu igrač LEGO. Obiskal nas bo lastnik firme LEGO g. KJELD KIRK KRISTIANSEN, obiščite nas tudi VI. radio triglav 4270 JESENICE TRG TONETA CUFARJA 4 telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 101,5 Mhz wutiO tHttm*' ';\ V vrtnarskem centru HUMKO PODVIN smo zopet odprli vrata V povečani in obnovljeni trgovini smo zo Vos pripravili izredno ponudbo naslednjih artiklov: - 45 vrst vodnih in obvodnih rasrlin za ribnike in bajerje - 10 vrst cveroče jesenske in spomladanske rase po najnižjih cenah - 25 vrsr rododendronov in azalej - več sorr ameriških borovnic - več risoč sadik okrasnih rasrlin - NOVO - vse za ribnike in bajerje - vrhunske angleške vretenaste in rotacijske kosilnice Vsi artikli so iz lastnega uvoza po zelo ugodnih cenah: vodne rastline od 320.- SIT, Lokvanji (8 vrst) že od 1.100.- SIT. Erica 24 cm 470.- SIT. Colluna 250.- SIT, Rododendroni 2.500.- do 4.000.-, Dela baltska šoto po 1.700.- SIT in še mnogo drugih artiklov iz naše proizvodnje in zastopstev, delovni čas.- 8-19, sobota 8-12, tel.: 064/738-301, 738-308 Wkometih (indY Letence 4a, Golnik foto bobnar TjubijANsT* u, kran" " nI.: 064/221*112 Nama v škofj* Lok' -DOVZANdoo jp:'"M Podljubelj 272, TRŽIČ teiyfax:064/59-220 Trgovina z avtodeli, vulkanizerstvo VSE ZA VAS AVTO DELI ZA JAPONSKA IN OSTALA VOZILA NOVO NOVO NOVO NOVO HALO KAVALIR V CENTRU PLANINE UL Nikole Tesle 1, Kranj, tel 830-133,331-206 Voznica Barbara Vam najboljše PIZZE, TIRAMISU, TESTENINE Z JURČKI, ĆEVAPČIĆE, SOLATO KAVAL9A z najlepšo KATRCO dostavi na dom. Kdor pa je od nje hitrejši in pride po jedi sam, dobi nagrado 0,2 1 piva ali Fante ali Coca Cole - GRATIS! VSAKDAN HAPPYH0UB od 14. do 15. ure (PIZZA +0,31 piva, Fante ali Coca-Cole) 700 SIT Akumulatorski vrtalnik/vijačnik 14,4 V, 16-delni pribor, hitrovpenjalna vrtalna glava, brezstopenjska nastavitev hitrosti;. Ponudbe veljajo do 8. 11. 1997! Vibracijski vrtalnik SBE 570 R/S 570 W, elektronsko stikalo z možnostjo brezstopenjskega nastavljanja hitrosti, hitrovpenjalna vrtalna glava, blokada vretena, dodatno držalo, nastavitev globine vrtanja, brezplačna garnitura svedrov za vrtanje V betonu (v vrednosti ATS 100.-), s kovčkom Omenjena količina.' namesto ATS 699-ATS m Ml um m m *» ABG 10 let garancije za izdelke z oznako, netto 1075,-» "Golden - looV\ Zimske gume, nalite Brezvrvični Vibracijski vrtalnik 500 W, vpenjalna glava 13 mm, z elektroniko, vrtenje levo/desno Laminatna talna obloga Promofloor telefonski Velikost elementa 1285 x 190 x 8 mm, osnova aparat Premiere iz iverice, različni dekorji, trpežna izvedba Qp ggQQ Spomin za 20 številk, možnost dodatnega Ekonomične, priključka štirih najmodernejše tehnologij3- prenosnih najstrožja kakovostna telefonov, LCD displav, merila pri proizvod^, funkcija za avtomatsko 155/80R] . ponovitev klica 175/70R13 in TJ namesto ATS 2.290.- 185/60R1* netto 1325- Novo! Odprto: od ponedeljka do petka do 18.30 ure, ob sobotah do 17.00 ure ____-------------------------- ■ 1— ■......----------------- *9 3 ^ BELJAK - VILLACH, Maria-Gailer Str. 28, Tel. 0043 / 4242 - 32 5 38 - BELJAK - VILLACH, Behringstr. 24, Tel. 0043 / 4242 ' '^c VVOLFSBERG, Klagenfurter Str. 41, Tel. 0043 /4352 - 30 2 16 - SPITTAL/DRAU, Villacher Str. 103, Tel. 0043 / 4762 - 48 82 - CEL ^ KLAGENFURT, Gerbervveg 46, Siidring, Tel. 0043 / 463 - 35 1 25 - VELIKOVEC - VOLKERMARKT, Klagenfurter Str. 44, Tel. 0043 45 06 - GRADEC - GRAZ LIEBENAU, Ostbahnstr. 6, Tel. 0043 / 316 - 46 57 35 - GRADEC VZHOD - GRAZ OST, C.-V.-Hotzendorfst^^- Tel. 0043 / 316 - 47 15 95 - GRADEC SEVER - GRAZ NORD, VVeinzottlstr. 48, Tel. 0043 / 316 69 40 90 - GRADEC - GRAZ VVeblinger Giirtel 22, Tel. 0043 / 316 - 29 49 40 - LIPNICA - LEIBNITZ CRALLA, Gralla 55, Tel. 0043 / 3452 - »5 05 4* VREME Vrernenoslovci nam za danes napovedujejo delno jasno z zmerno oblačnostjo z dopoldansko meglo, dutri bo precej Jasno, v nedeljo pa zmerno jasno z občasno oblačnostjo. Dopoldne se bo po kotlinah zadrževala megla, LUNINE SPREMEMBE Včeraj je zadnji krajec nastopil ob 6.48, zato naj bi bilo po Herschlovem vremenskem ključu vreme slabo. PREHOD NA SREDNJEEVROPSKI ČAS Zakon o spremembah zakona o računanju časa določa, da se v nedeljo, 26. oktobra, izvede prehod s poletnega časa nazaj na srednjeevropski pasovni čas. Tako bomo v nedeljo ob 3.00 pomaknili ure za eno uro nazaj, torej na 2.00. Avstralija je v Avstraliji m BOGDAN BAROVIČ - NOVINAR, SUKAR, LJUBITELJ GLASBE a jutrišnji glasbeni klepet v oddajo Glasba je življenje sem P°v<*bila starega znanca (po stažu) malih ekranov, radijskih valov l* Časopisov novinarja Bogdana Baroviča. °Sdan se je pred leti odločil in prekinil stalno sodelovanje z n£cionalno televizijo, ker se je posvetil novinarskemu delu na Ojnačem, trboveljskem radiu. S tem mu je ostalo več časa za *anje, ki je bilo včasih njegov hobi, zadnja leta pa se že postavlja ^ bok novinarskemu ustvarjanju. Katero pesem si si zapel, ko si se z nacionalke odpeljal nazaj v Trbovlje?" I" be home... Ta naslov ima dvojni pomen. V tistem trenutku S*m Se vračal domov k družini, po drugi strani pa mi je televizija Plenila drugi dom. Tja bi si želel vrniti." r£l lahko pričakujemo, da bo Bogdan ponovno redni gost v navh dnevnih sobah. ^KAJ PREDRZNIH NA RAČUN KLAVIRJA Qvir je zaspan inštrument v primerjavi s harfo, harfa vedno stoji. avir je glasbeni inštrument, na katerega se pevec lahko naslanja, P flfiisf pa nanj lahko postavi kozarec piva. j. Qvir je pisalni stroj, po katerem lahko pošlješ sporočilo svoji zbijeni osebi direktno v srce, ne da bi pri tem uporabil papir, P[Setnsko ovojnico ali znamko. ^MjŠa žival je klavir. . nc> ki samo govori, je še vedno boljši kot teta, ko igra klavir. Slon 2 nevarna živali Kajti iz njegovih okel izdelujejo tipke za klavir. Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo slogan za naravno mineralno vodo EDINA. EDINA res je fina, boljša od kozarca vina. Ko spiješ jo do dna, srce ti zaigra. Tatjana Zakšek, Brestanica Vili Resnik pa podpisuje v petek, po 18. uri. pri Aligatorju. Be there. Naj grem nazaj v Avstralijo. Od tam namreč izhajajo, kot ste pravilno ugotovili in kot pravzaprav velja, fantje iz skupine Midnight Oil, ki so pred nedavnim izdali nke vrste The best of... in so za prave rockerje prav prijazno fajn zadeva. Je pa res, da sem pozabil, da poleg Kylie Mino-gue in Nicka Cavea v to prostrano deželo spadajo kenguruji. Sorry. Sicer pa, še dobro, da sem pozabil, potem bi bilo vprašanje preveč lahko. Že tako je prišlo kar precej dopisnic. Prav veseli časi se nam bližajo, vsaj kar se koncertne ponudbe tiče (beri pod koncerti) in kar se tiče ponudbe novih glasbenih izdaj. Za tiste glasbenike in bande, ki imajo letos kaj napraviti, je tako rekoč že zadnji čas, da končno ven pošibajo tudi rezultate v obliki kaset in cedejk. Ker ne bom več kaj dosti telovadil v teh vrsticah, se bom kar lotil žreba, k'ne-de. Nagrado tokrat prejme Monika Poljak, Trstenik 38, 4204 Golnik. Takole, nagrada je podeljena, dopis bo prišel v doglednem času, potem pa le zvizz do Aligatorja v Kranj in izbor je vaš. TOP 3 1. Destination Anywhere -Bon Jovi 2. Fifth element -muzika iz filma 3. Fat of the land - prodigv NOVOSTI Z novostmi pa je takole: Portishead 2x (ime banda in naslov), LL Cool J - Phe-nomenon, Salt n'pepa - Brand new, Bjork - Homo-genic, Chris De Burgh -Love Songs, Clawfinger -Clawfinger (pa ni njihov prvi album), Green Day -Nimrod, Dream Theater -Falling into infinitv, Viva dance 9... pa še kaj. Naši kraji: Agropop - Srečni smo Slovenčki, Naj, naj, naj 11... KONCERTI Jasmin Stavros, 24.10. v diskoteki Life v Domžalah, Paradise Lost, 28. 10. v Ljubljani, Prodigv, 30. 10. na Primskovem Zmelkoow (cena vstopnic v predproda-ji le 500 sit), 31. 10. v Tivoliju (je za pohitet', ker vstopnic že zmanjkuje), Parni Valjak, 8. 11. v Kamniku (1300 sitov), Bad Manners, 11.11. festivalna v Ljubljani (1650) in Lydia Lunch, 15.11. v Kud France Prešeren (1450). IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 282: Tokrat ga Je postavil Primož - Kako najbolj razočaraš fenico Vilija Resnika? Nenagradni odgovor se glasi. Da Vili na podpisovanje v Aligatorja pride z ženo... Ja, tako je to. No pa še zares, zanima me kako Je naslov prvega hita na novi plošči Vilija Resnika, hmmm... Pa tudi plošča nosi tak naslov. Rešitve čakam do srede, 29. oktobra, ker poj so prazniki a ne, v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlgator". Nagrade bojo. Kot vidiš Katarina tudi Zmelkoowi končno bojo, tudi jaz tako pravim. Boži pa hvala za pohvale, čeprav je to tako, po sistemu, tole je - drujga ni. čav. m LESTVICA RADIA KRANJ MEGAMLK ureja: Igor Štefančič Petek, 24.10.1997, ob 18.30 un D«mača: 1. VILI RESNIK: NE BODI ŽALOSTNA 2. MZ HEKT0R: YUHICA .aprov 3. THE DRINKERS: DESET MAJHNIH JAGROV 4. BOTRI: UGASN' ME Tnir,CCCT , „ 5. MAGNIFIC0 & PISSMAKRS: TRIDESET LET 6. KINGSTON: KAJ TI JE LJUBICA? 7. SOUND ATTACK: PREPOZNOi JE 8. ANJA RUPEL: PLAŠČ LJUBEZNI 1 KELLY FAMILLV: BECAUSE ITS LOVE 2. CHEMBAWAMBA: TUBTHUMPING 3- D.J. BOB0 & VSOP: SHADOVVS OF THE. NGHT 4- EROS RAMAZZOTTI: OUANTO AMORE SEI 5- N-TRANCE: DAVATHINK l'M SEXY 6. M PEOPLE: JUST FOR Y0U <■ ETERNAL: ANGEL OF MINE MP 8. BACKSTREET B0YS: AS LONG AS Y0U LOVE ME MEGAMILK IdDiO 913 Fn Kupon številka 50 °OMAČO ŠT: TUJO ŠT.: M°J NASLOV: »KABELSKA TV fJKJV^H KAMNIK - DOMŽALE 'c+TiS Maistrova 16, Kamnik ,~ - __te,efon: 061 /817-313 OGLAŠUJTE V. NAŠEM PROGRAMU -ZADOVOUUl BOSTE! | NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O.| □ o D <=> D <3>W Logatec • Tržaška 148 • tel.:061/741 632 • fax:06l/74l 612 ČESTITAMO MLADOPOROČENCEM KRANJ -11. 10.1997 - Aleš Šifrer in Tinka Jošt, Žabnica 55 PREDDVOR - 11. 10. 1997 - Tiegel Zoran Ivo in Dobaj Barbara, Ljubljana, Reboljeva ul. 13 KRANJ -18.10.1997 - Gros Uroš in Hvasti Sabina, Letenice 10, Kranj PREDDVOR - 18. 10. 1997 - Zorman Anton in Roblek Simona, Češnjevek 5; Ristić Vojislav in Murgel Ristič Štefica, Ljubljana, Plešičeva ul. 39; Rotar Drago in Belcijan Marica, Zg. Bitnje 104 Podatke za to rubriko nam na podlagi soglasij mladoporočencev za objavo sporočata le upravni enoti Kranj in Jesenice. Ostale gorenjske upravne enote podatkov ne sporočajo. Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita in jim s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa. V7';f SV r za @©re 24 UH OOBM GLK8EM od 27.10. 1997 do 1. 11. 1997 LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. BACKSTREET B0YS - AS LONG AS Y0U LOVE ME 2. NANA feat. T.C. + SKI - HE'S COMIN' 3. VILI RESNIK - EN KORAK NAPREJ 4. ELTON JOHN - CANDLE IN THE WIND 5. LUTRICIA MC NEAL - AINT THAT... 6. T-SHIRT- Y0U SEXY THING 7. NEW/0ASIS - STAND BY ME 8. THE VERVE - BITTER SVVEET SYMPH0NY 9. NEW/X-PERIENCE -1 DONT CARE 10. BORIS NOVKOVIČ - SVE GUBI SJAJ 11. NEVV/BELL B00K AND CANDLE - RESCUE ME 12. AVIA BAND-DVE SONCI 13. REFUGEE CAMPALL STARŠ - AVENUES 14. PELE - VEDNO, KJER SI TI 15. NEW/KYLIE M0N0GUE - SOME KIND OF BLISS LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. SOUND ATTACK - PREPOZNO JE 2. AQUA - BARBIE GIRL 3. MZ HEKTOR + DADI-DAZ - KALIMERO 4. DA HOOL - MEET HERE AT THE LOVE PARADE 5. COLONIA PROJECT- SVE OKO MENE JE GRIJEH 6. ENCOREI - LE DISC JOCKEI 7. DARIO G. - SUNCHYME 8. RUN D. M.C. US JASON LEVINS - IT'S LIKE THAT 9. DJ VISAGE - FORMULA 10. SACH feat. LATREC - STAY 11. DR. ALBAN - MR. DJ 12. SLOACTIVE - BRIGA ME 13. DJ ANDY - BASE 14: NEVV/N - TRANCE feat. ROD STEVVART - DO YATHINK l'M SEXY? 15. B-ONE - PLAY THE GAME 16. NEVV/DJ THE CROW - FLYAWAY 17. PLASTIC VOICE - LOS NINOS DEL PAROUE 18. MULU - PUSSYCAT 19. SPACE FROG -1 FEEL Uri PAIN 20. NEVV/COMMANDER TOM - EYE BEE 21. NEW/NIKOLAI - READY TO FLOW '97 22. DJ PHANTASMA - VVEI.COME TO THE CLUB 23. NEVVA/ICKI SUE ROBINSON. HOUSE OF JOY 24. DISCOTEKA - DONT YOU WANT ME 25. JAM AND SPOON - EL BAILE 26. NEVV/DJ JAYCOCK - DANCE FOR MY LOVE 27. GORGEOUS - l'M GORGEOUS 28. DISCO BLUJE - NO MORE, BABY 29. INTERACTIVE - NO RETURN 30. SCOOTER - THE AGE OF LOVE TRŽIŠKI HIT LESTVICA POPULARNE GLASBE RADIA TRŽIČ vsak drugi ponedeljek ob 17.35 na 88,9 in 95,0 MHz 1. Because it's love - KELLY KAMILY (3) 2. Candle in the wind 97 - ELTON JOHN (1) 3. The age of love - SCOOTER (5) 4. Mr. VVichtig - TIC TAC TOE (9) 5. Kiss you aH over - NO MERCY (6) 6. Vendo kejr si ti - PELE (8) 7. Tubthoumping - CHUMBAVVAMBA (12) 8. Na drugi strani - JANEZ ZMAZEK - ZAN (8) 9. Just for you - M. PEOPLE (14) 10. Got til it's gone - JANET JACKSON (15) 11. Na Bahame - DAVOR RADOLFI (predlog) 12. Formula - DJ. VISAGE (predlog) 13. Do ya thinnk l'm sexy? - N-TRANCE (predlog) 14. En korak naprej - VILI RESNIK (predlog) 15. Gib mir noch zeit - BLUMCHEN (predlog) Lestvica se bo odvrtela v ponedeljek, 27. oktobra, ob 17. in 35 minut. Takrat boste lahko glasovali za svoje naj melodije po telefonu. To lahko storite tudi kar danes, prek spodnjega kupona, ki ga pošljite kar na Radio Tržič, Balos 4, Tržič. Lep pozdrav od Vesne & Dušana Pokrovitelj oddaje: SYNKOPA, Žirovnica Nagrajenka oddaje: Urša Romih, Tržič KUPON TRŽIŠKI HIT Glasujem za skladbi: št. in št. Moj predlog: Moj naslov: RADIA SORA S + S SAŠA PIVK 1. DEL: 1. VILI RESNIK: En korak naprej 2. VVERNER: Sam 3. GIMME 5: Ti 4. LINTVERN: Ce te srečam 5. ALENKA GODEC: Čas zaceli rane II. DEL: 1. ERAZEM: Zakaj v deželi je maj 2. AVIA BAND: Dve sonci 3. AGROPOP: Srečni smo Slovenci 4. ANJA RUPEL: Plašč ljubezni 5. FLIRT: Jutranji striptis Živio! Tokrat smo gostili AVIA BAND in hrvaško skupino Divas. Nagrade smo podelili med naslednje bralce in poslušalce: Davor Verbič, Levstikova 6, Koper, Darka Jakop, Podreber 14, Naklo in Andreja Potočnik, Gmajnica 28, Komenda. Lestvico pa bosta čez 14 dni vodila Milena in Cveto. Se že veselim vaših dopisnic na naslovu Radio Sora, Trg svobode 2, 4226 Žiri. Bodite sončki, ter lepo in radi se imejte. Vaša Saša Pivk. KUPON Glasujem za: Moj naslov: SOBOTA, 25. OKTOBRA 1997 NEDELJA, 26. OKTOBRA 1997 TVS 1 7.50 Včeraj, danes, jutri 7.55 Radovedni Taček 8.10 Taborniki in skavti, ponovitev 8.25 Pod klobukom 9.10 Sprehodi v naravo 9.30 Naša pesem '97 10.00 Vžigalice, francoska nadaljevankla 11.00 Hugo, TV igrica 11.30 Tednik 12.30 TV avtomagazin 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja, ponovitev 14.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 14.55 Zgodbe iz školjke 15.25 Pogumni opekarček, ameriški film 17.10 Svet odkritij, ameriška poljudnoznanstvena serija 18.00 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 18.25 Ozare 18.40 Hugo, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.45 šport 19.50 Utrip 20.10 Premiera meseca: Butec in butec, ameriški film 22.10 Poročila, vreme 22.25 Šport 22.40 Wyclife, angleška nanizanka Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.25 Tjuljnji, ameriški barvni film; Charlie Sheen 22.15 Opazovalnica 22.50 Halifax F.P., avstralska nanizanka 0.30 Zaupno, zaupni pogovori 1.15 Psi faktor, amer-išk2.00 Hipnotični svet Paula McKeene 2.30 Največji uspehi hrvaškega športa, dokumentarna oddaja 3.30 Monty Pvthon v HoNywood Bowlu, angleški barvni film 4.50 čarobni zvoki Louisiane, glasba 6.30 Reklamni svet Jasperja Cartona 7.20 Jazz HTV 2 11.25 TV koledar 11.40 Dosjeji X 12.25 Vedno je lepo vreme, ponovitev ameriškega filma 15.25 Theatron 17.15 Morje 17.45 Ognjeni obroč, poljudnoznanstvena oddaja 18.45 Skozi mesto Cres, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Zlati gong 21.00 Poročila 21.10 Trilček 21.55 Potovanja, dokumentarna oddaja 22.50 Detektivi, ameriška nanizanka 23.20 Oprah Show, ponovitev 23.05 Videostrani RA KRANJ AVSTRIJA 1 TVS 2 8.00 Vremenska panorama 9.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (ž), 1. tek, prenos iz Tignesa11.00 Proslava ob dnevu združenih narodov, posnetek iz Slovenj Gradca 12.20 Pomp 12.25 Karina in Ari, francoska nanizanka 12.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (ž), 2. tzek, prenos iz Tignesa 13.45 Tenis: Turnir ATP: Polfi-nale, posnetek iz Stuttgarta 15.45 Evro-gol, ponovitev 16.45 Teniški magazin 17.10 pomp, ponovitev 18.15 Svetovno prvenstvo v športno-ritmični gimnastiki, posnetek iz Berlina 19.30 Karina in Ari, francoska nanizanka 20.00 Vesela jesen, prenos 21.30 National geographic, ameriška dokumentarna serija 22.20 Zlata šestdeseta: Nostalgija z beatniki -Janez Bončina Benč 23.20 V vrtincu 23.55 Sobotna noč 12.05 Vse je O.K., Corky 12.55 Kiddy Contest 13.00 športno popoldne: Formula 1, dirka za VN Evrope, prenos uradnega treninga; Alpsko smučanje, veleslalom (ž), prenos 2. teka iz Tignesa 14.25 Divji bratje s šarmom 14.50 Miza za pet, ameriška nadaljevanka 15.40 Beverly Hills, 90210, ameriška nanizanka 16.25 Melrose Place, ameriška nanizanka 17.10 Urgenca, ameriška nanizanka 18.00 Šport: Nogomet, avstrijska zvezna liga 19.30 čas v sliki 20.02 Šport 20.15 Moj partner s hladnim smrčkom, ameriška akcijska komedija 21.50 Highlander, ameriški fantazijski film 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.25 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Minute za starše 9.50 EPP 10.20 Nagradna uganka 10.40 Novinarski prispevek 10.50 EPP 11.00 Napovednik 11.20 Novinarski prispevek 11.40 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Napovednik 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Napovednik 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Verska oddaja 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Igorja Rozmana 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ AVSTRIJA 2 KANALA 7.00 Video strani 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Risanke 10.25 Najstniki proti vesoljcem, nanizanka 10.50 Disney predstavlja: Aladin, ameriška risana nanizanka; Račje zgodbe 11.35 Muppet show, lutkovna serija 12.05 Sobotna matineja: Tekmovanje Billabong Chal-lenge, dokumentarna oddaja 12.55 Ber-gerac, ponovitev 13.50 Charles je glavni, ameriška humoristična nanizanka 14.15 Mantis, ponovitev ameirške humoristične nanizanka 15.05 Vitez za volanom, ameriška nanizanka 16.05 Očka major, ponovitev 16.35 Super Dave 17.00 Ta čudna znanost, nanizanka 17.30 Pri zlati opici, ameriška humoristična nanizanka 18.25 Atlantis, glasbena oddaja 19.10 Miza za pet, ameriška nadaljevanka 20.00 Sobotni večerni film: Glavani, ameriški barvni film; Dan Aykroyd 21.40 Trda pravica, ameriški barvni film 23.05 Klic dolžnosti, ponovitev ameriške nanizanke 0.00 Elke, erotični film 1.45 Videostrani 6.10 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Dosjeji X... nerešeni primeri, odziv gledalcev 9.15 Lonček na poti, kuharski magazin 9.40 Help, angleški glasbeni film 11.10 Bockerer, ponovitev avstrijsko-nemške filmske drame 12.50 Salve smeha 13.00 Čas v sliki 13.10 Barry - junak iz Sv. Bernharda, francoska drama 14.40 Vsak umre sam, nempška melodrama 16.20 Domači zvoki 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me hoče?, živali iščejo dom 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.02 Pogledi od strani 20.15 Glasbeni skedenj, oddaja narodno-zabavne glasbe 22.00 čas v sliki 22.05 Nemorja krogla, legenda kabareta 23.05 Čas v sliki/Po premieri 23.10 Nedolžna sem - zdravnica v čudni luči, nemški TV triler 0.40 Pogledi od strani TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik 19.05 EPP blok 1 19.10 Mini pet - otroška glasbena lestvica 19.40 TV izložba 20.00 naj spot tedna 20.05 EPP blok 2 20.10 Popotovanja 20.40 Tedenski izbor: Ankin lov na miljarderje (reportaža) 21.00 Rekreacijski klub večno mladih fantov Radovljica (ponovitev) 21.10 Poročila Gorenjske 595. (ponovitev) 21.25 EPP blok - 3 21.30 Izbor iz produkcije združenja lokalnih televizij Slovenije 22.10 Kamera presenečenja: 96. oddaja: S Slapovi v Križah 22.30 Iskanje začetka - pogovor z Ivanom Mohoričem 23.10 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) 00.10 Odpovedni spot programa Gorenjske televizije TELE-TV 00.11 Nočni zabavni erotični program: Zadnja blondinka ... Videostrani Oddajamo od 13:30 do 19:00 na UKV stereo na 88,9 in 95.0 Mhz. Program iz studia bo stekel ob 13:30. Takoj na začetku programa bomo pove-dlai nekaj o vzrokih za težje in lažje oblike laži. Ob 14:30 se bo pričela oddaja Ta dobr'h deset radia Tržič, uro kasneje bomo spremljali in komentirali. Obvestilom ob 16:10, bodo sledile glasene čestitke, prenos oddaje Deutsche VVelle poroča pa bo na sporedu ob 16:30. Svoj brezplačni mali oglas boste oddlai od 17:30 do 18:00, oddajo je omogočila Stanovanjska zadruga Gorenjske Kranj. Sobotni program bomo končali s prijetno Pravljico izpod peresa Zlate Volarič ob 18:40. Tudi horoskopa, ki ga pripravlja Majda, nismo pozabili. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro s Stanko Razinger 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Kronika (OKC Kranja - zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.00 Predstavljamo vam novosti v kozmetiki 10.30 Novice 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC - novice, vreme, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje (Simona Vodo-pivec) 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Čez pregrade do Merkur-jeve nagrade 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa TVS 1 8.15 Včeraj, danes, jutri 8.20 Ozare, ponovitev 8.25 Spreminjajoči stroj, poljska nanizanka 8.55 Živ žav 9.45 Bratovščina sinjega galeba, mladinska nadaljevanka 10.10 Plesalec, angleška serija 11.00 Divja Avstralija, avstralska poljudnoznanstvena serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Dlan v dlani, oddaja TV Maribor 12.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper Capodistria 13.55 Agencija, ponovitev 15.25 Niagara, ameriški fi.m 17.00 Obzornik 17.10 Zmenki, ameriška nanizanka 17.35 Po domače 18.35 Razgledi s slovenskih vrhov: Peca v kraljevstvu Pece 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme 19.45 šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Jesenski 3x3 plus 6 21.45 Očetje in sinovi 22.35 Poročila, vreme 22.45 Ciklus filmov R. Polanski: Slepa ulica, angleški čb film zdravje!, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Zmešnjava v kitajski četrti, ameriški barvni film; Kurt Russel 22.20 Opazovalnica 22.50 Paul McKenna - skrivnosti hipnoze, angleški dokumentarni film 23.50 Poročila HTV 2 9.50 TV koledar 10.00 Dan reformacije -svečana maša, prenos 14.50 Folklorna oddaja 14.45 PSI faktor, ponovitev 15.30 Halifax F.P., ponovitev 17.10 National Geographic 18.05 Turistični magazin 18.35 Stik 19.05 Popaj in sin 19.30 Dnevnik 20.15 Edita Gruberova v Zagrebu, posnetek koncerta 21.15 Poročila 21.25 Vidikon 22.15 Družina za umret 22.45 Rešitelj, hrvaški film AVSTRIJA 1 TVS 2 6.00 Otroški program 9.30 šport: Formula 1, dirka za VN Evrope, prenos ogrevanja iz Jereza 10.00 The Sylvester & Tweety Mysteries; Šport: Alpsko smučanje, veleslalom (m), prenos 1. teka 11.00 Balduin, nočna prikazen, francosko-italijanska komedija 12.25 Športni pregled 12.55 Šport: Alpsko smučanje, veleslalom (m), prenos 2. teka iz Tignesa 13.45 Šport: Formula 1, dirka za VN Evrope, prenos iz Jereza 16.05 James Bond: Diamanti so večni, angleški akcijski film; Sean Connen/ 18.00 Srček 18.30 šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Kremenčk-ovi, ameriška komedija; John Goodman 21.35 Šport 21.45 Ryby Cairo, ameriški pustolovski film 23.30 čas v sliki 23.35 Organiac, angleška kriminalka 8.00 Ewronews 9.15 V vrtincu, ponovitev 9.50 Tignes; Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 1. tekal 1.15 Zlata šestdeseta - nostalgija z beatniki: Janez Bončina Benč, ponovitev 12.25 Karina in Ari, francoska nanizanka 12.50 Tignes - Svetovni pokal alpskem smučanu, veleslalom (m), prenos 2. teka 14.30 Stuttgart: Tenis ATP, finale17.30 Svetovno prvenstvo v boksu: Finale, posnetek iz Budimpešte 18.30 Odprto prvenstvo Slovenije v badbintonu, posnetek iz Ljubljane 19.30 Karina in Ari, francoska nanizanka 20.00 Podelitev Borštnikovega prtsna, prenos 21.00 Sedem smrtnih grehov, avstralska nanizanka 21.55 Alpe - Jadran 22.25 Prelomni trenutki zgodovine, ameriška dokumentarna serija 22.50 šport v nedeljo 23.35 Festival Brežice 1997: Koncert Accademie Daniel Israel, 2. oddaja 0.05 Svetovno prvenstvo v športno-ritmični gimnastiki, posnetek iz Berlina 1.05 Svetovno prvenstvo v boksu: Finale, posnetek iz Budimpešte TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. AVSTRIJA 2 6.05 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 VVolfgang Amadeus Mozart: Kvalirski koncert 9.30 Teden kulture 10.05 TW1 -oddaja iz vesolja 11.00 Ulica tolažbe 7, nemšpki TV film 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina, večjezični magazin 14.00 TW1 - oddaja iz vesolja 15.00 Ljubezen se začne z vrtnicami, avstrijski film 16.30 Lipova ulica 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Cas v sliki 19.54 Nagovor zveznega predsednika ob prazniku 20.15 Pojoča Avstrija, glasbena oddaja 21.15 Bockerer 2 - Avstrija je svobodna, avstrijska filmska drama 23.00 Čas v sliki -Po premieri 23.10 Enostavno klasično: Peter L Čajkovski: Evgenij Onjegin, opera 0.30 Šport: Tenis, finale, posnetek iz Stuttgarta TELE-TV KRANJ RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna na-poved 5.50 EPP 6.00 Napovednik P'0' grama 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija ■ Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.50 EPP 7 9W Novinarski prispevek 9.50 EPP Prelepa Gorenjska - Mengeš 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.00 P? domače na kranjskem radiu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.3" Osmrtnice, zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Dobrodošli med praznovalci 13.50 EPP 14.00 Do-brodišli med praznovali 14.50 EPP 15-?? Napovednik programa 15.25 EPP 15-3? Dogodki in odmevi RS 16.50 EPP 1'W Napovednik programa 17.20 Hitro, da: leč, visoko 17.50 EPP 18.20 Nagrad"1 kviz Kina Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program - Glasba po izboru lg°rlfl Rozmana 20.00 Napovednik programa 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15.30 na U«V stereo 88,9 in 95.0 Mhz. Pozdravu iz studia ob 10:00 bo sledila Klepetalica, nato pa še nekaj zanimivosi' iz ponudbe potovalne agenicje Alpetour-Sledil bo Planinski šopek, ob 12:00, se bomo sprehodili po Tedenskem mozaiku in pregledali vse pomembnejše dogodke, ki so se v naši okolici zgodi« v preteklem tednu. Ob 12:10 vas vabimo, da prisluhnete Nedeljski duhovni rnis"' Sledil bo pogovor o aktualnem dogajanju v občini Tržič. Obvestilom boste lahko prisluhnili ob 12:50. 13:10 je čas za Osmrtnice in zahvale. Sledile bodo glasbene čestitke. Za prijeten zaključeK programa bomo ob 14:30 poskrbeli tako, da bomo zavrteli Kolovrat domačih. R TRIGLAV 6.30 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.45 Jutranji telegraf 7.50 Kronika OKC Kranj - zadnih 24 ur 8.00 Minn vrtiljak 9.30 Dober dan - Janez Slevec 9.35 Ceste 11.00 Mali oglasi 12.00 BBC voščila 12.15 Voščila 13.00 Integralova šoferka - Branka Papler 14.00 Voščila 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Voščila 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Minute za ljubitelje resne glasbe 19.30 ZaključeK programa KANALA RSORA 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Risanka 10.25 Super samuraj, nanizanka 10.50 Disney prec'stavlja; Vrnitev v Hannibal 11.40 Muppet Show, lutkovna serija 12.10 Nedeljska matineja: Življenje po smrti, 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija dokumentarni film 13.45 Bravo, maestro, 5.40 Napoved programa - servisne ponovitev 14.00 Atlantis, ponovitev 14.50 informacije 6.10 Naš jutranji gost 6.20 Daktari 15.45 Novo življenje, avstralska Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovins- nadaljevanka 16.40 Pot v raj, nanizanka ... Videostrani 9.00 TV napovednik TELE- n «/Nnii TV 9.05 EPP blok - 1 9.10 Mini pet - R SORA otroška lestvica 9.40 Tedenski izbor: Vroča kolesa 10.10 Krila na nebu: Suhoj 8.00 Napoved proarama 8.40 Naš zgO' Su 27 (produkcija Makro Malec) 10.50 dovinski spomin 9.00 Aktualna tema Naj spot tedna 10.55 EPP blok - 2 11.00 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Narodno-Poročila Gorenjske 595., ponovitev 11.15 zabavne viže 11.00 Škofjeloški tedni« Kuharski recepti: skutin puding 11.30 11.30 Obvestila 12.00 Nedeljska duhov Zupan z vami (ponovitev); občina Ra- na misel 12.30 Kino 13.00 Čestitk« ' pozdravi 14.00 Nedeljsko P°P°la,«H 15.30 RA Slovenija 16.00 Igra b«« POPTV LOKA TV 6.00 Videostrani 8.00 Reboot, risana serija 8.30 Munkci, risana serija 9.00 Zverinice, risana serija 9.30 Peter Pan, risana serija 10.00 Morska deklica, mladinska serija 10.30 Pover Rangers, ameriška mladinska nanizanka 11.00 Obraz tedna, ponovitev 11.30 Naš dom, ameriška komedija 13.00 Formula 1, trening 14.00 Beverly Hills 90210, ponovitev 15.00 Melrose Place, ponovitev 16.00 Smrtonosni mikrobi, ponovitev ameriške nadaljevanke 17.00 Highlander, ameriška nanizanka 17.45 Robocop, ameriška akcijska nanizanka 18.30 Her-kul, ameriška nanaizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Filmski hiti: Sedem (Seven), ameriški film; Brad Pitt, Gwy-neth Paltrovv 22.15 Odpadnik, ameriška akcijska nanizanka 23.00 Novoletna noč, ameriški film; Matt Dillon, Jennifer Grey, Madonna 0.30 Playboy special 1.30 24 ur, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV prodaja 11.00 Videospoti in risanke 12.45 TV prodaja 13.00 TV shop predstavlja 17.30 TV razglednica 18.30 Videoboom 40, mladinska glasbena oddaja 19.30 Risanke 20.00 Izginuli brez sledu, ameriški film 21.30 Skrivnostni kraji, dokumentarna serija 21.30 Dokumenta, ni film 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop 10.00 Napovednik 10.01 Spot tedna 10.05 EPP blok 10.10 Too much -mladinska oddaja, ponovitev iz vsebine: Faca na kdvadrat - Ritm planet, Teen talk, Milošev polčas, Nasilje nad otroki, Novice iz sveta zananih in manj znanih 12.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18.. 19.15 in 21. uri 19.00 Sobotno popoldne 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Izlet v neznano z obino Kranjska Gora 18.50 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Spoznajmo svojega soseda, ponovitev 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani ki spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Radijski trg 10.00 Servisne informacije 10.05 GIM 12.00 BBC - novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Igra besed 14.20 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 18.00 Študentska napetost 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.05 Izbranka tedna 7.27 Otroški radio 7.35 Vremenska napoved 7.50 Šala dneva 7.55 Danes v dnevniku 7.55 Formula 1 8.00 Dobro jutro, Slovenija 11.40 Kam danes Ljubljani 11.50 Misel dneva 13.05 Dober dan, Slovenija, na slovenskih vinskih cestah 14.05 Pasji radio 16.00 Špica, oddaja za mladimi 17.20 Šala dneva 18.45 Vremenska napoved 18.50 Otroški radio 19.00 Rick dees 23.05 Misel dneva 23.50 šala dneva 1.05 Skriti mikrofon 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija 2.30 Anketa R OGNJIŠČE 17.40 Vojna svetov, nanizanka 18.30 Kung fu, ameriška nanizanka 19.20 Odklop, ponovitev 20.00 Nedeljski večerni film: Propad rimskega cesarstva, ameriški barvni film; Sophia Loren 22.45 črka zakona, ponovitev 23.40 Strašilo in gospa King, ameriška nanizanka 00.30 Avtovizija, oddaja o avtomobilizmu 1.00 videostrani POPTV 7.30 Kje je Wally, risana serija 8.00 Dogo-diščine medvedka Ruxpina,. risana serija 8.30 Zvezdne steze, risana serija 9.00 Kasper in prijatelji, risana serija 9.30 Peter Pan, risana serija 10.00 Mladi Superman, risana serija 10.30 Power Rangers, ameriška mladinska nanizanka 11.00 Brez zapor z Jonasom, ponovitev 12.00 Argument 12.30 Za kulisami 13.00 Formula 1: Jerez, prenos dirke za VN Evrope 16.00 Radijska postaja, ameriška humoristična nanizanka 16.30 Otroški zdravnik, nemška nanizanka 17.30 Zgodba z naslovne strani, ameriška komedija 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Za konec tedna: Beverly Hills 90210, ameriška nadaljevanka 21.00 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 22.00 Športna scena 23.00 Argument, ponovitev 23.30 Formula 1: Jerez, ponovitev dirke za VN Evrope 2.00 24 ur, ponovitev 2.30 Videostrani dovljica - pogovor z županom Vladimir jem Černetom 12.10 EPP blok - 3 12.15 50 let Gorenjskega glasa (reportaža) 12.40 Narodnozabavne viže 13.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ-POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.35 EPP blok 20.40 Iz produkcije zveze gluhih in naglušnih Slovenije 20.10 Nedeljski film: Počasna smrt TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Antonov obzornik 20.00 Potopisna oddaja ATM TV KR. GORA 16.30 Horizont - Jože Brus in V°f30 Pivk 17.30 Nedeljsko srečanje 1V' Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MH*' LJUBLJANA: 105,1 MHz M 7 # Duhovna misel 10.30 Nedeljski 9' 12.00 Dober tek, oddaja o kuhi iz.uu uoDer teK. oauajo u a,»>\ kulinariki 14.00 Cestitek in PoZ°[rti. 15.22 Šala dneva 15.30 Uganka, man novanje 16.00 Formula 1 16.30 Nedelj* ka reportaža 18.00 D J Time 1». Vremenska napoved 19.50 Otroikl 20.00 Dvoglavi^ levji car 23.05 mi dneva 23.05 Šala dneva 1.0» mikrofon 1.45 Ljubezen, erotika, ser. pornografija 2.30 Anketa R OGNJIŠČE _ Duhovna 5.00 Jutranji program 6.4U " 8 oo misel, svetnik dneva 7.30 Poro oddaja Kmetijska oddaja 8.30 Dop-in'ede,jSka 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.30 Poročila 8.00 Božje poti na Slovenskem oz. Jaz pa pojdem 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop predstavlja 11.00 Videospoti in risanke 12.00 Angelus TV ŠIŠKA Sobotna iskrica - otroška oddaja 11.10 12.20 Video kolaž 13.00 TV shop predstavl-I^!itnl6.'. 13 .^.ar!?3 'DJutri: Ji sobota ja 16.00 Videoboom, ponovitev glasbene GAJBA na Euro PTV, RTS in Idea TV 15.00 Bullit, ameriški film 17.00 Šolska košarkarska liga 18.00 Gola resnica, 5. del ameriške humoristične nanizanke 18.30 Živa, regionalni program na Uuro PTV, RTS in Ideja TV 19.30 Mulci, ameriška mladinska nanizanka 20.00 Kaskaderji, ameriška nanizanka 21.00 Ujetnica, ameriški film 23.00 Lovec na glave, ameriška nanizanka, 3. del 0.00 Živa, regionalni program, ponovitev ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino -ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, ponovitev; Zajček Jaka 18.30 Ponovitve, kronika 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Video boom 40 21.30 Film 23.00 Top spot BESEDE MIČEJO, ZGLEDI VLEČEJO, 2 sobota ODDAJA ZA ZAROČENCE IN ZAKONCE, 3. sobota ODDAJA O ZASVOJENOSTI, 4. sobota DRUŽINSKI CENTER BETANIJ 12.00 Zvonjenje 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Slovenci po svetu in domovini 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev in duhovni nagovor pred nedeljo 21.15 Glas miru oz. Naši svetniški kandidati 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program HTV 1 8.10 TV koledar 8.20 Poročila 8.30 Povej mi zgodbico 8.45 Chico Štos 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 11.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.25 Vrag je mehkužec, ameriški film 14.00 Poročila 14.05 Šport v Avonleo, mladinska serija 14.50 Zverinjak v Bronxu, mladinska nanizanka 15.40 Televizija o televiziji 16.10 Podobica 16.20 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 17.10 Vesoljčki v družini, otroška nanizanka 17.40 Turbo Limatch Show 19.03 Na začetku je bila beseda 19.10 KINO CENTER angl. amer. kom. BEAN ob 15., 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. mlad. pust. film WILLY 3 ob 16. uri, amer. akcij, thrill. BREZ OBRAZA ob 17.30 m 22.30 uri amer melodr. PORTRET DAME ob 20. uri ŽELEZAR amer. znan.f ant. drama STIK ob 16. in 20.30 uri ŽELEZAR slov. ljub. melodr. HERZOG ob 18.30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA Ni kinopredstav! BLED akcij, film CON AIR - LETALO PREKLETIH ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film KRIK obv 18. uri. amer. film PETI ELEMENT ob 20. uri ŽIRI amer. trill. TEORIJA ZAROTE ob 20. uri KINOTEKA LJUBLJANA Kinoteka za mlade ob 18. uri: Mularija (Kids). Larry Clark, ZDA, 1995; Poštar (II Postino), Michael Radford, Italija/Francija, 1994 ob 20. uri, Pink Flovd - zid (Pink Floyd - The Wall). Alan Parker, VB, 1982 ob 22. uri oddaje 17.00 Šport, mednarodnf športni dogodki 17.30 Aladin, risani film 18.30 Živali, ponovitev oddaje 18.50 TV prodaja 19.00 Videostrani 19.30 Risanke 20.00 Materija 1/3, dokumentarni film 21.00 TV razglednica, ponovitev oddaje 22.00 Video kolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop predstavlja GAJBA na Euro PTV, RTS in Idea TV 15.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 16.00 Dirka, ameriški film 18.00 Gola resnica, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Živa, regionalni program 19.30 Mulci, ameriška mladinska nanizanka 20.00 Proti vetru, nemška nanizanka, 1. del 21.00 Družina tujcev, kanadski film 23.00 Vse o groznem, ameriška nanizanka, 2. del 0.00 Živa, regionalni program Ljubljana, ponovitev rvnenjsKa oaaaja o.ou Necjeljska 9.00 Prenos svete maše 10.00 je reportaža 11.00 Poročila 12-0« f-v ' oZ. ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napo- 12.15 Naši poslušalci čestitajo" £tiv. vednik 18.17 EPP blok 18.20 Kronika dravljajo 15.00 Dopoldanska 'n™" titaj0 tedna 18.50 Risanke 19.15 Videostrani na oddaja 15.30 Naši poslušale « 30 in pozdravljajo - nadaljevan« Večerna informativna ?,■„<, alasb« Radio Vatikan 20.35 Sakralna y ^ 21.35 Radijski roman 22.00' rv taj verske oddaje lokalnih radijskin v 22.30 Nočni glasbeni program 20.00 Spoznajmo svojega soseda, ponovitev 20.30 Satelitski program De tusehe VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Ura pravljic 19.50 Ponovitve 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Potovanja 21.00 Videoboom 40 22.00 Top spot 22.05 Videostrani trig|gy 96 MHz KINO HTV 1 8.45 Tv koledar 8.55 Poročila 9.05 Tele-faune 9.40 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.20 Kmetijska oddaja 13.15 Risanka 13.40 Mir In dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera Box 14.45 Poročila 14.55 Oprah Show 15.45 Tak kot oče. ameriški barvni film 17.20 Poročila 17.30 Beverlv Hills, 90210 18.20 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Na CENTER angl. amer. kom. BEAN ob 15 17 19. in 21. uri STORŽIČ amer. pust. film WILLY 3 ob 15.30 uri, amer. akcij, thrill. BREZ OBRAZA ob 17., 19.30 in 22. uri ŽELEZAR amer. znan. fant. drama STIK ob 16. in 20.30 uri, slov. melodr. HERZOG ob 18.30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA 8KC| film CON AIR - LETALO PREKLETIH ob 18. in 20. uri BLED ram. kom. NA VH*' NA NOS ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film PETI ELEMENT ob 18-C 20.15 uri ŽELEZNIKI amer. srhlj. KRIK ob 19. uri DOVJE akcij, trill. SANJS^ MOŠTVO ob 19.30 uri ŽIRI amer. trill. TEORIJA ZAROTE ob 17. in 20. KINOTEKA LJUBLJANA Retrovizor ob 20. uri - predstava za člane kluba. vstop; nove člane vpisujemo pred začetkom predstave. V sodelovanju s SOU Ljubljani. K Odprte strani POGLEDI GORENJSKEGA JUGA "Bolja previdnost razdelila je po različni meri svetovno imetje med umerjoča bitja. Enemu dala je veliko, drugemu pa oddelila revščine kruh, da ga rele do groba. Ali vsem brez izjeme je neskončna ta previdnost dodelila prilolnost, da si pomnolijo lahko svoje imetje, če imajo voljo jekleno in neutrudljivo delavnost! Ta prilolnost je kakor bič, ki priganja človeška bitja k neprestanemu delu, ona je kakor zvezda, ki k dalje obseva trnjevo stezo truda in znoja, P° kateri se pridobivajo posvetna imetja. pač se oglašajo zmedene glave, ki zahtevajo, da bi se bogastva vsega sveta po enakih delih razdelila, tako da bi na vsako glavo prišel enak delel, da bi ne bilo ne bogatih ne revnih. Ali če bi se vresničila ta brezglavna domišljija, potem postalo bi človeštvo tropa šmarnih lenuhov, potem bi bilo to človeštvo kakor lula, ki gnije sredi močvirja. Kdo bi delal še potem, če bi Uvel v zavesti, da del° za druge da si pri vsem trudu ne more več pridobiti, kakor irnajo drugi ki brez dela prespavajo dnove! Z eno besedo: različno razdeljenje imetja je preliv dokaz o tisti večni previdnosti, ki se kale v vsakem vstvarjenem listu in v vsaki kaplji, viseči na tem listu! 7 Denacionalizacija in božja previdnost različno razdeljenje je večni vir dela, katero vzdrluje človeštvo v neprestanem gibanju, kakor se neprestano gibljejo tudi morja valovi, da se ne vsmradi neizmerno vodovje!" ( Ne, navedene vrstice niso izpod peresa kakega klerikalnega kritika "zmedenih" marksističnih pojmovanj, ki so dejansko zahtevala, "da bi se bogastva vsega sveta po enakih delih razdelila" in se marsikje (udi so, vsaj delno; pri nas, denimo, po 1945. Te vrstice bi lahko napisala dr. Janez Ev. Krek ali dr. Aleš Ušeničnik, ob prelomu in v Prvi polovici našega stoletja vodilna klerikalna ideologa, po rodu °ba z gorenjskega juga. Pa jih nista. Napisal jih je dr. Ivan Tavčar, njun podblegoški rojak in poznejši liberalni prvak, v letu Marxove smrti, v knjigi, ki smo jo na tem mestu le navajali in najbrl ne bo odveč, če jo še enkrat: Slovenski pravnik, Poduk o najpotrebnejših Zakonih, Drulba sv. Mohorja v Celovcu, 1883. Navedeno je zanimivo samo po sebi, zaradi starinske dikcije, Posebej zaradi avtorja. Še bolj zato, ker je nekakšna modroslovna Podlaga, po kateri bodo v najblilji prihodnosti sedanji klerikalni in liberalni prvaki sklenili "gnili, a neizbelni kompromis", po katerem bo Cerkev dobila vrnjeno tisto, kar ji po "bolji previdnosti" gre: 8ozdove, v naravi ali v obliki take ali drugačne odškodnine (cerkvenega davka, rente ...). Ko je bil dr. Janez Drnovšek, prvak LDS, gost letošnje šeste Glasove preje, sem ga povprašal tudi po njegovem stališču do pisma akademika dr. Boga Grafenauerja, v katerem je slednji opozoril na zgodovinsko dejstvo, da je Cerkev obselne gorenjske gozdove na Pokljuki, Melakli in Jelovici svoj čas sama prodala in je vprašanje, ali je do njih upravičena. Vprašanje je moralno, pravno in politično, odgovor, kakor vedno, v rokah bolje previdnosti. Dr. Drnovšek je tedaj (12. junija 1997) odgovoril: "O tem, ali je pravna osnova za cerkevno lastnino nad gozdovi dovolj trdna, je veliko razprav. Enotnega mnenja ni, zato skušamo problem rešiti sporazumno s Cerkvijo. Cerkev navsezadnje gozdov ne rabi, potrebuje pa pogoje za svoje delovanje. Gozdovi naj postanejo javna last; cerkev pa naj dobi ustrezno nadomestilo. Mislim, da njej takšna rešitev tudi najbolj ustreza, saj skrb za gozdove ni enostavna. V naslednjih tednih bomo skušali ta problem rešiti." Pa ga (še) niso. To pot ga bodo morali. Kako, ve le bolja previdnost. In morda tudi "prva dama Slovencev", Marija Pomagaj na Brezjah, pri kateri se nadškof ljubljanski v zadnjem času tako pogosto in rad oglaša. Že ve, zakaj. Jaz bi imel v tej zadevi samo še skromno pomisel. O "imetju". To je bilo v zgodovini obravnavano na vse mogoče načine, pretelno kot svetinja, dostikrat kot tatvina. Po eni strani je mogoče z juristom Tavčarjem soglašati, ko poudarja, da je "različno razdeljenje imetja" glavni motiv, ki lene ljudi k delu, k trudu, da bi si znotraj parametrov po bolji previdnosti razdeljenega imetja povečali svoj delež. Po drugi strani zgodovinska praksa zadnjih treh stoletij tudi na krščanskem Zahodu priča o telnji, ki se počasi in vztrajno, v reformah in/ali revolucijah udejanja: da naj ima predvsem tisti, ki dela, in da naj se tisto, kar so nekateri dobili po "bolji previdnosti" (beri: po fevdalnih privilegijih) razdeli med te, ki delajo ali pa postane javna, dr lavna last. Dovolim si pripisati, da se tudi moja malenkost v vsej svoji zmotnosti nagiba k slednjemu. Odločila bo pa, kot zmeraj in kot rečeno, bolja previdnost. Miha Naglic (»ORENiŠKI GLAS / *ira» 317 Kranj, 24 oktobra 1997 Naravne in denacionalizacijske "ujme" Slovenske gozdove pestijo v zadnjem Času močne naravne in denacionalizacijske ujme. Naravne ujme (sneg, žled in veter) so od 1955. do 1990 leta podrle, polomile ali kako drugače poškodovale okoli 6,6 milijona kubičnih metrov gozdnega drevja, od tega v petletki 1986-90 povprečno po tisoč kubičnih metrov na dan in samo letos na območju kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije 334 tisoč kubičnih metrov. Ce so naravne ujme, s katerimi se ukvarjajo predvsem lastniki gozdov in gozdarji, bolj v senci domačih dogodkov, so "denacionalizacijske ujme" pogosto v ospredju gospodarskih, lastninskih in političnih tem. Le zakaj je v javnosti toliko ugibanj o tem, ali je ljubljanska nadškof iju upravičena do več kot sedemnajst tisoč hektarjev gozdov na Gorenjskem? Zakaj nekdanji lastniki podržavljenega premoženja oz. njihovi dediči, ki živijo v tujino, pišejo našim ministrom prijazna pisemca in obljubljajo državi pomoč pri navezovanju stikov v tujini? Zakaj razprava o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji povzroči pravi parlamentarni razkol, ob katerem opozicija opozarja: v Sloveniji je z denacionalizacijo konec? Le zakaj takšna in podobna vprašanja? Preprosto zato, ker gre (ob vseh prestižnih političnih vprašanjih) za lastnino, za premoženje, za denar... In denar je že po stari ljudski modrosti sveta vladar. Zakon o denacionalizaciji, ki je bil 1991. leta spričo tedanjega političnega razmerja sil lahko sprejet le kot (gnil) kompromis, ima po številnih popravkih ustavnega sodišča in moratoriju na vračanje velike kmetijske in gozdne posesti za logično nadaljevanje spreminjanje zakona. Spremembe, ki jih spremljajo denacionalizacijska pogajanja med Cerkvijo in vlado, bodo očitno pomembne tudi za lastništvo dela gorenjskih gozdov. S sklenitvijo sporazuma in z uzakonitvijo sprememb bodo bržkone "padle" odločitve tudi za nekdaj cerkvene gozdove na Pokljuki, Jelovici in Mežakli ter za nekdanje Bornove gozdove na območju triiške občine. C. Zaplotnik Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Sinik REPO RTA Ž A Denacionalizacija (cerkvenih in Bornovih) Gospodarski gozdovi Cerkvi, Od pogajanj med Cerkvijo in vlado ter od sprememb zakona o denacionalizaciji bo odvisno, kakšna bo lastninska usoda več kot gozdnogospodarskem območju jih je 11.294 hektarjev), medtem ko je varovalne pripravljena prodati državi po sporazumni ceni, planinske Ko je državni zbor predlani sprejel triletni moratorij na vračanje več kot dvesto hektarjev velike kmetijske in gozdne posesti, so na ustavno sodišče začele "deževati" pobude za oceno ustavnosti. Predlagatelji, med katerimi so bile tudi dedinje Dolenčevih gozdov na Gorenjskem, so v pobudi navajali, da moratorij uzakonja krivično razlikovanje med tistimi, ki so v denacionalizacijskem postopku že dobili nazaj več kot dvesto hektarjev veliko posest, in onimi, ki na to zaradi počasnega dela upravnih organov še čakajo. Ustavno sodišče je ugodilo pritožbam, razveljavilo moratorij in odločilo, da bo razveljavitev začela veljati pol leta po objavi v uradnem listu, to je 10. julija letos; državni zbor pa naj bi v tem času preveril, ali obstajajo za zadržanje vračanja nad dvesto hektarjev velike posesti stvarno upravičeni in legitimni razlogi ali pa bo proučil veljavno denacionalizacijsko zakonodajo in uzakonil spremembe. Po vseh zapletih z vprašanjem, ali naj bi o teh vprašanjih državljani odločili na referendumu, kar bi bilo za mnoge najbolj pošteno in pravično, slovenska oblast dela drugo: spreminja in dopolnjuje zakon o denacionalizaciji, pri tem pa upošteva nasvete in opozorila ustavnega sodišča. Sodišče je namreč ob razveljavitvi moratorija opozorilo, da bi bilo treba oceniti, ali je vračanje veleposestev fevdalnega izvora v skladu s slovensko državno in ustavno ureditvijo. Pa ne le to! "Nadalje bi bilo potrebno posebej upoštevati, da Cerkve in verske skupnosti v primeru, ko se pojavljajo kot denacionaliza-cijski upravičenci, glede na njihovo vlogo obče koristne ustanove in glede na njihov položaj v našem pravnem redu, ne bi bilo dopustno enačiti z veleposestvi fevdalnega izvora oz. z lastninskimi odnosi, ki izvirajo iz historično izkazanih fevdalnih odnosov..." Škofija bi planine podarila pašnim skupnostim Ob tem, ko je razsodba ustavnega sodišča Cerkvi nedvoumno priznala status denacionalizacijske upravičenke, sta predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in novi ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode julija letos podpisala dogovor, po katerem naj bi začasno "zamrznili" vračanje cerkvenega premoženja in do konca oktobra oz. do tretje obravnave zakona o spremembah zakona o denacionalizaciji pripravili za obe strani sprejemljiv dogovor. Pogajanja še potekajo, pogajalski skupini nista posebej zgovorni, v javnost pa so vendarle pricurljale novice o tem, kaj Odpornost gozdov na Pokljuki in Jelovici se slabša Gozdovi na Pokljuki, Jelovici in na Meiakli, za katere se poteguje ljubljanska škofija, veljajo v javnosti za najboljše gozdove. No, tudi oznaka "najboljši" dokaj relativna. Zakaj? V blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije ugotavljajo, da se splošna odpornost gozdov na Pokljuki in Jelovici slabša. Na Pokljuki to opažajo ie desetletje, na Jelovici so se očitna znamenja začela kazati v zadnjih letih. Da je v nekdaj najlepših gozdovih marsikaj narobe, kale naraščanje količine lubadark, predvsem v državnih gozdovih, kjer so lani posekali kar 15.800 kubičnih metrov od lubadarja poškodovanega drevja. Mali lubadar je postal tako agresiven, da je napadal po izgledu najvitalnejša drevesa v okolici pospravilnih sečenj, na Pokljuki pa je lani uničil tudi petsto posajenih smrekovih sadik, kar je edinstven primer. Da količine lubadark narašačjo, je več razlogov. Eno so temperaturne posebnosti, drugo večje količine od snega in Žledu poškodovanega drevja, tretji razlog je splošno upadanje vitalnosti smreke. Na Pokljuki je (po gozdarjevih zapalanjih) "zamolklo zelenilo" zamenjala klorotič-na zelena barva, ki je značilna za vse razvojne stopnje drevja; povečala pa se je tudi osutost drevja. zahteva ali pričakuje Cerkev. Ljubljanska nadškofija predlaga vladi, da bi v naravi dobila vse podržavljene gospodarske gozdove v izmeri 18.921 hektarjev, od katerih jih je 11.294 hektarjev na območju blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Vse podržavljene varovalne gozdove v izmeri 7.875 hektarjev (na Gorenjskem jih je 5.780 hektarjev) je pripravljena prodati državi po sporazumni ceni, podržavljene gorske pašnike in pašne planine pa podariti pašnim skupnostim. Z dohodkom od gospodarskih gozdov bi pokrivala izredne materialne stroške, s poklonom planin naj bi pomagala gorskim kmetijam in demografsko ogroženim območjem, država pa naj bi z nakupom varovalnih gozdov lažje uveljavlja javni interes. Dvomi uglednega akademika Že vse od sprejetja zakona o denacionalizaciji je slišati različna ugibanja o tem, ali je Cerkev upravičena zahtevati gozdove na Pokljuki, Mežakli in Jelovici. Da to vprašanje še vedno ni povsem razčiščeno, je mogoče sklepati tudi po izjavi predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška, ki je na nedavni novinarski konferenci dejal: "Poleg načela pravnosti želimo v vseh pogovorih uveljaviti tudi načelo pravičnosti, saj so nekatera zgodovinsko pravna dejstva sporna, na primer ob vračanju nekaterih gozdnih kompleksov, tako imenovani Korošcev dekret in podobno." Zgodovinar slovenskega naroda, akademik prof. dr. Bogo Grafenauer, je posvetno in cerkveno oblast že 1992. leta spomnil na prav posebni položaj "cerkvenih" gozdov na Jelovici, Pokljuki in Mežakli, nekdanje posesti briksenške škofije, in ob tem podvomil o utemeljenosti zahteve po "vračanju" teh gozdov v cerkveno posest. V pismu tedanjemu nadškofu dr. Alojziju Šuštarju je med drugim zapisal: "Obračam se do Vas le zaradi svojih velikih dvomov, ali so postopki cerkvenih zastopnikov prav v tem vprašanju moralno opravičeni in opravičljivi. Mnenja sem, da niso in rad bi Vam povedal podlago svojega stališča z željo, da mi ne bi bilo treba tega ali česa podobnega predlagati v presojo slovenski javnosti." V nadaljevanju navaja: "Pri gozdovih nekdanjega briksenškega blejsko - bohinjskega gospostva ne gre le za splošno vprašanje upravičenosti ohranjevanja ali celo obnavljanja starih in preživelih fevdalnih veleposestev. Gre še za poseben način sprememb posesti teh gozdov v 19. stoletju, ki so spremenile nekdanjo cerkveno posest v državno. Po mojem trdnem prepričanju ustvarjajo posebno moralno vprašanje, ki bi ga slovenska Cerkev kot varuh vsakršne morale v človeškem življenju pri nas morala upoštevati kot prvo izhodišče vsakršnega svojega ravnanja ob teh stvareh." Briksenška škofija je po navedbah prof. dr. Boga Grafenauerja dobila gozdove na Jelovici, Pokljuki in na Mežakli na podlagi darovnic. 1803. leta jih je po mednarodni pogodbi namenila za koristi države Habsburžanov, 1838. leta pa jih je dobila nazaj. Ko je gospostvo po zemljiški odvezi izgubilo vso kmečko obdelovalno zemljišče, so se pogledi škofije na velik kompleks gozda in druge ostanke gospostva očitno spremenili. Ker so gozdovi bili tedaj pomembni le za fužinarje od Bohinjske Bistrice do Save in Javornika (Jesenic), je škofija ves ostanek gospostva, to je Blejski grad, jezero in gozdove, 1858. leta prodala jeseniškima fužinarjema Vincencu in Viktorju Ruardu. Kupčija je bila sklenjena s potrdilom državne oblasti in z dovoljenjem papeža Pija IX. Ruard je v kritičnih časih za železarstvo 1871. leta fužine in briksenške gozdove (ne pa tudi gradu in jezera z otokom) prodal novoustanovljeni Kranjski industrijski družbi. Ko je le-ta stare plavže zamenjala z martinovkami, je oglje postalo za obrat neuporabno, velika gozdna posest pa za železarno nekoristno breme. V takšnih okoliščinah je po dolgotrajnih pogajanjih z ministrstvom za poljedelstvom kot predstavnikom državnih ("cesarsko-kraljevih") veleposestev prišlo 1895. leta do vnovične prodaje. Odtlej so gozdovi, ki jih je kupila država, pripadali državnim veleposestvom kot sestavni del kranjskega verskega sklada. "Navedena pot ustvarja gotovo moralno vprašanje, kako more zahtevati slovenska Doslej odločili o dveh petinah zahtevanih gozdov Kot je razvidno iz zadnjega poročila o uresničevanju zakona o denacionalizaciji, ki obsega čas od uvelj'avitve zakona 7. decembra 1991 do konca letošnjega marca, je v Sloveniji denacionalizacijs-kih zahtev za vrnitev okoli 182 tisoč hektarjev gozdov in okoli 150 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč. Doslej je bilo odločeno za dobrih 18 odstotkov vseh zahtevanih kmetijskih zemljišč in za nekaj manj kot 41 odstotkov površine gozdov. Kar zadeva denacionalizacijo gozdov, so v postopkih doslej odločili za 73.724 hektarjev gozdov. Skoraj 90 odstotkov gozdov (66.093 hektarjev) so nekdanjim lasmikom oz. njihovim dedičem vrnili v last in posest, za vrnitev 4.685 hektarjev pa so bili postopku ustavljeni ali zahteve zavrnjene oz. zavržene. Verske skupnosti so zahtevale vrnitev 37.724 hektarjev gozdov, denacionalizacija jim je bila ugodena za 6.759 hektarjev, za 61 hektarjev pa zavrnjena. Cerkev v imenu "denacionalizacije" gozdno posest od države (ali družbe), ki jo je legalni posestnik Cerkve pred sto petdesetimi leti prodal in je po dveh novih prodajah prišla v legalno državno posest, plačano po vseh pravnih določbah tistega časa s strani države prejšnjemu lastniku. Rad bi, da me po lastnem razmisleku in sklepu osvobodite moralne dolžnosti, ki se ji sicer ne morem izogniti, da s temi podatki ne seznanim slovensko javnost. Mislim, da bi bilo za Cerkev slabo, ako bi ob izsiljenem referendumu o takšnih vprašanjih prišle v razpravo takšne stvari, ki bi po svoje utemeljeno kalile obraz slovenske Cerkve. Prav bi se bilo izogniti kulturnobojniškim geslom in spopadom, ki so slovenskemu življenju z obeh strani konec prejšnjega in v začetku našega stoletja toliko škodovali »n politično razklali slovenske kristjane med obema vojnama. Verjemite, da je to poglavitni vzrok, zaradi katerega se obračam na Vas," je na koncu zapisal prof. dr. Grafenauer. R O R A ozdov na Gorenjskem samo) varovalni državi? met tisoč hektarjev gorenjskih gozdov. Ljubljanska nadškofija bi rada v naravi dobila nazaj vse gospodarske gozdove (na blejskem ™tkepa podariti pašnim skupnostim. Ob vsem tem je v javnosti tudi veliko ugibanj, ali je Cerkev sploh upravičena do teh gozdov. « uredba iz 1939. leta 'Cvlf^ dvomijo 0 upravičenosti škofijskega ijjCUj . Za gozdove na Gorenjskem, se JeJo predvsem na protislovnost uredbe, Je maja 1939. leta izdal pravosodni Jo j.: - — "ja 17J7. icia i/Aiai piavustn jko i!" kraljevine Jugoslavije. Uredba Lnsko močjo o prenosu imovine verskih KV katoliške cerkve v last in upravo L v cerkve naiDi Dila v nasProtJu sama s Klari čienu pravi, da se z verskimi Ka razumejo zakladi in fondi, ki so bili nk0vlJeni iz imovine katoliške cerkve z Ve'mi dokladami in prostovoljnimi prispev-. jnikov; sicer pa ureja prenos gozdov, ki Mi bila kupila država-Tudi Milan Cainev> L 0r Gozdnega gospodarstva Nazarje, ne va •da predstavniki Cerkve iščejo nova in tj: ,0Pravičila za utemeljenost denacionali-J jj.ga zahtevka za gozdove na Gorenjs-res, da je sporne gozdove od Kranjske Mad JSke družbe kuPn Kranjski verski ipg • vsi dokumenti dokazujejo, da je bil fla. avstrijsko kmetijsko ministrstvo. Tudi av Je bil brez dvoma državna last, prenos la "ega premoženja na škofijo pa že po ,Jj zakonodaji nezakonit, je Milan Cajner Za časopis Slovenska panorama. Ntev se brani s svojo resnico L7*ev se ob tem občutljivem vprašanju ^ s svojo resnico, precej natančno smo jo 0U Pobrali v zadnji številki slovenskega |EoSkega tednika Družina. V pisanju prof. EjjTla Kolarja je zanimiv predvsem del, ta kaj se je z gozdovi nekdanje Ita r P°sesti dogajalo potlej, ko sta jih Kskard 1871 • leta Prodala KranJski !%j0 s1 družbi. Ker gozdovi zaradi nove %\ l'Je družbi niso bili več potrebni, se je Nni t* zacela pogajati o prodaji. Kupil jih jebjiaSkl verski sklad (kupoprodajna pogod-sklenjena po veljavni zakonodaji in je llfik razkorak med zvanim in odločenim tyo^!tnoP0 Poročilu o uresničevanju \^ki °fi acionanzaciji, v katerem so Lc ' ° konca letošnjega marca, bo k* w i Še leP (as zaposlovala hke R,ce> Pivnike in bržkone tudi Wkd ct.z!COrak med tem, kar zahtevali te™}lJmn&i oz. njihovi dediči, in uočm ) so v javnih enotah le gozdov'LU(ii pri kmetijskih zemljiščih ni uprn Ve ' Razlike med posamez-^keslikimi enotami m kale jo de-vcev C ° Prizadevnosti upravnih nkosti /m^a^ so predvsem posledica ^jiška {p0Samičnih) zahtevkov. Ra-VarJa tUpJ.avna enota se, na primer, dškofije Z zantevkom ljubljanske ktQrJ ,za vrnitev nekaj manj kot 21 K*netijskih zemljišč in gozdov. evano »Odločeno * Razmerje hi k a'jana lovlii, , 880 ha Na K 10 096 ha Loka 2.338 ha 7.989 ha m 1 j i š Č a S 1 -960 ha nUc 4.646 ha 4.533 ha 464 ha 3.635 ha 466 ha 1.727 ha 207 ha 346 ha 515 ha 234 ha 24,1 % 30.4 % 10.0 % 38.1 % 23.5 % 3,4% 22,1 % 2,9 % r 1.616 ha 8-195 ha 5.252 ha 4.880 ha 1.127 ha 00v, 1.127 ha k' f*'20.378 ha § ^ka 5.211 ha 6.040 ha 1.048 ha 5.162 ha 1.354 ha 2.968 ha 315 ha 1.494 ha 3.762 ha 665 ha 64,9 % 63,0 % 25,8 % 60.8 % 27.9 % 7,3 % 72,2 % 11,0 % bila registrirana na sodišču), ki je po razpadu habsburške monarhije z vsem svojim imetjem in obveznostmi prišel pod okrilje nove jugoslovanske države. Pravoslavne in islamske verske skupnosti so na podlagi ustave iz 1931. leta dobile v last in posest vsa posestva, za katoliško versko skupnost pa je bilo predvideno, da bo to vprašanje uredil konkordat med Svetim sedežem in Kraljevino SHS. Konkordat je bil pripravljen in je v zadnji inačici določal, da verski skladi pripadajo katoliški Cerkvi in da služijo izključno njenim namenom. Ker pa beograjski parlament konkordata zaradi pravoslavnega nasprotovanja ni ratificiral, je tedanji minister za pravosodje dobil pooblastilo, da vprašanje reši postopoma. Minister je 1. maja 1939. leta s podpisom vsega ministrskega sveta izdal uredbo o prenosu fondov katoliške Cerkve v njeno last in upravo. Teden dni kasneje je uprava Dravske banovine začela z vpisom posesti Kranjskega verskega sklada v zemljiške knjige, 8. julija pa so sodišča že sprejela sklep o vknjižbi lastninske pravice na ljubljansko nadškofijo. Ko se je začela druga svetovna vojna, je Cerkev izbgubila večino posesti na ozemlju, ki so ga zasedli Nemci. Šef civilne uprave za zasedeno Koroško in Kranjsko je 14. maja 1942 sporočil, da so bila vsa posestva verskega sklada zaplenjena in da so postala del premoženja rajha. Po končani vojni, natančneje 2. junija 1945, je moral ravnatelj verskozakladnih posestev izročiti ministrstvu za gozdarstvo imovino zaklada s celotnim inventarjem in gotovino. Oktobra istega leta je bila kot lastnica gozdov v zemljiško knjigo spet vnesena ljubljanska škofija, ob koncu meseca so posestva Kranjskega verskega sklada prešla pod začasno upravo ministrstva za gozdarstvo, dokler jih oblast 1947. leta ni dokončno podržavila, navaja prof. dr. Bogdan Kolar. Bornovi gozdovi niso fevdalnega izvora Državni zbor je prejšnji četrtek sklenil drugo obravnavo sprememb in dopolnitev zakona o denacionalizaciji. Že pred sejo in tudi na sami seji je bila najburnejša razprava o 27. členu zakona o denacionalizaciji, ki določa način vračanja kmetijskih zemljišč in gozdov. Večina je izglasovala dopolnilo, po katerem se kmetijska zemljišča in gozdovi vračajo upravičencem v last in posest. Izjema so le zemljišča v kompleksih, za katere nekdanjim lastnikom oz. nihovim dedičem pripada odškodnina. Če so se upravičenci ob uveljavitvi zakona o denacionalizaciji ukvarjali s kmetijsko dejavnostjo, so upravičeni tudi do vrnitve zemljišč iz kompleksov. Poslanci so tudi soglašali s predlogom, da se premoženje fevdalnega izvora ne vrača, razen Če so upravičenci cerkve in druge verske skupnosti, njihove ustanove in redovi. Čeprav bodo končne spremembe zakona o denacionalizaciji znane šele potem, ko bo državni zbor "spravil pod streho" tudi tretjo obravnavo, je že zdaj slišati različna ugibanja o tem, ali so Bornovi gozdovi v tržiški občini fevdalnega izvora, bodo Bornove dedinje upravičene do vrnitve gozdov v naravi, bodo dobile vsaj odškodnino... Neuradno je slišati, da ti gozdovi niso fevdalnega izvora (Born naj bi jih kupil od Kranjske industrijske družbe) in da jih glede na predvidene zakonske spremembe ne bodo mogle dobiti nazaj v naravi. Denacionalizacijski zahtevek Bornovih dedinj je med največjimi na Gorenjskem, saj zajema 3.653 hektarjev gozdov in še več drugega premoženja. Ko so v tržiški občini ugotovili, da je bil Kari Born jugoslovanski državljan, so se že začeli pripravljati na izdajo delne denacionalizacijske odločbe. Potem je prišlo do nenadnega zasuka, v postopku so prišla na dan nekatera nova spoznanja, ki so botrovala temu, da je občina zahtevek zavrnila. Usodnega pomena so bila spoznanja, da je Bornu, ki je bil židovskega porekla, njegovo posestvo septembra 1941. leta podržavil že nemški rajh, premoženje pa je po vojni, takrat že kot imetje rajha, po sklepu Avnoja prešlo v Dr. Janez Gril "Vrnitev v naravi je za driavo najcenejša rešitev" "Vsaka druga rešitev bi obremenila proračun in s tem davkoplačevalce, ki bi nam potlej lahko očitali, da morajo zaradi Cerkve plačevati višje davke," pravi dr. Janez Gril, predsednik podkomisije za gozdove v ljubljanski nadškofiji. * Kako komentirate drugo državnozbors-ko obravnavo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji? "Po izjavah nekaterih parlamentarcev sprejeta sprememba 27. člena zakona o denacionalizaciji pomeni, da Cerkev ne bo ničesar dobila v naravi. Če takšna razlaga drži, je to v nasprotju z razsodbo ustavnega sodišča, ki je Cerkvi priznala položaj denacionalizacijske upravičenke. Vladni predstavniki pa nam zatrjujejo, da še ni nič odločeno in da se pri tretjem branju zakona lahko še vse spremeni." * Ali se pogajanja med vlado in Cerkvijo kljub temu nadaljujejo? "Pogajanja potekajo normalno naprej." * Bo sporazum med obema stranema dosežen do konca oktobra, kot sta se bila dogovorila predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in nadškof dr. Franc Rode? "Ker časa ni več veliko, je težko reči, ali bo sporazum dosežen do roka ali ne. Če je na obeh straneh resna pogajalska volja, potem rok niti ni najpomembnejši." * Je te volje dovolj na obeh straneh? "Zaenkrat bi rekel, da jo je še dovolj." * Kaj Cerkev pričakuje v teh pogajanjih? "Cerkev je s svojimi številnimi cerkveno pravnimi osebami v postopkih denacionalizacije v zelo različnih položajih. Mnoge župnije, samostani in druge cerkvene ustanove so že dobile nazaj, kar so zahtevale in kar je bilo možno dobiti. Veliko denaciona-lizacijskih postopkov je na stopnji, ko je vse urejeno in manjka samo še odločba upravne enote. Marsikje postopek že leto ali več miruje brez pravega razloga, po našem mnenju zaradi pomanjkanja volje. Ljubljanska nadškofija je manjše površine kmetijskih zemljišč in gozdov ter nekaj stavb, ki so v slabem stanju in polne stanovalcev, že dobila nazaj, še vedno pa ostaja nerešeno vprašanje velikih gozdnih kompleksov. Ob srečanju nadškofa dr. Rodeta in predsednika vlade dr. Drnovška je bilo to vprašanje izpostavljeno, hkrati pa je bila izražena volja in pripravljenost, da se poišče za obe strani sprejemljiva rešitev. Škofija je v skladu z zakonom o denacionalizaciji vladi predlagala poravnavo, po kateri naj bi Cerkev vse gospodarske gozdove dobila v naravi, varovalne gozdove naj bi prodala državi, planinske pašnike pa podarila pašnim skupnostim. Na našo pisno ponudbo, ki naj bi ostala tajna, a je prišla v javnost, nam je vlada obljubljala odgovor takoj po 15. septembru. Doslej ga še nismo prejeli, bržkone tudi zato ne, ker sta škofija in vlada medtem oblikovali pogajalski skupini, v okviru teh pa še vsaka svojo podskupino za gozdove. Delo je zastavljeno in zaenkrat vsi upamo, da bo prineslo sadove." * V javnosti je precej ugibanj o tem, ali je Cerkev upravičena do gozdov na Pokljuki, Mežakli, Jelovici... "O tem so bili objavljeni različni zapisi, nekateri tudi tendeciozni. Po našem trdnem last tedanje Jugoslavije in naj bi predstavljalo del vojne odškodnine, ki jo je Nemčija "izplačala" Jugoslaviji. Born kot Žid bi po vojni lahko zahteval odškodnino in jo še vedno lahko zahteva od Nemčije, ki jo je izplačevala in jo še izplačuje židovskim žrtvam druge svetovne vojne, so tedaj menili v tržiški občini. Dedinje Bornovega premoženja so se na odločbo tržiške občine pritožile na minis- prepričanju je ljubljanska nadškofija upravičena do teh gozdov, saj so bili gozdovi njena lastnina, Kranjski verski sklad pa ves čas namenjen vzdrževanju Cerkve. Tudi tedaj, ko je bil formalno v drugi lasti, je ves dohodek šel za potrebe cerkvenih ustanov. Če bi se izkazalo, da škofija do kakšnega dela premoženja dejansko ni upravičena, se mu bo rade volje odrekla, saj ne želi tujega, hoče le svoje." Predsednik vlade dr. Drnovšek je izjavil, da želijo v pogajanjih s Cerkvijo poleg načela pravnosti upoštevati še načelo pravičnosti, saj so nekatere zgodovinsko pravna dejstva nejasna in sporna... Iz izjave bi se dalo sklepati, da zgodovina gozdov, ki jih zahteva škofija, le še ni povsem razčiščena. "Na podlagi predsednikove izjave bi se res dalo tako sklepati; v škofiji pa smo prepričani, da naše denanacionalizacijske zahteve pravnoformalno niso sporne." * Je Cerkev pripravljena tudi na možnost, da bi s spremembami zakona o denacionalizacija ostala praznih rok oz. da ne bi ničesar dobila v naravi? "Upamo, da je Slovenija pravna država in da bo tudi denacionalizacijske probleme reševala v skladu z evropskimi standardi. Nadškofija predlaga vrnitev premoženja v naravi predvsem zato, ker je to za državo najcenejša rešitev. Vsaka drugačna rešitev bi obremenila proračun in s tem tudi davkoplačevalce. Z vrnitvijo v naravi nam ne bi mogel nihče očitati, da mora zaradi Cerkve plačevati višje davke." * Je tudi vsa vladajoča koalicija takšnega mnenja/ "Da so v koaliciji različni pogledi, se je pokazalo tudi pri drugi obravnavi sprememb in dopolnitev zakona o denacionalizaciji. Takrat je nastala neka nova, začasna kolicija, ki bi jo lahko imenovali tudi proticerkvena. To za naše razmere ni nekaj novega ali neobičajnega, postavlja pa parlamentarno odločanje v čudno luč." trstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, češ da so po vojni od Nemčije lahko zahtevali odškodnino le nemški državljani za premoženje, ki jim ga je zaplenila jugoslovanska oblast, ne pa tudi Born, ki je bil jugoslovanski državljan. Ministrsvo je pritožbi ugodilo, odločbo tržiške občine razveljavilo in primer vrnilo v odločanje na prvo stopnjo, novoobli-kovani tržiški upravni enoti, ki pa bo zaradi moratorija na vračanje velike posesti lahko o Bornovih gozdovih odločala šele po sprejetju sprememb zakona o denacionalizaciji. TA KRATKE GORENJSKE' Po kostanj v Mojstrano "Ste napisali da je kilogram kostanja v trgovinah skoraj po petsto tolarjev, v Italiji v Euromercatu pa menda samo po 1.500 lir! Prav bi bilo, da napišete, da pri nas v Mojstrani v Trgovini Nejc stane Kilogram kostanja samol76 tolarjev," je sporočila naša bralka, potem ko je prejšnji petek v rubriki "G. G." na zadnji strani Gorenjskega glasa prebrala kruto ugotovitev, da je pri nas v veČini trgovin, pri zelenjavarjih in tudi neposredno pri kostanjarju, ta gozdni sadež naprodaj po trikrat višji ceni kot v sosednji Italiji. Torej: po kostanj k Nejcu v Mojstrano, ne v Italijo. Če te ni časa za nabiranje kostanja v gmajni! Še ena gorenjska fotografija in še ena nagradna igra Simona obkroži in Gorenjski glas nagradi Eno od naših priložnostnih fotografij z enega od gorenjskih dogodkov tudi tokrat izkoriščamo za nagradno igro. Na sliki je naša sodelavka Simona - s pomočjo skenerja in računalnika - obkrožila enega udeleženca neke prireditve, o kateri je pisalo v Gorenjskem glasu. Če nas oseba, ki je na fotografiji OBKROŽENA, sama pokliče v uredništvo, jo čaka super nagrada: GLASOV IZLET po izbiri, že letos ali pa kadarkoli v prihodnjem letu. Za vse, ki boste ugotovili, koga je Simona tokrat obkrožila in nam boste to sporočili, pa so pripravljene tolažilne nagrade: ekskluzivne modne reklamne majice Gorenjskega glasa. Za sodelovanje v nagradni igri obstajata še dva pogoja: treba bo tudi povedati, kje in ob kateri priložnosti je nastala fotografija; in čas za Vaš telefonski klic je omejen, odgovore sprejemamo le do prihodnjega torka, 28. oktobra 1997, samo do 14.00 ure. Naša telefonska številka za Vaš klic: 064/ 223 - 111 -izven rednega delovnega časa lahko odgovor sporočite na avtomatski odzivnik na isti številki. ŠTUDENTKE in ŠTUDENTI ! Kako vzeti Gorenjsko s seboj na faks? Preprosto: na začasni naslov v času študija naročiš MKMEIIGLAS in Gorenjska bo dvakrat tedensko s teboj na faklulteti. ®®IE1SSM©IHIGLAS omogoča prijetnejše in pestrejše dneve v celem študijskem letu, vse tja do uspešnega konca tvojega študija: naročiš časopis, ki redno izhaja že pol stoletja, na svoj začasni naslov v času študija. Splača se, ker za študentke + študente dajemo 2 + 1 ugodnosti: 1/ do konca letošnjega koledarskega leta - torej do 31. decembra - boš časopis prejemal/-a/ brezplačno 2/ za prvo polletje 1998 je naročnina samo polovična, ravno tako za vsa nadaljnja trimesečja (če želiš, ga boš prejemal/-a/ tudi med naslednjimi počitnicami) 3/ v letu 1998 bomo vse gorenjske študentke in študente, včlanjene v MLADINSKI SERVIS KRANJ, povabili na žur in za vas, ki boste naročili ©©EffiKJfgSMGLAS, bo povabilo izjemno ugodno NAROČAM za najmanj eno leto Ime in priimek:____ Naslov:___ GLAS Podpis: Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerjr podaljša za nedoločen čas. Opomba: v primeru dvoma v verodostojnost podatkov na tej naročilnici bom Gorenjskemu glasu dostavil/-a/ dokazila o rednem študiju, ker posebne ugodnosti veljajo izključno za študentke in študente P.S.: Naša posebna ponudba je namenjena tudi za gorenjskim dijakinjam in dijakom, ki v času šolanja začasno bivate v dijaških domovih ali pri zasebnikih izven Gorenjske. Oktobra izbiramo GORENJKO/GORENJCA meseca SEPTEMBRA 1997 Drugi vmesni rezultat: Mancat 226 in Jožko s 338 glasovi MANCA URBANC Pet let bo že, odkar na Gorenjskem redno, vsak mesec, poteka NAJ-NAJ-NAJ akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA/ GORENJEC MESECA". V njej sodelujete bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih radijskih hiš ter gledalke in gledalci gorenjske televizije TELE-TV Kranj ter kabelske televizije ATM Kranjska Gora. Cel oktober, do vključno naslednjega pet- JOŽKO KAVALAR ka, 31. oktobra - čeprav je ta dan praznik, bo trajal izbor GORENJ KE/GORENJCA za mesec SEPTEMBER 1997. Radijski poslušalci lahko glasujete vsak petek neposredno v radijskih kontaktnih oddajah: že zjutraj pet minut čez osem na Radiu Kranj z moderatorko Lili KALAN; ob devetih na Radiu Triglav Jesenice z moderatorjem Petjem KOGOVŠKOM; zgodaj popoldan na Radiu Tržič z moderatorko Andrejo MEG- Tudi Bled ima vrsto krajank in krajanov, ki so se uveljavili v širnem svetu - med njimi je kipar Slavko Oblak, ki je z rojstnega Bleda pred skoraj štiridesetimi leti odšel v Muenchen, diplomiral na Akademiji za upodabljajoče umetnosti in na njej tudi delal kot asistent. Slavko je že precej let svobodni umetnik, ustvarja na svojem posestvu v Landshutu v Nemčiji; kadarkoli mu dopušča čas, se vrne domov na Bled, kjer je tudi reden gost Rotary Cluba Bled Kipar Slavko Oblak je rojstnemu Bledu podaril plastiko z naslovom Ciklama. Oblakova plastika je z letošnjo jesenjo postala trajna obogatitev blejske turistične ponudbe in je vsakomur na ogled na začetku blejskega zdraviliškega parka. Brezplačno. Kakopak! Knjiga, ki jo je treba imeti Kletvice in psovke Novinar, publicist in sociolog dr. Bernard Nežmah je izdal knjigo "Kletvice in psovke". V njej je poiskal odgovore na vprašanja: V čem je smisel preklinjanja? Ali so slovenske kletvice res tujke? Od kod njihova tisočletna trdoživost? Kaj pravzaprav počnemo, ko preklinjamo in psujemo? Zakaj so "spolne" kletvice tako priljubljene in učinkovite? Kako preklinjati, ne da bi preklinjali? NAROČILNICA Naročam______izvod(-ov) knjige dr. Bernarda Nežmaha Kletvice in psovke po ceni 2.990 SIT. Moj naslov: :■ ._______ Naročilnico pošljite na: NOVA REVIJA, d.o.o., Dalmatinova 1, 1000 Ljubljana Knjigo po ceni 2.990 tolarjev (poštnina vključena) lahko naročite tudi po telefonu 061/13-34-306 in jo plačate po povzetju. Po drugem krogu oktobrskega glasovanja zet OOREI^j^ GORENJCA MESECA SEPTEMBRA je drugi vn^ rezultat: MANCI URBANC ste doslej dali 226 (v P; krogu 142) glasov; JOŽKU KAVALARJl prvem krogu 206) glasov! pa 338 LIČ; popoldan na Radiu Sora v oddaji, ki jo vodita Bojana PIV K ali Jože BRUS. Televizijski glasovanji: vsak petek zvečer na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj, ko v oddaji Odprti ekran ob 20.10 uri vaše glasove sprejema voditelj oddaje Jure ŠINK; na kranjskogors-ko-jeseniški televiziji ATM Kranjska Gora, ki jo lahko spremljate na "Gorenjskem kablu", lahko glasujete v kontaktni oddaji vsak torek ob 18.20 uri, vodi jo Marsel GOMBOC. Najbolj enostavno glasovanje, saj je možno kadarkoli v posameznem glasovalnem mesecu, pa je z dopisnico. Na dopisnico vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA in dopisnico pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Ker je 31. oktober praznik, je zadnji dan za pošiljanje glasov po pošti le še četrtek, 30. oktober! Če boste vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi sodelujemo, pa privarčujete tudi pri znamkah. Naši sodelavci so: turistična društva Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; turistični agenciji Meridian Jesenice in Veronika Kamnik. Pravilo: vse Vaše glasove, ki jih boste oddali pri njih vsak teden do vključno srede, bomo pravočasno prel t \ upoštevali pri Vmesn%}M denskem glasovalnem re , j tu. Glasove na* preštevamo začasne rezultate^ ^oR#1 j! 1997 sta predlagana: Ji; 1/ MANCA URBAM^J dentka iz Lesc, ki s p°' g občine Radovljice m •»* j Cluba Bled študira v ijjj I nu, skupaj z Radiom Jjj Jesenice je pripravila p' ji tev Zvezde na Bledu |„ 2/ JOŽKO KAVA« športnik iz Rateč, *' m enem samem dnevu, Ja 22 urah in 56 iegj| osvojil Mangart, J* fc Škrlatico in Triglav. JI Po drugem oktobrskem^ | valnem krogu srno l | spet razdelili deset Vrednostne bone P^M tolarjev prejmejo: 1. gg Kralj, Aljaževa c. 15, »TL Marija Crnko, DodK Mojstrana; 3. Blaz h Stara Fužina 142, Boh jB Jezero; 4. CvetkaJH Gradnikova 95, MJK in Tončka Trpin, K« J; Železniki. Glasove rckjjj majice po pošti po^K naslednji peterici i^gjfo« 1. Gordana Ajdanic, yodri ren 78e, Kranjska G*M Miha Gudelj, V°lc"n, i 73, Ljubljana; 3. M«*^ mar, Pionirska pot 1 ,/J 1 Jesenice in 5. V^jt« S Gubčeva 2, Kranj-Cesi . % S A Športna urednica Stotinke v Gorenjskem glaS" ^Jjjj Stanovnik je tipična fibčna novinarka, zato 1* ~^nicm^ preverit, če Avstrijci resno mislijo s tunelsko lHO0^ 1 moelltalskega ledenika. Predor je dolg skoraj Pet rnet\U$ železnica v njem "potegne" kot dvigalo s hitrostjo v LaSS| sekundo (kar je dobrih 40 km na uro) in v 8 finU^vVl^\ smučarje s spodnje postaje na 1200 metrih tisoč n*?. ^ajosb-prospektu piše, da ima samo ameriška vesoljs***uuj NASA daljši predor kot g. Heinrich Schultz, vfj^ M§ predora in celotnega moelltalskega žičniškega s^e^f'fJ^[ f \ Iv večini gorenjskih turističnih agencij že Ponulal°/snkih ' preuuru in ceiuinegu mueiuuisKega zjcm>*<^« - tke Mm ' ameriška predorska železnica je zgolj za v°)a oe0^[ avstrijska pa naj bi dnevno zvozila na 40 . peverf^r[ smučišč vsaj po tisoč ljubiteljev bele opojnosti..y oSd\^': novi avstrijski novosti za smučarje, Vilma pa je na i z nekdanjim smukačem Franzem Klammerjem r^j metrov visokim ledenikom, kamor se bo zanesljiv na tisoče slovenskih ljubiteljev smučarije Člana kranjskega Pihalnega orkestra Franci ^Jjj/, A leviziiski snemalec Tine Golob: "Fran^ fof- <*y Batič ter televizijsk špilaš na saksofon, tako kot Bili Clinton. A res predsedniške kandidature?" rte PONEDELJEK, 27. OKTOBRA 1997 7^tensHka panorama '■•danes' Jutri 8.20 y. orin9 I kikovna^09-elnik: Biser 9°ra. marionetna ! e,55 c~ '9nca i «nska ni2vČčina sinjega galeba, mla-W0 M_?d.a!,evanka festival i dl,(5l .morJa in sinca, najstniški tšo { ^•-O?1^' noči' švedska nadaljevanka 10.45 r^iJ' ameriška nanizanka ilica. BlSSfr R- Polanske9a: Slepa i3'ooDrcal° tedna l3$H°roćila ^•401 iuS0, ™ igrica, ponovitev '6.25TV r dan' Koroška 17.00 Oh Pr0da'a 17.30 p^dni Taček: Prah kalinu, , ie konec, nizozemska ■ Ivanka 17.45 Mejniki, nemška ]8toontsa,r„naserija le.4or°Sl°venii $5 n"!:vnik. vreme M 'uristicus, oddaja o turizmu ^•00 r£m' dan ^•35 4drnevi> verne Janka udson°va ulica, ameriška nani- 10 skilLPn0^ kar. « srce P°že|i. iteoalciftfc ^"cni, kar ti srce poželi •00 Video^g 30 0smi dan' P°n°vitev " En - 8^rninu °"aws 945 Na potep po "^inskon ,e iz arhiva otroškega in J,3' Posn«. aLpro9rarT1a 10.45 Jesenski 3 Ne^ani ,n!kz Bleda 12.15 Okolje in mi; nedeli0 An'5vet °b Dravi 12.45 Šport ^ii od ,ril30 Naša Pesem '97 14.00 B^UsnA.' arneriška dokumentarna Nice lož, ^on3 duha 15.201, festival Mra«l, 2 ^_Koncert Accademie Daniel Hka df,°,ddaJa 15.45 Hollvvvood, an-Td«rn sm*Tntarna nanizanka 16.40 „anka 17 ,en'n grehov, avstralska nani nun.,- "•■»5 Kar1"- !- *-: '______•-■ ladai: B"yaiievanu; .anna 'n Ari, francoska anizanka io15-05 L°vejoy. angleška ^ienje a 1«.00 Recept za zdravo Ini*ankao«P« Simpsonovi, ameriška ^'iCkfsS0«Banan ni' angleška Ji1Usiii am„ P^55 Kn na sne9u' vojna Pom?, ilka dokumentarna serija ^a 01Ti 2250 Brane Rončel izza |Nvitev ecePt za zdravo življenje, ,pre*8rm?«ia. si Pndržuje pravico do ,-W_Te Programa. ' >• risoaLa ln videostrani 9.30 Mačke z ločitev i09nSe^a 955 Srečni časi, j sh?° Drzni nT ■Dobri ias'. slabi časi i > Pon0^'epi: Ponovitev 11.15 Oprah fea|a 14 ta ki ' Ponovitev 13.30 TV C^Unk«živl'enie 1455 Nora pSS11 časii nani,5'? Alf' nanizanka 15.55 RfiS** I6^zanka 18-15 Rajska obala, On',« °Prah '<£ zni in lePi. ponovitev JiS*"8ke v«jfhow: Hišni ljubljenci 18.05 %a 6 zadeVe ' radalievanka 18.35 Dru- '"artki^nizanka ion£,anka 1900 Pr'nc z Bel V'ievankr -19-30 °obri ^aci .i.ki ^aci Dobri časi, slabi časi, D°na£°sP0darf |Z Ponedeljkov večerni nani,đ Su'her|anrfSi arr,eriški barvni film; & ^ 22 M m21-50 Sam svoi mojster, ker 2eli»«. DrMiJU' primeri' nanizanka fev« ameršk, s m.' nanizanka 23.45 *Vezde. Doa„lnanizanka 0.40 Danny-Ponovitev 1.40 TV prodaja jote ^MMTV ^^venija, jutranji r0p „?anta Ba k Tele 69 in TV Robm Umor i °p' televiara,' Ponovitev 10.50 n|k, _nn naPisala ^ka Prodaja 11.00 P°P kS,,°Vit6v nemi?-00 0troški zdrav" Ca. pSS' p°novtevške "?nizanke 13-°° l4.&0n40vitevavs»rVal13-30 sorska dekli-Las^6SPortna^rfianske mladinske serije 16 naL ?1erIŠka nt?.3. Ponovitev 15.00 i«Lala 16.30 ln'2anka 15-30 Umor, Cosb ada'ievanka Barbara. amer-iBao^A^^kah"-30 p0P kviz 18.00 na„:U Obaln. 3 numoristična n_ni-,o„t,a 'Ski filP°slastiCa t:'erT1e 19-30 „ N»S SU ^.ary E'izabeth , ays raT^ška nani?antaeo^ka Lea Som" ^erfjka3 nanizanka n2,3,"30 Na nebu. i,6v ife^anka I poltergeist, ^ v'd8ostrani ur' P°novi- sai&fj8 shop „.00 11Q0J J3-00Tvl n nsanke 12.45 TV rvda'SS Sk^nošti a^°ski P°liciiski ■lVshon ke 223o ti/ "dni del ■^f^^tavlja prodaia 23-°0 °C VrrJ?°"^9 30^ . 8'°0 rv vetrn „:xBorzni monitor Sa S Uzina Civ nmSka nanizanka KiiZ^a 18.00 hP?n,ovltev kanads-ŽVa. rt3 ^lad nL entektlvka m pol. Si'či e9'°nalni pr0or, a.n'zanka 18-30 ftS'ptm6rižka m9^ LLubl'ana 19-30 I S »Ini sv« a^ska nanizanka i [ASA N°9ometVenska nanizan-1 Sa & ameriška Shpansl v kapucinskem samostanu in seveda °lah, v gimnaziji in v tovarnah. irJ?di6 SVoJo člansko ekipo so člansko ekipo, sedaj pa nas v 3. t0£n Skofjeločani že pred le- ligi zastopa tudi ženska ekipa," je ie?H ' sestavil in vodil pa jo 'iar?vnik dr. Janez Pevc. Prav "jegovo pobudo Risnikov 0V) Jož, "ar, Vin ran, je deset (ustanovnih čla-v. e Lorbek, Igor Doli-^ , 0 Nastran, Drago ES' Janez Zavrl, Franci ,akJ t van Jakšič, Andrej |pevc;Janez Krmel in Janez tracii^P^silo za uradno regis-Uka i luba- Občina Škofja teles'" .Občinska temeljna |daliSo ,u'.tufna skupnost sta Kj i ikJe m tako se v mestu leta iQ7^kom od 5. oktobra nNka v!udi uradno ig™ nosil i D Je sicer sprva LUbn^m^ Odbojkarski klub ^irnen leta 1990 Pa se J'e Skofjl ?°Yal v Termo Lubnik i v klubu niso prišli •kofJeLtS:ebi' čePrav Je Prav ta I leta portni kolektiv zadn" dobrj Znan po svoji izredno ^Dnn\?ian,ziranost' in močne-P^Jmladku, ki v kratkem pregledu dela kluba na torkovi slavnostni skupščini ob 20-letnici kluba povedal predsednik Ivan Križnar. Seveda Ločani tudi ne skrivajo, da je največji uspeh klubskih dosežkov v zadnjih letih, da se je članski moški ekipi v prejšnji sezoni uspelo uvrstiti v prvo B državno ligo in da so kot novinci v njej dosegli drugo mesto. Druga moška ekipa, v kateri igrajo pretežno mladinci in kadeti, je lani igrala v tretji ligi in bila na koncu prav tako druga, ženska ekipa pa se je uvrstila v tretjo državno odbojkarsko ligo. "Organizirali smo tudi poletno odbojkarsko šolo, ki se je je udeležilo 42 mladih v starosti devet do enajst let, v spomin na nekdanjega predsednika Svaru-na Terpinca smo že sedmič je bil prva leta težava v klubu. "V Klubu se vedno nekaj KS{mamo kar 297 članov> *ar isnje- mladih osnovnošolcev • siću •amo trinajst vadbe-Mkupaj in selekcij, z vsemi JorJi Jl3ae'a 12 trenerjev, klub pa Ffipreicc|anski upravni odbor. J Srno imeli v klubu moško ^BILA, PRIREDITVE Red Buli in NES turnir-Na teniških igriščih hotela Bor ^rijj tUr°ru bo jutri, 25. oktobra, potekal zaključni teniški turnir v h) in 2anirj£v za pokal Red Buli v kategoriji moški posamezno (-^tiirn- .P°kal NES v kategoriji moški posamezno (+35). Prijave l t£/-PreJemaJ° še dar»es po telefonu 451-080. • V.S L^lovai •Janslli mu rt on - Mestna občina Ljubljana bo v ■ astoPstvnju s pokrovitelji, med njimi kot glavnim tudi NIKE Pefo za Slovenjo T.VV.d.o.o. iz Britofa pri Kranju, to PO kotla • oktODra> organizirala 2. Ljubljanski maraton, ki bo ?a niem rf^i potekal po ljubljanskih mestnih ulicah. Organizatorji jj na prP*akuJejo okoli 500 tekačev. Marton se bo začel ob 10. ii JudoteLrnovem trgu. Tam bo tudi cilj. • V.S. Hudo SeK/nova'»ye na Jesenicah - ZTKO - Športna zveza Jesenice 'jP°rta prjr !|a TvD Partizan Jesenice bosta ob zaključku meseca ■ avida DvotSif^8 mednarodnega judo tekmovanja v spomin na v ,.°istov D,,a' Na tekmovanju bo nastopili okoli 250 judoistk in i lki telov°Jiekalo Pa bo v nedeljo, 26. oktobra, od 10. ure naprej v ^finale i ^ Jeseniške gimnazije. • I.V. j. n bo v "Z1 finale vaterpolskega pokala v Kranju -Danes in Daff?v pokai ntem olimpijskem bazenu potekal zaključni del za Da * a^ ob ioga zmag°valca med vaterpolisti. Danes se bosta v tr«.' Tripia • uri najprej pomerila Kokra in Koper, ob 20.30 uri efje mesto Probanka Lesing. Jutri ob 19. uri bo tekma za Ob 20-letnici uradnega igranja odbojke v Škofji Loki, ko je bil 5. oktobra registriran odbojkarski klub z današnjim imenom Termo Lubnik, je izšel tudi jubilejni zbornik. V njem je predstavljen razvoj odbojke v Škofji Loki in današnje delo kluba. ob 20.30 pa tekma za prvo mesto. • J.M. ekPa Trioi " sPored - V 12. krogu 2. slovenske nogometne lige bo jJ'Po BfSg TELE TV v nedeljo, 26. oktobra, ob 13.30 uri gostile tafČam''ka h Pomžale- Kadetska in mladinska ekipa Triglav 3«\sko ni?lla Jutn> v soboto, na domačem stadionu igrali s Ca •L * lahori k oziroma mladinsko (15.30) vrsto HIT Gorice. V Hi"10 Bled ekiPa Naklo Triglava gostovala pri Familv shop, bur8er d»V ' nedelJo ob 14. uri gosti Koperinvest, Komenda ipa odboj karic Odh 1NovoniMU'[/lo,)ra' OD 1630 uri v os na Blecm g°sti ekipo l8^karJi BlS /v sredo so v K°Pru 0:3 izgubile s Kemiplasom), §rj° Uri on'?^a (v sredo so 0:3 premagali SDO Brezovica) pa ob *> u gost, $ri^KočevJe- EkiPa Termo Lubnika v dvorani na tki °k°metni Brezovica. NioT, B«nice Bi , b°jka^l'iSloiasno igra s Svobodo Ljubljana. • lied* jutri fJ sP.or*d - V l.A DOL za ženske ekip W4 - V l.B državni rokometni ligi za moške bo raD- -<•"• Ekirja^b6 Jutri' v soboto, ob 20. uri gostila Veliko 2.d^JU' GraHK Je Loke odhaja na gostovanje k Radeče dvrravne Hee c Preddvor pa k Ajdovščini. V 2. krogu Or* \ni na Pu .moške bo ekipa Save Kranj jutri ob 18. uri v šak°.Kočevje V^1 J°stila Krim' Radovljica pa bo doma igrala z 0braxCe Jutri nh i o a"avni ''g' za moške - zahod bo ekipa Doma nied Ai»i.^ u" gostija Kras, v Železnikih bo gorenjski «J!°dhaia t tfnj, v "edeljo gostuje pri Trebnejm, Chio Besnica Kri sWan p r-ulam 67> ekiPa škofje Loke pa v nedeljo ob 10. uri ka2nJ Pa hitri1 m,adinkah so igralke Planine Kranj proste, Sava 2-eti in stari lostuie Pn Robit Olimpiji. Redni krog igrajo tudi * °s<*rkn~i1& deklice. • V.S. Nra«- °de e Ma tl! ni.n.aPod v Alplesom ii 2. ligj Dupljami, Jezersko pa odhaja h za ženske so Škofjeločanke proste, Sava Pn Mobixu Črešnjevci. V državni ligi za mladince 3r Pa Odeie lSlr " V T slovenski košarkarski ligi za ženske ?kiri*1ina PnHn., a™?rJa l¥tri« v soboto, ob 18. uri, v športni >i ^eliosn, gostila Ježico. V l.A slovenski košarkarski ligi eicj' °b I9"uri !irnžal v dvorani Komunalnega centra v Domžalah KViadWiiSS!!,J?-riiu Y. !-B slovenski moški košarkarski ligi »vi HrVstif-JUTn' ob l9- un v dvorani jeseniške gimnazije pa Pri Litiji i y|lav gostuJe Pri Kemiplast Šentjurju, Loka ŠkoI|eIoški odbojkarji so lani prvič zaigrali med prvoligaši, uspešno pa igrajo tudi v novi sezoni. Na sredini tekmi v dvorani Poden so 3:2 premagali ekipo Žužemberka. organizirali Svarunov odbojkarski turnir, v skrbi za humanizacijo športa skrbimo za zdravje naših igralcev, ki so tudi vsi dodatno zavarovani, že 18 let pa sodelujemo tudi z odbojkarji slovenskega športnega društva Bor iz Trsta. Seveda sodelujemo tudi s svojim dolgoletnim sponzorjem Termom Škofja Loka, z Odbojkarsko zvezo, občino, Partizanom, še več sodelovanja pa bi želeli s starši naših odbojkarjev. Seveda v 20 letih nikoli ni šlo brez problemov, pa naj je bil to denar, pomanjkanje trenerjev, najhujši pa je bil vedno pomanjkanje prostorov za vadbo, saj bi v mestu nujno potrebovali nove športne objekte," je ob slovesnosti poudaril stari in novi predsednik odbojkarskega kluba Termo Lubnik Ivan Križnar. Torkova slavnostna skupščina OK Termo Lubnik je bila namreč tudi volilna, na njej pa so vodstvo izbrali tako rekoč soglasno. Člani upravnega odbora so postali: Ivan Križnar ^predsednik), Vinko Nastran (podpredsednik), Marija Stano-nik (blagajničarka), Boris Pešelj (tajnik), Drago Zgaga (gospodar), Matjaž Berčič (predstavnik staršev), Sebastijan Rupar (predstavnik trenerjev), Rudi Kožuh (predstavnik glavnega sponzorja), Tomaž Lang (predstavnik igralcev) in Aleksandra Kavčič ( članica brez listnice). V nadzornem odboru so Franc Horvat, Lidija Kustec Graberšček in Tanja Prašnikar, v disciplinski komisiji pa Janez Gartner, Ivan Križnar in Boris Pešelj. Priznanja za izredni uspeh so na slavnostni skupščini podelili tudi igralcem in trenerju, ki so lani škofjeloško člansko moško ekipo pripeljali v prvo ligo. To pa so: Simon Jan, Gregor Kustec, Jože Logar, Goran Dolenc, Gregor Kumer, Tomaž Lang, Aleš Primožič, Tomaž Mencinger, Gregor Kamin, Matej Fojkar, Aleš Kesič in trener Mitja Torkar. • V. Stanovnik, foto: T. Doki ALPSKO SMUČANJE DANES UVERTURA NA LEDENIKU Kranj, 25. oktobra - Z ženskim in moškim paralelnim slalomom se bo danes na ledeniku Grand Motet nad Tignesom začela letošnja sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju. Edini med našimi bo na slalomu nastopil Jure Košir, ki se je na letošnjo sezono dobro pripravil in si želi potrditve že na prvih tekmah. Seveda pa bo naše zastopstvo močnejše na jutrišnji velesla-lomski tekmi deklet in nedeljski veleslalomski tekmi fantov. Našo ekipo deklet na uvodu v novo sezono sestavljajo Nataša Bokal, Mojca Suhadolc, Alenka Dovžan in Urška Hrovat, Špela Pretnar pa še zdravi poškodbo roke. V moški veleslalomski ekipi so: Jure Košir, Mitja Kune, Jernej Koblar, Rene Mlekuž, Drago Grubelnik in Mitja Valančič, vprašljiv pa je še nastop poškodovanega Bernharda Knaussa, Avstrijca v naši ekipi. • V.S. NAMIZNI TENIS GOUSSEV NAJBOLJŠI V KRIŽAH Križe, 24. oktobra - Minulo nedeljo je bilo v Križah odprto namiznoteniško prvenstvo Gorenjske za člane. Na njem je osdelovalo 26 igralcev iz Ljubnega, Šenčurja, Škofje Loke, kranjskega Merkurja in domačih Križev. Predtekmovanje je potekalo v 6 skupinah, v finalni del pa sta se uvrstila po dva najboljša. V polfinalu je Polanšek (Križe) premagal klubskega sotekmovalca Jazbeca 2:0, Goussev pa Žepiča (oba Križe) prav tako 2:0. V boju za tretje mesto je bil 2:1 boljši Jazbec, ki je premagal Žepiča, Goussev pa je prav tako 2:1 v finalu ugnal Polanška. • V.S. ZENAČENI DRUGI KROG Kranj, 24. oktobra - V obeh gorenjskih namiznoteniških ligah so ekipe odigrale drugi krog. V prvi ligi so v tem krogu vse tri ekipe, ki so igrale doma zmagale. Tako so prve točke osvojile ekipe Kondor, Alpe-tour, Bandag in Sava PNKC. Rezultati drugega kroga: Gumar : Križe 5:5, Sava PNKC : Merkur 6:4, Alpetour B : Šenčur 1 6:4 in Kondor : Loka kava 7.3. Pari tretjega kroga: Šenčur 1 : Kondor, Merkur : Alpetour B, Križe : Sava PNKC in Šenčur 2 : Gumar. V drugi ligi pričakovani re- zultati in vodstvo za Predoslje z dvema zmagama. Pari tretjega kroga: Jesenice Čufar : Partizan 1, Predoslje : Duplje 2, Šenčur 3 : Jesenice Prežih in Partizan 2 : Merkur 2. • J. Starman OPRAVIČILO: Pri objavi rezultatov žrebanja "Športnega kroga" se je pojavila neljuba napaka. Pravilno se glasi: ...69, 70, 71, 74, 75 Za napako se opravičujemo! ŠPORTNO PLEZANJE Svetovni pokal v športnem plezanju, Kranj 7. do 9. novembra V BOJU ZA VRH TUDI NAŠI Na umetni steni v športni dvorani Zlato polje se bodo ponovno zbrali najboljši plezalci iz vsega sveta Kranj, 25. oktobra - Ljubitelji športnega plezanja se gotovo še spomnite lanske uspele tekme svetovnega pokala v športnem plezanju, ko so se v Kranju prvič zbrali najboljši tekmovalci (skupaj več kot 150) iz 25 držav. Seveda to ni bil začetek organizacije pomembnih tekmovanj v športnem plezanju v Kranju, saj so se že leta 1990 na takratni Športni zvezi odločili, da v sodelovanju s Tomom Česnom pripravijo Master tekmo. Že prvič je tekmovanje navdušilo tako plezalce kot številne gledalce. To pa je tudi pomenilo, da je Kranj pred novim izzivom - tekmo svetovnega pokala. Tako so lani konec novembra v Športni dvorani na Zlatem polju pripravili prvo tekmo svetovnega pokala, te dni pa se organizatorji, Planinska zveza Slovenije skupaj z vodjem tekmovanja, Tomom Česnom, že pripravljajo na letošnje tekmovanje: "Po lanski prvi tekmi svetovnega pokala smo od mednarodne zveze dobili pisno zahvalo za odlično organizacijo, odličen pa je bil tudi odmev medijev, ki so brez izjeme pohvalili naše tekmovanje. Poleg tega so dodaten motiv na nas organizatorje uspehi naših plezalcev, saj bodo tudi letos, na čelu z Martino Cufar, ki je bila že lani šesta in je letos na prvi tekmi svetovnega pokala že stala na zmagovalnih stopničkah, skušali poseči po čimboljših uvrstitvah. Seveda je pri organizaciji tako velike tekme pomembna tudi dobra volja tehnične ekipe, številnih posameznikov in sponzorjev, piko na i pa tekmovanju dajo tudi gladalci, ki jih seveda tudi letos pričakujemo ob umetni steni v dvorani na Zlatem polju," o pripravah na tekmovanje pravi Tomo Česen. Svetovni pokal v Kranju se bo začel v petek, 7. novembra, ob 17. uri s tekmo četrtino finala za ženske in opnom za moške, v soboto, 8. novembra, bo ob 9. uri četrtina finala za moške, polfinale za ženske (ob 18. uri) in nato še polfinale za moške (ob 20. uri). Tekmovanje se bo končalo v nedeljo, 9. novembra, ko bo ob 18. uri najprej žensko, nato pa še moški finale. • V.S. HOKEJ REMI OBET BOLJŠE IGRE? Jesenice, Bled, 25. oktobra - Minuli torek so hokejisti Acronija Jesenic vnaprej odigrali tekmo s celovškim KAC-jem.Vodilnim v alpski ligi so se dobro upirali, saj so večina časa celo vodili, ponovno pa se je izkazal mladi jeseniški vratar Gaber Glavic. Rezultat tekme v Celovcu je bil 2:2 (1:1, 0:1,1:0). Strelca za Acroni sta bila Rahmatulin in Sperger. Danes bo v Ljubljani slovenski obračun med Olimpijo Hertz in Bledom, Jeseničani pa gostujejo v Beljaku. V nedeljo bodo Ljubljančani gostili Jeseničane, Bled pa doma igra s Gradcem (ob 19. uri). V jadranskem pokalu bo v soboto na Jesenicah srečanje med ekipama HIT Casino Kranjska Gora in HK Proton avto. • V.S. HTV SLOVEN JA Šesto obletnico OKS proslavili v Podvinu Minulo sredo so v restavraciji hotela Grad Podvin proslavili šesti rojstni dan Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez. Kot je v slavnostnem govoru povedal predsednik OKS mag. Janez Kocijančič, so slovenski športniki v tem času nastopili na štirih olimpijskih igrah in osvojili sedem medalj ter uspešno uveljavili naš šport v svetu. Slavnostna seja je bila tudi prilolnost za čestitke in zahvale športnikom in pokroviteljem, predsednik OKS pa je z ministrom za šolstvo in šport dr. Slavkom Gabrom (na sliki) podpisal tudi protokol o sodelovanju. • V.S., foto: G.Sinik Zunanja politika za mejo Ađarlco Jenšterle, zunanji sodelavec Trenutki našega vsakdana Na svoji zemlji F*eter Čolnar, zunanji sodelavec PREJEU SMO Še ni dolgo tega, ko je koroški deželni glavar Chris-tof Zernatto v govoru ob obletnici plebiscita zahteval, naj Ljubljana končno prizna obstoj "staroavstrijske manjšine", že je na srečanju sudetskih in kočevskih Nemcev, Nemcev iz Kanalske doline ter donavskih Švabov ter Nemcev iz Romunije, ki je bilo v Celovcu, ponovil svoje zahteve in jim med drugim dodal še novo - po vrnitvi njihovega premoženja. V torek je te njegove ideje uradno potrdil še kolegij koroške deželne vlade. Podobnih izsiljevanj smo bili doslej vajeni predvsem s strani sosednje Italije, ki je problematiko optantov izkoriščala v trenutkih, kadar se je Slovenija vključevala v procese evropske integracije in pri tem potrebovala tudi podporo sosedov. Zdaj vlogo Italije očitno prevzema in nadaljuje Avstrija, saj ta zahteva tudi, naj črtamo avnojska določila o Nemcih in Avstrijcih v naši ustavi, pred dnevi la, naj glasuje proti sprejetju Slovenije v evropske integracije. Na Zernattov govor ob 77-letnici koroškega plebiscita je sicer takoj reagiral podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik in v svoji izjavi med drugim dejal, da Slovenijo sicer zanima polnopravno članstvo v Evropski uniji, vendar le pod pogojem, da ga doseže kot enakovredna partnerica, ne misli pa popuščati raznovrstnim pritiskom, Podobnik je tudi izrazil željo, da bi se najvišji avstrijski politični predstavniki distancirali od Zernattovih izjav, toda namesto tega se je koroški deželni glavar oglasil še enkrat, ponovil svoje zahteve in jih celo še razširil. To pa je že dovolj jasen znak, da mora Slovenija odslej še posebej skrbno in budno spremljati avstrijsko zunanjo (in notranjo) politiko, saj se nam ta povsem konkretno že postavlja kot naslednja velika ovira pri našem vključevanju v Evro- Stečaj Plamena 15. november 1997jej, tum, ki bo Kroparjern \ delavcem Plamena osi^ Na koledarju razvoj dogodkov nekako vna- Odgovor na članek'(Gore- inZrTkrnSn^od^Ćep* piše, da bo v prej določen. Pogled v kroniko njsli glas, 17. 10. 1997) *£^fa7&!h\to& nedeljo godoval Lucijan. Lepo, časa bi skoraj potrjeval takšna y flanku s tem naslovom je J ,7 ■ „ unra^- sklepanja, saj se v tem tednu kar objavljeno, da naj bi bil zaradi \,? Č , inn^lnvcev, vrstijo obletnice, ki so na tak ali tega razrešen funkcije finančni- YeC Kot ,.,ae^Mnim drugačen način zaznamovale ka pri SK Triglav in da je zoper osamosvojitvena dejanja posameznih narodov. V torek je minilo naprimer 93 let od velikega kurdskega pokola Armencev, pa tudi 56 let od strahotnega dogodka "na brdo- vitom Balkanu ko so Nemci v bom tudi jaz prisiljen za zaščito lavcev. Radovljiški socW Kragujevcu pobili 7.000 prebi pa je Christof Zernatto dodal po. Očitno so Avstrijci doslej še zahtevo po ratifikaciji Ok- spremljali, kaj se je dogajalo v vime konvencije Sveta Evrope o zaščiti manjšinskih pravic. Avstrijska aktivnost na tem področju je toliko bolj prepoznavna in skrb vzbujajoča ravno zaradi tega, ker so pred dnevi koroški Slovenci v Celovcu protestirali zaradi še vedno nepostavljenih dvojezičnih napisov in ob tem ponovno opozorili na zgodovinsko dejstvo, da jih je Hitler hotel izbrisati kot narod. Da se odnosi med Slovenijo in Avstrijo zaostrujejo, so opazili tudi že drugje v Evropi, še posebej pa v Nemčiji, kjer imajo seveda (predvsem pri problematiki kočevskih Nemcev) svoje posebne interese, zaradi katerih se bodo prej postavili na stran Avstrijcev, kot nas. Nemški dnevnik Die V/elt je že objavil daljši članek in v njem med drugim napovedal, da bi koroška deželna vlada od avstrijske zvezne vlade lahko zahteva- odnosih med nami in Italijani in zdaj presodili, da iz našega trenutnega položaja tudi sami lahko nekaj iztržijo. Slovenija ima na svoji strani nekaj močnih argumentov. Predvsem je to neurejen status naše manjšine onstran Karavank, hkrati pa lahko vedno znovadokažemo, da mi edini avtohtoni manjšini pri nas - madžarsko ter italijansko - obravnavamo zelo korektno. Kajti v tistem trenutku, ko bi zaradi popuščanja pod avstrijskimi pritiski začeli na enak način reševati problematiko Nemcev in Avstrijcev pri nas, bi se s podobnimi zahtevami lahko recimo pojavili tudi Srbi in ob njih še kdo. Kot vsaka zunanja politika, se tudi slovenska začenja takoj za našimi mejami. Od tega, kako prefinjeno bomo znali reševati te najbolj neposredne probleme, pa je še kako odvisen naš ugled in status v širši mednarodni združbi. vendar sem iskal drug podatek. Gre namreč za šesto obletnico, odkar smo Slovenci tudi praktično gospodarji na svoji zemlji. Nekaj minut po polnoči je zadnji trajekt z vojaki JLA zapustil slovenske ozemeljske vode. Tako je bil izpolnjen osnovni pogoj za mednarodno priznanje Slovenije: obvladovali smo vse svoje ozemlje. Pred, med in tudi po samem osamosvajanju Slovenije niso ravno vsi politiki kazali nad tem posebnega navdušenja. Slišali smo veliko podcenjujočih, celo žaljivih ocen in napovedi prihodnosti. No, pravijo , da se časi spreminjajo in mi z njimi. Bo držalo. Kar nekaj takšnih je, nad katerimi smo takrat obupovali, pa si danes na najvišjih državnih položajih brez sramu pripisujejo mesta voditeljev osamosvajanja. JLA bi morala Slovenijo zapustiti kakšen dober teden prej. Že 18. oktobra je potekel rok, vendar je jugoslovanska vojska, zaradi organizacijske nesposobnosti in presekanih komunikacijskih poti na Hrvaškem, zamujala z umikom. Prisiljena je bila prositi za podaljšanje roka. V zameno za podaljšanje roka in za dovoljenje za umik preko pristanišča v Kopru je slovensko obrambno ministrstvo dobilo velik del vojaške tehnike. Slovenija je v zadnjih dneh pogajanj dobila več kot 200 tankov in drugih oklepnih vozil in zelo potrebna transportna sredstva. Tako je dobila tudi opremo vojaške bolnišnice v Ljubljani in okoli 700 vagonov opreme najrazličnejše druge vojaške opreme. Zanimivo je, da je takrat sedanji predsednik slovenske vlade očital obrambnemu ministrstvu, da zaradi nekaj tankov tvega konflikt. V resnici ni šlo za nekaj tankov in tudi ne za nerazsodno tveganje. Pro-tiobveščevalci slovenske vojske so namreč prodrli v sistem šifriranih zvez JLA, poslušali pogovore generalov med Zagrebom in Beogradom in so točno vedeli, kaj lahko zahtevajo in kje Finančnik naj bi "praznil" klubsko blagajno katerimi so bili zaposlen zakonci in že njihovi otrov* mene vložena kazenska in civil- *» "J"'j".a »aW na tožba. Poleg tega je navedena Pitalo na zavodu za ^ vrsta neresnic in žaljivih obdol- slovanje, ki prav žitev v zvezi z te dni M< v m valcev, vse moške med 17. in 70. letom starosti. Včeraj je bila tudi 51. obletnica, ko so v Španiji ustanovili mednarodne brigade v podporo zakonito izvoljeni vladi, ki jo je rušil general Franco. Za Slovence je bila v tem tednu še ena obletnica, ki je prispevala k svobodi naroda. V ponedeljek je namreč minilo 54 let, odkar so v Carbonari v Italiji ustanovili Prvo prekomorsko brigado, v kateri je bil tudi bataljon Slovencev. V pomoč spominu: Prekomorske enote NOV so bile sestavljene iz nekdanjih internirancev, konfi-nirancev, zapornikov, pripadnikov posebnih kazenskih enot, nekdanjih vojakov italijanske in nemške vojske ter drugih, ki so med vojno prišli v baze v južni Italiji in severni Afriki. Med pomembnimi dogodki osamosvajanja in iskanja svobode posameznih narodov ne smemo izpustiti tudi današnje pomembne obletnice, ki se je še posebno spominjajo na Madžarskem. Minilo je 41 let od protikomunističnih in protisov-jetskih demonstracij v Budimpešti. Madžari so po tem dobili "bratsko pomoč" v obliki 17 sovjetskih devizij s tanki. "Pomoč" je stala 5.000 madžarskih življenj in 20.000 ranjenih. Na sovjetski strani si je 10.000 udeležencev posega prislužilo odlikovanja, Sovjetska zveza pa je dobila tudi kar 26 novih narodnih herojev... Naj ob nedeljski obletnici ponovimo vzvišene besede o lepši prihodnosti, ki zagotovo čaka Slovence? Pred dnevi jih je na radiu izrekel podpredsednik vlade in predsednik SLS Marjan Podobnik. Lepo se je slišalo, vendar je bil še lepši, menoj in mojim rekordne vpise, saj je ^ delovanjem v S K Triglav s strani "podjetju" prijavljenin jfc ^ g. Jožeta Javornika, tako da kot 131.000 nezaposle bom tudi jaz prisiljen za zaščito lavcev. Radovljiški Sl mojega dobrega imena in časti mokrati ugotavljajo, ^ da sprožiti ustrezne postopke pri država resnično *— ^ pristojnemn sodišču. Zavedam dar. Kot lastnik SŽ je v ^T \ in lesko Verigo P<>š!liaL slabe kadre - direktorje, m niso edini grešni k°zyji' f. pa se, da kljub vsem sodnim postopkom ne bo mogoče nadomestiti škode, ki mi je bila storjena predvsem z ravnanjem in javnim nastopanjem klubskega predsednika g. Javornika, ki SŽftShSE *<»"<<• ob sebe in najti "grešnega kozla" vanJu ..tecn }" „1^4 za vse, kar je bilo v klubu P°dJetlJ ^cia}deAm^nim^ narobe. Pri tem ni izbiral ne tavljajo, da vlada /O " . t samozavest \ nezainteresiranosti vlad ,(i in vodstva slovenskih | zarn tudi niso mogli m a metod in sredstev trcu^cv in je brez znanja, ne , dokazov in argumentov ter brez strategije do železarn . vsakršnega postopka mene javno predelovalne panoge v ožigosal kot tistega "finančnika niji. im\ kluba, ki ie zadnjih pet let praznil klubsko blagajno". Ob tem je potrebno povedati, da vse do danes nisem prejel nikakršnega sklepa Upravnega odbora o tem, da sem suspendiran ali celo Do kdaj bo država t tak mačehovski odnos , gospodarstva, do kaaLi\ imela tak posluh za s J nezaposlenih se spram radovljiški socialdernom razrešen kot član upravnega s stranJom pričakujejo, m se konča tveganje. Tistih "nekaj predvsem pa bolj realen komen-tankov" je bilo v resnici oprema tar njegovega sogovornika, ki je v vrednosti skoraj pol milijarde ameriških dolarjev. Nekateri so prepričani, da se ne zgodi nič naključno, da je dejal, da smo o lepi prihodnosti poslušali desetletja in da nas sedaj zanima predvsem lepša sedanjost. odbora zadolžen za finančno poslovanje oz. nisem bil seznan-jem, razen z žaljivimi obdolžit-vami preko sredstev javnega obveščanja, z nobenimi dokazljivimi in konkretnimi primeri mojega t. i. "prisvajanja klubskega denarja". Sem pa bil prisiljen sam z nekaterimi dokazljivimi in konkretnimi primeri ravnanja g. Javornika seznaniti pristojne organe pregona. Preprečeno mi je bilo s svojimi stališči in odgovorom na neutemeljene in žaljive obtožbe s strani g. Javornika seznaniti pristojne organe kluba. Upam in verjamem v to, da bodo člani našli toliko moči, da bodo od izvoljenih organov kluba zahtevali celovito poročilo o svojem delu in o situaciji, v kateri se sedaj klub nahaja. Predvsem pa, da bodo od predsednika kluba zahtevali pojasnila in dokumentacijo o njegovem finančnem poslovanju s klubskim denarjem ter seznanitev z ugotovitvami inšpekcijskega pregleda DURS Danega urada Kranj ' -J*^, \ J , O vsem ostalem pa bo imelo ZIIjIuL* ..JZnitmie tudi o* \ zadnjo besedo sodišče! Alojz Omejc z lesko Verigo. Predse*! občinskega odfj SDS R»doW Zvone Preti* Odprto pismo Domplanu v Kranju h posameznih dokuf^ tov, kakor tudi iz medij* objav, je razvidno, da stejc organizacija v Kranju, »' ukvarja s plinifikacijo Kranj in ste si pridobi > trezno koncesijo za °Pr j janje te dejavnosti. 'k. i V ta namen vas prosw jf ( mi javno odgovorite, km i kako se bom lahko pnw\ na plinovodno omrežje, Wi tevajoč, da je moj'oD'J\ oddaljen od plinovodne , j v cesti Staneta Žagarja & j Javni odgovor prf^i podobno vprašanje - , ^ -Božo DukK, Uko!«Je™ '< 193 Ana USODE Piše: Milena Miklavčič (Nesrečna in zaznamovana mladost Ano velikokrat še danes, ko je ta že zdavnaj za njo, ne izpusti iz rok. Kolikokrat se mi je zgodilo, da me je preteklost dobesedno obsedla in mi ni pustila dihati, mi je rekla Ana. Predstavljate si, dragi moji bralci, da bi morali tudi vi doživeti kaj podobnega kot Ana! Kdaj in kako bi lahko pozabili na grozote, ki tako kruto zaznamujejo nežno in občutljivo otroško dušo? Verjetno nikoli. Anina izpoved je zato bila kot očiščenje. Dogodki, zapisani na papirju, niso več izgledali tako brezobzirno kruti. Istočasno pa so postali del vseh tistih, ki zgodbo prebijajo in niso več samo moji, je z velikim olajšanjem opisovala svoja čustva Ana.) Ana je imela med nosečnostjo veliko težav. Marsikateri ni bila kos prav zaradi svoje mladosti in neizkušenosti. Bila je kot izgubljeno pišče. "Toda ko so me nagovarjali za splav, sem se odločno uprla," ji je še po več kot dvajsetih letih jezno zabliskalo iz oči. "Hodili so okoli mene in se zgražali, češ, poglej jo, kakšna je, pa še na grbi jo imamo!" Toda Ana je bila v sebi trdno prepričana, da mora otroka pod srcem dati priložnost za boljše življenje. Po svoje je imela srečo, da je v istem bloku stanovala tudi ginekologinja, ki ji je našla mesto v bolnišnici. Razumela je njene težave in ji pomagala. Pozneje, ko se je Ana opomogla in se v stanovanje k Petru in vala Ana. "Nosečniške težave so me spet pripeljale v bolnišnico. Poleg tega sem bila z Živci popolnoma na koncu. Peter je pokazal svoj pravi obraz. Lepe besede, na katere sem "nasedla", so bile že zdavnaj pozabljene. Pravzaprav z njimi ni nič resnega mislil. Tako kot mnogi... Zapeljala ga je še druščina, saj so jih dobili, ko so kradli po naselju, popivali in zganjali cel kup najrazličnejših bedarij. Vsi drugi so mu več pomenili kot jaz. Sem ti že povedala, da se je delal, da otrok ni njegov? O, ljubi bog, kaj vse sem morala prenašati! Kljub vsemu sem še zmeraj živela pri njem. Kam bi pa šla? Lahko sem bila samo vesela, da me nista postavila pred vrata..." Ana je bila, kljub vsemu, še tako nora, da ga je ob večerih čakala na balkonu in pri tem "ujela" marsikaj: kako se je poljubljal in stiskal z videti na ulici, ko je potiskala pred seboj v in hitela zdaj v službo zdaj k varuhinji. ^ "Ne vem iz kakšnih nagibov, toaa ^ naenkrat sta Marija in Peter "spoztta.",'aifi O porodu ni izgubljala besed. Bolečine je, kot nisem bila dobra mati Tanji. Prišla je sociai vsaka mati, hitro pozabila. V trenutku, ko so ji mi jo vzela. To je bil zame blazen š9K' položili v naročje Tanjo, je bila najsrečnejše bitje poslušati me niso hoteli, ko sem jim doka*- 0 na svetu. Zaklela se je, da bo za dekico naredila vse, kar bo v njeni moči. To so bile velike besede za komaj sedemnajstletno mamico... Po treh dneh je že morala zapustiti porodnišnico. Nikogar ni bilo ponjo... Bila je še vsa slabotna. Toda sedaj ji je otrok dajal moč. Stanovanje, v katerega se je vrnila, je bilo ledeno mrzlo. Klet z drvmi pa je bila več nadstropij niže... Spet se je je usmilila soseda in ji prinesla krožnik tople juhe. Kako ji je dobro delo! Izvedela je, da je Peter zaprt, ker je njegova klapa nekoga pretepla. pusiusuu me rusu rtuieu, n.u jc/» ■ da dobro in po svojih najboljših močeh sfero za otroka, da mu ničesar ne primanjkuje- y sem brez nje popolnoma izgubljena. Saj'ni niti osemnajst let, so mi rekle tiste ženske . socialni, ne da bi me sploh hotele Poslf S6 Zanje sem bila popolnoma nepomembna, *° se držale predpisov." Dnevi, ki so sledili, so bili za Ano najffi Tanja je rasla pri Mariji in Petru, ona Pa u mogla do nje. Bolečina je bila včasih tako m da je mislila, da jo bo ubila. -i0l-"Oprezala sem okoli bloka in iskala p"^ "Tedaj sem veliko premišljevala o sebi, otroku nost, da ukradem svojega lastnega ot in tudi o svoji mami. Do nje sem čutila grozen imela sem res srečo. Dobila sem kom drugimi'dekleti, kakosej je"smejal v obrazi gnus. Že sama misel mnjo mi je bila odvratna, ^ujotem zapeljal na Štajersko,^ks^ Bilo je res kruto... Uteho je našla med plenicami in otroškimi oblačili, ki jih je likala in pripravljala z vso ljubeznijo. Tedaj se je največkrat "pogovarjala" z otrokom, ki je že veselo brcal. Že takrat se je odločila, da bo, če bo deklica, Tanja. Ime ji je bilo všeč. Ko sem držala svojo Tanjo v naročju, si nisem stran od Ljubljane, stran od hudobnih, b y\t mogla niti predstavljati, kako me je moja mama zapustila. Spomnila sem se številnih trenutkov, ko sem ji bila prepuščena na milost in nemilost. Če ne njej, pa njenim ljubčkom. Kaj vse so ti delali z menoj? Kako je mogla?" Čez nekaj časa se vrne iz zapora Peter. Z Ano nih ljudi, ki me niso hoteli niti poslušati, k razumeti." nizdM Strah, da bodo prišli za njo, ni nlk°n'jol( Na Tanjo je pazila vsako sekundo. AH I zaupala v varstvo sestri. ioje „ Ko je prišla na obisk mama z Janezom ,i ^ sta si bila že popolna tujca. Sedaj je prihajal z spet hotel napasti. Očitno je bilo, da n>^ dekleti tudi v stanovanje. Za malo Tanjo se je poželenje po njej tudi sedaj, ko je bila te ^ -g j( Ko je dobila popadke, ni bilo nikogar, ki bi jo zapeljal do porodnišnice. Končno je njene krike n ]niel20vi ^"J? s°seda. in Poklicala pomoč. Ana se je čimprej poiskati delo. Na vsak način'ježem dotaknil, "ses7ra'p7je"ob"njenemkričaW ^MaHi,UZllalbot^,dajTufSla ^ to^ brezJ^ja so ji bila vsa vrata skolomvrokifng^amJnilapojl^^ .,.„: vnv*PL ,,„nr 7//^ prestrašena toaa nnrati tako prekleto trdna v zaprta. V ulici je dobila varstvo za Tanjo in je potem zelo hitro pobrala nazaj v U}» Vodati Se"' 5 SVO,° 3° PTemagala P^lodila ponoči pekom v žito kuhat kavo^ _ ' > i r r iezave. (jb vsaki uri, podnevi in ponoči, jo je bilo moč pravic iz jamstvenega sklada Delavci - "stečajniki", pozorl hinstveni sklad bo začel delovati 3. novembra, zahtevke pa bo treba vložiti v devetdesetih Denar lahko pričakujejo najkasneje v šestih mesecih heh , pržavni zbor je konec aprila letos po "rem postopku sprejel Zakon o jamst-|5nem skladu. Njegov sprejem je nare- ?Val 8. člen Zakona o prisilni poravna ■ stečaju in likvidaciji, 'podajalca k ureditvi . . ■ ki izgubijo delo zaradi stečaja rosiine poravnave. zaščito teh delavcev urejata med Q u8im Konvencija št. 173 Mednarodne ionizacije dela ter smernice Evropske 3e. določbo, s katero je naložilo fJJPravo zakona, pa je sprejelo tudi kpavno sodišče Republike Slovenije, lrL*e ?P°zoril°. da Je tTe!°a pravice delavcev urediti ki je napotil pravic delav-ali nosf^e delavcev urediti z veljavno 0 za nazaj, to je od 2. januarja 1994, DoJe začcl veljati Zakon Horavnavi, Zahtevam bo treba priložiti naslednje priloge: 1. sklep o prenehanju delovnega razmerja 2. potrdilo delodajalca o izplačanih plačah in nadomestilih v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja - obr. JS - 002 - P S. dokaz o uveljavljanju varstva svojih pravic za tiste, ki so bili odpuščeni v postopku prisilne poravnave in bi morali biti varovani 4. dokaz, da so prijavili terjatve v postopku stečaja oziroma prisilne poravnave 5. fotokopijo davčne številke 6. fotokopijo tekočega računa ali hranilne knjižice Nepopolne vloge bo treba dopolniti, zato je bolje zbrati vse priloge in šele potem vložiti zahtevek. u veljati /Lakon o stečaju in likvidaciji. prisilni J80 upravičenci dauTm" najmanj šest mesecev pred prenehanja delovnega raz- sJfPravičenci do sredstev iz jamstvnega ZararT So delavci, ki so izgubili delo so Sr stecaJa ali prisilne poravnave in ]('nJen Pri delodajalcu zaposleni nepre murnom' dei za pridobitev pravic pa je, da je nern SVoje terJatve PriJavl1 v stečaj-bil tpost9Pku, razen v primerih, ko je *aklSt?aj'm postopek začet in takoj *a JUTfn' ker ni bilo premoženja niti °Pka°kritJe stroškov stečajnega postaj klavci dobijo jamstvenega sklada Plač izPlačane plače in nadomestila predZa obdobje zadnjih treh mesecev T^m atumom prenehanja delovnega Plač Crja v v^ni treh neto minimalnih l994 °2lroma zajamčenih plač v letu Se V\P^ih treh mesecih leta 1995, ko bilo določene minimalne plače. Valorizacija izplačil ni predvidena. Neto zajamčena plača januarja 1994 znaša 18.606,90 tolarjev, neto minimalna plača od julija 1997 dalje pa 40.921,80 tolarjev. 2. Nadomestilo za čas neizrabljenega dopusta v koledarskem letu, ko je delavcu prenehalo delovno razmerje, v višini ene polovice minimalne plače, ki je bila v tem obdobju določena. 3. Odpravnino največ v višini ene neto minimalne plače. Te pravice lahko uveljavi le delavec sam in se ne dedujejo. Če je bil delavec že poplačan iz stečajne mase najmanj v obsegu, ki ga določa zakon, mu sredstva iz jamstvenega sklada ne pripadajo. Kako uveljaviti pravice Jamstveni sklad je ustanovljen in bo po sklepu vlade začel poslovati 3. novembra letos. Rok za vlaganje zahtevkov za tiste, ki jim je delovno razmerje zaradi stečaja ali prisilne poravnave prenehalo v času od 2. januarja 1994 do dneva začetka poslovanja sklada, je 90 dni od 3. novembra dalje. O zahtevi pa mora sklad odločiti najkasneje v roku 6 mesecev od prejema zahtevka. Upravičenci na Gorenjskem bodo zahtevke vlagali pri Območni enoti Zavoda za zaposlovanje v Kranju. Točen kraj in uradne ure sprejemanja zahtevkov bodo pravočasno javno objavljeni. Obrazci, ki jih bodo upravičenci morali izpolniti, bodo na voljo v prostorih sklada. Izpolnjen obrazec in priloge bo mogoče oddati osebno ali poslati po pošti, točen naslov, kjer bo sklad deloval, pa bo objavljen naknadno. Svobodni sindikati bomo svojim članom pomagali predvsem tako, da bodo lahko v naših pisarnah na Jesenicah, v Radovljici, Tržiču in Škofji Loki dvignili kopijo prijave terjatve pod točko 4, pa tudi pod točko 3, če je delavec uveljavljal varstvo pravic prek naše pravne službe. Sklep o prenehanju delovnega razmerja je vsakdo prejel in naj bi ga imel doma, problem pa utegne nastati pri potrditvi potrdila o plačah v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja, vendar bomo tudi v teh primerih pomagali vzpostaviti stik s stečajnim upraviteljem. • Milena Sitar Gce p trgovski dejavnosti zaostajajo uposleni v trgovini preslabo nagrajeni v j£°^5.a nazadovanje plač je po mnenju sindikata v spreminjanju velikih trgovskih sistemov S h2 0 manJš*h zasebnih - Delodajalci ne nagrajujejo funkcionalnih znanj, odgovornosti eugodnega delovnega časa lu deUv na služba v sindika-Prirneriai^ev tr8°vine je s plač vJviniaenPa0uVPrečna plača v ^državi ti povPrečni pla- £NuS?1Sto8nJcm P™n ^a.JUPa Ježe za 4 odstotke Plače 1996 so se v trgovini n 5—J~V*J' uspešnosti. Delodajalci ob fe pSn°geWfe h .elavcev reorganizacijah in novih sis-Ifi Se boli I! d°v°lj zgovo- temizacijah delovna mesta tro Odstotkov podatek- da je vrednotijo le na podlagi for-0r?Ov'ni lani , ZaP°slenih v malne strokovne izobrazbe, st°tkov cm ♦ anl° kar 28 opuščajo pa druge elemente, motnega dobička kot so funkcionalno znanje, delavci so na račun b ztn^r*1' konča n tujcev. Panjih lastnikov ali trifto POdj S^bičk^^etji 2 g*^. da je med kjer izplačujejo le plače z nujnimi do- odgovornost, neugoden delovni čas. Še posebej se to dogaja v olastmnjenih trgovskih družbah, kjer predstavniki zunanjih lastnikov v nadzornih svetih terjajo od direktorja take spremembe, ki znižujejo ceno dela in hkrati omogočajo pretakanje akumulacije v dobičke, s tem pa tudi v nagrade nadzornih svetov in uprav. Sandi Bartol, sekretar sindikata trgovine v Svobodnih sindikatih, je analizo zaključil z nekaterimi predlogi. Skupaj s pogajalsko skupino delodajalcev naj bi čimprej razvrstili tipična delovna mesta dejavnosti v plačilne razrede zno- traj tarifnih razredov in s tem prišli do osnovnih plač. V sindikatu trgovine so že pripravili predlog vrednotenja, po katerem bi bilo denimo delovno mesto prodajalec -blagajnik ocenjeno za 60 odstotkov višje kot najenostavnejša dela iz I. tarifnega razeda. Izhodiščne plače po trgovski kolektivni pogodbi naj bi bile najmanj za 8 odstotkov višje, kot so določene v SKP za gospodarske dejavnosti. S tem želi sindidat delavcev trgovine Slovenije vsaj delno izboljšati plače v tej dejavnosti, zaključuje analizo Sandi Bartol. OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO i Jubilejne nagrade po novem | Višje jubilejne nagrade, a le za "zveste" delavce Ni še jasno, ali po novem delavcu pripada nagrada I za skupno delovno dobo, posebej pa še nagrada za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu Po podpisu Splošne kolektivne pogodbe (SKP) za gospodarske dejavnosti junija letos se najpogosteje postavlja vprašanje, kako izplačevati jubilejne nagrade. Stara SKP in pogodbe dejavnosti so določale, da delavcu pripada jubilejna nagrada za 10, 20 in 30 let skupne delovne dobe v višini 50, 75 in 100 odstotkov povprečne mesečne neto plače v gospodarstvu Slovenije za pretekle tri mesece. Po zadnjih znanih podatkih je to 40.786, 61.180 in 81.573 tolarjev. Ta znesek pa se v letošnjem letu ni spreminjal, ker statistika ne zajema več ločeno podatkov za gospodarstvo in za negospodarstvo, ampak le za izplačane plače v državi. Na podlagi tega in ob dejstvu, da je velik del gospodarstva že olastninjen in da bo znani lastnik priznal jubilejno nagrado z delo v lastni družbi, ne pa kjerkoli drugod, je prinesla nova kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti spremembo. 51. člen določa, da delavcu pripada jubilejna nagrada v višini ene izhodiščne plače I. tarifnega razreda, ene in pol ter dveh izhodiščnih plač za I. tarifni razred za 10, 20 in 30 let pri zadnjem delodajalcu. V tem primeru so zneski 47.978, 71.967 in 95.956 SIT, torej več kot stari in po še veljavnih pogodbah dejavnosti, vendar pa le za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. Kako torej izplačevati jubilejne nagrade? Ali po veljavnih pogodbah dejavnosti, ki so ugodnejše za delavce, ki pogosteje menjajo službo, ali po novi SKP za gospodarske dejavnosti, ki je ugodnejše za delavce, zaposlene vso delovno dobo pn istem delodajalcu, ali izbrati tisto varianto, ki je trenutno za delavca ugodnejša? Že pri tem vprašanju pravniki niso enotnega mnenja, še bolj pa se razhajajo v razlagi pomena jubilejne nagrade. Nekateri se zavzemajo za upravičenost delavcev do obeh jubilejnih nagrad, za skupno delovno dobo in za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, saj naj bi druga pomenila nagrado za stalnost, kar ne velja za prvo. Drugi pa trdijo, da gre v novi kolektivni pogodbi le za posodobljen pristop k nagadi za doseženi jubilej in je logično, da delavec dobi nagrado denimo za 10 let dela le enkrat. Da bi opisane dileme razrešili, je svet ZSSS na zadnji seji sprejel sklep, da zaprosi komisijo za razlago kolektivne pogodbe za tolmačenje in način uporabe določil o izplačevanju jubilejnih nagrad. Milena Sitar Sestanek območnega odbora sindikata delavcev gostinstva in turizma Gorenjske Gostinci branijo doseženo Nikakor ne bi smeli popustiti pri pravici, da je polurni odmor za malico vključen v delovni Čas, pri dodatkih za delo v manj ugodnem Času in pri 6,5 odstotka višji izhodiščih od SKP za gospodarstvo Prejšnji teden se je sestal območni odbor sindikata delavcev gostinstva in turizma Gorenjske. Osrednja točka sestanka so bila razhajanja med pogajalci na delodajalski in delojemals-ki strani pri pripravi nove kolektivne pogodbe dejavnosti. Območm* odbor je sprejel nekatere usmeritve za delo pogajalske skupine na sindikalni strani. Ocena, da je najhujša kriza gorenjskih hotelov presežena, sindikat opogumlja pri zavzemanju za ohranitev doseženih pravic delavcev, ki so bile v pa-nožni pogodbi na nekaj višji ravni, kot so v splošni kolektivni pogodbi. Člani območnega odbora _ zato podpirajo prizadevanja pogajalske skupine za ohranitev ravni pravic gostinskih delavcev. Ker vsaka poga- janja vendarle prinesejo nekatere spremembe, se odbor zavzema za globalno ohranjanje doseženega, kar pomeni, da ne nasprotuje vnaprej vsakršni posodobitvi kolektivne pogodbe dejavnosti. Možna odstopanja od postavljenih zahtev člani odbora vidijo v določilih o pravici do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez njega, pri določanju števila dni študijskega dopusta, solidar-nostnih pomočeh, prejemkih mentorjev, prevoza na delo in z dela. Nikakor pa ne bi smeli popustiti pri tem, da je polurni odmor za malico vključen v delovni čas, pri dodatkih za delo v manj ugodnem času in pri 6, 5 odstotka višjih izhodiščih od SKP za gospodarske dejavnosti. • Milena Sitar Stanovalci Župančičeve ulice proti gradnji novega balinišča na Hujah Tekmovalno balinanje bo preobremenilo Huje Tako menijo stanovalci Župančičeve ulice, ki so na Upravni enoti vložili zahtevo po obnovitvi postopka izdaje lokacijskega dovoljenja - Balinarji zatrjujejo, da bo med tekmami vzpostavljen red Kranj, 23. oktobra • Dobrih štirinajst dni nazaj smo pisali o športnem uspehu balinarskega kluba Huje, ki se je letos uvrstil v najvišje balinarsko tekmovanje. Tedaj je bilo zapisano, da bodo v ta namen zgradili tudi štiristezno balinišče, saj se brez njega ne da več predstavljati uspešnega nastopanja. Prav iz tega pisanja so stanovalci Župančičeve ulice (št. 8, 10, 12, 14) prvič izvedeli o načrtovani gradnji in se pritožili. Balinarji so za novo igrišče že pridobili lokacijsko dovoljenje, sedaj čakajo še na gradbeno, da bodo lahko začeli z delom. Novo igrišče naj bi stalo pravokotno na obstoječe dvostezno, na občinski zemlji, vendar pa z županovim dovoljenjem. Stanovalci Župančičeve ulice pa menijo, da bi pri izdaji lokacijskega dovoljenja morali pridobiti tudi njihova soglasja, ker njihova stanovanja mejijo na igrišče. Omenjeni stanovalci pravijo, da niso proti igrišču in balinanju, ki je rekreativne narave, ker pa se bo na novem balinišču odvijala najvišja oblika državnega tekmovanja, so proti gradnji štiristeznega igrišča. Interes in zanimanje gledalcev se bo z vstopom kluba v balinarsko superligo povečal, zato se bojijo, da bo v času tekem na majhnem prostoru ogromna količina avtomobilov, številni gledalci pa bodo povzročali neznosen hrup. Drugo, kar očitajo balinarjem, je, da s'tem posegajo v življenje otrok. Tamkajšnjo igrišče je namreč namenjeno otrokom in družabnim dejavnostim, med katere pa po mnenju stanovalcev Župančičeve tekmovalno balinanje ne spada. Z novim igriščem bo otrokom odvzet še dodaten prostor in to na igrišču, ki je prava oaza za otroke, saj so na njem varni pred prometnimi nevarnostmi. Že sedaj, pravijo, so otroci povsem izrinjeni z igrišča. Občasno, so še dodali, prihaja ob balinišču tudi do vulgarnih oziroma hrupnih ekscesov. Meneč, da balinišče ne sodi v sredo spalnega naselja, so stanovalci Župančičeve ulice na Upravno enoto RS, Kranj, poslali zahtevo po obnovitvi postopka izdaje lokacijskega dovoljenja. V njej med drugim tudi predlagajo, da bi načrtovano balinišče postavili v gozdičku ob osnovni šoli Staneta Žagarja. Balinarski klub Huje ne želi zaostrovati odnosov z bližnjimi stanovalci. Kot je povedal Franc Škrab, so pridobili soglasja stanovalcev na Cesti 1. maja, ki stanujejo v neposredni bližini balinišča, medtem ko so menili, da stanovalcev na Župančičevi ulici (na nasprotni strani igrišča) novogradnja ne bo prizadela. Za resno sodelovanje v superligi pa potrebujejo lastno balinišče (dosedaj so domače tekme igrali na Primskovem). Priznava, da bodo s štiristeznim igriščem odvzeli dodaten kos otroškega igrišča, vendar pa bodo otrokom prepustili del starega igrišča, kjer bodo postavili mize za namizni tenis. Igrišče bodo tudi ogradili, dostop nanj bo možen le z enega vhoda. Obstoječa igrala, za katera že sedaj skrbijo balinarji, bodo ostala, celotno igrišče pa bo po zgraditvi balinišča dobilo tudi lično podobo. S tem naj bi pridobili tako balinarji kot tudi otroci. In navsezadnje taisti otroci, ki se danes še igrajo na igralih, bodo čez leta lahko balinali in se s tem odtegnili ulici. Balinanje je namreč danes vse prej kot pijanski šport, kakršno oznako je imel pred leti. Zaradi parkiranja, "pravi Škrab, stanovalcem ni treba skrbeti, saj bo v času tekme postavljen redar, ki bo voznike preusmerjal na javna parkirišča, ki jih je v bližini dovolj, saj se zavedajo, da bi bilo v nasprotnem primeru stanje nevzdržno. S stanovalci balinarji dosedaj niso imeli večjih konfliktov, je dejal Škrab, zato upa, da bo tako tudi ostalo. Kot smo izvedeli, so se balinarji in predstavniki stanovalcev Župančičeve ulice že sestali, a epilog bo zgodba vseeno dobila na zboru krajanov, kjer se bodo soočili argumenti obeh strani. • S. Šubic Kljub pričam odpeljal Mlaka - V sredo ob 22.45 je tedaj še neznani voznik hvundaia ponny sive barve, kranjske registracije, pripeljal po lokalni cesti od Police pri Naklem proti Kokrici. Na golniški cesti pri hiši št. 11 je zavil s ceste na makadamsko bankino, ko se je hotel vrniti na cesto, pa je avto začel drseti. Najprej je oplazil drog prometnega znaka, zatem pa še peško Apolonijo B., staro 53 let, z Mlake. Žensko je vrlo visoko v zrak, obležala je skoraj devet metrov naprej od mesta trčenja. Voznik je za trenutek ustavil, zatem pa kljub pričam nenadoma sedel v avto in odpeljal. Policisti so na podlagi spisa vozil na Mlakarjevi cesti v Kranju opazili poškodovani avto in doma dobili tudi lastnika. Gre za 42-letnega Bojana Ž. Alkotest je pokazal 1,47 grama alkohola na kilogram krvi, zato so policisti zahtevali tudi odvzem krvi in urina za analizo. Ženska je na srečo le lažje ranjena, proti vozniku pa bodo vložili predlog pri sodniku za prekrške in kazensko ovadbo. • H. J. GORENJSKI DNEVI PRI ŠPAROVCU Super ponudba do 29. novembra 1997 cene OLJE 10 litrov..............................................117 ATS STOCK 1 liter.............................................. 82,50 ATS ČOKOLADA z lešniki 2,5 kg, 26 kom./karton.............................105 ATS MOULINEX friteza z mikrofiltrom......................................630 ATS ČEBULA za ozimnico 10 kg.......................................27 ATS ŠUNKA za kuhanje 1 kg.......................................45 ATS REGIOkaval kg. .!..............................................45ATS LENOR koncentriran mehčalec 1 liter....................................19 ATS PALM OLIVE koncentriran mehčalec 1 liter............................... 19 ATS —a"C s*v a^C a"C a"v a**C b**C a"C a^C a"C g*C a*^ b"C !^- Nagradno vprašanje za bralce GORENJSKEGA GLASA: Katerega meseca je bila končana obnova predora Ljubelj: A) maja B) julija C) septembra Kupone z obkroženim odgovorom oddajte do 29. novembra 1997 v SPAR MARKETU SPAROVEC v Strugi/Strau, ko bo ob 12. uri javno žrebanje naslednjih nagrad: 1. pralni stroj VVHIRLPOOL 2. brivski aparat PHILIPS s tremi glavami, 220/aku 3. gumijasti čoln z vesli 4. radiokasetofon z dvojno kaseto 5. garnitura avtozvočnikov 6. radiobudilka 7. reflektor 500 W 8. 5 kaset MAXEELL Jutri brezplačna preventivna akcija AMZS Zima trka na vrata (tudi) avtomobilov Tradicionalna preventivna akcija Priprava avtomobila za zim§k° vožnjo bo jutri od 8. do 17. ure tudi v tehnični bazi AMZS v Kranj« Kranj, 24. oktobra - Akcija bo brezplačna za vse voznike, ne glede na njihovo (ne)članstvo v AMZS. Strokovnjaki tehnične baze bodo pregledovali podvozje avtomobilov, zavore, pnevmatike, krmilni mehanizem, žaromete in druga svetlobna telesa, akumulator, signalne naprave, zavorno tekočino, hladilno tekočino, brisalce in napravo za močenje vetrobranskega stekla, skratka, vse, kar v neugodnih zimskih razmerah pomembno vpliva na varnost vožnje. Razen pregledov bodo strokovnjaki voznikom tudi svetovali, kaj naj store, če avto zaradi mraza ne vžge, o uporabi meglenk, snežnih verig in zimske opreme ter številnih drugih praktičnih izkušnjah, ki jih je pametno poznati. Vozniki, ki bodo jutri obiskali tehnično bazo AMZS, bodo lahko kupili različne izdelke, uporabne za vožnjo pozimi. Prav vsem pa obljubljajo drobi*1 darilce. v0. Ugotovljene napake na , zilih bodo po pregledu i odpravili, seveda pa P°P*" ne bodo mogla biti za»1 Hkrati bodo zamenjan W hladilno tekočino, olje v m torju, letne pnevmatike z z» kimi. Seveda le, če bo čas, ^ pa kak drug dan. Glede izkušnje iz prejšnjih letjjgjj storitve te vrste jutn brz* ne bo kaj dosti. • H. »• Tegobe graditeljev cest Ce vsi ne prodajo zemlje... Irenu t no bodeta predvsem dva primera, prvi je znan Likozarjeve v Kranju, drugi z regionalke v Selški dolini. vem cestišču brez pločnika^ z m Kranj, 24. oktobra - Svojčas so morali lastniki zemljišč in nepremičnin za "družbeno dobro" skoraj zastonj odstopati bolj ali manj velike kose svojega premoženja. Če so se uprli, niso dobili niti drobiža, saj je oblast brez posebnega občutka krivde posegla tudi po razlastitvah. Danes so lastniki v bistveno boljšem položaju, da lastnina dobiva na vrednosti, dokazujejo številni primeri odkupov in odškodnin, ki jih investitorji plačujejo po povsem realnih cenah, včasih celo nadrealnih. Eden takih primerov je mestna Likozarjeva cesta v Kranju, kjer gre "manjko" pločnika na obnovljenem in razširjenem cestišču počasi že v zgodovino, saj se občinski možje z lastnikom niso uspeli pogoditi za normalno celo. Celo več; ker je taisti lastnik že pred dolgimi leti "odstopil" kos svoje zemlje za cesto, so mu občinarji oblljubili postavitev protihrupne ograje ob no- in Predzimska akcija za varnejši promet Za boljšo vidnost Ljubljana, 22. oktobra - Zima se bliža in razmere na cestah se bodo zaradi vremenskih vplivov kmalu poslabšale, medtem ko je dan že zdaj opazno krajši. Zato so se Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, slovenska naftna družba Petrol, Avto-moto zveza Slovenije in tovarna Iskra Žarnice, odločili za predzimsko preventivno akcijo z naslovom Postanimo bolj vidni. V času akcije, ki se je začela včeraj, potekala pa bo do torka, 28. oktobra, bodo na 50 Petrolovih bencinskih servisih pregledovali svetlobna telesa na vozihh in opozarjali voznike na morebitne pomanjkljivosti. Za nove žarnice bodo poskrbeli pri Iskri Žarnice, poleg tega pa bodo pri Petrolu pripravili tudi vse ostale pripomočke in sredstva za zimske pogoje vožnje. V okviru akcije bodo brezplačno menjavo Žarnic opravljali v vseh 12 tehničnih bazah AMZS, vozniki avtomobilov z brezhibnimi svetili in popolnim rezervnim kompletom žarnic pa bodo sodelovali v nagradnem žrebanju, ki ga pripravljajo podporniki akcije. V akcijo se je vključil tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je pred nekaj dnevi začel izvajati tudi akcijo Stopimo iz teme, ki je posvečena predvsem pešcem, ki na slovenskih cestah sodijo med najbolj ogrožene udeležence v prometu. • M.G. sta škarpa in ograja gradnja, je pogruntal "hua^ ni" Primskovljan ter nedgj jen poseg prijavil grad^ inšpekciji. Ta je gradnjo ustavila kot smo neuradno zvedel' včeraj opravil zaslišanje oCf vornih. .. Brez pločnika je tudi prm no 200-metrski odsek obn^ jene regionalne cestej Bukovici v Selški dolini. W prizadevanjem krajevne sm nosti in direkcije Rs 1 državne ceste, da bi dva cestj soseda prepričali za odM nekaj metrov njunega zerr# ča, cesta, po kateri vsak oj hodijo šolarji in starejši dofl čini v trgovino, ' varnega pločnika. ostaja • H. J' Trk na prehodu za pešce Bled - V torek, 21- «^Je0p ob sedemih zvečer je Monika B. iz avstnjsl^ po jaka s twingom PeV r esc< Ljubljanski cesti oa.r0» proti centru Bled. Pn . j„ i proti Ribnem je na pn?" ^ pešce z njene desne don1' prečkala cesto 68-letna - . cinka Terezija U. Voznica y z?^Lm,°illan7de^ približno pol metra od ^ . roba ceste. Ženska je p* cesti, se pobrala m vrni pločnik, kasneje pa so u niški bolnišnici ugotovili poškodbe. • H. L HKBHKHHLlHUIiaHraHHnH D a D a H B H H a a H D H D B a a a a n a n a Q H a D B D H a a GLAS in Prometni kviz Tokrat smo pripravili še eno nagradno vprašanje v rubriki PROMETNI KVIZ. Tudi na zadnje vprašanje ste nam poslali veliko odgovorov, ki so bili zvečine pravilno rešeni. Še enkrat vas opozarjamo na spremembe vremena. Pojavljati se bo začela poledica na cestah, slabša vidljivost in tudi prvi sneg. Veni izmed naslednjih številk Gorenjskega glasa vam bomo pripravili več koristnih nasvetov za vožnjo v zimskih razmerah. Gorenjski glas in avto šola QUEEN vam še naprej svetujeta previdno vožnjo. V avto šoli QUEEN nudimo tudi 6- in 10-urni tečaj za vse, ki že imate vozniški izpit, pa bi radi osvežili svoje znanje in se seznanili z varno vožnjo. NAGRADNO VPRAŠANJE ^ 3< 3*C 3"^ KUPON MIMlMffllGLAS št. 84 IME IN PRIIMEK:__ NASLOV: KRAJ IN POŠTNA ŠT.: TELEFON:_ IMAM VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE: DA Odgovor na prejšnje vprašanje: Ne, deleža alkohola v krvi se ne da zmanjšati. NE Vprašanje: . ■ o Kakšna je kazen za voznike, ki vozijo pod vplivom alkonoi* a) prepoved vožnje b) denarna kazen c) denarna kazen in prepoved vožnje od 3 mesecev do 1 leta BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBtSO dSc7 leti pRvi • °anes ponujamo NAJVEČ ® Halo - halo gorenjski glas ® tel.: 064/223 111 2o! *■ oblavo »pr«|«m«mo po telefonu 0641223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na 1 v Kranju oz. povošti - do 12.30. ure dan pred izidom Gorenjskega glasat Cena oglasov in P°»«db v rubriki: Izredno ugodna. ' .* * * VOZNIK INŠTRUKTOR - VPIS V PROGRAM STROKOVNEGA USPOSABLJANJA VOZNIŠKI IZPIT ig vse kategorije • BAB KRANJ - tel. 22-55-22 •BAB RADOVLJICA - tal. 714-960 •BAB JESENICE - tel. 86-33-00 IZlEr^0 VALNI Madžarska Lenti - 25., 30.10., Palmanova 29.10., Madžarske toplice 4 dni od 23.11. do 26.11., Trst 28.10., 4.11. Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur 411 -887 A VTft č AI A Med številnimi kandidati, ki so pri nas uspešno opravili vozniški izpit i*. J v »WUl je tudi PRIMOŽ PETERKA. Vabimo Vas, da se mu pridružite. Tečaji f *| . 4 I I A*) I 'NG. HUM A P CPP poteka'° vsak teden ob Ponedeljkih ob 9. uri dopoldan in ob IGlt! V | | "VOD ■ iviiiMit 18. uri popoldan. ^JUEM TURIST, s.p. Nakupi Muenchen vsak torek in petek. e'-; 4SLS42 tel.: 451-542; GSM: 041/670-673 %*TEOR Cerklje p?|»'c tel.: 422-781 ^ilka tel.: 411-510 *IUEM TURIST 4sl-S42 Lenti 25.10., 6.11. nakupi Italija 23.10. GSM: 041/660-658 Nakupovalni in turistični izleti v LENTI, Madžarska: VSAK ČETRTEK in VSAKO SOBOTO. Nova relacija za izlete na Madžarsko, s še večjo nakupovalno ponudbo, VSAK TOREK in PETEK. Potovanje z novim avtobusom bo še prijetnejše. Nakupi Palmanova vsako sredo. Prijave: vsak dan od 18. do 23. ure, 451-542. Potnikom priporočamo pravočasno prijavo! GSM: 041/670-673 Robusni prevozi "RINOVEC, 731-050 Lenti 30.10., Trst 28.10. (UGODEN NAKUP.2IVIL) BLED: Urnik drsališča v času počitnic od 27.10. do 2.11.: od pon. do pet. 10. do 11.30 m od 16. do 17 30' sob "SANJE ned 10-do 1U0 in 1B-d0193°-Cenik: odrasli 500 SIT'0,roci 300 SIT: izPosoia drsalk 400 SIT, brušenja drsalk 200 SIT. JESENICE Podmežakla: pon. • pet. 11. do 12.30, sob. 14. do 15.45, ned. 14. do 15 30 Vstopnina za otroke 200 SIT, odrasli 400 SIT. V soboto 25.10. zaradi turnirja rekreacijsko drsanje odpade. $REB 621 K, 682 562 Nakupi: Lenti 30. 10. Brno 2 dni 21, 22 11, Budimpešta 2 dni 25. silvestrovanje - Praga 30.12. - 1.1.98. 26. 11, C/^hJJ^0^7,ALAC//£Elektroinstalacije, adaptacije, strelovodne naprave - izvajamo z vašim NC' ali našim materialom. Tel.: 064/461-623, mobitel.: 0609/620-007. V gostišču "Zala" v Britofu bomo do 2. 11. Seznanili se boste lahko s specialitetami, s najboljših dunajskih restavracijah. Vabljeni! kuhali po dunajsko, kakršnimi strežejo v do'0'> N' Tesla 1 u KRANJ, tel.:330-888 SSjJ OTROŠKI VOZIČEK? te .n?JEVI16 v ^anju el: 064/2U.050 $T*0 VOLČJI HRIB bikova 91, Radovljica *$2BRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA Roškega E0ipR'REDITVE: Danes> v Petek' 24- 10- bo ob 20- uri v dvorani Zdraviliškega doma koncert ^Sta% ŠK69? zbora PD Dobrna' SLIKARSKE RAZSTAVE: Od 25. 10. do 21. 11. v avli hotela Dobrna MiKarka Irena Polanec iz Maribora. za m|ade in starejše, ki zaradi zdravstvenih ovir ne morejo k frizerju V4ŠE" - UGODNE CENE - POPUSTI! Strokovno vodimo poslovne knjige za d.o.o. Inf. vsak delavnik od 9. do 12. ure po tel.: 330-888 Do zaključka leta Vam nudimo - modele proizvajalcev CAM, INGLESINA, EVENFLO - ob nakupu članstvo v klubu "Zame skrbi ŠTORKLJA" (popust - 10 %, možnost plačila na več čekov) + darilo zavitek planic Pampers - žrebanje kupcev do 31.12. za nagrade (stojica, hojca,...) - prodaja vozičkov na zalogi in po katalogu (dobava dva dni) - dostavimo tudi na dom Tople malice vsak dan. Kosila in večerje za zaključene družbe ob sobotah in nedeljah. Tel.: 064/710-053 *«lLn£RlJA "URŠKA" V mesecu oktobru vam nudimo 15 različnih barv MAČEH, LONČNE KRIZANTEME KokHri 9 Pfi zemli° za grobove In sveče> Pri nas lahk0 naročite tudi IKEBANE za 1. november M: 064/226-006 pa bDSte d°blli tudl VSe Vrste rezane9a cvetja in zelenja. VLJUDNO VABLJENI! tN?RU PLANINE ?V*0 ŠOIA Q05t*>sve)ska, M DOMU Marjeta Kosmač, s.p., tel.: 451-836 HALO KAVALIR tel.: 330-133, 331-206 ODLIČNE PRIPRAVE NA MATURO IZ SLOVENSKEGA, ANGLEŠKEGA, NEMŠKEGA JEZIKA IN MATEMATIKE. Začneš že po jesenskih počitnicah! Tel.: 061/1326-026 in 061/1327-265 Glavni tel • 1 °° Kra* 064/222-681 ^kde&ajna: ^uro^S,9-* 10.30 ure ^v^MPred predstavo. Ji Chinn: TAKŠNI IN DRUGAČNI, komedija sreda, 29. 10. ob 19.30 uri za IZVEN in konto Koledar za mesec NOVEMBER bo objavljen v Gorenjskem glasu 28. oktobra! R D I 86\4MHl POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure GLASOV KAŽIPOT It Koncerti a Pred kovorsko cerkvijo Kovor - Jutri, v soboto, bo ob 19. uri pred kovorsko cerkvijo koncert zbora sv. Janeza Krstnika. Prireditve M Predstavitev Cevčeve knjige Kamnik - V razstavišču Veronika bo danes, v petek, ob 19. uri predstavitev knjige dr. Toneta Cevca Davne sledi človeka v Kamniških Alpah. Sodelovali bodo še Jana Horvat, Miran Bremšak in France Štele, predvajali pa bodo tudi diapozitive o najnovejših najdbah. Najvišje orgle Zabrdo - Pojutrišnjem, v nedeljo, 26. oktobra, ob 10. uri bo slovesno v Zabrdu pod Ratitovcem (nad Sorico). Naslovni škof Alojzij Uran bo blagoslovil najvišje orgle v državi, saj je nadmorska višina Zabrda kar 1105 m. V kulturnem programu bo nastopil pevski zbor Ave. V spomin na žrtve 2. svetovne vojne Gorice - Na pokopališču v Goricah bo v nedeljo, 26. oktobra, ob 9. uri svečanost ob odkritju in blagoslovitvi spominske plošče žrtvam druge svetovne vojne. Začenja se sezona čajank Korkica pri Kranju - Jutri, v soboto, se bo ob 17. uri v osnovni šoli na Kokrici začela čajanka. Ga. Montana Tratnik bo predstavila zanimivo temo za starše: Kako pomagati otroku, da pri premagovanju težav postane odločen in samozavesten. Magični variete Hrušica - V nedeljo, 26. oktobra, bo ob 19. uri v dvorani kulturnega doma na Hrušici magični variete; prikazali vam bodo čarovniške trike in še veliko drugih skrivnostnih zanimivosti. Srečanje malih pevskih skupin Dovje - Danes, v petek, 24. oktobra, bo ob 19.30 uri v kulturnem domu na Dovjem območno srečanju malih pevskih skupin. Sodelovali bodo: mešani pevski zbor Društva upokojencev Dovje - Mojstrana z zborovodkinjo Ljubico Intihar, trio Prima Vlsta Jesenice - vodja Primož Kerštajn, kvartet KUD France Prešeren Žirovnica - vodja Franc Legat, mešani oktet KUD France Prešeren Žirovnica - voditeljica Irena Kosmač in nonet Vasovalci KUD France Prešeren Žirovnica - voditeljica Mojca Legat. Vstop je prost. Izleti 3 Pohod od Litije do Čateža Kranj - Planinska sekcija Iskra pri Planinskem društvu Kranj vabi v soboto, 8. novembra, na tradicionalni pohod od Litije do Čateža. Ob 6.30 uri se bomo z minibusom odpeljali izpred Hotela Creina v Kranju do Litije. Prijave z vplačili 1100 SIT za "iskraše" in 1300 SIT za ostale udeležence sprejemata: ga. Jasna Soklič iz tajništva Iskra ERO po tel.: 221-321 int. 28 22 in g. Matija Grandovec v podjetju Iskratel, tel.: 27-30-93. Upoštevale se bodo le vplačane prijave - do zasedbe mini-busa! Na martinovanje Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na martinovanje v Dolenjske Toplice. Martinovanje bo 10. novembra 1997. čimprej pokličite svoje poverjenike. Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi člane, svojce, in ostale na izlet -martinovanje v Belo Krajino. Izlet bo v petek, 7. novembra, odhod bo ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. Prijave sprejemajo poverjeniki in po tel.: 242-067, kjer boste dobili vse ostale informacije. Prijavite se lahko tudi v pisarni društva v sredah od 15. do 17. ure. K spomeniku Kranj - Planinska sekcija Iskra pri Planinskem društvu Kranj bo 31. oktobra organizirala pohod k spomeniku preminulim učencem in učiteljem takratne "iskriške šolo". Dan pred 1. novembrom, t.j. v petek, 31. oktobra, bo zbor ob 8. uri pred hotelom Creina v Kranju. Z osebnimi avtomobili se boste odpeljali do Ljubelja na parkirišče pred hotelom. Slabo uro je nato hoje pod žičnico na Zelenico, do spomenika, ki stoji tam, kjer je "bela snežna gmota opravila svoje nerazumno delo", kjer se boste poklonili spominu. Nato boste s hojo nadaljevali še do planinske koče na Zelenici (še 15 minut), nato pa glede na voljo in vremenske razmere pot nadaljevali na Zelenjak (2000 m). Skupne hoje bo torej za 2 uri in pol in nekaj manj pri sestopu do avtomobilov. Prijave niso potrebne. Gledališče 3 Ponovitev komedije škofja Loka - Na Loškem odru bodo danes, v petek, ob 19.30 ponovili komedijo Naši trije angeli v režiji Matije Milčinskega - za abonma modri in izven. Predstavo bodo ponovili tudi jutri, v soboto, ob 19.30 - za abonma rdeči in izven. Jalnova burka Lesena peč Rodine - Na travniku pred Jalnovo rojstno hišo bodo jutri, v soboto, ob 14. uri ob otvoritvi hiše igralci z Gorjuš uprizorili Jalnovo burko Lesena peč. O pisatelju bo govoril prof. Jože Šifrer in jeseniški župan dr. Božidar Brudar, zapela pa bosta Mešani oktet in Otroški pevski zbor iz Žirovnice. Lutkovna matineja Žirovnica - V Čopovi hiši bo v nedeljo, 26. oktobra, ob 10. uri v okviru lutkovne matineje nastopilo lutkovno gledališče Papilu iz Kopra z igrico Brundarija. Vaša naša matineja Jesenice - V Gledališču Tone Čufar bo v nedeljo, 26. oktobra, ob 10. uri nastopila mladinska igralska skupina s predstavo Erika Vosa Plešoči osliček. Ob 15.30 bo matineja gostovala v novi kinodvorani na Bledu, ob 18. uri pa v večnamenski dvorani gostilne Avsenik v Begunjah. Zborovalke in Plešoči osliček Jesenice - Jutri, v soboto, bo ob 19.30 v Gledališču Tone čufar na Jesenicah premiera Aristofanove komedije Zborovalke v režiji Bernarde Gašperšič. V nedeljo, 26. oktobra, bo v gledališču otroška matineja Plešoči osliček; ob 15. uri bodo isto igrico odigrali v novi kinodvorani na Bledu, ob 18. uri pa Pri Avseniku v Begunjah. Razstave Na Jesenicah Jesenice • V slonu Dolik si lahko do 5. novembra ogledate razstavo barvne in črno-bele fotografije gorenjskih fotoamaterjev. V Kosovi graščini so lahko do 30. oktobra ogledate mednarodno fotografsko razstavo 20. FIAP Foto forum mladih, v Osnovni šoli Tone Čufar je razstava odprta med počitnicami ves teden od 10. do 12. ure. XIII. barvni dia 6x6 Radovljica - V knjižnici A.T. Linharta bo danes, v petek, ob 19.30 projekcija diapozitivov s podelitvijo nagrad bienalne mednarodne razstave XIII. barvni dia 6x6 Radovlojica 1997. Tihožitja, šopki in pogrinjki Studenec - V razstavnem prostoru Kulturnega društva Miran Jarc škoc-jan na Studencu pri Domžalah bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo šopkov in pogrinjkov Rajke Bazelj-Račič. Razstava bo na ogled do petka, 31. oktobra. Koncerti Koncert malih pevskih skupin Dovje - V kulturnem domu bo danes, v petek, ob 19.30 Območno srečanje malih pevskih skupin. So-delujejo:mešani pevski zbor Društva upokojencev Dovje-Mojstrana, trio Prima vista Jesenice, kvartet KUD France Prešeren Žirovnica, nonet Vasovalci KUD France Prešeren Žirovnica. KRAJEVNI ODBOR RK PRIMSKOVO Krajevni odbor RK Primskovo organizira predavanje "Preprečevanje in zdravljenje bolezni srca in ožilja", ki bo v petek, 24. 10., ob 18. uri v sejni sobi Doma krajanov na Primskovem. Predaval bo dr. medicine Metod Prašnikar, specialist internist. SPOKLICIH 213-111 .OBISKALI o VAS BOMO Pevsko srečanje Društev upokojencev Radovljica - V Linhartovi dvorani bo jutri, v soboto, ob 19. uri regijsko srečanje pevskih zborov Društev upokojencev. Nastopajo: Ženski pevski zbor Lipa DU Kranj, Mešani pevski zbor DU Železniki, Moški pevski zbor DU Kranj, Mešani pevsa-ki zbor DU Kamnik, Ženski pevski zbor DU Javornik-Koroška Bela, Moški pevski zbor DU Tržič in Ženski pevski zbor Lipa DU Radovljica. Koncert APZ France Prešeren Radovljica - V Linhartovi dvorani bo v ponedeljek, 27. oktobra, ob 19.30 koncert APZ France Prešeren Kranj. Na sporedu je Mala slavnostna maša Gioachina Rossinija. Solisti bodo: sopranistka Irena Baar, mez-zosopranistka Veronika Fink-Men-vielle, tenorist Branko Robinšak, basist Marko Fink; na klavirju bosta zbor in pevce spremljala Nataša Valant in Vladimir Mlinaric, na harmonij bo igral Tone Potočnik. POP arv Večer slovenskih narodnih pesmi Šenčur - Kranjski kvintet vas vabi na Večer slovenskih narodnih pesmi. Na tradicionalnem srečanju slovenskih kvintetov vam bodo peli: Koroški kvintet Prevalje, Kvintet Ajda Pre-valje, Kvintet Sonček Pivka in Kranjski kvintet Kranj. Prireditev bo jutri, v soboto, ob 19.30 uri v domu kulture v Šenčurju. Vstop je prost. Obvestila Planinske koče Jesenice - Planinsko društvo Jesenice obvešča, da je izven planinske sezone stalno oskrbovana samo Erjavčeva koča na Vršiču; Tičarjev dom na Vršiču, Zavetišče pod Špičkom, Koča pri izviru Soče in Koča na Golici so zaprti. Občni zbor društva invalidov Jesenice - Jutri, v soboto, 25. oktobra, bo ob 10. uri v OŠ Tone Čufar na Jesenicah občni zbor Društva invalidov Jesenice. Posebni avtobus bo iz Rateč odpeljal ob 9.15 uri, iz Rodin ob 9.30 uri, oba bosta ustavljala na vseh lokalnih postajališčih. Občni zbor Muzejskega društva Škofja Loka - V kapeli Loškega gradu bo danes, v petek, ob 18. uri redni in jubilejni občni zbor Muzejskega društva Škofja Loka - ob šestdesetletnici društva. Po občnem zboru bo predavanje dr. Ivana Sto-parja o zgodovini Loškega gradu. "V URŠKA (več kot plesna šola) V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah R g064/415-000 5822 Še je čas, danes v petek in v ponedeljek za podpis za volitve predsednika republike mag. Marjana Cerarja na upravnih enotah, kjer dobite obrazce in naslov. Za sodobno, bogato, srečno Slovenijo! MALI OGLASI m 223-444 APARATI STROJI AKUMULATORJE Vesna, Topla, Bosch, Fulmen, Atsa za vsako vozilo z dveletno garancijo, brezplačno montažo, nudi najceneje AGROIZ-BIRA PROSEN Čirče, ©064/324- 802 24052 Prodam MOLZNI STROJ Alfa Laval. ©731-30 2 24372 MIZARSKO TRAČNO BRUSILKO 250 cm prodam in kupim suhe smrekove DESKE 25 mm. ©422- 210,411-695 24387 BRfTZDfl of.o.o., Poljščica Poljščica 6, 4244 Podnart tel.:064/731 615 Odkupujemo smrekovo, bukovo, jesenovo, javorovo, češnjevo hlodovino in celulozni les. Les prevzamemo tudi na panju. Plačilo takoj oz. 15 dan po prevzemu. MIZARSKA TRAČNA ŽAGA Centav-ro še skoraj nova, kolesa 70 cm, prodam. ©688-076 24394 Prodam dobro ohranjen OLJNI GORILEC za cen. kurjavo. ©422- 33 6 24395 Prodam npvo PEČ z bojlerjem in krmilno napravo za centralno kurjavo. Đ 632-438 24402 Prodam za simbolično ceno KUP-PERSBUSCH. ©226-133 24408 Prodam barvni TELEVIZOR, videor-ekorder IN GLASBENI STOLP. Cena po dogovoru. ©332-289 24409 Prodamo RADIALNI VENTILATOR za sušenje sena, motor 4 KW, pretok zraka 13 000 m3/h. ©633-652 24417 Zelo ugodno prodam STRUŽNI AVTOMAT za kovino (do fi 9). 0 323-237 24421 Prodam ŽAGO za rezanje marmorja in keramike. ©311-713 24431 TV PANASONIC 72 cm, 100 HZ star 3 mesece, prodam. ©326-025 24434 Prodam KABINO za traktor TV 730, 731, 732. ©55-115 24444 Poceni prodam termoakumulacijsko PEČ 4 KW in sobno oljno PEČ. Zabreznica 48, Žirovnica 24450 Prodam rabljen ŠTEDILNIK, dva elektrika, dva plin s plinsko bombo za 15.000 SIT. ©212-793 24461 Ugodno prodam skoraj nov PRALNI STROJ in trajno žarečo PEČ 3 KW za 300 DEM. ©81-827_ 24462 Prodam nov ELEKTRO MOTOR moči 1,5 KW, manometeer za acetilen in novo motorsko zaščitno stikalo. ©57-841 24481 HALO KAVALIR V CENTRU PLANINE tel.330-133 tel.:331-206 PRALNI STROJ Gorenje in TA PEČ 5 KW, prodam. ©332-350, 325-917 24493 Za 100 DEM prodam 14 dni stare avtozvočnike Pioneer 130 W. ©326- 100 24513 Prodam zamrzovalno SKRINJO 360 I, nerabljeno, 30 % ceneje. ©731- 096 24542 OLJNI GORILEC rabljen - ugodno prodam. ©245-478 24562 Prodam ČISTILNI APARAT na paro Diva z likalnikom, zelo malo rabljen. ©332-857 24585 CIRKULAR 2 KW prodam, 15000 SIT. ©692-762 24606 Prodam nov stroj Knakar za stiskanje gumbov in peč gašperček. ©51-458 24609 Prodam termo PEČ 2 KW, bojler 801, trda goriva, pralni stroj. ©714-879 24610_ ŠTEDILNIK kuppersbusch, rjave barve, nerabljen, s pečico, prodam. ©632-547 24612 Ugodno prodamo TRAKTOR DEUTZ 4806, letnik 1985, 1800 delovnih ur, popolnoma obnovljen. ©268-514 24614 Prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK 4 plošče 9000 SIT. ©331-886 24620 Ugodno nova CISTERNA za olje 2000 I in cirkular. ©311-494 24621 Ugodno prodam skoraj novo, zelo ohranjeno peč KUPPER-BUSCH. © 471-134 SNEGOLOVILCI po ugodni ceni, možna montaža in plačilo na obroke. ©725-319 24455 LAMELNI PARKET 41,5 m2 prodam, nov, zapakiran, po ugodni ceni. ©242-312 24465 Zelo ugodno prodam 3500 kosov popolnoma nove STREŠNE OPEKE BOBROVEC. ©740-117 24466 TRGOVINA DOM 22 4?09 7ABNICA 68 mmsmšHM BRANIK tel.:311-545,312-266 Kupim Zbrana dela Ivana Tavčarja. ©326-281 24419 Kupim KAMP PRIKOLICO za zmerno ceno. ©733-106 24456 Kupim 3 kubične metre suhega hrastovega LESA. ©47-16-16 24486 Kupim 180 kosov STREŠNE KRITINE (trovalne salonitke 65 x 45). ©471-59 1 24514 Kupim suhe, lepe smrekove deske, 5 cm. ©691-676 24539 Odkupim jelševe DESKE, plohe in hlodovino. ©421-781 24560 Kupim bukovo in smrekovo hlodovino. HAFLES.d.o.o., 061/832-272 24662 Kupim dobro ohranjeno avtomobilsko prikolico. ©421-538 24663 LOKALI Verjemite ali ne... RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina m,5 91,2 105,9 91,2 Prodam rabljeno SKRINJO LTH 300 I, cena po dogovoru. ©451-503 24625 Za 10.000 SIT prodam sobno PEČ na olje. ©326-270 po 18. uri 24631 Ugodno prodam ŠIVALNI STROJ Bagat Danica elektronik (v kovčku). ©451-098 24643 Prodam nov RADIO CD, 2 kasetarja, ugodno. ©3 1 2-182 24652 Ugodno prodam malo rabljeno KMETIJSKO TEHTNICO. ©401-363 24710 Prodam KRIVILNI STROJ (Pig mašina) dolžine 2 m. ©688-736 zvečer 24571 Prodam TV SONY, 56 ekran, starejši, brezhiben. ©245-208 24578 STROJ za predelavo gline, prodam in plinsko PEČ 1.5 m3 za žganje gline. ©061/841-543 24582 Prodam večjo KOLIČINO PLOHOV. ©421-608 24598 Prodam SENDVIČ PLOŠČE deb. 5 cm 1mx6.20 m, z obeh strani siva pločevina, primerne za garažna vrata. ©725-807 24602 Prodam smrekov OPAŽ, bukove in hrastove deske. ©451-334 24615 Prodam montažne zunanje STENE z nekaj vgrajenimi okni. ©633-678 24630 _ Odkupujemo smrekov celulozni les, plačilo 8 dni. VRŠNIK.s.p. ©324-484, 041/652-061 24632 Prodam novo VRTNO UTO ter garažna vrata velikost 135x145. ©721-255 24644 Prodam macesnove PLOHE in deske colarice. ©422-569 24664 Prodam suh smrekov OPAŽ in DRVA. ©641-207 24673 Prodam PUNTE in BANKINE. ©461-002 24676 Prodam zelo lepa BUKOVA DRVA, 13 m3. ©422-3 1 2 24726 Prodamo KRANJ starejši gostinski objekt z veliko konferenčno dvorano in pisarnami. K 3 KERN, 221-353, 222-566, in fax 221-785 20304 PRODAMO Lesce - poslovni objekt s prostori v pritličju, nadstropju in mansardi, skupne površine 2040 m2. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221 -785 20824 PRODAMO KRANJ gostinski lokal za industrijsko pripravo hrane, KRANJ cca 150 m2 pisarniških površin v I. nad. poslovne stavbe, KRANJ 60 m2 skladišča in 60 m2 primernih za pisarne, KRANJ CENTER prodamo trgovski lokal z izložbo na dobri lokaciji, 67 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 21145 ODDAMO CENTER 80 m2 v atriju primernih gostinsko ali trgovsko dejavnost, Jelenov klanec manjši trgovski lokal, cca 30 m2, 400 DEM/ mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21146 Kranj okolica, ODDAMO poslovne prostore, primerne za trgovino ali delavnico, skupno 130 m2, tel., CK, namembnost urejena, parkirni prostori. Mike & comp, 226-503 22112 UP y NOVO! SAMSUNG • tel • 064/24 21 21 M aup^ KRANJ Šuceva 27 SAMSUNG ^H^^ev BREZVRVIČNI TEL., SGH-200 9* CENTRALE,GSM TEL., rxC\ CENTRALE,GSM TEL., ^ve^0 r\0 MONTAŽE.ZAŠČITE.ISDN, ~\W?nKn TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR U.IV.1 M-KŽK KMETIJSTVO KRANJ Obrat GOZDARSTVO Odkupujemo hlodovino smreke, bukve, macesna, hrasta, kostanja ter goli in celulozni les. Informacije po tel.: 064/22 - 62 - 33 Prodam VDF stružnico z vsem pripadajočim priborom ali zamenjam za manjšo stružnico. ©58-681 24594 GLASBILA HARMONIKO Melodija Carmen III. 120 basno, črno, ohranjeno, za 80.000 SIT. ©718-176 24448 GR. MATERIAL Suh, smrekov in borov OPAŽ ter ladijski pod različne dimenzije, ugodne cene, možnost dostave. ©641-103 23020 LESTVE IZ LESA vseh vrst in dolžin dobite - Zbilje 22 ©061/611-078 23972 Rabljen STREŠNIK ŠPIČAK 3000 kosov, ugodno prodam. ©78-694, sobota, nedelja 24351 Prodam večjo količino MAHAGONIJE. Šternova 5, Kranj, ©331-690 24407 SNEGOLOVILCI - zelo ugodno. Možna dostava in montaža. ©332- 097 24423 Prodam PUNTE in BANKINE. ©622-667_24451 Ugodno prodam STOJEČO LESENO DRVARNICO 4x5 m. ©245-26924498 LAMELNI BUKOV PARKET, ugodno prodma. ©065/62-412 24501 Prodam tiakovce, dvokrilna kovinska vrata z mrežo, železo. ©272-506 ali 58-775 24506 Zelo ugodno prodamo 300 kosov CEMENTNIH KVADROV, 3 palete polorit, 40 x 8, 300 kosov ETERNIT, 50 x 50, COLARICE ZA OPAŽ in ŠPIROVCE ter SKRINJO Gorenje, 280 I, nova. ©242-374 24531 Prodam masivne širinsko lepljene smrekove plošče, 5 m x 1.2 m, deb. 21 mm. ©66-359 24705 IZOBRAŽEVANJE Uspešno instruiram matematiko, fiziko, kemijo za OŠ na vašem domu. ©328-232, po 16. uri 24087 INSTRUIRAM slovenščino in angleščino za osnovno šolo. ©227-255 24401 Prodam NEMŠKI JEZIK 5. r. delovni zvezek, učbenik, priročnik, naloge iz matematike 5. r. Pavlin, Pipanova 74, Šenčur 24435 Instruiram matematiko in fiziko za srednje šole (tudi na vašem domu). ©730-072 Gregor po 15. uri 24568 Instruiram matematiko za srednje in osnovne šole. ©332-605 24604 Instruiram matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. ©327-189 24700 Iščem INŠTRUKTORJA za ANG in MAT za osnovno šolo. ©634-220 KUPIM Odkupujemo vse stare in umetniške predmete (pohištvo, ure, slike, kovance in razglednice). Vse te predmete tudi restauriramo. ANTIKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ffir 221-037 ODKUPUJEMO vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA - ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice ... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj ©211-248 ali 471-534 18050 ODKUPUJEMO SMREKOVO IN BOROVO HLODOVINO. ©641-412 PRODAMO KRANJ gostinski lokal v obratovanju, cena 390.000 DEM, prodamo trgovski lokal na Planini, 33 m2 v pritličju, cena z opremo = 120.000 DEM. K 3 KERN, 221-353. 222-566, 221-785_22135 KRANJ CENTER v atriju meščanske hiše, prodamo 250 m2 uporabnih površin za POSLOVNO DEJAVNOST - TRGOVSKO ALI STORITVENO. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 06097650-123_23523 Lesce - trg. lokal 50, 75 ali 125 m2, v novem trgovskem centru, oddam. 378-683, 041/671-986 244ic V najem oddam prostora za obrt ali trgovino 40 m2 v Logu, Škofja Loka. ©685-517 24453 Oddam vpeljan gostinski lokal. Pogoj: odkup inventarja. ©061/ 841-333 24502 V novem trgovskem centru BREZA V DOMŽALAH pri trgovini SPAR v pritličju, na vhodu, oddam lokal 29 m2, v steklu, za negostinsko in neživilsko dejavnost. ©041/668-199 ali 061/711-423 24575 LOKAL za gostinsko ali drugo poslovno dejavnost, 300 m2, v centru Kranja, ugodno prodamo. Šifra: PRILOŽNOST_24661 Oddam POSLOVNI PROSTOR 18 m2 primeren za različne dejavnosti. ©212-074 24674 KRANJ CENTER takoj najamemo poslovne prostore cca 40 m2 za mirno poslovno dejavnost. POSING, 227-202_24691 Ugodno prodam SUPER KROM SAMOSTOJNE REGALE za mesnico ali živilsko trgovino. ©242-374 24706 V Kranju prodamo gostinski objekt v obratovanju, 100 m2 skupnih notranjih površin s pokrito teraso 60 m2 z vsemi priključki in z vso opremo, na dobri lokaciji, možnost prevzema takoj, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju oddamo poslovni prostor 32 m2, v pritličju, z odkupom inventarija, najemnina 500 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V centru Kranja oddamo poslovni prostor 20 m2 in skladišče 17 m2 v pritličju, z izložbo na glavno ulico. Najemnina 1.100 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V okolici Begunj PRODAMo industrijsko halo, 450 m2, cena 225.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KRANJ-CENTER oddamo poslovne prostore - trgovino 50 m2 v I. nad. STANING 064 242 754 KRANJ-OKOLICA PRODAMO 2 HALI, 2 X 390 M2 ENA S C.K.IN MANSARDO PRIMERNO ZA PISARNE. STANING 064 242 754 TV-VIDEO-AUDIO-Hi-FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA flD pioivem 0Sherwood PANASONIC MINI STOLP * NA 5 CD PLOŠČ IN * MOČI 2x S0W RMS ZA NEVERJETNIH mi PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONY VIDEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 OSTALO Za simbolično ceno oddam dva mala GASPERČKA na drva. Češnji-ca 2, Podnart 24370 VVIELERJEV GOBELIN - TRDNJAVA V MESEČINI okvirjen, zastekljen, primeren za poročno darilo, ugodno prodam. © 224-194 24388 KRIZANTEME in IKEBANE za 1. november lahko dobite na Sp. Brniku 30, ©422-666 24566 Prodam hrastove sodove od 5000 do 20.000 I. ©241-238 24629 PRIDELKI Prodam kvalitetno ZELJE V GLAVAH (Varaždinsko za kisanje, ozimnico). Ob sobotah BREZPLAČNO STROJNO RIBANJE. Zabnica 39 Prodam mačehe, lončne krizanteme, krizanteme za rezanje za 1.11. ©451-532 24381 Prodam KORENJA rdeče in rumeno, zelje, kolerabo in črno redkev. ©311-72 0 24412 Prodam ODPADNI KROMPIR za krmo. Voklo 44, Šenčur 24422 Prodam suhe HRUŠKE in jabolčne KRHLE. ©312-095 po 16. uri 24432 Prodam SADIKE zimzeleni pušpen, za živo mejo. ©712-138 24446 Prodam REPO za kisanje. Sp. Bela 11, Preddvor 24484 Ugodno prodam razne KRIZANTEME in jih tudi aranžiramo. Konc, Mošnje 37 ©738-442 24534 Po ugodni ceni ugodno prodajamo MAČEHE in zbiramo naročila za IKEBANE. ©451-532. popoldan Prodam REPO za kisanje. Voklo 13, Šenčur_24597 JABOLKA zimska, neškropljena, sorte bobovec, prodam 40 SIT/kg. ©78-879 24541 Prodam varaždinsko in holandsko zelje in jedilni krompir, beli, rdeči. Oman, Sr. Bitnje 6 24569 Okrasne CIPRESE in za živo mejo, ugodno prodam. ©641-397 24588 Prodam ZEUE (tudi naribamo) -kislo, kitajsko, krompir, jabolka in mošt. Matijovc-Jeglič, Podbrezje 192, ©73-11-44 24593 DREVESNICA ZAKOTNIK DORFARJE 32 ŽABNICA tel.: 633-313 Jesen je čas sajenja. V naši drevesnici dobite sadike sadnega drevja na različnih podlagah: slive, češnje, višnje, marelice, breskve, ribez, ter jablane in hruške novejših in starih sort. Na ogled in pokušino so vse dosegljive sorte sadja. Odkupim JABOLKA in prodal MOŠT. © 411 -808 Prodam neškropljena JABOL^ bobovec po 40 SIT. VValand, MPg| 32, Lesce 246" Prodam varaždinsko in hojan* ZELJE, lahko tudi naribamo. #»d" 55 ' Prodam neškropljena ZIMSKA 1 BOLKA. ©471-554__j5 Zbiramo naročila za IKEBANE za i november. Cene že od 3000 W dalje. ©451-532, popoldan__*B Prodam neškropljena ZIMSKA JJ BOLKA Voščenke. ©310-328, t* čer _ POSESTI Prodamo v bližini Kamnika sta«1 kmečko hišo na parceli 1800 m hiša stoji ob glavni cesti. ce. 210.000 DEM. K 3 KERN, 221-»* 222-566, fax 221-785 _Jfil> BLED v mirnem, zelenem wk prodamo starejšo hišo z garaz° vrtom, KRANJ ČIRČE novejšo m mostojno hišo z vrtom, 45U,,,,s DEM, škofja LOKA Dolenja J novo hišo na parceli cca 1200 " ; 390.000 DEM, BLED ZASIP dvos" novanjsko hišo s 140 m2 po^Sl prostorov na parceli 900 m2. VjM NEPREMIČNINE, 22-33-00, PI9 650-123 ____m PRODAMO KRANJ Struženi hiše (pritličje) z vrtom in 9^ 95000 DEM, KRANJ StruževO ' parceli 800 m2 hišo s 100 ' bivalne površine, 130.000 u*L VODICE novo dvostanovanjsko m + 2 garaži na parceli cca 9*1 KRANJ S v mirnem okolju mM visokopritlično hišo z vrtom, 19%. DEM, KRANJ ČIRČE poslovnog, novanjsko hišo v izgradnji, KrV" PRIMSKOVO nadomestno QW*i na parceli 2500 m2, PRODAJ LJUBNO pri Podbrezjah nadorn^ no gradnjo na parceli cca 5WJ3| cena po dogovoru. DOM NtrT MIČNINE, 22-33-00, 0609/650-1* | 21139 ____S KUPIMO KRANJ z okolico do 15^ manjšo starejšo hišo z vrtom-NEPREMIČNINE, 22-33-00, W| 650-123 _____2Jy KUPIMO GORENJSKA manjšo kn| tijo na lepi lokaciji, BLED hišo 2_vr"g na lepi, mirni lokaciji. DOM Nt I?} MIČNINE, 22-33-00, 0609/650-"^1 21141 ___jaB KRANJ Primskovo 2500 m2 ob $T za poslovno stanovanjsko grao . MAČE nad Preddvorom ccai 5W<\ sončna vikend parcela, 65 DfrM lok. dok. PREBAČEVO manj^ zidljivo parcelo na robu na» GOLNIK 959 m2 v hribu. pftf voda, tel., ob parceli. DOM MIČNINE, 22-33-00, 0609/6^ Prodamo v Kranju v pozidani hiši v mestne"1 jedru, v pritličju hise POSLOVNE pR9sT2T; (trgovina, servis, P'sarania v nadstropju stanovanj cena = 1.570 K3 KERN, d.o.o.,_te[£ 353, 222-566 in fax: 221 PRODAMO HOTEMAŽE več^0 parcel ob zelenm pasu, lj.0 Podbrezju nadomestno Kj"^ | parceli cca 500 m2, KHAi^ e\0 do 15 km, večjo gradbeno pa ^ lepi lokaciji, KRANJ In ok°^CpV; parcelo ob robu naselja. wup# KA KUPIMO VEČ MANJŠIH ZA ZNANE KUPCE. DOM 5NC123 MIČNINE, 22-33-00. 0609/65" 21143__— VIKENDE PRODAMO: TW3 narodni park Gorjuše, C«J dolina, Stiska vas pod" ^ 1 Atomske toplice, P^ani0 pj kendov na lepih lokacijah jjM NEPREMIČNINE, 22-33-0". 650-123 -'---mM&£ HIŠO KUPIM na relaciji ^ ^ LJUBLJANA ali Kranj-B^o 5« manjšo hišo z vrtorn ah gradnjo, brez posrednika^^j PARCELE PRODAMO ZG-Jjj 1 sončno parcelo ob cesti, |^ DOM NEPREMIČNINE, ^ & 0609/650-123 . Kranj - prodamo vlsokoprtJ*J81 CK na olje, vzdrževano, P^vM m2 220.000 DEM. Mike * jj 226-503 ____ Kranj okolica Proda^Af! | gospodarsko poslopje, na ^| celi možen je nakup> dela parcele. Mike & > 22107 -T<> BITNJE prodamo zazidljiv ^ 655 m2. MIKE & Comp. 22111_ --- W'j PRODAMO vrstno "g-JnO^ parcela 180 m2, cena ^ Q tfja 3 km iz Lesc Padamo *,< 3^ HIŠO, cena 130 00CJ DEM-»gsS** fax 221-785, 222-566Jaf^^ Prodamo v bližini Kranl * pa^J gospodarskim posloRK r0£S 1300 m2, cena 120.000 735, m KERN, 221-353, fax ^ 566 cfiPnSHH' na atraktivni loka-LR0DAMO komfortni vi-y; uporabne površine 110 Jg. tloris 8x5 m, parcela 364 NEprI^a0,000 DEM. SVET 'PREMIČNINE, 330-112. Cm ,?° KMETIJO vzamem v "onudhe6n,ajmanl 10 let. Pismene v^Srfra: SODELOVANJE 24497 SSffiZ v bližini KRANJA pro-na Dar. ,ejšo delno obnovljeno hišo Wln J?° m2- cena 165.000 566, favooi N * 221-353, 222- ---^1-785 _22279 JSSu KUP|MO: KRANJ okolica Vadbenih pce kuPimo več manjših Zemiiilx parcel in vocie kmetijsko ^PrfLV: travnik, gozd. DOM 65n-l23 NINE' 22-33-00, 0609/ SflSni M0 več Parcel v okolici tek/Vcena 55 DEM/m2. K3 "353, 222-566, fax 221- « i J NAKUP nepremičnin, mm* z?eJava pogodb, vpisi v lel.fai, g« $go- MIKE & Comp., Prodamo Strahinj - visokopritlično, podkleteno stanovanjsko HIŠO, cena 330 000 DEM, v škofji Loki -Podlubnik vrstno HIŠO, cena 258 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©222-566, 221 -353 in fax 221 -785 23721 V Trsteniku prodam HIŠO v začetku IV. gr. faze, parcela 900 m2. ©061/ 123-25-85 23963 V bližini Kranja prodamo nedokončano HIŠO 9 x 9 na parceli 350 m2, možnost dokupa 350 m2, cena 145 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©222-566, 221-353 in fax 221 -785 24169 BLED - prodamo zelo lepo hišo z razgledom na celo jezero, staro 15 let, 300 m2 stan. površine na parceli 680 m2. SIMEX, O061/215-06624194 PRODAMO: v ŠENČURJU nedokončano hišo, vel. 9x9, parcela 340 m2 z možnostjo odkupa 360 m2, cena 145.000 DEM, K3 KERN © 221-353, 222-566, fax 221-785 24314 NAKUP IN PRODAJA NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA POGODB, VPISI V ZEMLJIŠKO KNJIGO. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 22-33-00 24350 V Gradu pri Cerkljah prodam ali zamenjam za stanovanje polovico dvojčka z garažo, 60 m2 stan. površine na 300 m2 parcele, stara hiša, potrebna adaptacije, mirna lokacija, za 69000 DEM. ©491-391 24393 GARAŽO prodam v Kranju pri nebotičniku. Krumpak Ivan, Kidričeva 30, Kranj, ©226-084 24470 KERN d.0.0. NEPREMIČNINE tel" £!ii£ Maistrov trg 12 222-566 eP 10. K2°PxOdlubnik3ss,75m2 11. Prod)edo rednosti 65.000 DEM z atrijem3"10 Frankovo naselje 2,5 ss 1^bnoas?a°nFrankovo naselje 13- Prodam °V2nje- 40 m2 Parceli 14JJi m2 otav'ie'vikend na 15 p'16 kabinetom StareJšo h,S ^?n. pri Draž9°šah Parceli 2000m? P°Pravila, na 16, p^j Manjše oa^°kFrankovo naselje-17''2 sobno stanovanje Ho^LaniSe nadSovodn- 20. Pro^^0 °a Parceli 1320 m2 2 ,okacijskim h SkvLoka starejšo hišo 21 ur tno9fadnjo VCpolŠkofieL°ke oddamo m Poslovni prostor, 40 m2 PIA KRANJ a 312-622 1. Prodamo 5SS v centru Kranja, cena po dogovoru 2. Prodamo več garsonjer (Planina, Šorlijevo naselje) 3. Prodamo 1SS, 45m2, Planina, zelo lepo 4. Prodamo 1Ss, 36 m2, Zlato Polje, UGODNO! 5. Prodamo 1SS.33 m2, Planina, lepo 6. Kupimo enosobna in dvosobna stanovanja v Šorlijevem naselju in Zlatem Polju za gotovino 7. Prodamo 2Ss, Drulovka, 64 m2, takoj vseljivo, 107.000 DEM 8. Menjamo 3SS, Golnik, 70 m2, za atrijsko v Kranju 9. Kupimo 2SS, na Vrečkovi oz. Planina II. za gotovino 10. Prodamo 2SS, Ob reki Savi, 55 m2 + 25 m2 galerije, 90.000 DEM 11. Menjamo 3SS, 69 m2, Zlato Polje zalSS za doplačilom 12. Prodamo dva poslovna prostora v centru Kranju, pritličje 13. Kupimo 2Ss ali 3SS atrijsko stan. 14. Prodamo 1Ss, 50 m2, Planina, 80.000 DEM 15. Prodamo pisarne, na atraktivni lokaciji, 350 m2 tudi po delih 16. Prodamo 4SS, Planina, 92 m2, zelo lepo, cena po dogovoru 17. Prodamo več stanovanjskih hiš v okolici Kranja 18. Oddamo hiše: Stražišče (900 DEM/mes.), Luže (600 DEM/mes.), Šenčur (40 m2), 500 DEM/mes. 19. Oddamo: 1Ss, Golnik, 34 m2,400 DEM/mes; 1,5 SS, Planina, 50 m2, 500 DEM/mes., opremljena 20. Oddamo 130 m2 - posl. prostor za salon ipd., Stražišče, odlična lokacija 21. Prodamo parcelo, 14.707 m2, Podbrezje 22. Najamemo hišo na rel. od Kranja do Mengša, za znanega interes. 23. Kupimo več stan. hiš za gotovino! 24. V okolici Kranja NUJNO kupimo več parcel za znane kupce z gotovino! PIA JESENICE a 863-145 1. Oddamo v najem poslovni prostor na Jesenicah, 96 m2, primerno za trgovino, cena 800 DEM/mes. 2. Za znanega kupca kupimo novejšo hišo na Bledu 3. Prodamo 1/2 hiše v Podkorenu. 4. Prodamo hišo na Lipcah, mizarska delavnica, 967 m2 parcele 5. Oddamo na Jesenicah v najem poslovni prostor, pritličje 200 m2, 1600 DEM/mesečno 6. Radovljica - prodamo 2,5 ss, 54 m2 za 85.000 DEM 7. Jesenice - stan. hišo zamenjamo za 2 ss na Jesenicah z doplačilom 8. Na Pristavi nad Jesenicami prodamo vikend, 80 m2, parceli 700 m2, 60.000 DEM 9. Rateče - dvostanovanjska hiša, 187 m2, parcela 400 m2, cena 125.000 DEM 10. Na Jesenicah oddamo v najem posl. prostor -14 m2, primeren za pisarne 11. Jesenice - center, 3 ss, 74 m2, balkon, cena 70.000 DEM 12. Javornik - prodamo 4 ss v hiši, 100 m2 + parcela, za 80.000 DEM 13. Ljubno - Podnart prodamo hišo 150 m2 stan. površ, 500 m2 parcele, cena 85.000 DEM 14. Jesenice - trostanovanjska hiša 210 m2 stanov, površine, 1226 m2 parcele, garaža 50 m2,200.000 DEM 15. Kranjska Gora - oddamo v najem 2 sobno stanovanje v hiši, 50 m2, cena po dogovoru 16. PODKOREN-prodamo 2/3 hiše. 17. Bled - Ribno stan. hiša z delavnico, 1700 m2 parcele. Cena 200.000 DEM. 18. Moste - Žirovnica prodamo 1 ss v hiši, 34 m2, za 50.000 DEM 19. Gozd Martuljek - zbiramo rezervacije za najem za mesec marec 98. 20. V Kranjski Gori prodamo garsonjero, 30 m2 v hiši, opremljena, 200 m od smučišča, 85.000 DEM V okolici Kranja kupimo zazidljivo parcelo, po možnosti z lok. dokum. oziroma z objektom v začetni gradbeni fazi ali z obstoječo nadomestno stavbo. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Na Bledu prodamo stanovanjsko hišo s pogledom na jezero na 680 mž zemljišča, z vsemi priključki, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo novejšo enonad-stropno hišo, delno izdelano, z novim gospodarskim poslopjem na 1500 m2 zemljišča, možnost obrti, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V okolici Kranja prodamo večjo, novo hišo na 240 m2 zemljišča, cena 400.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 NEPREMIČNINE g 76-076, BLED PREŠERNOVA 50 V Podnartu prodamo starejšo hišo z novim objektom cca. 40 m2 , na 1.800 m2 zemljišča, cena 200.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Žirovnici prodamo novejšo hišo 100 m2 zemljišča, lahko dvostanovanjska, na 1.200 m2 zemljišča, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju - Zlato polje, prodamo garažo, cca. 13 m2 , cena 13.000 EM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V okolici Kranja prodamo vikend, cca. 40 m2 bivalne površine, brez CK, na 2.300 m2 zemljišča, cena 120.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V bližini RADOVLJICE prodamo novejše, komfortno opremljeno stanovanjsko hišo z vrtom. Cena 480.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 NEPREMIČNINE l/ronJ 22 33 00 r\ranj 0609 65 0123 V Radovljici ODDAMO visokopritlično hišo, 200 m2, z vrtom in možnostjo poslovnih prostorov, najemnina 1.800 DEM/mes. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Ribnem pri Bledu ODDAMO nov vikend, 80 m2, CK, tloris 7x6 m, najemnina 750 DEM/mes. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 V Žireh PRODAMO zazidljivo parcelo, za stanovanjsko hišo ali vikend, ugodno. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 Kranj - Tržič poslovno stanovanjsko hišo v 3. gradbeni fazi, 570 m2 uporabne površine, parcela 877 m2, PRODAMO. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Besnici PRODAMO zazidljivo parcelo, 800 m2, cena 50 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 NEPREMIČNINE posing ■ POSLOVNI W INŽENIRING d.o.o. Kranj, Poštna 3, tel.:224 210 Prodam starejšo HIŠO v Stiski vasi nad Cerkljami za 30.000 DEM. ©212-347 24599 Prodaja HIŠE na Hrvaškem -Kraljevica 2 s komfortna opremljena, takoj vseljiva. Cena po dogovoru. ©332-181 24635 GARAŽO oddam v najem na Kidri-čevl v Kranju. ©324-641 24670 BLED JEZERO prodamo samostojno enodružinsko hišo, potrebno manjše adaptacije, 120 m2 stanovanjske površine, 880 m2 parcele, takoj vseljivo za 130.000 DEM. POS-ING, 863-150_24693 GOZD MARTULJEK prodamo novo samostojno enodružinsko hišo v lepem okolju za 230. 000 DEM. POSING, 863-150_24694 NA GORENJSKEM KUPIMO SAMOSTOJNO HIŠO, DVOJČEK, ALI VRSTNO HIŠO, GOTOVINA. POS-ING, 227-202_24695 Prodamo v bližini Kranja KMEČKO HIŠO s CK, na parceli 500 m2. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785_24707 V Podbrezjah prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 1400 m2, cena 65 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 24713 V SOBOTO, 25-10/97 od 8.30 do 17 ure dobite še dodatnih senzacijskih 0) popusta na vse izdelke (Izvzeti so samo že znižani artikli) 25 let ZENTRAS PO R T GSPORT LOCKNER Celovec - center, Alter Platz 25 SMUČI - SNOWBOARDI - VSA OPREMA VSE ZA ALKPINISTE - GORSKI ČEVLJI ŠPORT Prodamo rabljene SMUČI, SMUČ. ČEVLJE, DRSALKE, bunke. RUBIN Kokrica, ©245-478_24563 SMUČI, pancarje, drsalke, smučarsko opremo vzamemo v komisijsko prodajo. RUBIN Kokrica, 245-478 KOLESA Pocenio prodam dirkalno KOLO SENIOR 10 prestav. ©77-520 24545 MOTORNA KOLESA Prodam MOPED APN 6, lepo ohranjen. ©325-543 24374 OBVESTILA KRIZANTEME za šopke in ikebane dobite pri Novaku, Prebačevo 31, ©326-394 24220 OBLAČILA Prodamo več moških in ženskih oblačil ter OBUTVE. Pri nakupu 5 komadov nekaj podarimo. ©714- 519 24037 ŽENSKE BARETE dvojne in otroške KAPE HUGO. ©715-050 24482 Prodam KIMONO za borilne veščine (10-12 let). ©740-021 24491 OTR. OPREMA Poceni prodam še lepo otroškjo POSTELJICO z jogijem. ©411-978 24380_ Zelo ugodno prodam POSTELJICO in precej OPREME za dojenčka. ©327-936_ 24397 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK Iglesina za 15000 SIT. ©211- 405 24509 Prodam otroško posteljico, kombiniran voziček in tricikel. ©326-594 24557 KUPIM NAMIZNI STOLČEK - LEŽALNIK, NASTAVLJIV, PLASTIČEN, NE AVTOSEDEŽ (najraje Mother-care). ©310-781 24559 Prodamo dve postelji, otroško posteljico, otroško kolo 2-4 let. ©246- 626 24561 Prodam globok otroški VOZIČEK Pegg. 0324-304 24591 Prodam otroško posteljico in zložljiv voziček. ©451-098 ?4651 POSLOVNI STIKI NAJVEČ NUDIMO ZA DELNICE Colorja, Save, Aerodroma, Droge, Petrofa, Krke, Istrabenza, obeh pivo-varen, ter delnice pooblaščenih investicijskih družb. Nudimo takojšnje plačilo. GORENJSKA BORZNO POSREDNIŠKA DRUŽBA. 0 361- 300 2274S DELNICE - Telekoma in nekatere druge kupim. Gotovina takoj. 0066/ 261-317 24731 Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.:06V211-8*7 DELNICE: Telekom, Color, Sava, Krka, Petrol, Union, Lek odkupujemo. Pridemo na dom, plačilo takoj z gotovino. 0312-385 22825 ODKUPUJEMO DELNICE Telekoma, Merkurja, Gorenjskega tiska, Gorenja, Aerodroma, in ostale. 0310-537 041/68-68-19 23812 DELNICE obeh pivovarn, Gorenje, Telekoma, Colorja in druge odkupimo. Izplačilo na domu v gotovini. 0061/738-476, vsak dan od 17. do 20. ure 24323 PRIREDITVE GLASBO za ohceti in zabave nudi TRIO Bonsav. 0421 -498 17387 TRIO ali DUO igra za ohceti, obletnice, v lokalih. Veliko petja in humorja. 0731-015 24339 RESTAVRACIJA "METULJČEK" Škofja Loka, Podlubnik, vas vabi na VESELO MARTINOVANJE 8.11.97 ob 20. uri igra TRIO GORENJSKI NAGELJ. Rezervacije 622-270 24406 DUO SEZAM - glasba za vse priložnosti. 0325-211 ali 245-045 24719 POZNANSTVA Dekleta in žene - agencija STIK vas pričakuje. Spoznajte nove prijatelje. Pokličite na 0090/43-01, 156 SIT/ min ali nam pišite na naslov STIK S.P., P.P. 4210, 1001 Ljubljana 20392 25-letni Gorenjec, simpatičen, želi spoznati prijazno dekle. Prosim pokliči 090 43 01 (156 SIT/min.) od 12. do 15. ure ali mi piši na Agencijo STIK (za 25-letnika), p.p. 4210, Ljubljana 24375 18-letna Gorenjka, črnolasa, živahna želi spoznati nove prijatelje in prijateljice. Prosim pokličite 090 43 01 (156 SIT/min) od 12. do 15. ure. ali mi piši Agencija STIK.s.p., p.p. 4210 (za 18-letnico), Ljubljana. Oglasi se hitro! 24377 68-letni vdovec Gorenjec, močnejše postave, vabi pošteno ženo, da pride k njemu. Pokliči 090 43 01 (156 SIT/ min) od 12. do 15. ure ali mi piši na Agencijo Stik.s.p. (za 68-letnika), p.p. 4210, Ljubljana 24379 Draga NINA, srečala sva se na Gorenjskem sejmu 8.8. letos, potem pa si mi 23.8. telefoniara, pa sem te zamenjal za soimenjakinjo, prosim pokliči ponovno! 24396 Si želite življenjskega sopotnika, pa ne veste kje in kako ga najti? Pokličite Afrodito 0324-258, ki vas obenem vabi na veselo Martinovanje, 7. nov. 1997 24702 RAZNO PRODAM 100 novoletnih LUČK z 8. različnimi melodijami, ugodno prodam. Na večje količine popust. 0422-193 24347_ Prodam večjo količino suhih, bukovih DRV. 0422-808 24390 Prodam suha brezova DRVA za kamin. 0740-158 24399 Prodam 2 t boljšega PREMOGA in 2 desetliterska nizkotlačna BOJLERJA. 0862-505 24405 Prodam bukova in hrastova DRVA razžagane z dostavo. ©681-086 24442 _ Prodam trajno žarečo peč, malo rabljeno kolo za 4000 SIT, 2 soda po 70 I. ©714-361 24449 150027^05498 Prodam DRVA lahko nažagana in dostavljena na dom. Log, Šk. Loka, 685-51 7 24454 KUPPERSBUSCH, korito pomivalno z omarico, elek. štedilnik (4 elek.), bojler 8 I, termoakumulacijsko elek. peč 2,5 KW, peč na pterolej kamin (nova), 140 I petroleja, poslovni RAČUNALNIK TOSCHIBA, TISKALNIK EPSON, telefon s tajnico in faxom, magnetofon kolutni, razne strokovne knjige. ©58-712, popoldan 24478 PEČ na petrolej 120 I petroleja, divan zložljiv, posteljo, poceni prodam. ©222-68 9 24479 Prodam kostanjeva drva po zelo ugodni ceni. ©460-079 24488 Ugodno prodam 35 literski KOTEL za žganjekuho in vodni hladilnik. ©874-372 24489 UMIVALNIK bel 60 cm nov in 2 kom. gume 175/0 13 nove, ugodno prodam. ©311-877 24490 Poceni prodam PAX VLOŽKE za bučko, enotedenske, pripeljem tudi na dom. ©332-706 24530 TAPISERIJI "Zadnja večerja" in "Trula" prodam oz. po dogovoru zamenjam. Možno doplačilo. ©312-599, popoldan 24536 DRVA suha, meterska po 3500 in hladilno omaro, prodam. ©641-114 24543 Prodam suha bukova DRVA. ©641- 03 2 24544 DRVA vseh vrst z dostavo, že od 3300 SIT naprej. ©696-042 24589 Prodam razžagana bukova drva 5 m. ©730-228 24603 Prodam suha JESENOVA in bukova DRVA. ©451-334 24616 Prodam večjo količino suhih bukovih drv. ©324-802 24623 DRVA poceni piodam, suha, mešana - pri Tržiču. ©061/168 53 96, zvečer 24655 Podarim 200 I SODE za kurilno olje. ©635-197 24668 Prodam SUHA BUKOVA DRVA. ©310-832 24697 Prodam suha, BUKOVA DRVA. Stare Ivan, Sp. Senica 8, Medvode 24730 STAN. OPREMA Prodam lepe, dvojne NEONSKE LUČI. ©325-543 24375 Ugodno prodam dobro leto staro vodno MASAŽO za kad in kad za noge z vsemi priključki. Nekateri še čisto nerabljeni, 35% ceneje. ©326- 30 0 24411 Novo WC ŠKOLJKO s keramičnim kotličkom, bele barve, prodam. ©66-05 2 24430 Prodam manjša, ohranjena fotelja, cena 3000 SIT, malo rabljena jogija, cena 10.000 SIT. ©78-879 24457 Prodam novo črno MIZICO za dnevno sobo, 120x60 cm. ©622- 819 24503 Prodam dva jogija DIM. 190X90 tERMAL. ©422-086 24558 SPALNICO starejšo, orehovo, prodam po ugodni ceni. ©332-612 24580 Prodam dobro ohranjeno KUHINJO s štedilnikom, za 75000 SIT. ©472- 768 24641 KOTNO SEDEŽNO GARNITURO raztegljivo v ležišče, kupim. ©323- 663 24659 Zaradi selitve prodam kompletno STANOVANJSKO OPREMO. Inf. na ©860-145 24729 STORITVE TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! ©061/813-553 3425 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. ©738-333 ali 0609/628-616 3426 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na ©324-698 od 9-17 h. Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 7463 TV, VIDEO, KAMERE in ostalo zabavno elektroniko popravimo v PROTON servisu, Bleiweisova 2, Kranj (kino Center). ©222-004 17574 ROČNA MASAŽA, ročna limfna drenaža, nega obraza, dekolteja, solarij. ©738-303 24547 Rolete, žaluzije, lamelne zavese, okna ter harmonika vrata - izdelujemo, montiramo, popravljamo in čistimo. ©211-418 ali 7 1 4-5 1 9 23282 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE, izkopi, nasipi dvorišč, cestišč in parkirnih prostorov. ZIDARSKA DELA komplet objektov ali adaptacije. S-Bor, d.o.o., tel.: 061/813-870, GSM 041/667-076. IZPOSODITE SI VIDEO KAMERO SONY - uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. ©222-055 19874 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. ©242-037 in 041/691-221 21599 Kovinske ZAŠČITNE in OKRASNE MREŽE ter vse vrste STOPNIC! ©806-026 22734 Asfaltiranje in tlakovanje dvorič, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pralnih plošč. ©061/813-642 in 061/817-624, 041/680-751 22974 Vodim poslovne knjige malim podjetjem in samostojnim podjetnikom ter TIPKAM diplomske in seminarske naloge. ©741-394 23075 STROKOVNA MEDICINSKA KOZMETIKA - po izredno nizkih cenah vam nudimo medicinski solarij, strokovno pedikuro, nego obraza za zrelo in mlado kožo. KOZMETIČNI STUDIO KSENIJA ©328-169 19873 STROJNI TLAKI - ESTRIHI tel..0609 6Z5 474 061 812 608 Rolete, žaluzije, lamelne zavese, plise zavese, komarniki ter screen senčila - izdelava, montaža, popravila. Možnost plačila na obroke. ©061/132 20 01, 041 676-041, 041 676-042 23320 DELAM VSA GRADBENA DELA s svojim ali vašim materiaom, tlakujem dvorišča, tudi vse vrste fasad. Možnost plačila na obroke. ©718-845 23366 SERVIS gospod, strojev - pralni stroji, štedilniki, hladilniki, zamrzovalne skirnje-omare. ©634-544 23484 PVC OKNA Zamenjava starih oken in novogradnje 3 MBA d 00 tel.:(064)861-062 fax:(064) 861-054 mobitel:0609 643-293 RODE STROJNI ESTRIHI Tel** ot»4/4ix-6o$* 0609/6S3-780 SERVIS gospodinjskih aparatov, če vam zamrzovalna skrinja pušča vodo. ©332-053 23485 Montaža STROPOV in PREGRADNIH STEN, izdelava ter dekorativne štukature. ©718-606, ©0609/646-105 in ©041/664-742_23551 Zastekljujemo vse vrste balkonov, teras, vetrolovov in opravljamo vsa ostala steklarska dela. ©061/272-381, 041/677-541_23710 Popravila vseh vrst TV APARATOV TV GORENJE TUDI NA DOMU! ©331-199 Sinko 23783 SELITVE, PREVOZI v komori, 16 m3, 2 t. ©471-762 popoldan 23300 TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, POLAGANJE robnikov in pralnih plošč. ©326-819 23943 ROLETARSTVO NOGRAŠEK nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. ©621-443, zvečer 24340 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo in polaganje laminatov. ©422-193 24346 AVTOSERVIS IZPUŠNIH CEVI, vgrajevanje nadomestnih delov v motorna vozila. Grosova 25, Kranj, ©245- 45 0 24400 ELEKTROINSTALACIJE EPNEZ.s.p., izvaja vse vrste elektroinstalacij in montaž v dogovorjenih rokih. ©311- 53 0 24086 ZIDARSKA EKIPA s.p. sprejema naročila za zidarska in fasaderska dela, notranje omete itd. Cene so konkurenčne. ©241-591, po 19. uri 24090 PREVZAMEMO VSA GRADBENA DELA, in jih opravimo po ugodni ceni. Naročila na ©736-327 od 19 do 22. ure 24159 ŠIVAMO krila, hlače, bluze, suknjiče, plašče... MENJAVAMO zadrge in opravljamo ostala popravila. ©311- 32 7 24252 ^STRiH J STROJNI ESTRIHI tel.: 064/330 142 Nudimo vam PEDIKURO NA DOMU. medicinska sestra kozmetičarka tel.: 064/738-446 KOMBI PREVOZI tovora, potnikov in selitve, po najnižjih cenah. ©621- 609 24452 KERMIKO, PARKET, PVC, POLAGAM, BRUSIM IN LAKIRAM PARKET! TARLE, ©323-585, zvečer24458 Načrtovanje in zasaditve vrtov, grobov in ostalih zelenih površin, svetovanje. ©310-744 24490 SERVIS in POPRAVILA vseh pralnih strouev, tudi starejših. ©332-350, 325-91 7_24492 Dvojni ali trojni sedeži za vse vrste kombijev, novi, lepo, sivo tapeciranje. Samo po 6000 SIT. ©0043 4227 2349 24496 STItOJMO l/Ml OY\\JI estvlhov Klemene tel.471-813 0609/632-047 ČIŠČENJE vseh vrst talnih oblog IN OBNOVA NAMAZOV. LESKET 211- 338 24504 POLAGANJE PARKETA, LAMINATOV, BRUŠENJE, LAKIRANJE z lakom Sinteko 1400 SIT/m2. ©872- 51 7 24532 BAMBUS RATAN POHIŠTVO iz JV AZIJE, obnovimo z originialnimi materijali. Odkup in prodaja. ©061/575-533, 0609/652-477 24540 Centralno ogrevanje z oljnimi gorilniki priznanih proizvajalcev. Dobava, montaža od cisterne do peči, servis, umeritve, garancija! BETA-S,d.o.o., tel.. fax 874-059_24576 DEKLARACIJE oblikovane s tekstom, črtno kodo, grafiko izdelamo ekspresno. © in fax 634-665 24592 MIŠO s.p. Kranj tel.: 064/326-612 mob.: 0609/641-034 NUDI: - MONTAŽO IN SERVIS SENČIL rolete, žaluzije, lamelne zavese - MONTAŽO TALNIH, STENSKIH in STROPNIH OBLOG • SUHOMONTAŽNO PRENOVO OKEN In VRAT • BRUŠENJE IN LAKIRANJE VSEH VRST PARKETOV • POLAGANJE LAMIN AT PARKETOV SCHIEDEL sanacijski dimnik procrom Informacije in naročila - tel.: 0609/645-581 Polagam nove in obnavljam stare parkete po ugodni ceni ©041/692-734 Jakob 24653 VODOVODNO INSTALATERSTVO: OBNOVA KOPALNIC (KOMPLET), NOVOGRADNJE, RAZNA DROBNA POPRAVILA, ZAMAKANJE ITD. VAM NAREDIMO IZKUŠENI MOJSTRI ZA SOLIDNO CENO. MATERIAL BREZ DAVKA. ©51-469 NON STOP (osebno do 8. ure ali po 19. uri) 24672 STANOVANJA Prodamo Kranj 1 ss 42.50 m2 v 2. nadstr. na Planini, cena 80 000 DEM, Kranj 2,5 ss 82,40 m2 v 3. nads., na Planini 2, cena 135.000 DEM, 2 ss 57 m2 na Kebetovi, cena 91 000 DEM, Kranj 3 ss 85,50 m2 Planina, cena 124.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19700 Prodamo 2.5 ss v 2. nadstr. na Planini 3, nizek blok, cena 127 000 DEM, ŠKOFJA LOKA (Frankovo naselje) - 1ss 41 m2 v 2. nad., cena 75 000 DEM, Jesenice - 2 ss 55 m2 v 2. nads., cena 55 000 DEM. K 3 KERN 221-353, 222-566, fax 221- 785 19702 Prodamo v Kranju 2 ss 64 m2, v pritličju na Planini 1, cena 1500 DEM/ m2, Kranju (Koroška cesta) - 3 ss 86.8 m2 v 1. nads., cena 1200 DEM/ m2, v Kranju 3 ss 83 m2, v 11. nadstr., cena 126.000 DEM, 2 ss 67 m2 na Planini 1 v 2. nadstropju, cena 99 200 DEM; 3 ss 85 m2 v 5. nads. na Planini, cena 125.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785 19704 Prodamo KRANJ 1,5 ss 47 m2 v I. nads., cena 66.000 DEM, 4 ss 92 m2 v 1. nad, cena 150.000 DEM, 3 ss, 79 m2, na Planini v 6. nads., 2.5 ss, 68 m2 na Planini, 2.5 ss 68 m2 v 4. nads., cena 110.000 DEM; plačilo po obrokih do konca leta. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19705 Prodamo v KRANJU 3 ss 80 m2 na Gorenjskega odreda v 3. nadstr., cena 140.000 DEM, 2 ss 64 m2, pritličje, Planina, cena 96000 DEM, BLED - garsonjera 30 m2 v alpskih blokih, cena 65 000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19706 Prodamo v Kranju 2,5 ss 77 m2, v 2. nadstr., cena 125 000 DEM, Radovljica Gradnikova 2 ss 60,60 m2, 2. nadstr., cena 97000 DEM. V ŽIROVNICI garsonjera 34 m2 v 2. nadstropju, cena 56.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19709 KRANJ ZLATO POLJE prodamo 2 ss 50 m2, balkon, tel., takoj vseljivo, opremljeno za 85000 DEM. POSING, 224-210 24684 KRANJ C'1 trad« Fax na navadni papir, telefon, tajnica KX-F1100 BX/S 97.900 SIT Železniki - novo 2 ss 75 m2, ugodno prodamo. MIKE & Comp. 226-503 23026_ LJUBLJANA - POLJE zelo ugodno prodamo 3 ss, v nizkem bloku, 2 balkona, CK. Mike & Comp., 226-503 23275___ STANOVANJA KUPIMO: KRANJ 1 ss ali garsonjero v pritličju ali I. nadstropju. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 23624 MAKUER BLED d.o.o. PRODAJA NEPREMIČNIN 4260 Bled, Ljubljanska cesta 3. tel.:06+/742-335, 742-334, _m£m_ AorricuA za promet Z NEPREMIČNINAMI V Partizanska ul 6, 4290 TRŽIČ teL/fax: 50-502, mobitel 0609/696-00» Prodamo v Kranju 2 ss 55 m2, pritlično, 2 ss mansardno, 72 m2, s 40 m2 podstrehe. Mike & comp. 226-503 1 22101 JESENICE zelo ugodno prodamo 2ss, 47 m2, takoj vseljivo, obnovljeno. Mike & comp.226-503 22105 Oddamo 2 ss v Lescah, komfortno, 53 m2, 4. nadstr., cena 600 DEM mesečno. K3 KERN d.o.o., ©222-566, 221-353 in fax 221-785 23722 KRANJ PU\NINA I lepo 1 ss, 44 m2/ XI, 75000 DEM. KRANJ VODOVODNI STOLP 3 ss, 73 m2 /III. CK, 1500 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 23795 STANOVANJA ODDAMO JESENICE opremljeno garsonjero 22 m2, 300 DEM/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 23796 Oddamo OPREMLJENO 1 ss v Kranju, letno predplačilo, cena 450 DEM. ©323-088 24124 KRANJ oddamo GARSONJERO, opremljeno, CK, balkon. MIKE & Co.226-503 24155 Zamenjamo 1 ss 52 m2 z atrijem na Planini II za manjše 1 ss, I. ali II. nad. na Planini III ali Šorlijeva. Mike & Co. 226-503 24157 1 ss STANOVANJE na Planini ugodno prodam. ©331-722 24272 Stružnikova 19 4208 ŠEHČUR Tel., Fax: 064/411 016 mobitel pooblaščen servis za prodajo in montažo GSM: ?K*H«m^l NOKIA CONNECTINC PhOPl E (M) MOTOROLA PRODAMO KRANJ Planina III, 1 ss, 44,5 m2/IV, cena po dogovoru, KRANJ Zlato polje, 1 ss, pritličje, 45,5 m2, CK, tel., 1700 DEM/m2, KRANJ Planina II 2 ss/V, 78 m2, 1500 DEM/m2, KRANJ Zlato polje 2 ss/IV, 47 m2, plin do bloka, 85000 DEM, ŠKOFJA LOKA novo 2 ss+ 27 m2 atrija, 115.000 DEM, KRANJ Planina Ii ugodno, 3 ss/XII, obnovljeno, 85 m2, 2 balkona, 1400 DEM/m2, KRANJ CENTER meščansko 2 ss/lll, 89 m2, CK. tel., 1600 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 21134 PRODAMO KRANJ šorlijevo nas. 2 ss, 60 m2/lll., 95000 DEM, KRANJ Planina I 2 ss+2k, 92 m2/V, 1600 DEM/m2, KRANJ Struževo 2 ss v hiši z garažo in vrtom, CK, tel., 95000 DEM, KRANJ CENTER nova stanovanja v izgradnji, 1600 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00. 0609/650-123_21135 KUPIMO KRANJ, LESCE, RADOVLJICA 1 ss ali 2 ss za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_21136 PRODAMO: ZLATO POLJE - 2 ss 61,50 m2, CK, in 3 s.s. - 70 m2, v Šorlijevi - 3 s.s., 72 m2, 2 ss, 55 m2, ter 1 ss 41 m2. Mike & Comp, 226- 503 22097 Prodamo Planina 2,5 ss, 85 m2, 3 ss 79 m2, 2 ss, 64 m2, 2 sobno 66 m2 takoj vseljivo. Mike & comp. , 226- 503 22098 Agent - Kranj <4Mfr Ghvni trg 16, Kranj tel:064/223'485; 0609/643-493 NEPREMIČNINE AGENCIJA z najnižjimi stroški našega posredovanja KRANJ VODOVODNI STOLP prodamo 3.5 ss 82 m2, balkon, tel., I. nadstr. za 110.000 DEM. POSING, 224-210 24685 KRANJ CENTER prodamo 3 ss, 74 m2 vsi priključki, za 100.000 DEM. POSING, 224-2 1 0 24686 KRANJ ZLATO POLJE prodamo 3 ss 69 m2 vsi priključki, popolnoma adaptirano za 105.000 DEM. POS-ING, 224-210_24687 KRANJ Planina II prodamo 3 ss z atrijem 80 m2, vsi priključki 150 m2 atrija, delno opremljeno za 132.000 DEM. POSING, 224-210 24688 KRANJ Šorlijevo nas. prodamo obnovljeno dvosobno stanovanje 54 m2 vsi priključki, I. nadstr. takoj vseljivo za 100.000 DEM. POSING, 224-210 24689 KRANJ PLANINA I prodamo 4 ss (2+2), 90 m2. vsi priključki, za 139.000 DEM. POSING, 224-210 24690 RADOVLJICA Cankarjeva ul. prodamo garsonjero, novejšo, 23 m2, takoj vseljivo, vsi priključki za 42000 DEM. POŠING, 863-150 24692 NA GORENJSKEM TAKOJ KUPIMO GARSONJERO, ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE, GOTO-VINA. POSING, 227-202 24696 SOBO v Kranju dobi samski Slovenec. ©327-950 24699 ODDAMO 2 ss + 2 K, 77 m2, na Drulovki, etažna CK, cena 700 DEM/ mes., predplačilo, možnost kasnejšega odkupa. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 24714 Stanovanja prodamo; Mlakarjeva ul., 2 ss/lll, 49.6 m2, 75 000 DEM. DOM NEPREMIČNINE ©22-33-00 in 0609/650-123 24737 STANOVANJA ODDAMO: KflAjJ Drulovka garsonjero v hiši v p |. nim vhodom, KRANJ S novo op' | jeno garsonjero z 2 ležišče»m^k DEM/mes, poli. predplačilo, wm Planina I 1 ss, 50 m2, opremljen « 2 os. 500 DEM/mes, poli- P^SZffl lo; KRANJ Planina I 1 ss, »" f opremljeno, 550 DEM/mes, ' a sečno predplačilo, KRANJ $ ni stolp, 1 ss, opremljeno, Ju U 2 osebi, 450 DEM/mes, P0".,^ dplačilo, LESCE 1 ss, 39 rn2. o < tel., delno opremljeno 400yv*» A letno predplačilo, RADOVLJi^^ damo enostanovanjsko hiso z p» tudi za poslovne dejavnost. NEPREMIČNINE, 22-33-00, 650-123________j ' RADOVLJICA 3 ss, lep gjj 60,60 m2/ll., CK, 1550J^gM KRANJ Planina II, 1 ss, 42,» H .. 80.000 DEM. DOM NEPREM1 22-33-00, 0609/650-123 __ Za sostanovalko iščem dijaki^ študentko - Zlato polje. 0^" UGODNO! 1570 DEM/fj Kranj: stanovanja in loiw» obnovljeni hiši. DOM tel- f 33-00 in 0609/650-123 I STANOVANJE 4 SS, «J*5?1 Kranju, prodam. ©331-62», uri_^_______I 2 ss, 48 m2, Kranj £^«3| prodam za 73000 DEM. ©jJJ^ KRANJ PLANINA prodamo &JM jero 33 m2, komfortno z ^{ kuhinjo za 65000DEM. j* 224-210_____.--jj KRANJ ZLATO POLJE prodaj j, 38 m2, komfortno, vzdrzev 65000 DEM. POSlNGjgg^^d KRANJ Frankovo nas. P^f^V 41 m2, kvalitetno pregrajen0 sobno stan. komfortno 2^ DEM. POSING, 224-210^--^ KRANJ PLANINA P*?D*&f 63,4 m2, komfortno de n? *«2-076, za 89500 DEM. POSlNG^-^3 KRANJ prodamo 2 ss 55 ^n0«J m2 GALERIJE! komfortno 90.000 DEM. POSlNG^2^>< KRANJ DRULOVKA prodrn« ^ nadstr. 62 m2, etažna ^.210 107.000 DEM. POSjNOjil.—S BLED - Prodamo starejše tri ^, stanovanje 85 m2 potrebne>v # ] obnove I. nadstropje. r, tel/fax: 064- 715 009:_ RADOVLJICA - Gradnikovc^ J Prodamo garsonjero 28^, D J o GS 064 5 STANIČ nepremičnine - 715 009; 0609/653-79U INETOEMIĆNInVkO POSLOVANJE P^Sno 1-sobno stano^, kabinetom - primerno poslovni prostor ^7 064 715 662. 0609 652 5»' VvS&tanovanjskiNSiPj^a 1/2-sobno stanovanje z no vhodom. Okolje je u JeSti zelenicami in Wrjffgtf 064 715 662 0609 652 &» Bled ustanovam*" Prodamo 2-sobno stano 0^7^2,0609 652 597 »ju prodamo vIsoKO^ hišo skupaj z garfž"no m2 na parceli velikosti 60U ' 7 064 715 662, 0609 652 5 V Radovljici, Lescah in na Bledu .art,ali1's najamemo garsonjere stanovanja gjg 597 064 715 662,0609 654: ^ - Prodamo izredno inionn |vsel'ivo stanovanjsko hišo sad3Pripadaj'oce parcele, garaža, telefon r P°sl°vni prostor, CK, GS5n^na: 239.000 DEM. Ofk- 77^^'^ nepremičnine tel/fax: "5 009; 0609/653-790 ppvu 'CA - Gradnikovo naselje : dvosobno stanovanje 50 STANIČ nepremičnine tel/fax: 'S-S RTAli.A lrn5 009; 0609/653-790 st»»D ' D°be - Prodamo večjo -1 2°Vanisko nišo 400 m2 + 60 m2 -«^onov, 1200 m2 parcele na miril J,'.'di|ičnem kraju. Hiša je primerna Ji ni«:U|e Poslovne partnerje, predstavni iff' počitniško dejavnost ali gos-1 G«r,0^eren za Počitniško oz. aeJavr,ost. Informacije v "^hsMP nepremičnine tel/fax: 3 °09; 0609/653-790 inine tel/fax: E M I Č N I N E 4^ £4/226-503 GORA: Prodamo trisob-i KTvanh0vanje, 61,55 m2, center, CK, K^erui te'efona primerno za 439oooncLstanovanie- Cena: ( QS-5 oT^M ali po dogovoru. )064 - 71TAN>Č nepremičnine tel/fax: t---_^_>S 009; 0609/653-790 Panjskehu Prodamo 1/2 stano-( & drva! • ■ 57 m2, pritličje, garala- 6nn^a- malo vrta, center. QS-s o°0n0 DEM 'Ono ^Premičnine tel/fax: ^ 0609-653-790 J|CE ^-- imovno °mš|ceva ulica: Prodaji!' 153 nroanovanJske prostore, ^n« če ter h^' Ureieno dvorišče in 0^\SWč°DEM ^15 009 noebrerničnine tel/fax: »\S&A LOKA - TRŽIČ -&'CČ ^fgffi« - GOLNIK -- POMA^JSKA GORA -5C6st^nk6uANSKA DOLINA -56&ni- 9ozdnihP,moveč različnih K • č' vikenddnih parce'. kmetijskih Ulični PrirTiernih parcel- vikendov, n* JerlV^novnih23 V2reJ° konj, hiš >stn^liž^ te h/azredov, gradbe- 16ktOV 23 nad0" SsS^^BSSfttel/fax: darnoV^lcT~T--~—■- ^ le^no\ln*Ta Gorica; Pro-in mlrPn°e^anovan'sko^šo Mn An 400 mT okoliu 180 m2 QS-kuP Dpk/u m2 zemljišča. Cena Nn^10 več^;:"a- Zlato polje : G%> Prenol,an°Vanie 80 ^2 V^Nlč n u9°dna. ^Oeo^^^ Nepremičnine Staning Kranj 064-242 754 JESENICE - Koroška Bela : Prodamo trisobno stanovanje 81 m2, CK, KTV, tel., visoko pritličje, lep pripadajoči vrt, dva balkona in garaža. Cena zelo ugodna. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064- 715 009; 0609/653-790 JESENICE in okolica: Takoj za naše stranke kupimo več stanovanjskih hiš in stanovanj različnih cenovnih razredov. Plačilo v gotovini. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064- 715 009; 0609/653-790 TRŽIČ - prodamo izredno lep lokal brez opreme za različne trgovske dejavnosti, 45 m2, pritličje, centralno ogrevanje, dovoz urejen. Cena po dogovoru. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064- 715 009; 0609/653-790 RADOVLJICA: Cankarjevo naselje -stari bloki: Takoj za naše stranke kupimo več različnih stanovanj -plačilo z gotovino. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064- 715 009; 0609/653-790 BLED - center: Prodamo vilo na Bledu in več poslovnih prostorov za različne poslovne dejavnosti. Cena in informacije v naši agenciji. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064- 715 009; 0609/653-790 BOHINJ - Podjelje: Prodamo kmetijo, stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje in 40.000 m2 pripadajočega zemljišča na izredno lepi lokaciji. Kmetija je primerna za kmečki turizem. Cena zelo ugodna GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064 - 715-009, 0609-653-790 BOHINJ: Prodamo stanovanjsko hišo, na izredno mirni in lepi lokaciji, 120 m2 stanovanjske površine, CK, KTV, telefon, enonadstropna, 830 m2 parcele in dodatni objekt primeren za vikend. Cena po dogovoru. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064- 715 009; 0609/653-790 LJUBNO: Prodamo starejšo stanovanjsko hišo v mirni vasici, klasično ogrevanje, telefon in 400 m2 zemlje. Cena 85.000 DEM. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064- 715 009; 0609/653-790 B.A.V d.o.o. ^ fc* I^ŽS?"SE tel.fax:064 52 233 izJr^' \&" Kc-roška cesta 5 4290 Tržič RATEČE: Prodamo večjo gradbeno parcelo primerna, za gradnjo stanovanjskih hiš ali vikendov. Informacije v agenciji. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064- 715 009; 0609/653-790 ZLATO POLJE prodamo 1-sobno stanovanje, 36m2,pritličje, C.K. TEL. za 65.000 DEM. STANING 064 242 754 VODOVODNI STOLP prodamo 3-sobno stanovanje 68,6m2 s C.K. in TEL. za 110.000 DEM. STANING 064 242 754 PLANINA II prodamo 1-sobno stanovanje s C.K. in opremljeno kuhinjo za 66.000 DEM. STANING 064 242 754 V Radovljici v centru prodamo novo garsonjero 26,36 m2, vseljivo takoj, cena cca. 56.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju na Planini, Zlatem polju in v Šorlijevem naselju kupimo več garsonjer za znane interesente. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Mostah pri Žirovnici prodamo starejšo, adaptirano garsonjero 34 30 m2, v drugem nadstropju, telefon, brez CK, cena 50.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 PIA nepremičnine, podružnica Škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7, teL:064/623-117, 064/622-318 Na Golniku nujno prodamo enosobno stanovanje 42,10 m2 visoko pritličje, vseljivo po dogovoru z vsemi priključki, cena 69.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo enosobno stanovanje 37 m2, v pritliju, z vsemi priključki, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Kranj - Planina, šorlijevo naselje, Zlato polje kupimo več enosobnih stanovanj za znane interesente. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) Na Drulovki prodamo dvosobno stanovanje 64,30 m2, v 1. nadstropju, z vsemi priključki, takoj vseljivo, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo dvosobno stanovanje 58 m2, v 4. nadstropju, brez CK, vseljivo takoj, cena 75.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Bistrica pri Tržiču prodamo dvosobno stanovanje 57,17 m2, v 2. nadstropju , z zasteklenim balkonom, vsi priključki, cena 85.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju, Trg Rivoli prodamo trisobno stanovanje 97 m2, v pritličju z pripadajočim atrijem, z vsemi priključki, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Tržiču prodamo dvosobno stanovanje, 53 m2, za 67.000 DEM, na BISTRICI PRI TRŽIČU pa trisobno, 80 m2, za 97.000 DEM in dvosobno, 57 m2, za 85.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V RADOVLJICI prodamo garsonjero, 27, m2, v tretjem nadstropju, cena 2.000 DEM/m2, enosobno stanovanje, 50 m2, za 80.000 DEM, 2,5 S stanovanje, 61 m2, za 94.000 DEM in 4S stanovanje, 73 m.2, lepo ohranjeno, za 110.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. NUJNO prodamo trisobni stanovanji na KIDRIČEVI CESTI V KRANJU, 70 m2, za 110.000 DEM, in na PARTIZANSKI CESTI V ŠKOFJI LOKI, 75 m2. za 115.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 V Podlubniku PRODAMO 2S stanovanje, 61 m2, za 93.000 DEM in 3S stanovanje, 75 m2, za 118.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Frankovem naselju PRODAMO enosobno stanovanje, pregrajeno v dvosobno, 41 m2, za 77.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Pri Vodovodnem stolpu v Kranju PRODAMO dvosobno stanovanje, 51 m2, za 82.000 DEM in trisobno stanovanje s CK, 65 m2. za 110.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Zlatem polju v Kranju PRODAMO 1S stanovanje, 36 m2, 65.000 DEM, adaptirano, CK, KATV, telefon, dvosobno stanovanje, 50 m2, za 85.000 DEM in trisobno stanovanje, 63 m2, za 82.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Blizu zdravstvenega doma v Kranju prodajamo trisobno stanovanje, 71 m2. za 97.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Prodamo dvosobno stanovanje na Planini III, 53 m2, za 93.000 DEM in na Planini 1,65 m2, za 100.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. NEPREMIČNINE domplan kranj, d.d. kranj,bleiweisova 14 p.p.139, tel.064/268-700, fax:064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj Promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh Trisobno stanovanje na Planini III, 75 m2, prodamo za 122.000 DEM, na Planini I pa 77 m2 za 115.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 Na Planini III, v 2. nadstropju, prodamo trisobno stanovanje, pregrajeno v štirisobno, 84 m2, za 136.000 DEM. v 12. nadstropju stolpnice na Planini I pa komfortno trisobno stanovanje z dvema balkonoma, 85 m2, prav tako za 136.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 Na Planini PRODAMO garsonjero v 1. nadstropju, 29 m2, 66.000 DE, enosobno stanovanje v 11. nadstropju, 44 m2, za 75.000 DEM in stanovanje v pritličju, z atrijem, 42,5 m2, za 80.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na cesti Staneta Žagarja v Kranju PRODAMO 3S stanovanje, 100 m2, primerno za poslovne prostore, z vrtom in garažo, za 195.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. ŠTIRISOBNO STANOVANJE v pritličju in v prvem nadstropju, v ulici Gorenjskega odreda in v Vrečkovi ulici v Kranju PRODAMO, cena 140 oziroma 148.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 Na Hujah v Kranju PRODAMO dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 84 m2, pritličje, klasično ogrevanje, cena 120.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Goričanah pri Medvodah PRODAMO 2-sobno stanovanje v starejši hiši, obnovljeno, 42 m2, za 67.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Kupimo GARSONJERO na Planini, za znanega kupca z gotovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. VARSTVO S 1. decembrom 97 iščem celodnevno varstvo za enoletnega fantka. ©245-041 ves dan 24634 it* i HOTEMAŽE 3a, 4205 Preddvor vas vabi na tople malice, kosila, jedi po naročilu Vsak petek ples ob živi glasbi Sprejemamo tudi zaključene družbe Odprto vsak dan od 9. do 23. ure Rezervacije po tel. 064/431-267 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. 13692-194 23874 Prodam veliko rezervnih delov JUGO, golf, Opel, R 18. ©874-435, od 9. do 20. ure 24437 4 zimske GUME 195/65 R 15, ugodno prodam. Q54-213 zvečer 24443 Rabljeni deli. motorji, menjalniki, karoserijski deli, tudi kompletne karoserije. ©332-178, 0609/617-673 Poceni prodam skoraj nove ZIMSKE GUME Šemperit TOP-GRIP 145/70 R 13 za AX, Uno itd. ©225-359 24718 Ugodno prodam TAVRIO za rezervne dele. ©226-118 24728 VOZILA MITSUBISHI ECLIPSE TURBO, 200 km, I. 4/91, 96.500 km, servisiran, servisna knjižica, veliko dodatne opreme, izredno lepo ohranjen, ugodno prodam. © 041/644-991 MITSUBISHI LANCER 1.5 GLXI, prvi' lastnik, I. 90, bel, redno servisiran, ugodno prodamo! 0 061/716-221 Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-148 in 0609/632-577 3525 Najugodnejši odkup karamboliranih vozil vseh znamk. Odvoz in prepis na naše stroške. ©061/344-929, 0609/ 6 1 4-0 1 3 20550 ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL, BANČNO POSOJILO. AVTO PRIS.D.O.O., 312-255, 471-340 22406 ODKUP, PRODAJA, PREPIS VOZILA, KREDITI, MENJAVA STARO ZA STARO. AVTO AS, Polica 2. ob glavni cesti Kranj Naklo. ©471-340, 312- 255 22638 ODKUP, PRODAJA RABLJENIH VOZIL, UREDIMO PREPIS. ©323-298, 0609/643-202. 23945 AKUMULATORJE za vaš avto, brezplačna montaža, dveletna garancija, plačilo na več čekov, nudi AGROIZBIRA PROSEN Čirče, ©064/324-802 24053 Prodam GOLF JGLD, S paket, I.84, modre barve, 3500 DEM. ©738-871 24271 Prodam MERCEDES 180 C I. 94. ©58-709 24371 Poceni prodam Z 750 potrebno manjšega popravila ali rezervne dele. ©332-335 24382 Prodam JUGO SKALA 55, I. 88, reg. do 7/98, svetlo modre barve, 1500 DEM. ©431-705 24383 GOLF D, I. 89, prodam. ©431-446 24385 Z 750, reg. celo leto. ©061/611-373 24386 VvV GOLF, letnik 1987, rdeče barve, prodam. © 634-896 24389 R 4 GTL, I.90, sive metal barve, 90 000 km, prodam. ©52-06 7 24404 Prodam TVVINGO I. 93, 42000 km, R 4 I. 89, 83000 km, vozen, neregistriran. Ogled vozil na Ljubljanski c. 27, Kranj, popoldan 24426 Prodam VISA CLUB, letnik 1982. ©52-373 • 24427 Prodam 101 SKALA, I. 89, reg. 4/98, ohranjeno, dodatno opremljeno. ©324-68 24428 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER ■^-%J*BP AVTOMOBILSKIH BLAŽ«LCEV¥MOHROt¥ Prodam Z 101, I. 82. ©401-516 24600 Prodam R 5, letnik 1990, 95000 km, bel ohranjen, cena po dogovoru. ©862-480, popoldan od 15. dalje 24601 Prodam Z 101, I. 85, 60.000 km. ©325-770 24605 Prodam JUGO 45, I. 90/91, reg. do 4.1.98 zelojepo ohranje, vinsko rdeč. ©224-626* 24660 126 P, I. 90, reg. do 2/98, rdeče barve, dobro ohranjen, prodam. ©421-687 24665 Prodam Z 750 LE, I. 81, reg. do 1/98. Sr. Bitnje 82, ©311-917 24667 JUGO 45 KORAL, I. 1988, prvi lastnik, rdeč, prva barva, garažiran, brezhiben, za 1200 DEM prodam. ©860-029, 860-052 24681 Prodam CITROEN BX 15 TGE, I.89, cena 5 700 DEM. ©326-531 24701 Prodam z 101 GTL, I. 87, registrirana do 25.10.98, cena 1300 DEM. ©310-059 24703 Prodam JUGO 45 A, 1.86/12, cena 90 000 SIT. ©242-901 24708 KOMBI FORD TRANSIT, I.87, prodam za 6500 DEM. ©686-040 24709 Prodam TOYOTO COROLO 1.3 DX, prevoženih 132.000 km, I. 87, cena 5300 DEM. ©78-821 24424 Prodam AUDI 50,1. 76, reg. do 6/98. ©51-830 24425 SUPER VROČE 00.232.80904 VROČI SEX VŽI\ 00.232.809-U2 DIVJI ZGODBE 00.232.80907 ■ ' • i Samo za odrasle Mednarodna taJP*' GOLF JGLD, I. 84, in Z 101 I. 85, lepo ohranjena. ©714-311 24429 Ugodno prodam R 4 katrco po delih. ©403-127 24436 Prodam VW GOLF I. 81, cena po dogovoru. ©874-377 24438 AUDI 80 2.0 E, bele barve z dodatno opremo, letnik 92/93, prodam. ©53- 268 24445 SUZUKI SWIFT 1.3 GL SEDAN, I. 91, prodam za 8300 DEM. ©800-356 24467 ALFA 155 TSL, I. 94, kot nova, veliko dodatne opreme, prodam ali menjam. ©718-256 24471 Prodam R 5, letnik 1995, lepo ohranjen. ©632-817_24472 Prodam GOLF II I. 90, reg. do 2/98, cena 9300 DEM, metalno siv. ©624- 4 1 6 24473 Ugodno prodam JUGO 45 AX, I. 88. © 738-448, po 16. uri_ 24475 Prodam JUGO I. 87. ©246-853 24485 JUGO SKALA 65, I. 89, registracija 30.2.1998. ©328-203 24487 Prodam NISSAN MICRO 1.0 LX, 5 vrat, I. 90. ©66-839 24494 Z 850, I. 83, reg. 10/98, prevoženih 55000 km, garažiran, 1000 DEM. ©325-950 24499 Prodam R 11 GTD, I. 84, metalno zelen, ugodno. ©56-736 24505 Prodam GOLF I. 82. ©312-442 24507 MERCEDES 250 TD karavan, model 1991, metalno črne barve, prevoženih 183 000 km, reg. do 8/98, z vso možno opremo, prodam za 25 500 DEM. ©0609/648-433 24517 Prodam AUDI 80 1,6 1.91, reg. celo leto. cena 13 700 DEM. ©325-080 24519 Prodam karambolirano ALFA RO-MEO 75 1,6 iE, 1.92. ©332-439 24520 ESCORT 1,3 CLX, 1.91, bordo rdeč, 55 000 km, 5 V, CZ, ES, SS, kot nov, 11 2C0 DEM. AVTO LESCE d.o.o. ©719-118_24521 HONDA CIVIC 1,4 HB, 1.89, met. sive barve, reg. do 5/98, 8 400 DEM. AVTO LESCE d.o.o. ©719-118 24522 ESCORT 1,4 i, CLX karavan, I.92, bel, CZ. sani. reg. 5/98, 12 300 DEM. AVTO LESCE d.o.o. ©7 1 9-118 24523 Prodam OPEL KADETT 1,7 D, I.90, v račun vzamem tudi R 5. 1.89/90. ©332-423 24711 FIAT TIPO 1,6 SX, klima, servo, el. pomik stekel, spojler, centr. daljinsko zaklepanje, avtoalarm, odlično ohranjen, prodam ali menjam z mojim doplačilom, cena 13 500 DEM. ©326-736 24717 OPEL KADETT 1,6 LS, karavan, 1.89, prodam. ©325-211 24720 Prodam JUGO 45, I.86. ©246-553 24727 Prodam GOLF II, 1.87, benciner, bele barve, reg. do 10/98, dobro ohranjen. ©632-862 24736 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989, bele barve. 2000 DEM. ©331- 852_24626 Prodam JETTO 1.6 letnik 1987, reg. celo leto, lepo ohranjena, garažirana. ©874-185 24415 Prodam ŠKODOV 120 I, letnik 1994, reg. 1/98. ©471-712_24416 Prodam R 5 FIVE, 1.94, 43 000 km, garažiran, lepo ohranjen. ©411-893 24418 Prodam LANCIA THEMA 16 V turbo LS, 1.1992, 1. lastnik, svetlo sive barve, v dobrem stanju. ©061/272- 062_24420 Prodam FIESTO 1,3 I.93, 70 000 km, rdeče barve, oprema; avtoradio, platnena streha, centr. zakl., el. pomik stekel, cena po dogovoru. ©327-068 24524 NAKUP VOZIL NA KREDIT Z DOBO VRAČIU\ DO 5 LET: UNO 1.0 FIRE, I.93, bel, reg. do 10/98, 7 800 DEM, TOYOTA HIACE 2.4 diesel, I.96, 8 + 1 SED, 1. lastn., 25 900 DEM, GOLF CL, 1.91, rdeč, reg. do 10/98, 9 400 DEM, TIPO 1.6 DGT, I.90, srebrn, reg. 9/98, 8 700 DEM, AX 1.1 i, ALLURE, I.93, črn. SS, ES, CZ, ALU, 8 700 DEM, AUDI 100 2.8 E OUATTRO 1.91, črn, reg 10/98, 22 900 DEM, OMEGA 2.0 i, CD DIAMANT, 1.91, črna, oprema, 11 900 DEM, KIA SEPHIA 1.6 GTX, 1.94/95, bela, klima, CZ, ES, 13 300 DEM, MON-DEO 1,8 GI_X karavan, I. 95, moder, klima, ABS, 2 x AIR BAG, 23 500 DEM, 23 500 DEM, ŠKODA FAVORIT GLX, I.93, 38 000 km, reg. do 9/98, ALU, AR, 6 800 DEM, GOLF III 1.4 CL, 1.92, moder, 14 000 DEM. AVTO LESCE d.o.o. ©7 1 9-118 24525 FELICIA LXI, I.96, modra, 27 000 km, 11 800 DEM, R 21 GTS NEVADA, 1.92, rdeča, SV, ES, CZ, LETVE, ROLO, 11 000 DEM, LANCIA DELTA 1.6, I.94/95, rdeča, klima. 16 800 DEM. AVTO LESCE d.o.o. «719- 118 24526 Prodam GOLF JX, I.87, bele barve. ©411-758 24537 Prodam MEGAN 1.6 RN, I. 96. Golniška 58, Kranj 24548 Prodam SUZUKI SVVIFT GT 1.3, I. 93, registriran 2/94. ©51-880 24549 FORD FIESTA 1.1 C, I. 91. AX 1.1 RE, I. 89, prodamo. AVTOGARANT 634-231 24550 JUGO 55 AX, I. 88. R CLIO 1.4 RT I. 93, prodamo. AVTOGARANT, 634- 23 1 24551 OPEL OMEGA 2.0 I, I. 91, ALFA 1.31. 90, prodamo. AVTOGARANT 634- 23 1 24552 Dostavno vozilo PIAGIO APE POKER prodamo. AVTOGARANT 634- 23 1 24553 ■ OPEL SENATOR 2800 I. 80, FORD TRANSIT FT 100 LD I. 90, prodamo. AVTOGARANT 634-231 24554 ALFA 1.3 V I. 92, R 18, I. 82, prodamo. AVTOGARANT 634-231 24555 Kupim R 5 od I. 91 do I. 94. ©634- 23 1 24556 Z 750 I. 84, ugodno prodam. ©53- 272 24565 Prodam JUGO 45 KORAL, I. 89, rdeče barve. ©311-279, po 13. uri KAJUSPBNEJŠa AVTOSOU priporoča vam jo tudi Primož |g311-035l AUDI 80 1.6 turbo diesel I. 12/89, metalik črn, AL platišča, alarm, cena po dogovoru. O332-208 24573 Prodam z 101 GTL, I. 86, zelo dobro ohranjen. ©327-575 24577 Prodam FORD ESCORT 1.4 I, I. 92, karavan, prodam za 11800 DEM. © 228-194 24579 Poceni prodam dobro ohranjen VW HROŠČ, I. 75, reg. celo leto. ©741- 606 24586 Prodam LADO 1200. O242-506 ZABIHICA, SP. BITNJE 22 TEL.: 064/311-965 Prodam LADO NIVO, I. 85 in JUGO KORAL 60, I. 90. 0725-713 24633 Ugodno prodamo: LADO SAMARO 1500 I., 4 v, 1.96. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije po O 428-0011 ali 428-0012. RENAULT Preša Cerklje 24637 LIVADA.d.o.o. AVTOINTEX proda več vozil: OPEL ASTRA 1.6 IGL KARAVAN 92, OPEL VECTRA 2.0 IGLS 90/91, GOLF JX 88, AUDI 80 91, PEUGEOT 309 GL 86, CIMOS BX 89, 90, R 19 1.4 RT 94, JETTA 87, SUZUKI SWIFT 1.3 GL 93/94, VOLVO 340 GL 86, FIAT UNO 90 CS 90, TOYOTA COROLA 1300 DX 87, GOLF GTD 84. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. 0224-029 24638 UGrOjDJVO! - Megane Classic 1,6 RN, met. Tak že za 23.900 DEM - Megane Classic 1,6 RT, met. Tak, alu. platišča, že za 26.700 DEM - Megane Berline 1,6 RN, barva bela, že za 22.100 DEM - Megane Berline 1,6 RT, barva bela, desni airbag, alu. platišča, že za 26.200 DEM PREŠA, Cerklje, tel.: 064/428 0020 Prodam JUGO 45,1. 90, reg,. do 10/ 98. 0328-056 24640 Prodam OPEL KADETT 2.0 GSI, I. 88, bel. 0332-375_24842 FIAT TIPO 1.4 IE. I. 94. kovinske barve, ohranjen, prodam. 0332-761 24650 R 5 CAMPUS PLUS, I. 93, zelo lepo ohranjen, prodamo. 0863-430, 862- 596 24658 OPEL KADETT 1.4 LS (solza) I. 90, rdeče barve, prodam. 0 863-430, 862-596 24857 FORD ESCORT diesel I. 91, reg. celo leto, servisna knjižica prodam. 0225-110,461-533 24858 Popravilo, prevoz in odkup poškodovanih vozil. Avtovleka -avtokleparstvo Jakša s.p., tel.: (064) 241-168 ZAPOSLITVE Če iščete redno zaposlitev in imate radi dinamično delo, pokličite O 76-622, 041/669-785 od 17. do 20. ure 19831 ZA PRODAJO DODATNEGA ŠOLSKEGA IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA NUDIMO DO 30% PROVIZIJE. TEDENSKA IZPLAČILA TER REDNA ZAPOSLITEV. ©634-064, 041/637-492_20484 Iščemo ZASTOPNIKE za terensko prodajo medicinskih pripomočkov. 0 55-446, 50-274 in 0609/651-737 23088 Gospodinje, mlajše upokojenke, brezposelni, komunikativne osebe, dobijo honorarno ali redno zaposlitev v telefonski prodaji. Šifra: TELEFONSKI STUDIO KRANJ 23182 Iščem zidarska in fasaderska dela. Imamo skupino, delamo kvalitetno in hitro. 0401-316 23345 Znana slovenska firma vam nudi za zastopniško delo med tednom popoldan in ob vikendih predvsem honorarno zaposlitev. Zaslužek znaša najmanj 2000 DEM. O041 627-276, 0609/627-276 23953 Ali bi želeli postati zastopnik uglednega slovenskega podjetja? Pridružite se prijetnim sodelavcem. Takojšnje izplačilo zaslužka. ©212-260 in 041/620-560 24094 AVTOLIČARJA zaposlimo. ©631- 096 24126 Takoj redno zaposlimo dekle za delo v gostinskem lokalu. 0041/641-016 24246 V KITAJSKI RESTAVRACIJI v Kranju zaposlimo NATAKARJA-ico za delo ob vikendih, z ustrezno izobrazbo (zaželjeno znanje nem. jezika). 0227-261, po 11. uri dopoldan24250 Objavljam prosto delovno mesto: STROJNEGA TEHNIKA za nastavljanje in upravljanje s stružnimi avtomati (krivuljami in CNC). Zaželjeno znanje nemščine in anglečine. ©66- 084 24384 Zanimivo, dinamično delo, tedenska izplačila, možna redna zaposlitev. 057-211 v petek od 14. do 16. ure 24441 Dekle za delo v strežbi dobi redno zaposlitev. 0041/665-741 24460 Zaposlimo samostojnega AVTOK-LEPARJA. 0211-325 24463 Iščemo PRODAJALKO tekstilne stroke z izkušnjami in delavnimi navadami. Resni interesenti na 0311-229 24476 Iščemo simaptično dekle do 25. leta za delo v strežbi v Lescah. Možnost kasnejše redne zaposlitve. O 0609/ 622-526 24477 Mlajši upokojenec, vešč fizičnega dela in priden delavec, išče honor-arno delo pri obrtniku. 0242-163 Zaposlim KUHARICO na DEKLE v strežbi. 0221-131 24508 Zanimivo in razgibano delo nudimo ambicioznim dijakom, študentom in ostalim. 0323-725 ali 063/702-484 24512 Zaposlimo KV PRODAJALKO v trgovini z mešanim blagom. Inf. na O311-660 24528 Ste komunikativni, resni, ambiciozni, radi delate z ljudmi, si želite izboljšati standard z neomejenim zaslužkom in omogočiti sebi in najdražjim lepo in varno prihodnjost?! Ni akviziterstvo, zavarovalništvo! Če je odgovor DA pokličite 0710-099 med 17. in 19. UTO 24572 Magistra farmacije, 9 let delovne dobe, iščem službo za nedoločen čas na Gorenjskem. 0710-099 po 16. Url 24574 5 področnih ZASTOPNIKOV honorarno zaposlimo, odličen dodatni zaslužek O065/86-560 zvečer 24583 Zaposlim prijetno dekle za delo v strežbi. 0311-704, 041-663-843 Takoj zaposlimo KUHARJA ALI KUHARICO z izkušnjami. O 241-777 Zaposlim AVTOKLEPARJA in FANTA za priučitev. Šifra: ZANESLJIV 24669 Zaposlimo delavko z nekaj prakse za strežbo v gostinstvu. 0731-293 24675_ KUHAR Z IZKUŠNJAMI dobi honorarno delo v pizzeriji v Šenčurju. 0411-416 24712 Iščem izvajalca za ureditev terena za asfalt. 0411-609_24716 NATAKARJA za strežbo hrane v pizzeriji v centru Kranja takoj zaposlimo. 0331-654 ali 225-690 2472; KAVA BAR Mars na Bledu zaposli prijetno dekle za delo v strežbi. Informacije osebno ali po O 741-533 24724 Za gospodinjska in hišna dela iščemo pridne in poštene delavce. 0362-031 od 8 do 14. ure 24733 Podjetja, s.p., firme - ali potrebujete pridnega dijaka ali študenta za pomoč pri raznih delih: fizična dela, delo z računalnikom, razna pisarniška dela, strežba... Študentski servis Klub Študentov Kranj, vam ga priskrbi takoj. Pokličite nas tel.: 224-334 Za delo v proizvodnji takoj zaposlimo delavca s srednjo šolo kovinske smeri, lahko pripravnika. 0471-132 Tine 24595 KAVA BAR v Kranju zaposli NATAKARICO. 0242-098 od 7. do 12. ure 24596 DEKLETA! Nudim vam delo kozmetične svetovalke z brezplačnim tečajem. 006097619-893 24649 ŽIVALI PUJSKE od 25-40 kg za rejo ali zakol, domača krma, prodam. 0631-626 24195 ZAMENJAM PLEMENSKEGA OVNA. 0631-407 24243 Kupim BIKCA težkega 150-300 kg. Podbrezje 218, 0 731-302 24373 Kupim BIKCA simentalca, do 3 tedne starosti. O451-409 24469 Prodajam pet PURANOV za zakol, domača krma. Demšar Jakob, Brade 4, Škofja Loka, popoldan 24474 ZBIRAM NAROČILA za domače očiščene piščance. Cena 550 SIT/ kg. 0401-423 24483 Prodam brejo KOBILO POSAVKO in 8 mesecev staro ŽREBE rjavo-belo. 0 723-227 24510 Prodam dve mladi breji KOBILI. 0 733-511 24511 Ugodno prodam ZAJCE - nemški lisec in kalifornijec. Gasilska 7 a, Šenčur 0411-387 24515 Prodam PRAŠIČE 120-130 kg za zakol ali nadaljno rejo. 0310-160 sikom vji JEKOVEC Jffff^ Senično 27 pri Golniku, teUfaoM 58o#9 Strojimo in prodajamo razne vrste kož ter šivamo krznene preproge po naročilu delovni čas: vsakdan: 6-13.30ure,sob.:9*12ure pon., čet: tudi od 16*18 ure KRAŠKE OVČARJE mladiče, z rodovnikom, prodam. ©062/685- 300 24378 Prodam BIKCA sim. starega 4 tedne. Zalog 19, 421-024 24391 6 mesecev star NEMŠKI OVČAR z rodovnikom, odličnih staršev išče dom. 024-55-23 24392 Prodam KOZLA srnaste pasme z rodovnikom. 0721-584 24398 Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. ©491-269 24403 Prodam TELIČKO simenalko primerno za pitanje. ©471-604 24413 Prodam BREJO OVCO jezersko solčavske pasme in pralni stroj Gorenje. ©57-695 24414 Prodam OVCE in JAGNETA. ©862- 557 24433 Kupim mladega PLEMENSKEGA OVNA J.S. ©740-104_24439 Dobrim ljudem oddam MUCKE. ©741-710 24440 Prodam KOZE srnaste pasme, odlične mlekarice. ©78-412 24447 PAPIGE Agapornise, Aleksandre, skobčevke standard, prodam. ©422-415 24459 Prodam TELIČKO sim. iz A kontrole. ©632-846 24464 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenila naša upokojena sodelavka iz Obrata IV. - Tehnični in kemični izdelki KAROLINA ČEH rojen 1920 Od dolgoletne sodelavke smo se poslovili v četrtek, 23. oktobra 1997, ob 15.30 uri na pokopališču v Kranju. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA Kupim BIKCA simentalca, do 14 dni starega. ©422-610 24529 Kupim BIKCE simentalce, težke od 300 do 400 kg. ©730-119 24533 Prodam TELICO frizijko, staro 17 mesecev. Poženik 39, Cerklje ©422- 57 1 24538 Kupim teličko staro do 10 dni. ©730-523 24546 Kupim bikca sim. starega 10 dni. ©731-028 24567 Prodam TRI BIKCE, črnobele, stare do 10 dni. ©401-585 24587 Prodam KOZO in KOZLIČKA. ©736-232 24607 Prodam PUJSKE od 25 do 30 kg težke. ©622-180 24608 Prodam TELETA in kravo. Sp. Gorje 38, 725-648 24613 Prodam mlade PAVE. Kadivec, Šenčur, ©411-42 6 24617 Več brejih KOZ ugodno prodam. ©725-222 ' 24646 Prodam mladega jahalnega KONJA. ©874-201, zvečer 24648 Prodam ZAJCE za zakol ali za pleme. Zalog 62, Cerklje, ©421-685 24666 Prodam dve KRAVI. Podbrezje 158 24618 Prodam TELIČK, 14 dni starega. Pšenična polica 8, Cerklje 24624 Prodam BIKCA črnobelega starega 10 dni. ©422-689 24627 Prodam TELICO frizijko brejo 8 mesecev v AP kontroli. Škofjeloška c. 33, Kranj 24628 Prodam PUJSKE stare 8 tednov. ©620-582 24636 Prodam teden dni starega BIKCA sivca in 90 kg težko teličko simen-talko. ©401 -228 24639 Prodam dve mladi KRAVI s teleti. ©721-255 24645 Enomesečne BELE PIŠČANCE^ dopitanje ugodno prodam. ■» 514_ __. Prodam MLADO KOZO, srr pasme. ©723-448_____I Prodam 4 leta staro jalovo KRAj^ ©061/612-886 AKRIS d.o.o KO UGASNE Za vju,**^ PREVOZI, UPEPEUTVE, POKOPI, PtU*v NOVO OBNOVA GROBOV, SVETOVANJ* ORGANIZACIJA, IZVEDBA Nova vas 17, 4240 Radovljica, Tel: 064/733'A NON-STOP V SPOMIN Minilo je peto žalostno leto, odkar nas je nenadoma zapusi dragi mož, oče in ded FRANJO HOČEVAR Njegovi: žena Marija^ in hčerka Maja z družino Šutna, 24. oktobra 1997 ZAHVALA Vse ure dneva, ki čez svod hite, odsevajo v zrcalu te vode, vse zarje vanjo omakajo perot, vse zvezde vanjo pišejo svojo pot. (O. Župančič, Jezero) Ob izgubi naše drage sestre in tete TEREZIJE TEŽAK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami in jo pospremili na njen poti. Hvala vam za poklonjeno cvetje in sveče. Prav tako se želimo zahvaliti g. *caPyKe opravljeni obred, pevcem za milozvočno petje ter zdravniškemu osebju Jesenl-tve bolnišnice za skrb in nego pokojnice; iskrena hvala tudi "Navčku" za vse stori VSI NJENI V SPOMIN 23. oktobra 1997 je minilo peto leto, odkar nas je zapustil naš JANEZ KAVČIČ - ORLOV Hvala vsem, ki se ga spominjate. NJEGOVI ZAHVALA Nisi umrl, le nehal si liveti, umre le tisti, ki ga ni več v naših srcih in mislih. Mnogo prezgodaj je sredi dela in poln načrtov končal svojo življenjsko pot naš ljubi mož, ati, sin, &» stric, vnuk, zet in svak SREČO KNE Šol*' Dragi sorodniki, prijatelji, znanci, sosedje iz Adergasa in Britofa, Ambroževi so . j OŠ D. Jenko in razredničarka Marta, Anžejevi sošolci iz osnovne šole, sedanji sos ^ Gimnazije Kranj in razredničarka prof. Mavričeva, moji učenci in sodelavci OS y- pe| Iztokovi sodelavci, Srečovi sodelavci iz Elektronike Kranjc in nekdanji sodelavci ^ hvala vam, ker ste nam stali ob strani v teh težkih mesecih, hvala za vse prijazne ^1 besede sočutja, pisna sožalja, hvala za cvetje, sveče in denarno pomoč, hvala, K jefj^ prišli poslovit od njega. Zahvaljujemo se tudi pevcem, igralcu Tišine, gospodu{ Q{f gospodu župniku Petru Miroslaviču, dr. Borutu Beleharju, doc. dr. Borutu n gospe Ivani, posebna hvala pa gospodu Gregorju Ahčinu. Žalujoči: žena Nataša, sinova Anžej in Ambrož, mama, ata, brat Iztok z druŽ' stara mama in družina Ferjan Adergas, Britof, Češnjevek, 21. oktobra 1997 ^^^/ OSMRTNICA Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi JAKA GAŠPERIČ Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 24. oktobra 1997, ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah. Žalujoči vsi njegovi OSMRTNICA Umrl je JAKOB GAŠPERIČ delovodja vrtnarstva v pokoju Ohranili ga bomo v spominu. Delavci KŽK KMETIJSTVA KRANJ *■ i ZAHVALA Ob nenadni smrti naše ljubljene žene, mamice, stare mame, sestre in tete ANGELE MARKUN roj. Cankar se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Zavarovalnice Triglav za izrečeno ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem in pogrebni službi Navček. Radi se je spominjajte! VSI NJENI Kranj, 21. oktobra 1997 ZAHVALA Ob tragični in boleči izgubi ljubega moža, očeta, sina, brata, strica, vnuka in bratranca BRANETA JERALE iskreno zahvaljujemo prijateljem, znancem in sorodnikom, ki ste nam stali ob strani, z arfti delili bolečino in nam blažili najtežje trenutke. Zahvaljujemo se za poklonjeno 0 CVetje in sveče, vsem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, g. župniku za lepo Pravljen pogrebni obred, pevcem iz Naklega za ganljive pesmi ob slovesu. Hvala tudi Čisn avccm Iskraemeco in Ero ter sosedom Rozmanove ulice 5 in 7. G. Prosenu iz ulnega servisa za vso pomoč in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Maja s sinom Timotejem, mami, oče, brat Marjan z družino, sestri Alenka in Mojca z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 31. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat, stric, nečak in bratranec IVAN ŠKERJANC Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in nam stali ob strani. VSI NJEGOVI Cerklje, Stiska vas, Šenčur, 19. oktobra 1997 ZAHVALA V 94. letu nas je zapustila draga JOŽEFA JERALA iz Podreče porja^VaiJuJemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, jeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala gospodu župniku in Nandetu Stenovcu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi pevcem za zapete žalostinke. VSI NJENI Podreča, oktober 1997 ZAHVALA Kakor valovi na obalni prod tako trenutki naši v nič hite... val valu za seboj napravi pot in temu drug za drugim si slede. (Shakespeare) Ob smrti dragega brata in strica JANEZA KALTENEKARJA se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot, mu darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Najlepša hvala gospodu župniku in Domu oskrbovancev v Stari Loki, podjetju Akris, pevcem za zapete žalostnike ter nosačem. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Planica, oktober 1997 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubljenega moža, očeta in starega očeta ANTONA PAVLINA Matijevčevega ata iz Nakla se jgj^j. o ^Kj^^p.^hvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem lJe in sv * KranJ ter KmetlJskega zavoda Ljubljana za izrečena sožalja, podarjeno ŽD Kri • " Zahvaljujemo se tudi njegovi zdravnici dr. Primožičevi in dr. Mohorju iz Ornikom ' 8' žuPmku za P0grebni obred in poslovilne besede, gasilcem, pevcem, Hval3 g' Po"čarJu in S- Štefetu ter Stamulakovima za vodenje žalne slovesnosti. aia vsem, ki ste čustvovali z nami in našega dragega očeta pospremili na njegovo zadnjo pot. jaIujoči: žena Marija, hči Eli ter sinova Tone in Franci z družinami Naklo, 21. oktobra 1997 ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči in livljenje ni, kar druii nas, so vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta IVANA TEPINE se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in Juretovim in Mirovim sodelavcem za pisno in ustno izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Resmanu, dr. Rusu in vsemu zdravstvenemu osebju bolnišnice Jesenice za ves njihov trud. Iskrena hvala tudi pogrebni službi Navček, pevskemu zboru za ganljivo zapete pesmi m gospodu župniku za lep obred. VSI NJEGOVI Kokrica, 21. oktobra 1997 ZAHVALA 1 Ob smrti našega dragega moža, očeta in deda KILIJANA VIZJAKA, st. 1 1 iz Čirč pri Kranju I se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter sodelavcem gostilne Marinšek in podjetja LPKF za izrečene besede sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej pa se zahvaljujemo sosedom za vsestransko pomoč v težkih trenutkih, g. župniku za lepo • opravljen pogrebni obred in g. Petriču za besede slovesa. i Zahvala tudi pevcem in trobentaču ter pogrebni službi Navček. E Vsem £p pnlrrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Frančiška, hči Mateja in sin Ilko z družino Kranj, 15. oktobra 1997 ZADNJE NOVICE OD RETKA DO TORKA bo dežurni novinar Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/638-699 pokličite, sporočite, predlagajte, bomo pisali Že v prejšnji številki smo vam obljubili, da bomo napisali nekaj o kuhanju oglja na Pokljuki. Pa je prostorska stiska tole temo malce preloiila, za fotografijo pa se je vendarle Še našel prostor - če boste v teh dneh gobarili po Pokljuki, boste zagotovo našli tudi tole Kolarico. Pred njo stoji njen graditelj Florjan Tišler, naj pa povemo, da se v njej da menda čudovito spati tudi v jesenskih dneh, saj za toploto tako kot pri starih oglarjih še vedno skrbi star litoželezni gašperček. G.G. Potovanje od Radovljice do Jesenic (in nazaj) Kako priti iz enega gorenjskega kraja v drugega? Za rešitev te uganke obstajajo javna prevozna sredstva. Že od nekdaj obstajajo med cenami javnega prevoza precejšnje razlike, ampak tale zgodba je res na meji verjetnega: dva odrasla in en osemletnik so z avtobusom potovali iz Radovljice na Jesenice. Cena vozovnice (dve celi + ena polovična): natanko 700 tolarjev. Vrnili so se z vlakom. Nazaj grede so se peljali štirje, trije odrasli in osemletnik. Cena vozovnice: 384,80 SIT (trije so ie mini skupina, Slovenske leleznice jim omogočijo 30-odstotni popust, otroci imajo enako kot na avtobusu polovično tarifo. Če bi se to zgodilo Levstiku, bi namesto "Popotovanja od Litije do Čatela" v slovenski literaturi poznali "Popotovanje od Radovljice do Jesenic".... KERAMIKE A AlliMEX iNT.-l,"'"' fVH--- 223 <**° KRANJ-ZLATO POLJE 3k Začenjajo se prve počitnice v letošnjem šolskem letu Teden dni za oddih Kranj, 24. okt. • Slaba dva meseca po začetku šolskega leta so učenci in dijaki slovenskih osnovnih in srednjih šol prvič na enotedenskih počitnicah. Učenci in dijaki imajo tako čas za oddih praviloma na vsaka dva meseca pouka. Po tokratnih, jesenskih počitnicah, ki se uradno začenjajo v ponedeljek, sledi še šest tednov trdega dela do novoletnih počitnic in prve konference. Na zimske počitnice se bodo učenci odpravili konec februarja. • M.A. V zgornji bohinjski dolini Arhitekturno urbanistična delavnica Srednja vas - Bohinjska občina bo kot uvod v program Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) za zgornjo bohinjsko dolino pripravila arhitekturno urbanistično delavnico. Delavnica se bo začela danes, v petek, ob 20. uri v domu krajevne skupnosti v Srednji vasi. Prvi del delavnice se bo končal v nedeljo, drugi pa bo od 7. do 9. novembra. Delavnico bodo sklenili s predstavitvijo in zagovorom ustvarjenih del ter z razstavo v domu krajevne skupnosti Srednja vas. • CZ. GBD Gorenjska borzno posredniška družba, Id Koroška 33, Kranj, Iti: 064/361-300 Želite kupiti ali prodati delnice? Niste zadovoljni z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? Obiščite nas lahko vsak delavnik od 7.30 do 18. ure. "Varnost, strokovnost, donosnost!" Spticapjgjdelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064360810 mobitel «COV«NSKI OP«*IAT«n NMT • (MM http vavvv niobite) i. 5-H- V 2- Kouuco om« je še po PovtfMJ* V SMUČANJU. I> MERKUR TC DOM Cesta na Okroglo 8, Naklo, telefon: 064 488 303 delovni čas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 1 2. ure VRTNICE, VRTNICE, VRTNICE... Izbira, nakup in sajenje ob pravem času! Bogata izbira raznovrstnih sort CAJEVKE.Ambasador, Gloria Dei, Fortuna.Romantica, Barcarole, Eminence, Red Dewil... MNOGOCVETNE:Lilli Marlen, Samba, Friesia, Papilon .... VZPENJALKE:Don Juan, Royal Gold, Haendel, Simpathie, Solo .... PRITLIKAVE VRTNICE:Midget, Charlet Gen, Babv Maskarade .... sadika vrtnice SAMO Cena velja do odprodaje zalog! Poleg vrtnic po ugodnih cenah še: gnojilo,BIOGRENA, 10 kg 999,00 zemlja za vrtnice,ASEF, 50 litrov 1.199,00 sadika ameriške borovnice, Earlv Blue, Ivanhoe ali Blue Ray 1.199,00 Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-^ S Slapovi v Krizah Križe - Presenečenje s Slapovi si zaželi največ naših bralcev oziroma gledalcev TELE-TV Kranj, zato so bili tokrat zopet z nami. Najprej smo želeli presenetiti nekoga na Primskovem v Kranju, a ga na (njegovo) žalost ni bilo doma, zato smo takoj uporabili rezervno varianto in jo podrihali v Križe pri Tržiču. Tam smo petkovo popoldne prebudili Štefana Gregorčiča, ki je počival po napornem delovnem dnevu. Je namreč upokojenec. Moram pa priznati, da smo se pošteno namučili že mi, da smo sploh našli njegov dom na Planinski poti 15. Vsa čast poštarjem, ki tam znajo na pravilni naslov dostaviti pošto. Štefan rad posluša domačo glasbo, predvsem pa Avsenike, ki so mu najljubši ansambel. A Avsenike na žalost lahko poslušamo le še preko kasete, medtem ko Slapovi še vedno aktivno nastopajo. Seveda so mu Slapovi zapeli njihovo največjo uspešnico, s katero so se dokončno zapisali v anale narodnozabavne glasbe, Ne red ni (Jj ki je tudi Štefanu najbolj všeč. In 0Č1P%sf pesem zelo všeč vsem Gorenjcem, vsari spomnejo sami Slapopvi navdušenja n nov, ko so za to pesem prejeli Zlati Pr n;a Oglejte si tokratno Kamero presenece.j^ programu televizije TELE-TV Kranj Slapovi, ki bo r levizije • S. Šubic danes ob 2C EMS - hitra pošta • enostaven, hiter in zanesljiv prenos po • za območje Slovenije dostava isti dan • do 30 kg • Kranj - prevzem na domu (tel. 262 4111) m Vaša Po& I LESTVICA RADIA KRANJ DANES OB 19.05 h