poštnino piataua v gotovini Leto TJ? V Ljubljani, v sredo 10. avgusta Šfpv. 'tSf', Cena 1 H in Naročnina .^MBHmbmhp ^ ^ ^Mte^ Ček. račun: Ljub- 25 Din, inozem- ^HRTJj^g^^g ^gf^Pk. jMBT ^P Ijana stvo - ne- J^^B Bm Hi W K ^^m ^ 10.349 zn ce- Mmm m^M MM JBR m ^VMM Jf^M^^ K ^BMM ^^m ^^M ^^m Brna M ^gm a ^^m ^^m inozemstvo 120 Din A «■ U jMV BBB JT fiHv M fBM ^^B Praga-Dunaj 24.797 Uredništvo jc v MH^F mBhBM^ Upravo: Kopitarjevi ul.6/III jeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2030 ——— Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznikn Kriza in javne finance Žc neštetokrat smo opozarjali na posledice gospodarske krize v javnih financah, ki postajajo vedno bolj očitne. Dne 26. aprila smo objavili nekaj podatkov o državnih financah v preteklem letu. Iz teh podatkov je bilo razvidno, da je znašal proračun za leto 1931-32 skupno z državnimi gospodarskimi podjetji po reviziji v avgustu lanskega leta 12.5 miljarde Din. Faktični donos državnih dohodkov pa je dosegel v tem proračunskem letu 10.7 miljarde Din, torej 1.8 miljarde Din manj, kot je bilo proračunano. To sta skoro dve miljardi Din, kar je za naše razmere ogromna vsota. Ob donosu 10.7 miljarde Din (pri tem je vpo-števati, da so bile že lani nekatere državne dajatve zvišane' trošarina na sladkor, poštne pristojbine itd.) pa je znašal tekoči proračun 1932-33 11.3 miljard Din. Takoj je postalo jasno, da je tekoči proračun previsok in da ga bo treba občutno revidirati. Z novim proračunom so bile sicer uvedene šolnine in nekatere druge takse, vendar je bila na drugi strani odpravljena trošarina na vino. Donos dohodkov pa je bil ocenjen v splošnem pre-vjsoko, kar se je že pokazalo v prvih mesecih tekočega proračunskega leta. Zaradi tega so začele naraščati državne obveznosti in tako je cenil minister Ivan Mohorič, da znašajo samo v naši banovini nad 200 milj. Din, v vsej državi pa nad 1 miljardo Din. V ilustracijo finančnega položaja navajamo še, da je izjavil pretekli teden ministrski predsednik Srskič, da je znašal deficit v proračunskem letu 1931-32 (glej »Politiko« z dne 8. t. m.) okroglo 700 milj. Din in (po istem viru) nadaljeval, da ta vsota občutno pritiska i na državni kredit i na posameznike, katerim je država dolžna. Zato smo zadnje dni či-tali, da jc finančni minister predložil narodni skupščini v sprejem povečanje nekaterih davščin: povečanje skupnega davka na poslovni promet, povišanje trošarine na sladkor in uvedbo davščine na potrošnjo električnega toka. K tem predlogom je ugotoviti, da je pri nas obremenitev po posrednih davkih izredno znatna. Je pa ta obremenitev, čim bolj narašča, krivična, ker zadene skoro enako malega konsuraenta kot velikega, a samo s to razliko, da se malemu človeku tak posredni davek bolj pozna kot pa ostalim, ker tvori odstotno znatnejši del njegovega dohodka kot pri ostalih. Zato prenaša moderna davčna zakonodaja breme vedno bolj v posredne davke, kjer se lažje da doseči obremenitev velikih premoženj, ki naj nosijo bremena. Tudi pri nas bi sc dalo še kje drugje kaj dobiti, ne samo pri neposrednih davkih. Pomislimo samo o begu kapitala iz naše države. Vse te kapitaliste bi bilo treba primerno obdavčiti, saj edini lahko plačajo. Posebej glede trošarine na sladkor je omeniti, da je lani konzum sladkorja pri nas padel. Zato lansko povišanje na sladkor, ki so ga morale nositi kartelirane tovarne, ni doseglo svojega uspeha za državno blagajno. Kljub povišani trošarini je bil lani donos v vsej državi 470 milj. Din, leta 1930 pa 486.5 milj. Din. Kajti vpoštevati jc treba, da sc je konzum sladkorja v kampanji 1931-32, ki traja od 1. sept. 1931 do konca avgusta 1932, zmanjšal zelo občutno. Produkcija je v tej dobi znašala 77.670 ton ali skoro 80 milj. kg, kar pomeni v primeri s kampanjo 1930-31 zmanjšanje za 14%. Istočasno pa so zaloge sladkorja narasle, ker n bilo mogoče prodati vse" proizvodnje; dosegle «o približno 23 milj. kg. Izvoza sladkorja lani ni bilo. V tekočem letu nam je računati s še manjšim konzumom, ki bo paraliziral povišanje tro-larine. Kaj pomeni nova državna trošarina na potrošnjo električne energije, je razvidno iz naslednjih podatkov. Po podatkih trgovinskega ministr-itva je znašala instalirana energija naših elektrarn ▼ vsej državi 201.600 kilovatov, produkcija električnega toka pa 460 milj. kilovatnih ur. Od tega odpade skoro 200 milj. ur na Slovenijo, kjer je električno gospodarstvo najbolj razvito. Nad 40% vse električne energije se porabi v Sloveniji, ki bo torej najbolj prizadeta. Posebno sc bo poznala obremenitev pri industrijskem konzumu, ki je tudi pri nas najznalnejši. Sama elektrokemična industrija porabi letno 200 milj. kilovatnih ur toka. Glede davka i^a poslovni promet smo mnenja, da se naj ta davek pobira tudi drugod tako rigo-rozno kot pri nas, pa ga ni treba zvišati. To vendar ne gre, da bi naša pokrajina, ki ima 9% vsega prebivalstva v državi, plačevala nad 20% ali petino vsega tega davka. S povišanjem bodo prizadeti samb vestni davkoplačevalci, dočim bo odstotek onih, ki ne plačujejo, ostal isti kot preje. ?naten dobiček bo imela država pri kovanju srebrnega denarja. Sedaj smo dobili srebrnikov po zakonu od novembra lani za 450 milj. Din in je finančni minister prosil za pooblastilo, da izda še za 550 milj. Din srebrnikov po 50 Din. Skupni obtok srebrnega denarja ni znaten, pomisliti moramo n. pr., da ima Nemčija brez škode za svojo valuto srebrnega denarja že izdanega za 1.6 miljarde mark. Pri nas pa ga bomo imeli po novem v srebru za 1 miljardo, v niklu pa za 200 milj. Din. V nasprotju z dosedanjimi določili zakona se dobiček države pri kovanju srebrnega Hindenburg ne da vlade iz rok Ali bo Hitler izigran? Berlin, 9. avgusta. Politični položaj se je po zaslugi terorizma Hitlerjevih ljudi v toliko razjasnil, da je sedaj čisto gotovo, da narodno-socialistlč-na stranka ne more prevzeti diktature nad državo. Državljanska vojna, ki bi v tem slučaju nastala med narodnimi socialisti in demokratičnimi elementi, ki so v večini, bi pomenila konec Nemčije. Tudi pametni del liitlerjcvcev je uvidel, da ne more z glavo skozi zid. Stranka je zato odnehala v toliko, da ne zahteva vlado v Nemčiji izključno zase, ampak hoče večino ministrstev in pa Hitlerja za državnega kanclerja, to se pravi: zahteva odločujočo moč v državi. Jasno pa se kaže, da vlada kanclerja von Papena. ki se smatra za predsedniški kabinet, to je za vlado, ki je postavljena izključno od državnega predsednika Hindcnhurga. kateremu je edino odgovorna, nikakor ne namerava Hitlerju odstopiti državnega kanclerstva, pa tudi nc vseh tistih mest v ministrstvu, ki bi jih narodni socialisti radi. Torej tudi s premočjo Hitlerjeve stranko v Nemčiji nc bo uič. Vlada odločno demantira vest, da bi se bila kdaj s Hitlerjem pogajala in mu kaj obljubljala. Vlada noče žrtvovati ne kanclerja von Papena, ne barona Gayla, ne ministra za zunanje zadeve Neuratha. Kvečjemu bi baron Gayl odstopil kot notranji minister, bi pa prevzel drug resor. Če bi pa državni predsednik Hindenburg, ki se vrne v sredo 10. t. m. s svojega posestva v Berlin, proti vsemu pričakovanju pristal na to, da Hitler prevzame državno kanclerstvo, pa bi moral Hitler priliti veliko vode v svojo vino ter bi slej ko prej imel t kabinetu največje zaupanje predsednika in odločujoči vpliv vojni minister von Sehleicher, ki je duša sedanje vlade, nc pa gospod Hitler. Nastal je torej za Hitlerjevo stranko položaj, v katerem sc mora odločiti ali za to, da se zadovolji s tolikimi mesti v Hidenburgovi vladi, kolikor ji pripada po njeni dejanski številčni moči v Nemčiji, ali pa, da ostane izven vlade, kar innugi hitlerjevci smatrajo <:a najbolj pametno, ker menijo, da bodo hitlerjevci v vladi samo kompromitirali strankina načela. So seveda tudi vročekrv-neži, ki menijo, da naj bi se diktatura Hitlerjeve stranke izsilila z revolucijo. Ta je pa seveda brez izgleda na uspeh, ker je v Nemčiji najmočnejši Sehleicher s svojim Rcichswehrom. Mnogi menijo, da je vlada von Papena teroristične akte hitlerjcv-cev po volitvah nalašč tolerirala zato, da lahko pri pogajanjih za vlado bolj trdo nastopi, ker ima za seboj veliko večino nemškega naroda, ki jc zaradi zločinstev Hitlerjevih ljudi skrajno ogorčen. Ako se vse to uresniči — in videti je, da sc bo stvar res tako razvijala — potem bo Hitler s svojo stranko vred od Schleicherja hudo izigran. Centrum za udeležbo narodnih socialistov v vladi, če se bo spoštovala ustava Centrum. kojega vrhovni cilj v sedauji politični borbi jc, da preneha teror in da se razmere ustalijo v duhu demokracije in na strogi ustavni podlagi, se oficielno še ni izjavil o svojem stališču pri sedanjih pogajanjih za novo vlado. Vendar pa so njegove glavne smernice v tem pogledu že dobro znane. Centrum si, kakor vse ostale stranke, ne želi novih volitev, ker bi položaja nič ne izpremenile. Nemčija potrebuje z ozirom na sedanji mednarodni politični položaj zelo močne vlade. Levičarska večina v parlamentu ni mogoča, ker bi se sicer morala centrum in socialna demokracija vezati s komunisti, kar je absolutno nemogoče. Zato smatra centrum za najboljši izhod, čc r,stane sedanja vlada predsednika Hindenburga, v to vlado sc pa morajo na vsak način pritegniti narodni socialisti, da pokažejo, ali so sposobni privzeti soodgovornost pri vodstvu države. O diktaturi Hitlerja pa absolutno ne more biti govora. Glede osebe von Papena je centrum desinteresiran. čeprav mu ta kancler ni simpatičen. Glavni pogoj za to, da bi ceutrum tako vlado s soudeležbo na-rodno-socialističnih ministrov toleriral, pa pove Bamberger Volksblattc, ki je glasilo voditelja bavarske ljudske stranke, prelata Leichta. Ta list pi- denarja ne bo porabil za odplačilo državnega dolga pri Narodni banki, ampak za tekoče državne potrebe, Strokovnjaki so cenili, da je imela država pri prvi partiji kovanega srebra dobička 200 milj. Din, pri drugi partiji pa je ceniti državni dobiček (razlika med proizvodnimi stroški in nominalno vrednostjo) na 250 milj. Din, skupno torej bo imela država dobička od kovanja srebrnega denarja 450 milj. Din ali skoro pol miljarde. V časih gospodarske krize jc težje apelirati na žrtve davkoplačevalcev kot v dobrih časih. Vendar so žrtve potrebne. Iskati pa je novih sredstev pri onih, ki najlažje plačajo. Najtežjo obdačbo prenese alkohol; videli smo pa tudi, da vkljub znižanju trošarin za vino konzum ni dovolj narastel. Zato je dana pot, ki vodi k izboljšanju državnih financ. Še ena stvar je, na katero moramo opozoriti: ludi luksus (v pravem pomenu besede, ne ono, kar je postalo življenjska potreba) se da še obdavčiti, | posebno v sedanji krizi. Kdor še sedaj zmore denar za zapravljanje, naj prispeva k državnim potrebam. P. šc: »Volja ljudstva zahteva čisto jasno, da mora narodno-socialistična stranka kot najmočnejša stranka parlamenta prevzeti del odgovornosti, ki ji pripada. Ljudstvo noče, da bi so Hitler polastil v Nemčiji vlade, ampak da prevzame soodgovornost v okvira ustave. Centrum uimu ne interesa ne želje, da bi t tako vlado stopil. Bo se pa napram taki ▼ladi vedel popolnoma stvarno (z drugimi besedami: jo bo toleriral), ako bo strogo stala na temelja ustavo. Nihče iz bavarske ljudske stranke in iz centra no brani Hitlerju, da prevzame soodgovornost, toda obe stranki ge bosta najodločneje protivili vsakemu morebitnemu poizkusu Hitlerja, da svoj odgovorni položaj izrabi sa kršenje ustave.« Pravilna rešitev položaja je odvisna od centrumu Podobno se je izrazil tudi znani centrumaški politik in bivši državni kancler dr. Wirth, ko je bil na Dunaju pri pogrebu pokojnega dr. Seipla. Wirth jo dejal, da je glavno sedaj v Nemčiji, da sc ohrani moč državnega predsednika. Centrum se zaveda, da jo usoda ustave in pravilen potek političnega iivljenja sedaj zopet odvisen od njega. To vedo tudi ostale stranke, to ve tudi vlada in državni predsednik Hindenburg. Od odločitve centruma bo vse odvisno. Na vprašanje, ali bo centrum vlado s Hitlerjem samo toleriral, ali pa jo bo tudi podpiral na ta način, da se z narodno-soci-alistično stranko sporazume in eventualno tudi sam s svojimi ministri stopi v vlado, je Wirth odgovoril, da se o tem ni še ničesar sklepalo in da sc o tem zaenkrat sploh ne da povedati ničesar pozitivnega. Zaenkrat se zdi, da jc velika večina centruma za to, da stranka ne vstopi v vlado, ampak da zavzema r parlamentu napram njej vsakokrat tisto stališče, ki odgovarja interesu države in strankinim načelom. Večini se zdi edino oportuno, da se tolc-rira iirecno prezidialna vlada, v kateri hi Hitler imel samo del njemu pripadajoče odgovornosti. Hitlerjevci kriči'o: Vse ali nič Večina narodno-socialistične stranke, ki sc zaveda, da se stranka že nagiba k zatonu in da sama iz lastnih moči ne more doseči, kar želi, je zaradi rezerviranega stališča vlade zelo ogorčena. >Mi nočemo,-c pravi glavno glasilo stranke »Angriff<, »nepolitične vlade, ampak zahtevamo, da se nam prepusti odločujoči vpliv v tej vladi in taka pozicija, kakršna ne gre nobeni drugi stranki. Če se nam ne bo ugodilo v tem smislu, da premoč v Nemčiji pripade nam, potem bomo napovedali vladi boj do konea.i Vlada grozi z brutalnimi sredstvi proti terorju Kancler von Papen, ki se je vrnil 8. t. m. v Berliu, je napovedal za torek, 9. I. m., sejo ministrskega sveta. Von Papen jo izjavil, da terorja nc bo več trpel in da ne bo izbiral sredstev, da ga potlači. Govori se, da se bo na današnjem ministrskem svetu sklenilo, da se uvedejo specialna sodišča zoper teroriste, ki bodo lahko izrekla tudi smrtno kazen. Von Papen jc celo rekel, da se bo poslužil, če treba, »brutaluih sredstev«-. Iz te izjave kanclerja sklepajo, da hoče vlada, ki je dozdaj terorizem več ali manj tolerirala, pokazati narodnim socialistom pest, da bi postali mehkejši. Pravijo, da Hindenburg absolutno odklanja Hitlerja kot državnega kanclerja in da jim tudi ne bo žrtvoval nc Papena. nc Gayla nc Neuratha, ampak da jim jc pripravljen dali tri, kvečjemu štiri resore. Stvar se bo odločila v par dneh. Odločilni raz- govori med državnim predsednikom Hindenbor-gom in voditeljem narodnih socialistov Hitlerjem se začno v sredo, 10. t. m. Hitlerjevci nadaljujejo z atentati Bratislava, 9. avgusta, tg. V majhni vasi Pip-per pri Giirlitzu so preteklo noč narodni socialist! brez besede ustrelili 51 letnega delavca, pristaša Reichshannerja Hofmanna, očeta štirih nepreskrbljenih otrok. V Hcichcnbnrhu v šleziji pa se je ponesrečil narodni socialist, ki jo vrgel ročno granato proti socialuo-deinokratičneinu uredniku, pa je granata eksplodirala prehitro in ubila njega samega, V industrijskih krajih gornje Šlezije jo bilo danes več napadov z ročnimi granatami. V Glei-witzu je bila poškodovana hiša nekega komunističnega občinskega svetnika, v Hindenburgu j« bila poškodovana neka židovska trgovina in urad mednarodne delavske pomoči, v Hirschbergu pa mestni društveni dom. V Stettinu je bila vržena bomba v založništvo sorial-demokratičnega lista »Volks-botec Razbite so bile vse šipe založništva in šipe na sosednjih hišah. To jc bil že drugi atentat na ta list Berlin, 9. avg. ž. >Berliner Tageblattt javlja iz Kolna, da je policija včeraj izvršila hišno preiskave pri nekaterih trgovcih z orožjem in zaplenila pri tem 000 revolverjev in nekoliko tisoč ostrih nabojev, katere količine orožja niso bile oblastvom javljene, kakor lo predpisuje zakon. Orožje je bilo vtihotapljeno iz Belgije. List trdi, da je bilo to orožje pripravljeno za narodno-socialisti.ne bojne organizacije. Uvedba izjemnih sodišč Berlin. 0. avgusta, tg. Danes opoldne se je sestal nemški državni kabinet, ki sc ves čas posvetuje o potrebnih zasilnih naredbah proti političnemu terorju. Ministrski svet ni zbran polno-številno. ker so vojni minister general Schleichor udeležuje pomorskih manevrov in bo dospel t Berlin šelo proti večeru. Kabinetu sta bila predložena načrta za 2 zasilni naredbi: glede uvedbe izjemnih sodišč in glede poostritve kazenskih določb. Izjemna sodišča bi so imela postaviti povsod v državi tam. kjer se terorski akti ponavljajo pogosteje. Organizacija teh izjemnih sodišč je mišljena tako, da bodo ta sodišča odločala v hitrem postopku brez preiskave in brez posvetovanja. Dovoljeno bo samo sredstvo revizije. Ta naredba o izjemnih sodiščih sc bo morda razglasila žc nocoj. Naredba n poostritvi kazenskih določb pa se Ihi izdala sele potem, ko se vrne državni predsednik iz Neudcrka. Ta naredba grozi s smrtno kaznijo zn teroristične akte, tudi če pri tem ni bilo smrtnih žrtev, dalje pri vstaji in velcizdaji. Smrtna kazen grozi tudi onim, ki pri zarotniskih zbiranjih nedovoljeno nosijo orožje. Med tem pa postopa polirija v vzhodni Prn-siji ostreje. Nenadno jc izvršila razne hišne preiskave in zaplenila strelno in drugo orožje, njih lastnike pa prijela. Nc samo iz vzhodno Prusije, temveč tudi iz Pomorjanskcga in Itranihora prihajajo vesti o zbiranju narodno-socialističnih napadalnih oddelkov. Berlinski policijski predsednik je zato odredil, da so v Berlinu v okolici vladnih poslopij policijski stražniki bili oboroženi s kara-binkanti. To odredbo pa so potem kmalu ukinili. Predsednik republike Hindenburg bo dospel v Berlin jutri zjutraj in takoj sprejel državnega kanclerja, ki mu bo poročal o svojih namerah glede izprememb v vladi in ga prosil za pooblastilo, da smo začeti pogajanja z osebnostmi, ki bi prišle pri tem v poštev. Manever Amerike z brisanjem dolgov Kaj tiči v ozadju Borahove akcije London. 9. avg. ž. V tukajšnjih političnih kro- gih zasledujejo z velikim zanimanjem akcijo senatorja Boraha za svetovno gospodarsko konferenco. Smatra se, da je ta njegova akcija spreten manever, da se. omogoči ameriški vladi prevzeti iniciativo za revizijo, oziroma likvidacijo vojnih dolgov, še pred nekaj tedni bi bila la akcija padla na zelo neugodna tla in bi bila izzvala vihar ogorčenja v ameriškem kongresu in v Javnosti. Ker pa je Bo-rah, bivši najgorečnejši nasprotnik revizije vojnih dolgov, poslal nenadoma zagovornik ne. samo revizije. ampak celo brisanja vojnih zahtev, bo sedaj ameriški kongres moral opustili svoje stališče v tem vprašanju, kar bo dalo vladi možnost rešiti vprašanje vojnih dolgov na način, kakor so bivši zavezniki v Evropi rešili vprašanje nemških reparacij. V New Portu zboruje pravkar ameriški odbor za mednarodno sodelovanje. V tem odboru dela več senatorjev, finančnih magnatov in znanih političnih in kulturnih delavcev. Senalor Borah, neumoren v svoji novi vlogi borilca za brisanje vojnih dolgov, je" izkoristil tudi lo priliko, da popularizira svojo tezo, naj vprašanje vojnih dolgov reši svetovna gospodarska konferenca in sicer lako da se to vprašanje, ki bi bilo po prejšnji volji aitir-: riške vlade izključeno, vendar stavi na dnevni red. I Senalor Borah jo poslal omenjenemu odboru za mednarodno sodelovanje brzojavko, v kateri poudarja, da sedaj niso več na mestu moratoriji, kateri ne prinašajo nobenih uspehov. Prav tako malo uspehov bi prinesla revizija mednarodnih obvez, izvršena na podlagi plačilne kapacitete posameznih držav. Prvi kakor drugi korak in vsaka tretja kombinacija, ki bi bazirala na tem, nc more oživeti mednarodne trgovine. Danes je treba edino resno misliti na splošno gospodarsko obnovo, kar se bo doseglo če se bo delalo po programu, ki bi se pečal z vsemi povojnimi problemi. Treba je torej rešiti istočasno vprašanje vojnih dolgov, reparacij in razorožitve in stabilizirali vrednost srebra za trgovino z vzhodom. Z drugimi besedami: Revizija ali brisanje vojnih dolgov je sam« del velikega programa splošne obnove, ki bo dal Združenim državam garancije, da bo dobila namesto vojnih zahtev, katerih se odreče, druga koristna nadomestila. Nov bolgarski poslanik v Belgradu Belgrad. 9. avgusta. 1. Iz krogov zunanjega ministrstva poročajo, da bo v najkrajšem saču imenovan nov bolgarski poslanik na našemi dvoru. Govorijo, da je bolgarska vlada prosila za agre-nienle. za dosedanjega bolgarskega poslanika v Bukarešto Ksenič-Ivanov, ki je oden najodličnejših , diplomatov sodobne Bolgarije Regulativne hranilnice V našem denarstvu igrajo odlično vlogo regulativne hranilnice, ki so tudi najstarejši denarni zavodi na našem ozemlju, če izvzamemo zasebne banke, ki pa še niso imele toliko značaja bank. Vseskozi do svetovne vojne se je poslovanje regu-lativnih hranilnic gibalo v mejah, ki so bile danes s skoro stoletno tradicijo. Dokler niso prišle zadruge, so bile regulativne hranilnice najvažnejša skupina denarstva. Z velikim razvojem zadružništva je sicer regulativnim hranilnicam bilo mnogo odvzeto, toda vkljub vsemu niso izgubile vodilnega položaja v mestnem kreditnem gospodarstvu. Tudi zlasti po vojni nastajajoče banke niso odvzele regulativnim hranilnicam njih važnih funkcij, ker je bil bančni kredit bolj špekulativnega značaja. Regulativne hranilnice same pa so se začele modernizirati in skušale tekmovati v inflacijskih letih po svetovni vojni z bankami, katerim so sledite tudi nekatere velike zadruge, ki so postajale vedno bolj banke, ne samo po činu svojega poslovanja, po veličini kapitalij, s katerimi so delale, ampak že celo po duhu, ki je bil odločen za njih poslovanje, odnosno so šle proč od pravil. Danes so zbrale zadruge največ narodnih ka-pitalov, katerim pa slede takoj regulativne hranilnice. Skoro eno miljardo in četrt Din so zbrale hranilnih vlog na knjižice in tekoče račune, slednje so uvedle šele po vojni. Zato je treba tudi paziti, kako regulativne hranilnice upravljajo ta naš denar, ki je plod težkega dela desettisočev našega mestnega in kmetskega prebivalstva. Zlasti je treba zahtevati od regulativnih hranilnic, di se zavedajo, kako veliko odgovornost nosijo pred vlagatelji, saj imajo privilegije, garancije, ki jih dvugi denarni zavodi nimajo in da jih zato go'ovo vrste vlagateljev favorizirajo. Zlasti je treba paziti na dobro vodstvo v našem denarstvu sedaj, ko preživljamo tako težke čase in se kaj lahko delajo neupravičene sodbe o naši denarni organizaciji. Kakor pri ostalih panogah gospodarstva je zahtevati čim večje kontrole javnosti nad poslovanjem denarnih zavodov. Najbolj je še izvedena kontrola pri naših zadrugah z neomejeno zavezo, kjer je zaradi načina poslovanja mogoča kontrola, katero izvršujejo tudi še zadružne zveze kot uradni revizijski organi. Pri bankah so odločilni upravni sveti in interesi delničarjev. Na drugi strani pa postaja zakonodaja za denarstvo vedno bolj odločilen faktor, ker je naravno dano stremljenje, da naj država soodločuje v gospodarstvu, zlasti tedaj, če gre za ureditev socialnih razmer, pri katerih ima naravno kapital svoje kapitalistične brezobzirne cilje: Cim večji dobiček. Pri regulativnih hranilnicah služijo čisti dobički predvsem za okrepitev rezervnih zakladov, kar je razumljivo. Sicer njih poslovna politika ni vodena po izključni želji do dobička, čeprav je to gotovo cilj vsakega pridobitnega podjetja, med katere spadajo tudi regulativne hranilnice. Odločilni so pa tudi drugi vplivi, katerih kvarnost je pokazala povojna praksa v poslovanju regulativnih hranilnic- To so bili predvsem politični vplivi, ki so šli včasih odločno predaleč. Javni denar, ki je bil zbran v regulativnih hranilnicah, gotovo ni šel za cilje, ki so jih včasih postavile uprave regulativnih hranilnic. Kdor upravlja javni denar, se mora zavedati svoje velike moralne in materialne odgovornosti. O moralni odgovornosti se da govoriti, toda brez sredstev za preprečenje in kazni moral na odgovornost kaj malo zaleže v današnjih časih, ko so moralna čuvstva v gospodarskem življenju zelo neznana količina. Zato bi bilo treba pri ureditvi poslovanja regulativnih hranilnic podati take zakonske smernice, ki bi določale tudi materialno odgovornost za voditelje denarnih zavodov. Kontrola nad poslovanjem regulativnih hranilnic bi morala biti vodena po gospodarskih načelih z ozirom na javne interese, katere pa je treba prav razumeti. Seveda nadzorstvena oblast ne sme iti tako daleč, da bi silila regulativne hranilnice v transakcije, ki so nasprotne duhu in besedilu pravil in regtilafiva. Nadzorstvene oblasti morajo skrbeti za izvrševanje predpisov, ne pa da navajajo zavode v transakcije, katerih dobičkanosnost je škodljiva ali pa celo protivna narodnim gospodarskim načelom. To povdarjamo za to, da se ne bi mogoče kdaj kaj takega pripetilo. Ta splošna razmotrivanja so nam prišla v pero zaradi vesti, da namerava Mestna hranilnica ljubljanska predložiti ljubljanskemu občinskemu svetu izpremembo pravil za svoje poslovanje. Ker je mestna hranilnica naša največja regulativna hranilnica in obenem eden največjih denarnih zavodov, ne samo v Ljubljani, ampak v vsej državi, bodo gotovo njena izpremenjena pravila merodajna tudi za druge regulativne hranilnice. Zato opozarjamo na potrebe, ki so se pokazale v poslovanju naših regulativnih hranilnic. Predvsem se je pokazala za neumestno praksa kupovanja delnic kreditnih in industrijskih podjetij. Nakup takih delnic ne odgovarja bistvu naložb regulativnih hranilnic. Poleg tega pa so imele nekatere regulativne hranilnice že slabe izkušnje s prevzemom delnic. Zato naj tu nadzorstvena oblast postopa rigorozno, izjeme naj ne bodo dovoljene. 1'redlogi, ki jih je naš list objavil specielno glede statutov mestne hranilnice ljubljanske, imajo namen izločiti vse škodljive vplive iz vodstva poslov in postaviti poslovanje na novo podlago. Zdi se nam pa potrebno povdariti, da je vprašanje regulativnih hranilnic sedaj zelo aktuelno. Dobre strani poslovnega načina so razvidne v dobrih gospodarskih časih, slabe pa prihajajo na dan v krizah. Sploh je koristno, če se določijo prava navodila za aktivne posle regulativnih hranilnic. Cim prejšnje ureditve čaka vprašanje naložb pri drugih denarnih zavodih. Tudi tu imajo regulativne hranilnice slabe izkušnje, ki so jih stale miljone iz rezervnih zakladov in dobičkov. Ne zadostuje samo običajno vodstvo poslov, biti je treba še oprez-nejši, ker gre za upravo javnega denarja. Tudi glede kreditiranja dolžnikov bo treba uvesti polagoma drugačno prakso. Vsak posojilodajalec bo moral vedeti, kako nevarno so veliki dolžniki, katerih breme postane preveliko in končno padejo v breme posojilodajalcu, ki mora še doplačevati, če hoče vzdržati podjetje in dobiti kaj posojila nazaj. Nismo načelno proti industrijskemu kreditu, toda zanj naj bodo banke, ne pa regulativne hranilnice. Končno še par besed o največjem dolžniku regulativnih hranilnic: njih garantih. To so predvsem mestne občine. V zadnjih časih sicer v podeljevanju komunalnega kredita predstavlja resnega konkurenta Državna hipotekama banka, vendar so reg. hranilnice še vedno važni kreditni viri za banovino in občino. V tem razmerju dolžnikov lo reg. hranilnic bi bilo treba postaviti natančne norme, ki bi preprečevale kakršnekoli slabe posledice zadolžitve samouprav pri reg. hranilnicah. Pogoji za odpis zemljiškega davim Belgrad. 9. avgusta. AA. V zadnjem času so se pojavile razne elementarne nesreče, kakor toča in rastlinske bolezni, ki prizadevajo posevkom veliko škodo. Glede na to se opozarjajo kmetje (davčni obvezanci), da lahko dobe za vso škodo, ki jo trpe od elementarne nesreče, po čl. 12 zak. o neposrednih davkih, odpis zemljiškega davka v razmerju s škodo, če je na žetvi več škode kakor četrtina. Pogoji za dosego odpisa zemljiškega davka zaradi elementarne nesreče so navedeni v uredbi o odpisu davka zaradi elementarne nesreče štev. 137.095 z dne 29. oktobra 1928. Po tej uredbi imajo davčni obvezanci pravico do odpisa davka zaradi elementarne nesreče tedaj, če irpe škodo: 1. od ognja, vode, toče, poljskih miši, kobilic, in kadar je škoda prizadejana bodisi samo nekatere parcele zemljišča ali pa cele kraje. 2. od mraza, viharjev, orkanov, velike suše, hroščev, rastlinskega raka, mrčesa in drugih za-jedavk ter vobče rastlinskih bolezni, toda' samo tedaj, če je škoda prizadejana ne samo posameznim parcelam, nego celemu kraju. Da ee davčnim obvezancem preceni škoda in odpiše zemljiški davek v razmerju s škodo, mora vsak davčni obvezanec predložiti posebno pismeno prijavo, in sicer v tistih občinah, kjer je katastra-cija že izvršena, pristojni katastrski upravi, v onih občinah, kjer še ni, pa pristojni davčni upravi. Prijava mora obsezati ime občine, število parcel, ki so trpele škodo, vrsto posevka, vrsto poškodovanega posevka, velikost škode, dan, kdaj se je škoda zgodila, in rodbinsko in krstno ime pri-javnika. Prijava ni podvržena nikald taksi. Ce je elementarno škodo napravil mraz, vihar, orkan, velika suša, hrošči, zajedavke in rastlinske bolezni, lahko pismeno prijavo predlože davčni obvezanci vsak zase, ali pa skupaj; lahko pa jo predloži tudi občinska oblast sama z navedbo gori-omenjenih podatkov. Ce ima davčni obvezanec zemljišča v več občinah, v katerih je doživel elementarno škodo, mora predložiti pismeno prijavo za vsako občino posebej. Rok za predložitev pismenih prijav je za škodo, ki jo poljedelec trpi od ognja, toče, poljskih miši, rastlinskih uši, kobilic, viharja, orkana, hroščev in zajedavk, največ 8 dni po opaženi škodi, za škodo od povodtiji 8 dni, računajoč od tistega dne, ko je bilo najvišje vodno stanje, za škodo od velike suše pa 15 dni pred začetkom žetve. V primerih, kjer je potrebna posebno velika obzirnost, se smejo prijave poslati in sprejemati tudi po poteku teh rokov, če so dostavljene v takem času, da se da še ugotoviti velikost škode. Velikost škode dožene na kraju nesreče komisija, ki ji predseduje uradnik katastrske odnosno davčne uprave, kadar pa se škoda zgodi med žetvijo ali tik pred njo, je pooblaščena občinska oblast, da škodo takoj prijavi pristojni katastrski odnosno davčni oblasti. Občinska oblast ima pra- tcmelj za odpis davkov, če iz kakršnega razloga državna komisija ne bi mogla pravočasno priti, da sama na licu mesta ugotovi velikost škode. Prijave, poslane sreskim načelstvom in vsem drugim oblastvom razen davčnim in katastrskim upravam, ne pridejo v poštev pri odpisu davka. se m Curih, 9. avg. tg. Profesor Piccard je moral svoj polet odgoditi, ker se je pokazalo, da razni aparati ne funkcionirajo brezhibno. vico, da takoj sama v navzočnosti dveh članov občinske uprave ugotovi z zapisnikom provizorno na licu mesta velikost škode, prizadejane vsaki parceli. V takih primerih bo tak zapisnik služil kot Schleicher proti Hitlerju Smrtna kazen za politične atentate - Podaljšanje polit, premirja Berlin, 9. avgusta, tg. Zvečer je bila objavljena zasilna liaredba, s katero se grozi za politična uasilstva z najhujšimi kaznimi. Za najresnejše primere je določena smrtna kazen. Vsak, kdor bi brez premisleka v strastnem političnem boju iz jeze ia sovraštva napadel svojega nasprotnika in ga ubil, ali pa ubil policijskega stražnika ali vojaka, se kaznuje s smrtjo. Tudi požigi sc kaznujejo s smrtjo, S težko ječo pa se bodo v bodoče kaznovala druga nasilstva, za kater so sedaj veljale le maj- hne kazni. Izjemna sodišča bodo poslovala po posebnem postopku. Sodbe bodo izvršene takoj ob razglasitvi. Vlada je izdala k temu komentar, ki pravi, da hi bila amnestija politične kazni v največjem na-sprotstvu z novo naredbo, ki hoče politična nasilstva pobijati brez usmiljenja. Dalje je vlada tudi odredila, da ostanejo predpisi državnega predsednika za notranji mir z dne 29. julija v veljavi tudi za čas o«l 12. do 31. avgusta. G. Rape o g. Barletu z Bukarešt, 9. avg. tg. Vlada Vajde Voevoda bo j jutri popoldne po sestavi parlamentarnih odmorov demisionirala, ker bo s tem končala svoj mandat kot volilna vlada. Kralj bo takoj potem začel razgovore za sestavo nove vlade. Zunanji minister bo Titulescu, kabinet pa bo sestavljen že v Četrtek. Pritisk na Bolivijo Newyork, 9. avg. tg. Odbor nevralnih držav, ki je pred kratkim poslal vladama Bolivije in Paragvaja noto, da ne bo priznal nobenih nasilnih sprememb na ozemlju Gran Chaco, je poslal novo noto Boliviji, da ustavi sovražnosti najpozneje do srede zjutraj. Odbor je dobil namreč poročilo paragvajske vlade, da so bolivijske čete zopet zavzele utrdbo Lopez, kar pa Bolivija zanika. Rusija se čedalje bolj zapira Varšava, 9. avgusta, tg. S poljsko-ru6ke meje se poroča, da sovjetske oblasti izpraznujejo mejni pas v širini 20 km. Tako zažigajo vsa poslopja, ki niso potrebna za mejne straže. S tem nameravajo preprečiti številne pobege čez mejo. Na Poljskem se smatra, da se ta nova odredba sovjetskih oblasti lahko tolmači s tem, da vlada sedaj v Rusiji glede notranje politiko posebno velika napetost, o čemer se čujejo najrazličnejše senzacionalne govorice. Vesti z olimpijade Los Angeles, 9. avgusta. AA. Včeraj sta se vršili vaterpolski tekmi med Nemčijo in Brazilijo in tekma v hokeju med Japonsko in USA. Nemčija jo zmagala nad Brazilijo 7:3, Japonska pa je premagala USA 9:2. Waterpolska tekma med Madžarsko in Japonsko se je končala z gladko zmago madžarskega moštva, ki je osemnajstkrat siroslo .japonsko mrežo. Pri plavanju na 100 metrov je zmagala zastopnica USA Ellen Madison, ki je že prej postavila deset rekordov v plavanju. Ellen Madison je prispela za samo 01 cm prej na cilj kakor zastopnica Ilolandije. i/fis Angeles, 9. avgusta, AA. Pri umetnem skakanju s trambulina je dosegel prvo mesto Američan Galitsiu s 1UJ točkami. Belgrad, 9. avgusta. 1. Narodna skupščina se je danes popoldne sestala k redni seji. Predno je prešla k dnevnemu redu, je poslušala poročilo ve-rifikacijskega odbora o ostavki dr. Šibenika in župnika Janka Barleta. Verifikacijski odbor je poročal, da sprejme ostavko omenjenih poslancev. K ostavki župnika Barleta se je javil poslanec dr. Stanko Rape, ki je imel sledeči govor: »Gospodje narodni poslanci! Čast mi je v imenu svojih kolegov senatorjev in narodnih poslancev iz dravske banovine izjaviti k. poročilu verifi-kacijskega odbora sledeče: Ker je nemogoče, da formalno odločujemo proti poročilu venifikacijske-ga odbora glede ostavke našega tovariša Barleta, izjavljamo, da hočemo glasovati za to, da se njegova ostavka sprejme, toda prosim, naj mi bo dovoljeno, da povem preje gospodom narodnim poslancem, kako je prišlo do te ostavke. Odkar je naš narod začel politično življenje, so vedno sodelovali, celo večkrat stali na čelu političnega življenja v Sloveniji katoliški duhovniki. Vso to dolgo dobo se nikoli ni pojavilo vprašanje, ali je to v skladu s svetim poklicem, ki ga vršijo duhovniki, ampak se je od strani cerkvenih oblasti gledalo samo na io, da politično delovanje kolikor mogoče podpirajo in akreditirajo med narodom. Dobro se še spominjam časov v stari Avstriji, ko je lahko katoliški duhovnik neovirano delal za črno-rumeno zastavo, pa tudi v osvobojeni domovini imamo nešteto primerov, da cerkvena oblast nikdar ni preprečevala svojim duhovnikom, udeleževati se političnega dela in tvoriti najodličnejši in najslavnejši del politične stranke. Šele sedaj, ko se je začelo čutiti, da bi lahko duhovniki pripadali strankam, ki niso samo verske in plemenske, ampak da obstojajo lahko tudi narodno orientirani duhovniki, ki to odkrito priznavajo, da želijo sodelovati z vsemi državljani, ki hočejo dobro državi in narodu in ki zaradi tega želijo stopili v vrste svojih prejšnjih političnih nasprotnikov, šele sedaj, gospodje narodni poslanci, se je naenkrat odprlo vprašanje, ali' more to cerkvena oblast odobrili ali ne. V času, ko so bile razpuščene politične stranke in ko se je ustvarila nacionalna fronta, je vstopilo v naše vrste tudi duhovništvo, med njimi kot najmočnejša osebnost naš tovariš Barle. Odkrito, iskreno in pošteno, kakor je vedno bil, je prosil pristojno cerkveno oblast, da mu dovoli kandidaturo za delo v parlamentu, in cerkvena oblast mu je to po daljšem oklevanju tudi dovolila. Ves srečen, da je prišlo do sporazuma, je nekoč vzkliknil: »Poglejte, bratje, mojo sivo glavo. Doslej sem služil Bogu in samo Bogu, toda sedaj na koncu svojega življenja sem začutil, da bi ne mogel v miru umreti, ne da bi dal svojemu narodu vse, kar mu lahko še dam. Svojo ljubezen, svoje znanje in svoje izkustvo, katero sem nabral v dolgi dobi svojega življenja, vse to moram sedaj prinesti v korist našega naroda, in ravno iz teh razlogov sodelujem danes z vsemi ljudmi, ki ljubijo svojega kralja in svojo državo.« Krasno je bilo njegovo navdušenje in krasna je bila njegova ljubezen za to našo zemljo, to ste lahko sami razbrali iz njegovih govorov za časa adresne debate in v poznejših razpravah v prostorih te narodne skupščine. Med tem ko je delal in širil ljubezen, so njegovi sovražniki z vsemi sredstvi skušali moralno rušiti. Njegova cerkev, kjer je bil župnik, je bila česlokral pokrita z letaki, v katerih so ga nazivali odpadnika katoliške Cerkve, izdajalca slovenskega naroda in njegove samostojnosti, janičarja itd. Toda on je vse to dobro vedel, je kljub temu pri-digoval ljubezen in slogo ter klical na borbo za državo in narod. Kot njegov tovariš sem večkrat prepotoval z njim njegov volivni okraj, spremljal sem ga na njegovih zborovanjih in bil sem priča njegovega pravičnega in požrtvovalnega dela. Prišlo je tudi do nesrečnega dogodka v Šenčurju, kjer je imel veliko politično zborovanje, ko so ga med njegovim govorom začeli napadati s kamenjem. Mesto da bi se bil ustrašil, je tedaj vzkliknil: »Bratje, prišel sem k vam, da pred vami položim račun o svojem delu kot vaš poslanec. Pripravljen sem, da to delo tudi nadaljujem, toda vi me sedaj poslušajte in šele, ko boste prišli do. prepričanja, da ne delam pravilno, potem me ubjjte.« Šel je na Golgato, čeprav je bil samo kratko dobo poslanec. Najhuje pa je čutil udarec od strani cerkvene oblasti, katera mu je kandidaturo sicer odo- brfa in ki se je na koncu koncev odločila, po» služiti se vseh sredstev, ki so ji na razpolago, da ga odstrani, čeprav bi imela dolžnost, da isto napravi v prvi vrsti z onimi, ki so namesto ljubezni sejali med narodom prepir in strankarstvo. Dočim so od Barleta zahtevali, da poda ostavko in da zapusti politično polje zato, ker je pridigoval ljubezen in delo za državo in kralja, niso v ničemer preprečevali one, ki so zastrupljevali razpoloženje med narodom in ki so vzklikali: »Živela republika!«, v katerih prisotnosti se je brez njihovega protesta lahko vzklikalo: »Dol s kraljem!« in »Dol Jugoslavija!«. Ko je vse to doživel, je prišel k meni in mi pokazal pismo cerkvene oblasti, ter me obvestil, da je sklenil podati ostavko na svoj mandat. Prosil sem ga, naj tega nikar ne napravi. Isto so storili tudi ostali moji tovariši, toda župnik Barle je ostal neomajno pri svojem sklepu. Gospodje narodni poslanci, naj mi bo dovoljeno, da javno tu pred pričami ugotovim, da je naš tovariš Barle podal ostavko radi tega, ker je cerkvena oblast proti njemu uporabljala sredstva, katerih ni nikdar uporabljala proti duhovnikom, pripadnikom in celo voditeljem političnih strank, ampak je to prvič napravila pri tovarišu Barletu, ki je hotel svoj narod pripeljati do soglasnosti, enodušnosti in ki je hotel pomagati državi v današnjih težkih časih. Sprejmemo, gospodje, sklep verifikacijskega odbora in njegovo ostavko, ker je sam tako hotel. Toda naj bo uverjen, da smo vsi njegovi kolegi revoltirani s postopanjem cerkvenih oblasti in da smo pripravljeni, da ga v njegovem nadaljnjem delu, ki ga ne bo prekinil v korist kralju in državi, podpiramo z vsemi svojimi silami.« Potem je narodna skupščina sprejela demisi-jo, po kateri je prišla na dnevni red razprava o zakonskem predlogu o kovanju novih 50dinarskih srebrnikov in o zakonskem predlogu o davku na poslovni promet. Po daljši debati je narodna skupščina oba predloga sprejela. Proti je glasovalo 17 poslancev. Senat je zboroval danes popoldne in postavil na dnevni red zakonski predlog o obmejnih četah. Pojasnila prodajalcem tobaka Belgrad, 9. avgusta. AA. Glede na neenotno tolmačenje besedila čl. 8 odstavka 2 zakona o drž. monopolih s strani nekaterih občin in na podlagi čl. 6—10 zakona o organizaciji finančne uprave je dal finančni minister to-le pojasnilo: Po čl. 8 odst. 2 zakona o drž. monopolih prodajalci tobaka na drobno ne plačajo samoupravne takse na maloprodajalske tablice, ki jih je izdala monopolska uprava. Zato občinska telesa nimajo pravice ne predpisati no pobirati občinsko takso na maloprodajalske tablice, ker ne gre te tablice tretirati kot označbe za tvrdke v zmislu določil trgovskega zakona — tem manj, ker so maloprodajalci oproščeni ne samo samoupravnih, nego tudi državnih taks 'na vse monopolske predmete, in so zato po omenjenih zakonskih določilih oproščeni tudi občinskih dajatev na te tablice. Čeprav te tablice res služijo kot neka označba tvrdke, se vendarle ne smejo obremeniti z nika-kimi državnimi davki. To pojasnilo pošlje finančni minister vsem kr. banskim upravam, ki bodo poskrbele, da se bodo občine po njem ravnale. Zelezn. nesreča na Moravskem Praga, 9. avgusta, tg. Na železniški progi Nove mesto—Vadovice na Moravskem sta trčila tovorni vlak in osebni vlak. Ena ženska je bila ubita, 4 potniki so bili hudo, 10 pa lahko ranjenih. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno in toplo. Zagrebška vremenska napoved: Pretežno jasno, oblačnost se veča, toplo in stalno vreme. ZAHVALA OB NENADOMESTLJIVI IZGUBI NAŠE LJUBLJENE ANE SE VSEM, KI SO NAM KAKORKOLI, BODISI PISMENO ALI USTNO, IZKAZALI SVOJE SOČUTJE, NAJISKRENEJŠE ZAHVALJUJEMO. POSEBNO PA SE MORAMO ZAHVALITI VSEM ONIM, KI SO NAŠO LJUBLJENO OBSULI Z OBILICO CVETJA IN VENCEV TER JI S TEM V OBILNI MERI IZPOLNILI NJENO ZADNJO ŽELJO, PRAV TAKO PA TUDI VSEM, KI SO JO SPREMILI NA NJENI ZADNJI POTI. ZLASTI SE ZAHVALJUJEMO č. G. DR P. ROMANU TOMINCU ZA IZREDNO SKRB, KI JO JE POSVETIL NAŠI ANI, DA JE VSA UDANA IN POTOLAŽENA MIRNO IN LAHKO ZAPUSTILA TO DOLINO SOLZ, DALJE G. DR. PRODANU, KI JE POLEG SVOJE VEŠČE ZDRAVNIŠKE POMOČI POKAZAL TUDI SVOJE TOPLO ČLOVEŠKO SRCE IN ŠE G. DR. ŠPORNU, KI GA JE V ZDRAVNIŠKIH DOLŽNOSTIH VESTNO IN NADVSE LJEBEZNIVO NADOMESTOVAL. NAŠA ISKRENA ZAHVALA TUDI GG. PEVCEM IN SPLOH VSEM, KI SO SE PRI TEJ PRILIKI KAKORKOLI SPOMNILI NAŠE BLAGOPOKOJNICE. — VSEM BOG POVRNI I LJUBLJANA, DNE 9. AVGUSTA 1932. RODBINA MESARJEVA vir jas. wri ^ »maa Smrt v Triglavovem skalovju Tragična smrt mlade Mariborčanke Mojstrana, 9, avgusta, I privezali za kline. Za ponesrečenko se je spustil Danes oh 6.15 se je na Malem Triglavu smrtno ponesrečila gdč.' Bogomila Smerke, uradnica iz mariborske splošne bolnišnice. Ponesrečenko so prenesli v kapelico na Kredarici. Jutri jo ekspedicija iz Kranjske gore prenese do Krme. Kako se jc zgodila nesreča. Ob pol 6 zjutraj je šla s Kredarice prva gruča turistov na Triglav. Tedaj je že prihajala za njimi tudi gdč. Bogomila Smerke, uradnica iz Maribora, stanujoča v Pobreški ulici 17, ki je prenočila v Staničevi koči. Bila je že ves teden v gorah. Bila je na Kopi, Špiku, Škrlatici, dan pred nesrečo pa na Rjavški. Spremljal jo je g. Boris Rupnik, profesor ua gimnaziji v Novem mestu. Oba sta bila člana SPD. Pod vrhom Malega Triglava je šla pred njima dvojica mladih nemških turistov. Gdč. je menda pripravljala pravkar fotografski aparat, ko je družba pred njo sprožila kamen, ki je gospodično zadel prav na čelo. Izgubila je ravnovesje, ni se mogla pravočasno prijeti, zdrknila je po ostri steni vsaj 50 m navzdol ter obležala v grapi nad snežišči pod Kredarico — nad potjo k Aleksandrovi koči. Bila je nezavestna, med padcem je dobila na ostrih pečinah poškodbe na glavi, kolenih in nogah, kri je škropila čeri, lasje so se ji v malih kosmih trgali med padanjem. Ker se je nesreča zgodila le dobre četrt ure nad kočo na Kredarici, so brž prinesli vrvi in jih njen spremljevalec ter neki zdravnik iz Nemčije, ki jc Kil slučajno tudi namenjen na Triglav, ter železniški uradnik Makovec iz Ljubljane. Prišel je tedaj s Triglava tudi kranjski vikar dr. Jož© P o -gačnik, ki je podelil nesrečnici pogojno sv. odvezo. Poskušali so z umetnim dihanjem — sopla je še —, med tem so prinesli krošnjo. Požrtvovalni g. Makovec jo je prenesel iz hude grape, potem je pa prišel znani močni nosač Jožef Jaki, doma iz Mojstrane, ki jo je nesel najprej na pot, potem po klinih navzdol, Zadaj so pomagali z vrvmi požrtvovalni turisti in oskrbnik Triglavskega doma g. Šest. Spodaj so jo naložili na nosila, šest ljudi jo je preneslo do Kredarice. Umetno dihanje ni pomagalo več — položili so jo v kapelico, ler ji dali rožni venec v roke. Čul je pri njej g. prof. Rupnik, ki je bil ves potrt. V Mojstrano je takoj odbrzel sel po reševalno ekspedicijo. Opoldne jc bilo pet mož že pod Peklom v Kotu, zadaj sta prihajala še dva, tudi g. Lah iz Mojstrane, ki je naravnost pritekel z nekih hribov za Dovjem, Jutri, dne 10. t. m. jo bodo prinesli čez Krmo v dolino, kjer bo čakal voz g. Laha s plahtami in nosili. O strašni nesreči so bili takoj obveščeni domači ponesrečene gospodične. Prav lako je bilo obveščeno tudi SPD. Zobna po teži .... ali je to mogoče? Proslava sv. Nepomuka Rogaška Slatina, 7. avgusta. V maju že smo se mimogrede spomnili 200 letnice, odkar so bili zajeti slatinski zdravilni vrelci, ter je bila po dunajskih enajsterih lekarnarjih Slatini pcklonjena in leto kasneje v zdravilišču postavljena spominska soha sv. Janeza Nepomuka velike umetniške vrednosti. Poleg malega doma, v kate- Spominski kip sv. Janeza Nepomuka v Rogaški Slatini. (Foto Pelikan). rem je ob svojem času prebival Slomšek kot slatinski gost, je ta svetniška soha najstarejši zgodovinski spomenik, ki stoji na Slatini. Umotvor je značilno in tipično zasnovan tako z ozirom na zgodovinski dogodek, ki ga predstavlja, kakor z ozirom na prostor, kamor jc kip postavljen. Sredi bogoslužnega dejanja ga je zgrabila so- vražna sila in s križem v rokah je vrgla svetega duhovnika z visokega dvora v globoko reko. Na valoviti bogoslužni obleki po slokem životu se pozna, da so valovi že zajeli m učenca. Oči so se zagledale v križ. ki so se ga roke v zadnjem trenutku krčevito oklenile. Na levi rami, roki ter nogi se vidi. da je nastopil smrtni boj. Glava z biretoni. ki se je dotlej šc dvigala iznad valov, se je pravkar sklonila pod vodo. Bogato nagubani 'baržunasti plašč z nuramno kapuco je z velikim zalivom zajel vodo in potapljajočo postavo nagnil nekoliko vznak. Usl-nice, ki so v svetem strahu stiskale usodepolni molk, so se v zadnjem vzdihu rahlo odprle. Vso podobo obseva izredno mil svetniški izraz: Kdor se v besedi ne pregreši, je popoln. Soha, ki je v obliki tako euotuo in izčrpno zasnovana, je tudi v prostoru z velikim premislekom postavljena. Ne pred kakšno poslopje ali celo pod kakšno streho, ne med zidovje, marveč med drevje, v ozko ravnino Zdraviliškega parka kakor v strugo reke, ki z neprestanim tokom teče skozi zdravilišče. In če drugo ne. pa nadomeščajo tej strugi valovanje sunitiili valov vse one valujoče množice gostov, ki žume ob sezoni po zdravilišču. Nepomuk ne j moti šumne okolice in glasna okolica ne moti Nepomuka. Prav je. njegov občudovalec nedavno zapisal o njem: »Vendar slovesno vidimo sled; s križem v desnici dvesto nam let: braniš pred križi Slatinski svet. Dvestoletno sled spominske sohe razberemo z napisa, ki je vklesan na visokem podstavku. ■sanCto Ioannl slatVa a CoLLeglo pharMaCevtlCo VlennensI strVCta.; Slovensko: -Svetemu Janezu po zboru avstrijskih dunajskih lekarnarjev postav- ! j jena soha.- Iz številih črk latinskega napisa dobimo letnico: 1732. Sveti Janez Nepoinuk je izza davnih let zaščitnik mineralnih zdravilnih vrelcev Rogaške Slatine. Ob njeni je hodilo že mnogo bolnih in spet ozdravljenih; veliko izmučenih in spet prenovljenih iz vseh krajev in stanov. Vsako leto se sezona slovesno otvori navadno okrog praznika sv. Janeza Nepomuka z daritvijo sv. maše. Kako bi se mogla dvestoletnica zaščitnika svečenika obhajati sloves-neje nego z daritvijo sv. maše, ki jo pred njegovim spominskim kipom opravi lavantinski nadpastlr, msgr dr. Andrej Kari in, ki je v zadnjih letih postal tako ljub gost v Rogaški Slatini! Slovesni zgodovinski spomin človekoljubne zdraviliške ustanove se najprimerneje izvrši ob navzočnosti najvišjih dveh zastopnikov, cerkve iu države, škofije in banovine, v kateri se nahaja Rogaška Slatina. Banovina, ki je lastnica zdravilišča, bo ta dan proslavila s slavnostno spominsko besedo. Tudi Rogaška Slatina je po vseh svojih gospodarskih in kulturnih činiteljih storila vse, da se kar najlepše obhaja pomembna dvestoletnica. To vse se bo po izbranem načrtu izvršilo deloma 14.. deloma 15. avgusta. Danes le opozarjamo vse nekdanje in sedanje, bližnje in daljne goste, domače in druge obiskovalce Rogaško Slatine na njeno spominsko slovesnost. Ali bi kupili pasto za zobe iz odprte posode? Gotovo ne! Vi dobro veste, da je pasta za zobe samo v tubah zavarovana proti nečistoči in bakterijam. Ravno taka je stvar z milnimi luskami. Odprte luske zelo lahko škodujejo Vašemu perilu in Vaši koži. Radi tega se ne prodaja Lux nikoli odprt. Higijenični ovoj Luxa Vam daje poroštvo: Lux je in ostane vedno čist. se ne prodaja nikoli odprt, temveč vedno samo v poznanem modrem ovoju IX K-32 za pMnje volne in svile Ključavničar - dolarski milijonar Subotica, 9. avgusta. V Subotici se že nekaj dni mudi madjarski izseljenec, ki se je pred 32 leti kot reven ključavničarski pomočnik izselil v Ameriko, kjer je s časom tako napredoval, da ima danes v Los Angelesu velike lovarne in milijonsko premoženje v dolarjih. Piše se Lajoš Katona in je bil pred 58 leti rojen v Subotici. Ko se je izselil v Ameriko, je doma pustil dve mladi sestri v velikem pomanjkanju. Ni imel niti toliko denarja, da bi se bil v Reko peljal z vlakom, ampak je moral iti peš. V Ameriki pa je našel srečo ui danes je dolarski milijonar. Je ože-njen. Njegov sin je inženjer in sedaj vodi očetove tovarne. Dolga leta so minila, ko se Lajoš Katona ni brigal za svoj domači kraj in ne za svoje sorodstvo. Ko pa je prišel v leta, se je začel večkrat spominjati svojih sestra in mislil, bogve kako se godi njima dvema, med tem ko je on z vsem preskrbljen in bogat. Končno ga je prevzelo tako hrepenenje, zopet videti svoji sestri, svoje prijatelje, znance in sorodnike ter svoj rojstni kraj Subotico, da se je odločil in odšel s svojo ženo na pot. V Subotici, kamor je prispel v nedeljo, se je nastanil v hotelu »Park«. Takoj je začel povpraševati po svojih sestrah, pa nihče jih ni več poznal. Povpraševal je po svojih znancih, pa tudi teh ni bilo mogoče najti: ali so pomrli ali so se izselili. Končno se je čutil tako osamljenega, da je skoraj začel jokati. Nazadnje se je spomnil, da je od ene svojih sestra še leta 1002, torej kmalu potem, ko je odšel v Ameriko, dobil pismo, da se je poročila z nekim tesarjem. Takoj je hitel v matični urad in vprašal, kateri tesar se je leta 1002 poročil z nevesto, ki se je pisala Katona. Kmalu so ugotovili, da je bil to Koloman Čeke, ki ima malo hišico in delavnico zunaj ua kmetih. Lajoš Katona je takoj sedel v avto in se odpeljal k Čeki. Pred hišo je stal zanemarjen mož. Tega je Lajoš vprašal, kje bi dobil gospoda Čeko. Ta pa mu je odgovoril, da je to on. »Jaz sem Katona iz Amerike. Iščem svojo sestro Nežo, vašo ženo.c Čeke ga je nekaj časa gledal, potem pa je tiho ogovoril: »Moja žena je umrla že pred šestimi leti.c Medtem se je bil Ceke v drugič oženil. Tu Katona ni imel ničesar več iskati. Pač pa nm je Ceke povedal, da druga sestra še živi v Subotici in je poročena z nekim Rižanijo. Preden se je Katona poslovil od svojega bivšega svaka, mu je porinil šop dolarskih bankovcev. Pri slovesu sta se celo poljubila. Ganljivo je bilo snidenje med bratom in sestro po dolgih 32 letih. Sestra je mislila, da je brat že davno mrtev, ko ni bilo od njega nobenega sporočila. Sedaj ga pa vidi živega, zdravega in bogatega. Ubogi sestri Lizi, ki živi s svojo družino v precejšnjem pomanjkanju, so napočili lepši časi, da bo lahko kupila svojo hišo in svoje poseslvo. Ciganka Kaša je čaraim na Jesenicah Zagreb - mesto jetike Zagreb, P. avgusta. Kakor poročajo zagrebški dnevniki, je jetika v Zagrebu tako razširjena, da žo skozi desetletja v Zagrebu vsaki četrti človek, ki umrje, umrje za je-tiko. Zagrebški listi poudarjajo, da je to razmerje strašno, če pomislimo, da je po drugih mestih razmerje čisto drugačno. Drugod pride en mrlič, ki je umrl za jetiko, na 10 do 12 mrličev, kateri so umrli za drugimi boleznimi. V Zagrebu imajo društvo za pobijanje jetike fn protMuberkulozni dispanzer. Ti dve ustanovi sta se odločiti, zgraditi k zagrebški bolnišnici poseben oddelek, ki bo namenjen samo za jetičnike in v katerom bi bilo 110 postelj, med tem ko je v dosedanjem tuberkuloznem oddelku zagrebške bolnišnice za jetičnike le 60 postelj. Ta oddelek je zato tako prenapolnjen, da morajo hudo bolne jetičnike pošiljati domov, da potem donm okužijo še tiste Primorska nova maša v Slovenski Krajini Dolnja Lendava, 8. avgusta. Včeraj je Imel tukaj v Benici svojo prvo daritev g. Franc Podgornik. Benica je nova vas — naseljenci 60 tu sami primorski kolonisti. Maša je bila na prostem. G. novomašniku so asistirali gg. dekan Jerič, sošolec novomašnika Uranjek in domači kaplan. Med pridigo, ki jo je imel g. dr. Knavs, se je marsikatero oko orosilo. Novomašnik je begunec, bivši učenec sedanjega svojega pridigarja. Ko je pridigar omenil svetogorsko Marijo pri Gorici. Kalvarijo, po kateri so šli primorski bcgunci, njihovo životarjenje po vojni — tudi novo-mašnikovo — so ljudje-Primorci začeli jokati. Pridigar se je spomnil tudi bratov, ki na lastni grudi trpijo kruto preganjanje. Naprosil jo novomašnika, naj se vseh teh spomni pri svoji prvi daritvi. Ne zgodi se menda tako kmalu, da bi imel novomašnik dva pridigarja. A tukaj se je zgodilo. Ker jo v naši far i večina Madjarov, je po slovenski pridigi svojce, ki so doslej bili zdravi. Zato je prizadevanje omenjenih dveh ustanov za novi paviljonček bilo treba le pozdraviti. Ta paviljonček je sedaj dograjen. Treba bi ga bilo le še opremiti. Obema ustanovoma pa je sedaj zmanjkalo denarja. Obrnili sta se na vse mogoče zavode in tudi na mestno občino, da bi prispevali za ureditev tega paviljončka za jetičnike. To prizadevanje je bilo brezuspešno. Zato so izdali oklic na premožne meščane, naj s prostovoljnimi prispevki pomagajo opremiti paviljon za jetičnike. Odziv na ta oklic pa je bil tako malenkosten, da ne bo z nabranim denarjem mogoče nič opraviti. Vsi bogati Zagrebčani skupaj so zbrali za to humanitarno in socialno napravo le beraški znesek 6000 Din. Paviljonček, kakor se zdi, bo ostal torej nedovršen, jetika pa bo še naprej nemoteno lahko uničevala življenja siromašnih zagrebških slojev. povzel besedo domači g. dekan in v madjarščim imel kratek nagovor za Madjare, ki so se v veli- : kem številu zbrali novi maši. Nekaj posebnega , je bilo tudi, da se jo vsa občina pripravila na novo mašo z duhovnimi vajami, ki sta jih vodila gg. dr. Knavs in Flis iz Celja. V nedeljo je bil sklep du- i hovnih vaj. Primorci so imeli to nedeljo za nekak narodni praznik, zato so tudi od daleč prihiteli, da pozdravijo novomašnika-sotrpina. Požar pri Cerknici Cerknica, 8. avgusta. Dne 7. avgusta je iz neznanega vzroka začelo goreti pri posestniku Antonu Obreza v Podskraj-niku 1. Bilo jo ob 11, ko so ljudje, šli od maše. Ilitro so priskočili na pomoč, prihiteli so tudi ognje-gasci iz Cerknice in Dolenjevnsi z motorkama^. Po kratkem času so ogenj pogasili, tako da jc uničeno samo ostrešje; drugo so rešili. Nsrciajie ,Siwvenca* < Ljubljana, 9. avgusta. O sleparskih trikih in čarovnijah ciganke Katc, ki so se danes obravnavali pred malim kazenskim senatom pod predsedstvom s. o. s. dr. E. Kobeta, obširneje poročamo v svarilo našim ženam in dobrosrčnim materam, ki še vedno postajajo žrtev premetenih cigank, iskajočih okrog po vaseh botra in botrico za novorojenčka-cigaučka. Ciganka Kata Nikolička, doma iz Bistre pri Varaždinu, je 66 letna starka, za ta leta še prav gibčna in urna. Na prvi pogled napravlja vtis prav poštene, solidne in dobrosrčne ženice. Čedno, prav po kmečko je napravljena. Državni tožilec je proti tej starki-ciganki naperil težko obtožbo. Obtožil jo je razbojništva po členu 236 kaz. zakona. Za tak zločin so paragrafi zelo strogi in je večletna robija neizbežna. Kata pa je še k sreči prebrodila vse nevarnosti. Državni tožilec je Kati očital, da je s hipnotiziranjem in čarovnijami Marijo P. tako premamila, da je brez vsakega odpora njej izročila moško in žensko obleko, nekaj perila, zlatnine in gotovine, skupaj v vrednosti okoli 1500 Din. Kako je ciganka coprata Med splošno pozornostjo je vstopila cigankina žrtev, priča Marija P. Je lo mlada, nekoliko boleh-na žena. V najmanjše podrobnosti se je znala spominjati, kaj je vse cigapka delala 30. junija v njeni hiši. Bili sta sami. Prejšnji dan na sv. Petra in Pavla jo je na sejmu srečala. Kupila je nekaj črešenj. Ciganka jo je vprašala, po čem so. Odvrnila ji je. da po 8 Din. Dejala ji je nato: »To je zelo drago! Pri nas v Bosni so po 3 Dinlc »Mi nismo v Bosni,« sem ji odvrnila. Šli so skupaj in nato je ciganka prosila, če bi šla žena in mož za botra novorojenčku. Slabi časi so. Je kriza,k je odvrnil mož. Ciganka pa odvrnila: ;>Nič ne bo treba plačali. Smo bogati. Samo eno svečo in 1 meter platna kupiteI< ... Ciganka je nato doma plačala še za tri steklenice piva... Pravila je: »Moja snaha ni rodila 9 let. Zato bo velika slavnosti — Priča je nadaljevala: Mož jc odšel. Ciganka mi je rekla: ,Zdi se mi, da ste bolni!' ,Na pljučih!' •Jaz sem bila v turškem haremu. Vem za zdravila. Lahko vas ozdravim. Zdravila bi ljudi, pa nočem, ker smo bogati.' In nato je začela ciganka: ,Ne smete nobenemu povedati. Vsak dan boste boljši. Ce imate sveže jajce, mi ga jutri pripravite. Eno kokoš tudi.'-: Priča je nato v vseli podrobnostih opisala še druge inanjvažno okolnosti .kako jo je prelentava-la ciganka. Kupila je kokoš, kupila je pleničke za cigankinega otroka in kapico. Drugo jutro je bila ciganka pri njej že okoli 8. Naročila je žganja. Njej ga j« najprej nalila kozarček. »Dapravila sem eden ali dva požirka iz kozarčka. In ue vem, ali sem pila kavo, ali vino, ali mleko. Bila sem takoj vsa zmešana. Takoj me je streslo. Obšla me je slnbosl. Bila sem neobičajno bleda, kakor mi je pozneje povedala soseda.« »Nato mi je rekla, naj ji prinesem sveže jajce. I ogledala ga je in govorila: .Ena ženska je umrla za jetiko. Njeno oko tebe, kumica, zasleduje Prinest krožnik.' Nato je čarala, jajce razlila ln govorila: ,Oko te ženske te zasleduje. Dokler se njenega pogleda ne boš znebila, toliko časa boš trpela na bolezni.'« 1 Priča je nato opisala ves hokuspokus z jajcem. Pravi da je -res videla človeško oko . ki je' potem izginilo. Oko je ciganka potem dala v blagoslovljeno vodo. Zlila je oko zopet nazaj na krožnik pokrila ga s prlom in pomagala sem pri potegnili. Očesa nt bilo več. Nato je rekla, da bom kmalu ozdravela.« p ,,Sli.Sne čarovnije je delala ciganka s kokošjo. f. "'° J® ,bl!° ^r groza. Kokoši je ciganka govorila: Pokaži, kako bi Irjiela kumica, če jo ne bi ozdravila.« Kokoš je nagnila glavo, močno zazijala, kakor da lovi sapo. in poginila... Bruhnila je četo krt ... :>Jaz sem od groze bulila oči . . Perje je letelo na vse strani. Kokoš se je stea-iiiln z nogami in peruti... Jaz sem še danes prepričana, da je kokoš res poginila! Nato mi je ciganka reklr.: .Hvala Bogu, sedaj si rešena!'« Priča je nato drastično opisovala, kako je ciganka izvabljala od nje razno obleko, perilo in drugo. Vse sta povezali v sveženj. Na ta sveženj pa naj b, se priča po noči vlegla. O polnoči naj bi morala nesti kokos na pokopališče Predsednik: »Kam je izginila kokoš?« snedHI reS,gnirano: >«°koš so vzeli cigani in jo V nadaljnji svoji izpovedbi je priča opisala, kako so pozneje orožniki prijeli cigane, med njimi tudi st a rko-ca rovu tco. Na orožniški postaji je pozneje dobila vse stvari nazaj. Državni tožilec d,r. II. Lučovnik je zahteval strogo obsodbo ciganke zaradi razbojništva. branilec dr. Tekavčič pa je plediral za obsodbo zgolj zaradi navadne tatvine. Ciganka Kata je bila obsojena Je zaradi prestopka tatvine na (i mesecev strogep« zapora. Ob- tezilno je bilo: cigankina zvijačnost in čarovnije. Cerkniško jezero usiha Cerknica, 8. avgusta. Cerkniško jezero je že delno usahnilo. Dosedaj je usahnil Vodonos, Retje in Rešeto. Rib jo zelo malo, jih šo ie so zeio majhne. Ribolov jo kajpada dovoljen samo takim, ki imajo ribolovno karto. Ljubljana Kaj bo dane s ? Kino Kodeljevo igra ob pol 9 na prostem film »Marijana«. Nočno slučbo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bohinec ded., Rimska c. 25 in dr. Stanko IjCmet, Dunajska c. 41. Znižali smo cene vsem oblačilom Oglejte si zalogo! D. MAČEK, Ljubljana. Aleksandrova 12 0 Osma obletnica t Mihe Moškerca. Ob osmi obletnici smrti g. Mihe Moškerca bo v četrtek ob pol 7 sveta maša pri očetih frančiškanih. Delavstvo, pridi in moli za svojega organizatorja in kli-carja boljše prihodnosti! 0 Trgovine bodo v ponedeljek 15. t. m. na praznik Marijinega Vnebovzetja ves dan zaprte. — Združenje trgovcev Ljubljana. 0 Prvi obrisi otročjega igrišča nastajajo v Tivoliju. Za železnico, med nekdanjim kinom Tivoli in Lattermanovim drevoredom kakih deset delavcev mestne vrtnarije ter nekoliko voznikov koplje ter prevaža travnate ruSe in prst na kupe. Ves trikot, kjer so nekdaj imeli svoj prostor razni cirkusi, menažerije, vrtiljaki in podobna roba, je zasajen z malimi količki, ki radovednežu pojasnjujejo bodoče gredice, zelene nasade in steze. To bo pravi otročji raj, določen samo za otroke. Otroci bodo gotovo veseli prijetne pridobitve, Tivolski park sam pa bo z ureditvijo tega prostora zopet bližje svoji končni dograditvi. © Gajevo ulico bodo uredili. Sedanja ozka Gajeva ulica bo morda še letos postala lepa široka ulica. Šele tedaj bodo vse stavbe, ki so zadnja leta nastale v njej, prišle prav do svojega izraza. Poročali smo že, da so te dni pričeli odvažati iz Gajeve ulice tam nakupičene kupe granitnih kock. Tako bodo ulico popolnoma spraznili ter jo potem zregulirali. Kakor smo zvedeli, bodo najbrž že letos pričeli graditi ob Gajevi ulici novo palačo Trboveljske premogokopne družbe. © Dar za slepe. Tenorist kr. opere g. Leopold Kovač je zapel v veseli družbi dve pesmi, za kar se mu je hvaležno omizje zahvalilo s tem, da je zbralo za najbednejše, slepe 133 Din. Iskreno se zahvaljujemo priljubljenemu pevcu! — Društvo slepili. © Mesto venca na grob pokojnega ravnatelja g. Delacorde Ivana, so darovali komisar in urad-ništvo Trgovskega bolniškega in podpornega dru-štve, znesek 2b'0 Din v dar Osrednji protituberku-luzni ligi. 0 Prulski most je za vozni promet že nekaj dni zaprt. Zadnjič bi se bila na mostu skoraj zgodila večja nesreča, ko se je nekemu konju pod kopiti vdrla mostnica, katerih je na mostu že precej preperelih. Zato so zdaj most zagradili, da je začasno odprt le pešcem. Z mosta so pobrali že vse mostniee, ki jih bodo morali vse izmenjati. Najbolje bi seveda bilo, ko bi cel leseni most podrli ter tam zgradili dostojen železobetonski most, kakor so jih zgradili lansko leto že toliko po vsem mestu. Eden ali drugi izmed njili je bil seveda veliko manj potreben, kakor je v resnici potreben na Prulah. 0 Prenagljen alarm. Po ljubljanskih ulicah je včeraj okoli 4 popoldne odhitel gasilski orodni avto v Metelkovo ulico. Res so bili poklicni gasilci alarmirani, češ, da gori v Metelkovi ulici, vendar pa je bil ta alarm prezgoden. Vnel se je namreč samo sod katrana v Šiškovi industriji v Metelkovi ulici, vendar pa so domači sami pogasili ta ogenj. Gasilce pa je eden sosedov v prvem strahu poklical po nepotrebnem. © Jeza škoduje. Blizu ribnika v Zgornji Šiški je zaspal po popivanju neki 201etni mladenič. Paglavci so ga opazili in so si zmislili z njim prav pobalinsko šalo. Polili so ga namreč z vodo, tako da se je pijani mladenič naenkrat neprostovoljno zbudil ter se raztogotil. Paglavci pa so bili med tem že za plotom. Togotni mladenič je napol v snu izvlekel nož in z njim mahal okoli tako dolgo in grozil nevidnim sovražnikom, da si je sam sebi porezal desno roko. Ljudje so ga videli, kako je krvavel ter so poklicali policijo. Stražnik je še vedno togotnega mladeniča spravil na stražnico, kjer so ga obvezali, nato pa odpravili domov, ker njegove rane niso bile nevarne. 0 Sitnost stražnika z razgrajačem, V neki gostilni so imeli predsinočnjim veliko sitnost z nekim gostom, ki je naenkrat pričel metati ob tla steklenice in razbijati po mizah. Poklicali so stražnika, ki je razsajata odvedel proti policiji. Po poti pa je možakar delal stražniku velike sitnosti. Zmerjal ga je na vse mogoče viže, se mu hotel iztrgati in se celo tepsti ž njim. Stražnik je moža pomiril s pendrekom. Ko se je mož zjutraj strez- nil, je zelo obžaloval svoje početje, vendar pa bo moral pred sodišče, ker je stražniku grozil, da ga bo »kar z nožem«. 0 Sumljivi Dalmatine!. V Trnovem so bili predsnočnjim aretirani 4 dalmatinski delavci, ki so se predvčerajšnjim vrnili iz Avstrije v našo državo. Bili so lepo oblečeni in obuti. Vendar pa je detektiv, ki je slučajno poslušal njihov razgovor, spoznal, da je njihova obleka in obutev bila najbrže kje ukradena. Dalmatinci sicer zatrjujejo svojo nedolžnost, toda ne morejo povedati, kje so dobili svoje lepe obleke in nove čevlje. Pri njih niso našli niti počenega groša, iz česar policija sklepa, da so tudi novo obleko in obutev kje ukradli. Kje, to je nepojasnjeno. Ne potrebujem reklame, delo govori! PRALNICA, LIKALN1CA IN ČISTILNICA OBLEK Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN) © Iz policijske torbe. Na policiji sta bili včeraj prijavljeni 2 poneverbi oziroma goljufiji, za kateri pa bo najbrž odločevalo civilno sodišče. Prijavljenih ie bilo tudi nekaj malih tatvin. Služkinji Frančiški Saje v Inkretovi gostilni v Karu-novi ulici 10 je nekdo ukradel iz nezaklenjene omare okoli 500 Din gotovine. Policija je prijela čez noč tudi tri sumljivce, ki jih dolže raznih tatvin, vendar pa zadeve še niso pojasnjene, ker manjkajo priče in dokazi. © Grda kolesarska razvada. Navada, ki jo je treba v Ljubljani vsekakor odpraviti, je, da se kolesarji po dolu v večjih ljubljanskih poslopjih in delavnicah ob opoldanskem odmoru in zvečer pripeljejo z dvorišča ali z veže naravnost čez hodnik na cesto. Pešcev pa je prav ob teh urah največ na hodnikih. Mesto, da bi se kolesarji umikali pešcem, se morajo pešci še na hodnikih umikati kolesarjem, pri tem pa so pešci tudi še v nevarnosti, du jih kdo ne podre. © Slaba znamenja slabih dni. Na mes nem magistratu je sedaj nabit razglas, ki vsebuje 248 imen raznih davčnih zavezancev, katerim je mejila davkarija zarubila najrazličnejše predmete, ker niso plačali davkov. Dražbe zarubljenili predinelov se bodo vršile ta mesec na stanovanju davčnih zavezancev. — Okoliška davkarija pa je pripeljala v Ljubljano mnogo najrazličnejših prednikov, ki jih je zarubila pri 24 davčnih zavezancih v Borovnici, ker tudi niso plačali davkov. Javorje nad Lilijo Kdor ne pozna idilično ležečega Javorja, naj pohiti to nedeljo tja. Podjetni in na svoj upravičeno ponosni Javorčani z g. Rudolfom Berčonom na čelu, so ustanovili na svojem občnem zboru dne 7. t. m. Prostovoljno gasilno društvo Javorje, ki bo imelo na Veliki Šmaren, dne 15. t. m. prvo javno prireditev z veselico na gostilniškem vrtu daleč naokrog znane, srčno dobre in res zelo uslužne Pep-ce. Čisti dohodek je namenjen za nabavo potrebnega gasilnega orodja in ročne brizgalne. Razume se, da je v dobavnih načrtih tudi motorna brizgalna, za katero sedaj žal še ni nobenih sredstev. Javorje je postalo v zadnjih desetih letih eden najbolj priljubljenih celodnevnih izletov. Pot te pelje iz Litije čez Šmartno mimo romantično ležečega Bogenšperka, prideš pa lahko tudi z dolenjske strani to je iz Radohove vasi skozi Pusti Javor. Obe poti sta zelo lepi. Videl boš na obeli marsikaj zanimivega, kar te bo vedno zopet vleklo na res simpatično zdravo in okoli 600 m visoko Javorje, ki jo vodi priljubljeni in zelo gostoljubni č. g. žup-ni upravitelj Javornik in nje podružnico Sv. Rok. ki je oddaljena pol ure od Javorja in ti nudi krasen razgled, ki ga ne boš pozabil zlepa. Pt SI? Zanimivo čebelarsko predavanje je priredila ptujska podružnica čebelarskega društva preteklo nedeljo. Predaval je član čebelarske zveze v Ljubljani, župnik Peternel iz Bukovega žlaka pri Celju o nalezljivih čebelnih boleznih, jesenski paši ter novem načinu prezimljenja čebel v medišču in plo-dišču A. Z. panjev. Tekom debate je podal še mnog odragocenih navodil zlasti za čebelarje-začet-nike. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano. Znižanje cen mesti. Mestni magistrat razglaša, da je določil aprovizacijski odbor za mesto Ptuj na svoji seji sledeče cene za meso, ki stopajo takoj v veljavo: Goveje meso I. vrste: zadnji del 8 Din, prednji del 7 Din; II. vrste: zadnji del 6, prednji del 5 Din; teletina s priklado 7 Din, brez priklade 9 Din; zrezek 16 Dim za kg. V slučaju prekoračenja navedenih cen se bo postopalo v smislu zakona o pobijanju draginje. Prebivalstvo se poziva, da prijavi vsako prekoračenje cen policijskim organom. Maribor □ Koncert Maria Šimenca. Znani operni pevec Šimenc priredi v okviru Mariborskega tedna koncert, ki se bo vršil na prostem na Trgu svobode, ali v slučaju slabega vremena v unionski dvorani. Datum koncerta se bo še določil. □ Tudi dravske čolničke kradejo. Krojaškemu pomočniku Ivanu Jeremiču so ukradli na Dravi sandolino, katero je imel prikljenjeno na verigo pod Koroško cesto. □ Predprodaja vstopnic za Prodano nevesto se vrši v pisarni Mariborskega tedna, Gosposka 36 ter v trgovinah Brišnik in Ilofer- Cene so sledeče; Sedeži po 40, 30, 25, 20 in 15 Din, stojišča po 10 in 6 Din. Vsi, ki so sedeže rezervirali, naj jih dvignejo sedaj, ker pri velikem povpraševanju ni mogoče istih dalje rezervirati. Okoličanske skupine, ki so prijavile obisk za Prodano nevesto, naj si istotako nabavijo vstopnice potom odposlancev, ker se v soboto radi velikega obiska (Trgovsko zborovanje, kongresa gostilničarjev in magistralnih uslužbencev) ne bo moglo več pridržati napovedano število vstpnic. Zadnji termin za dvig vstopnic je četrtek. □ Prijavite še več stanovanj. Radi preložitve trgovskega zborovanja je pričakovati od 12. do 155. avgusta večjo zahtevo po prenočiščih. Pisarna mariborskega tedna prosi, da se ji prijavi še več zasebnih prenočišč. □ Nove poravnave. A4ariborsko okrožno sodišče je odobrilo uvedbo poravnalnega postopanja pri sledečih tvrdkah: Ivan Veselič, vinogradnik in trgovec v Ormožu. Nudi 40% kvoto. — Marko Rosenberg, trgovina z mešanim blagom v Ljutomeru, lastnik Milan Sessler, trgovec Ljutomer. Nudi 40%. — Franc Podlipnik, trgovina in izvoz lesa, eksport deželnih pridelkov in sadja, Tezno pri Mariboru. Nudi upnikom 100% njihovih terjatev. Terjatve je prijaviti v vseh slučajih do 17. septembra, poravnalni naroki pa se vrše dne 22. septembra pri okrajnih sodiščih v Ormožu, Ljutomeru in Mariboru. □ Novo podjetje tvrdke Franz. Mariborski pa-romlin in tovarna testenin Franz je prevzela v Novem Sadu tamošnje podjetje za izdelovanje testenin »Danubius«. Iz nove tovarne bo mariborska tvrdka zalagala s svojimi proizvodi južne dele naše države. □ Nevarna bodeča žica. Na serpentinastem ovinku peš poti v kopališče na otok je prišlo včeraj že do druge nesreče. Ovinek je zagrajen z bodečo žico, v katero se je zaletela 8 letna Nadica llorva-tova, ko je šla v kopališče. Razdrapala si je pri tem na žici roko v ramenu tako. da so jo morali zapeljati z rešilnim avtom v bolnišnico. H Dva kaznjcnca v svobodo. V preteklih dneh sg bili kaznjenci zaposleni pri gradnji sokolskega letnega telovadišča v magdalenskem predmestju. Ker je bila na delu večja skupina, je bilo nadzorstvo na obširnem zemljišču otežkočeno in to sta izrabila dva nepridiprava. Ko so se po končanem delu zbi.ali kaznjenci k odhodu, ni bilo dvojice nikjer. V mraku so ljudje v Novi vasi še videli oba smukati se skozi koruzna polja proti Pohorju, nato pa je izginila sled za njima. O drznem begu so bile obveščene vse varnostne postaje. □ Spominska plošča žrtvam svetovne vojne je bila včeraj vzidana v stolnico. V petek se vrši odkritje in blagoslovitev ob 18. □ Lažni grof pred sodniki. Pred mesecem dni je bil Maribor se poln govoric o ffrofu Vladimiru Strogonovu, ali bolje rečeno o slikarskem pomočniku Karlu Lesjaku iz Maribora, ki je sedel za mrežami Grafa, sedaj pa je zanimanje za tega aristokrata tako ponehalo, da je sedel včeraj čisto samcat pred strogim sodnim zborom. In vendar je bila razprava zanimiva, ker je pokazala, kako se dajo lahkoverni ljudje z malenkostmi ujeti na limanice. Kari Lesiak je po poklicu slikarski pomočnik, ima pa precej sigurno roko ter zna slikati na steklo. Klatil se je po Nemčiji ter prodajal svoje slike po kavarnah in lokalih. Edina njegova lastnina je bila ena sama epoleta poročnika bivše carske ruske armade in kliše grofovske krone in ti dve malenkosti sta mu pripomogli do večmesečnega grofovskega življenja. Lesjak je prišel v Tut-tlingen ter se nastanil v kavarni in restavraciji zakoncev Beyerbach. Slikal je v svoji sobi ter prodajal slike, znal pa je tako ukreniti, da sta prišli njegova epoleta in grofovska krona Beyerbachovim pred oči- Na radovedna vprašanja je skrivnostno odgovarjal, končno pa je prišel z barvo na dan, da je pravi ruski grof, kateremu so pobili boljše-viki vse sorodnike ter si je rešil samo golo življenje. Seveda ni pozabil namigniti, da ima zakopane v Rusiji bajne zaklade. Ostalo je prišlo potem samo po sebi. Mlada 18 letna Hildegarda, hči ka-varnarja se je zaljubila v lepega grofa, prišlo je do zaroke in kmalu je zavidal ves Tuttlingen Bayer-bachove za grofovskega zeta. Bodoči zet je znal pregovoriti tasta, da mu je dal večkrat kaj »na roko«. Ker ni imel vseh dokumentov v redu, je odpotoval v Jugoslavijo, od koder pa je kmalu /S 5,ooo. ooo.^ Nakup Vi (cele), '/, (polovice), 'U (tetrt) srečke zo zgradbo Katedrale Nudi uajsijajnejio možnost bogastva! Male vloge — Največ ji dobitki! Glavni dobitek: Din 5,000.0001 Žrebanje: 31. ougusta 1932. Dobe sc povsodt 10.000J sledilo pistno, da rabi za nabavo novih dokumentov in potrdil o svojem grofovskem rojstvu 10 jurjev. Tastu se je zahteva zdela čudna, še bolj pa naslov, katerega je poslal zet in ki se je glasil mesto na Strogonova-na Lesjaka. Prišel je za njim in v Mariboru so sleparja razkrinkali. Pred sodniki je Lesjak zanimivo pripovedoval, kako lepo se da po grofovsko živeti. Zatrjeval je, da je velik umetnik ter da so Beyerbachovi s slikami, ki jih je pustil pri njih, bogato oškodovani za vse neprijetnosti. Končno so »grofa« obsodili na poldrugo leto strogega zapora, plačilo stroškov in na dveletno izgubo častnih pravic. □ Žrebelj je pogoltnil. V bolnišnici imajo od včeraj dalje 19 letnega brezposelnega delavca Maksa Sebljaka iz Ruš. Fant je iz nepoznanega vzroka pogoltnil rjav žrebelj, ki mu sedaj dela v želodcu take neprilike, da se je zatekel po zdravniško pomoč. Potrebna bo nevarna operacija, da mu oproste želodec neobičajnega predmeta. □ Mestni višji zdravnik dr. Alfonz W.ink-miiller se je povrnil z dopusta ter zopet redno ordinira. G Odlikovanje zaslužnih gasilcev. Za zasluge na polju gasilstva so bili odlikovani sledeči organizatorji gasilskih društev v mariborski okolici: z zlato kolajno Srečko Kanje (Pesnica); s srebrno pa Mihael Aleks (Bresternica), Jurij Has (Kamilica), Henrik Lepenik (Kamnica), Kari Hirš (Selnica) in Martin Hernah (Selnica). □ Združenje sadnih trgovcev in izvozničarjev v Mariboru poziva vse svoje člane, da prijavijo svoje nakupovalce in jim preskrbe legitimacije s slikami, ki morajo biti potrjene od Združenja in pristojnega srezkega načelstva, kakor je bilo to sklenjeno na zadnji glavni skupščini. Opozarjajo se tudi vsi sadni trgovci, ki še nimajo obrtnega lista za sadno trgovino, da si istega preskrbe, ker je brez njega vsaka sadna trgovina nedopustna. □ Tatvina potnega kovčka. V nekem mariborskem hotelu je izginil potni kovček inžinerju Fritzu Jakobu iz Dunaja v času, ko je za hip zapustil svojo sobo. V kovčku je bila obleka in razni vrednostni predmeti. Lastnik je oškodovan za 5000 dinarjev. Trbovlje Vračajo se s počitniških kolonij otroci nazaj. V ponedeljek se jih je vrnilo 68 iz podjunske doline. Počutili so se bolje ko oni, ki so letovali ob morju. Treba pa bo v bodoče dalje priprave, da bodo take z najboljšimi nameni pripravljene akcije še bolj vsestransko uspele, v zdravstvenem iti vzgojnem oziru. »Krivoflirisežnika« bodo igrali v nedeljo aktualni življenjski pomembnosti ntore postaviti v vrsto najizrazitejših del povojne književnosti vobče, ne le slovaške, iz katere je to delo prevedeno in v kateri predstavlja sodobni višek njenega razvoja. Prevod pričujočega romana smemo zato pač smatrati za enega najpomembnejših dogodkov v našem prevodnem slovstvu, kar smo jih dosedaj doživeli to leto. Ne rečem. da razen njega nismo dobili mojstrskih del odličnih umetniških kvalitet, vendarle pa v vsem letošnjem nrevodnctn sporedu skoroda ni nobenega spisa, ki bi se mogel meriti z »Živim bičem« po široki preprostosti in neposredni življenjski pomembnosti. Vojna z vsemi nečloveškimi grozotami in krivicami je tu prikazana izredno živo in močno, čeprav popolnoma preprosto in enostavno. Zato bo »Živi bič«, ki je tako po vsebini in obliki res pravi ljudski roman, zanimal vsakogar in bo zadovoljil prav tako preprostega kakor tudi literarno zrelejšega bravca. Knjiga bo nedvomno doživela uspeh, kakor malokatera druga. Prevajavec in založba si pač nista mogla izbrati boljšega, našemu času in našemu ljudstvu primernejšega leposlovnega dela. Pri tej priliki se nam zdi potrebno, da znova opozorimo na dve značilnosti knjižnega načrta Jugoslovanske knjigarne, po katerih se ugodno razlikuje od vseh ostalih naših založb. Prvič je treba poudariti zlasti dejstvo, da njen knjižni program obsega predvsem novejša dela, sodobno književnost; razen tega pa se nam ne zdi nič manj pomembno njeno zanimanje za književnosti slovanskih narodov. Tudi pričujoči roman spada v to vrsto. Z njim smo Slovenci dobili sedaj poleg ruskega, poljskega in češkega tudi lep primer sodobnega slovaškega slovstva. Avtor romana Milo Urban, ie namreč še mlad, saj ima komaj 28 let, in pripada potemtakem mladi, povojni generaciji. A dasi je revolucionar zlasti v idejnem pogledu in zavzema tudi sicer v razvoju slovaške literature vidno in pomembno mesto, je za njegovo pisateljsko delo vendarle značinla izrazita realistična usmerjenost. To se jasno vidi tudi iz romana »Živi bič«, ki je izšel leta 1927. To je bilo njegovo prvo večje delo in pisatelj je z njim dosegel popoln uspeh ne le v domovini, marveč tudi pri drugih narodih n. pr. pri Nemcih, Francozih, Rusih, Švedih itd. Podrobnejše podatke bo našel bravec v izčrpnem uvodu, ki ga je napisal prevajavec France Stelfe. Razen življenjepisnin podatkov o pisatelju vsebuje uvod tudi obširnejšo literarno oznako njegovega dela, ki ga prevajavec tolmač tudi iz razmer in prilik slovaškega narodnega življenja. Iz tega uvoda nehote začutiš sorodnost in bližino slovaškega naroda z našim »lovčtiSkiiii. 1 Uui i*Z FOnidim uitia VčPiOiMčf ta sorodnost in bližina. Čudež ne bo, ako bo roman romal iz kraja v kraj, od človeka do človeka, budeč v nas vseh prapodobo človeka in njegovega elementarnega življenjskega ideala — svobode! To je namreč idejna osnova in izhodišče romana, ki je resda popolnoma realistično-verno in brez vsakega olepšavanja prikazana podoba pošasti vojne in njenih podlih grozot. Vendarle pa vse zgodbe ljudske nesreče, trpljenja in ponižanja, katerim sledimo v romanu od poglavja do poglavja, spremlja krčevit protest v imenu človečanstva. To je jasno izpovedal tudi avtor sain v uvodu, ki ga je najnsal za slovenski prevod: »Pričujoči roman — ali kako naj bi ga imenoval — naj bi bil bolesten krik užaljenega človeškega dostojanstva, bi naj bil svarilni glas tistih, ki ne znajo ali ne morejo govoriti. Dokazal naj bi, da je na svetu samo ena prava vera in samo ena prava resnica: vera in resnica tistih, ki bi radi zidali boljšo bodočnost brez solza, brez trpljenja in brez prelivanja človeške krvi«. Tako se je M. Urban idejno postavil v vrsto pomembnih sodobnih pisateljev z izrazito protivojno tendenco, kakor so n- pr. Barbusse, Cankar, Bandrovvski itd., ki so vsi visoko dvignili zastavo človečanstva v borbi zoper sleherni nacionalni ali državni materi-jalizem. v oblikovnem oziru in pa kar se tiče tehničnega načina pripovedovanja pa je pisatelj realist. Tako-le ozir. podobno piše pri nas n. pr. Finž-gar, čigar - Boji« in ostali vojni spisi tu in tam naravnost izzivajo primero. Razlika pa je v temperamentu in zlasti v idejnem gledanju obeh pisateljev. Milo Urban je svoj romati postavil na nasprotje nasilja in reakcije, krivice in upora. Zato je postavil pred nas takorekoč golega človeka, čigar ponižani etos in zatrta narava ne ločita več med dobrim in zlim. Toda to ni morebiti posledica idejnega nazora pisatelja — M. Urban je katoličan —, marveč nasprotno: to psihološko izhodišče kaosa, ki zajema od časa do časa in zlasti proti koncu romana pisateljeve ljudi, je predvsem sociološko utemeljeno. Vse to, kar vidimo v romanu, zgodbo vasi Raztokc in njenih prebivavec, kako doživljajo vojno in kako doživc končno njen polom (nc le izven sebe, marveč tudi v sebi), vse to tc prikazano kot posledica vojne, tega utelešenega in po- osebljenega zla, tega vsakokratnega viška človeškega materializtna, ki ni ostal v človeku le kot etično negativna sila njegove narave, marveč je postal naravnost organizirano družabno načelo. Vojna je bila le organizirano sredstvo močnejših proti — človeku, cigar podobo in vso suženjsko bridkost kažejo prebivalci Raztok, slovaške vasi, katere usodo in podobo nam je pisatelj podal v romanu nekako »za ogledalo«, kaj je to: vojna. Invalidi, padli očetje in sinovi, ječe, rekvizicije, beda in lakota, bolezni, ovaduštvo, greh, preganjanje, ponižanje, vse neizrekljivo duševno in fizično gorje se vrsti pred nami v najpreprostejših in prav zato grozotnih podobah. To je podoba vojne ne na fronti, marveč v zaledju, kjer se odraža v strahotnih refleksih. Prav zato ni roman morebiti povest enega samega človeka, marveč nastopa vsa vas kot celota, in ta vas naj bi bila podoba premnogih vasi, ti ljudje slika premnogih ljudi. To daje vsemu spisu poseben značaj. Dasi pisatelj kaže za posamezne osebe in njihove usode mnogo razume vanja in drobne skrbi ter nam vsakega posebej podrobno naslika, je glavni poudarek vendarle na celoti. Tako je roman prikazan predvsem kot podoba družabnega kolektiva. Razodeva sicer prav določno vso neizmerno dragocenost posameznika in njegovega življenja, prav tako pa ostro prepričuje, da je tudi posameznik le del neke ogromne celote. Dasi je roman zamišljen kot slika slovaškega življenja ob času vojne in njej sledečega preloma na pragu sodobnosti, skriva vendarle v sebi nekak simboličen smisel, nekako podobo elementarno človeškega in vsečloveškega. Zato roman ni samo niz pretresljivih dogodkov in zgodb, marveC izpoved človeške bolečine, ki se bori za svoje večne pravice. Roman je odlično prevedel France Stelč, tako da je delo tudi s tega vidika prav priporočljivo. Prevajavec ni posvečal marljive pozornosti samo posameznim izrazom, marveč je zelo skrbno pazil tudi na pravilno slovensko skladnjo, tako da se prevod res lepo in gladko čila. France Voduik. Dnevna kronika Smrt orožnika Naranciča pred sodniki Ljubljana, 9. avg- Pred dobrim mesecem, prvo julijsko nedeljo po noči je prišlo na Zgornjem Jezerskem na cesti pred Grabnarjevo gostilno do žal-sstnega konflikta med vinjenimi fanti in mladim orožnikom Stoja-nom Narančičem, ki sicer se ni v gostilni mudil po svoji službeni dolžnosti, toda je ob času policijske ure interveniral. Oborožen je bil s samokresom. Prepir s fanti je imel posledico, da je 20-letni voznik Jože Kern orožnika udaril z lato po glavi. Udaril ga je trikrat, tako, da so bile poškodbe smrtno nevarne. To je bilo ponoči- Proti jutru pa je našel Ivan Slapar Naranciča med deskami lesnega skladišča ležati z obrazom v zemljo zaritega. Takrat je še živel. Pozneje je orožnik za poškodbami umrl. Državno tožilstvo je sedaj obtožilo voznika Jožeta Kerna uboja, mehanika, prekmurskega rojaka Josipa Banfyja nagovarjanja k uboju in voznika Miho Dolinška zaradi javnega nasilja. Banfy]u očita obtožnica, da je vinjene fante hujskal, naj napadejo orožnika in ga pretepo, ker so drugače za nič. Dolinšek pa je obdolžen, da je orožnika na cesti udaril z lato. Danes so se vsi trije zagovarjali zaradi inkriminiranih dejanj pred malim senatom. Jože Kern je skesano in odkrito priznal, da je res trikrat udaril Narančiča, ki se je zgrudil na tla. Lato je dobil od Alozija Pavlina. Banfy jih ni nagovarjal in ni ž njimi nič govoril. Bal se je in zato je Banfyja obdolžil. Josip Banfy je odločno zanikal, da bi bil zakrivil očitano dejanje. S fanti se sploh ni razgo-varjal. Ni bil v njihovi družbi. Bil je r salonu. Miha Dolinšek je kratko dejal: »Orožnika nisem udaril. Samo sunil sem ga od sebe, ker je nameril name revolver. Banfy me ni nagovarjal.« Zaslišane so bile nato priče. Gostilničar Grabnar in njegova žena Frančiška sta izpovedala, da se je Narančič pripeljal z avtobusom do gostilne. Bil je veselo razpoložen. Plačal je liter vina. Priča Alojzij Pavlin, voznik, ki je bil tudi v preiskavi, ie zanikal, da bi jih bil Banfy hujskal na napad. Narančič je na cesti spravil revolver, njemu pa vzel lato, s katero je udaril po Dolinšku. Lata mu je padla iz rok. Pobral jo je Kern in potem se je začelo... Druge priče niso izpovedale nikakih bistvenih in obremenilnih okolnosti. Po končanih procesu-alnih formalnostih je predsednik točno opoldne razglasil sodbo. Jože Kern je bil obsojen zaradi uboja na 1 leto strogega zapora. Sodišče je vpoštevalo njegovo mladost, skesano priznanje in neoporeče-nost. Obtoženca Josip Baiify in Miha Dolinšek pa sta bila oproščena. Državni tožilec je prijavil proti sodbi revizijo in priziv. V tej pasji vročini najbolje Ti slri/o, dobrole, ki nudi ceneno jih „RlO": Sladoledi različni, sokovi sadni, bovle svetilne, šampanjec hladni. Izvrstna vina In zagrebško pivo. vse to ln še mnogo nudi Ti „R,IO". Ni čudo, da zadovoljstva obrazi žarijo vsem, ki deležni dobrot so v „R!0". Automatični bulfet „RIO", Šelenburgova ul. 4 Telefon št. 28-63. Smrtno ponesrečen kolesar Trbovlje, 8. avgusta. V nedeljo je napravilo več tukajšnjih kolesarjev izlet v Sevnico. Med zadnjimi, ki so se peljali, je bil 23 letni Šramel Stanko. Blizu Sevnice se mu je zgodila nesreča. Padel je tako nesrečno s kolesa, da je nezavesten obležal poleg ceste z razbitim kolesom. Tovariš, ki je vozil z njim, ga je pustil ležati misleč, da ni tako hudo, in vozil je naprej. Šele v ponedeljek zjutraj so nezavestnega pobrali in spoznali ter z opoldanskim vlakom prepeljali v Trbovlje v bolnišnico, kjer je ležal ves čas nezavesten. Ponoči na torek pa je izdihnil. Vidnih zunanjih ran ponesrečeni Šramel nima. Moral pa je dobiti toliko hujše notranje poškodbe. Koledar Sreda, 10. avgusta: Lavrencij, mučenec; Pavla, devica. Osebne vesli = Iz ljubljanskega preiskovalnega zapora so bili včeraj izpuščeni: g. Franc Kuhar, posestnik in kovaški mojster, ter obe njegovi hčerki Elizabeta in Marija in g. Jakob Bernard, vsi iz Dola pri Ljubljani. = Vzela sta se v ponedeljek v Ljubljani dr. Tone Grahor, zdravnik v Belgradu in gdč. Vida Hreščakova iz Ilirske Bistrice. Najboljšo srečo 1 = Odlikovani so bili z redom Jugoslovanske krone petega razreda zrakoplovni kap. I, razr. Ferdo Gradišnik; zrakoplovni kap. II. razr. Leonid Bajdak in zrakoplovni poročnik Kazimir Židanik. = Razpored novoimenovanih mornar, častnikov. Po službeni potrebi so odrejeni na službo na kr. brod »Dalmacija« poročnika korvete Hrvoje Gregorin in Vinko Petrič; na službo na kr. brod »Zmaj« poročnika korvete Evgen Vesič in Ivo Šibenik; na službo na kr, brod »Hvar« poročniki korvete Bojan Marsk, Štefan Rajter in Pavel Pla-ninšek; na službo na kr. brod »Spasilac« poročnik korvete Bojan Ahlin; na službo na kr. torpi-ljarko »T 3« poročnik korvete Franjo Pavič; na službo na kr. brod »Kobac« poročnik korvete Peter Laura; na službo na kr, brod »Orao« poročnik korvete Franjo Bon; na službo na kr. monitor »Sava« poročnik korvete Franc Mirtič; na službo na kr. rečni remorker »Cer« poročnik korvete Branko Škerovič; na službo na kr. rečni remorker »Triglav« poročnik korvete Ladislav Lah. — Na službo v tehnični zavod pomorskega arzenala inže- njer kap. I. razr. Alfonz Lajfenfrost in inž. kap. II. razr. Ivan Rojnik; na službo v vojno-pomorski oddelek pomorskega arzenala poročnik korvete Val-domir Saje; na službo v hidrografski urad mornarice poročnik fregate Fran Podboj; na službo v mornariški odred v Ohridu poročnik korvete Franc Valentinčič in na službo na kr. brod »Dubrovnik« za upravnika stroja inž. kap. I, razr. Anton OSlak. Novi grobov. ■f" Marija Milavcc. Planina pri Rakeku: V soboto 6. avgusta smo pokopali Marijo M i 1 a v e c, posestnico iz Jakovce. Sorodniki, prijatelji in znanci so prišli v velikem številu od blizu in daleč, da jo spremijo na njeni zadnji poti. Vsa v cvetju in rožah je počivala na mrtvaškem odru, a še več kot cvetja je bilo za njo opravljene molitve. Ob grobu ji je v slovo spregovoril g. župnik Lovšin, ki je v svojem prekrasnem govoru imenoval pokojno vzor Krščanske žene in vzor prave verne slovenske matere. Omenil jo tudi g. župnik, da v svojem pastirstvu še ni videl, da bi kateri bolnik svojo težko in dolgo bolezen prenašal tako potrpežljivo in vdano v voljo božjo, kot pokojna mati. Ta vdanost in potrpežljivost je izvirala iz njene globoke, žive vere. — Počivaj v miru krščanska mati, in dobri Bog naj Te obilo poplača za Tvoje vzorno krščansko življenje! -j- Avgust Vidmar, strojni ključavničar, je 9. t. m. umrl v ljubljanski bolnišnici. Pogreb bo v četrtek ob pol3 popoldne. Naj počiva v miru! Žalujočim sorodnikom naše sožalje! -f- Janko Dernič, lesni trgovec v Mojstrani, je umrl 9. t, m. po kratki bolezni. Pogreb bo v četrtek 11. t. m. ob 3 popoldne v Dovje. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše sožalje! fjSlatinske iableieza |f hujšanje odstranijo vso pre-I' obilno iolščo in Vas napravijo * vitke, mladostne in lepe. Apoteka BAHOVEC,Ljublj ana Ostale vesti — Izlet slovenskih rudarjev iz Holandijc in Francije v domovino. Dne 13. t. m. ob pol 9 dopoldne bo prispela skupina naših rojakov okrog 120 oseb iz Holandije in Francije pod vodstvom izseljenskega duhovnika g. Draga Oberžana na po-set v domovino. Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev bo priredila tem našim bratom in sestram, ki so morali za kruhom v tujino, na Jesenicah sprejem, dne 13. t. m. jim bo nudila na Brezju zajtrk in v Ljubljani na glavnem kolodvoru slovesen sprejem. V Holandijo se bodo vrnili dne 29. avgusta t. 1. z brzovlakom ob 20. Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev vabi s tem vse svoje člane, vsa društva, ki imajo skrb za naše izseljence In vse prijatelje naših izseljencev k sprejemu, ki bo dne 13. t. m. ob pol 9 na glavnem kolodvoru v Ljubljani- — Blagoslovljen spomenik ponesrečenemu turistu. V četrtek, dne 11. t. m. ob 11 bo blagoslovitev spomenika pokojnemu Mtillerju iz Monako- vega na pokopališču v Mojstrani. Vabimo članstvo, da se v čim večjem številu udeleži tega odkritja. Slovensko planinsko društvo. — Pohitite v čim večjem številu na naše morje z izletniškim vlakom. Izredno ugodna prilika se nudi vsem, ki želijo videti naše morje. Železniška direkcija v Ljubljani je namreč uvedla izletniški brzovlak, ki bo odhajal iz Ljubljane v soboto ob 10.05 ter pride na Sušak ob 6.45 zjutraj. Posebna ugodnost se nudi izletnikom radi tega, ker imajo na Sušaku dva dni na razpolago ter si ogledajo lahko vso obalo Sušaka, gredo lahko v Crikvenico, na otok Krk, kakor tudi v druge znane kraje naše lepe obale. Vožnja iz Ljubljane in nazaj bo stala Din 1U.50, torej le polovico. Pomen tega vlaka je v tem, da se omogoči tudi takim, ki sicer nimajo prilike, ogledati si naše morje v nedeljo in na praznik, da ne izgubijo veliko časa in da nimajo pevelikih stroškov. Vsem, ki imajo zanimanje za naše morje, priporočamo, j>oslužite se te ugodne prilike! DAJ slado DAM led. — Polovična vožnja za gostilničarsko skupščino. Gostilničarje, ki so namenjeni udeležiti se skujiščine gostilničarjev, ki bo v Mariboru dne 12. avgusta, opozarjamo, da dobe legitimacije za polovično vožnjo jx> 80 Din tudi pri Zvezi gostil-ničarskih zadrug v Ljubljani, Privoz, Oostilničar-ski dom. Priporočamo številno udeležbo od nase strani na to pomembno skupščino. — Zveza go-stilničarskih zadrug, Ljubljana. — Razpisana je služba zvaničnika-logarja za gozdarsko-jKilicijsko in nadzorno službo pri okr. načelstvu v Banja Luki. — Razpisano so službe pogodbenih poštarjev: v Beli cerkvi na Dolenjskem (1V-1); jamče-viua 600 Din, redni letni prejemki 10.000; v Starem Logu pri Kočevju (1II-1); jam-čevina 1000 Din, redni letni prejemki 13.700 Din, izredni prejemki: za nadziranje pomožne pošte 720 Din in pri Sv. Bolfenku blizu Središča (II1—4), jamčevina 1000 Din, redni letni prejemki: 11.900 Din. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na dravsko poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani do 1. septembra 1932. — Turisti naj ne razgrajajo! Slovensko planinsko društvo je prejelo pritožbo, da turisti kriče in ukajo po lovskih revirjih. Prosimo naj v bodoče to opuste. — Pri bledi sivorumenkasti barvi kože, utrujenosti oči, slabem počutku, zmanjšani moči za delo, žalostnem razpoloženju, težkih sanjah, bolečinah v želodcu, pritisku krvi v glavi in strahu pred boleznijo se svetuje, da se skozi nekaj dni zjutraj na tešče pije čaša naravne »Franz-Josef« grenčice. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josel« voda največ radi tega, ker na mil način odstranja vzroke mnogih bolezenskih pojavov. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Same nesreče. Slov krajina: Kronika zadnjih dni beleži izredno veliko nesrečnih slučajev. Na Hotizi je ponesrečil šestletni fantek Horvat Matija. Po nepriliki je vtaknil roko v slamorez-nico. Kose so mu odrezale prste. — V Muri je našel smrt pri Dolnji Bistrici 25 letni R. Tivadar. V mrzli vodi ga je med plavanjem prijel krč in fant je izginil v globočini, ne da bi se še prikazal na površju. —• Fantek občinskega sluge v Črensovcih, Utroša Jožek, je spleza na malino (murvo). Hotel se je najesti murv. Revež ni imel sreče. Spodrsnilo mu je in je tako nesrečno telebnil na tla, da si je zlomil nogo. — Kolbl Jožel iz Dokležovja je pri Muri kopal pesek. Med delom se je breg zrušil in je zemlja moža zasula. Kolbl je zadobil precej hude poškodbe. — V Polani pri Puconcih se je na kolesu ponesrečil mlad fant Nemec. Med vožnjo je naletel na kamen. Kolo je zdrknilo. Fant je tako hudo padel, da se je takoj onesvestil. Spravili so ga domov. Tam je spet padel v nezavest. Ker mu je bilo vedno slabše, so poklicali zdravnika. Ta mu ni mogel pomagati. Fant je ponoči izdihnil. Smrt so povzročile hude notranje poškodbe, ki jih je utrpel pri padcu. — Izlet Jadranske Straže v vrhniško okolico. V gostilni pri Grudnu v Podgori pri Bistri so priredili mornarji J. S. v Ljubljani izlet po skupnem obedu pa prosto zabavo na vrtu. Fo obedu je g. Sfaut iz Ljubljane v vznesenih besedah orisal namen J. S., posebno pa je poudarjal pomen morja za nas Slovence, ki smo po zaslugi naših lakomnih sosedov odrezani od njega. Poudarjal je, da naše gozdne in poljske pridelke izvažajo Italijani kot svoje v daljne kraje. Naš les, gobe, fižol in druge gozdne in deželne pridelke izvažajo pod svojo firmo, naš slovenski kmet pa mora trdo delati zato, da podpira in polni žepe italijanskim Židom, ki so nam odrezali pot do morja t. j. izhodišča v svet. Res je, da imamo veliko obalo v Jugoslaviji, za' nas Slovence pa prihaja v prvi vrsti v poštev naš Trst. Kaj vse smo izvažali Slovenci skozi Trst v Španijo, Argentino, Afriko in druge kraje! Sedaj to delo opravljajo Italijani. Nastopiti moramo vsi Jugoslovani za naše pravice enotno in pokažimo Dr. Jože Ludvig na Jesenicah ne ordinira od 11. do 22. avgusta s tem svetu, da se v polni meri zavedamo pomena morja. Udeležba cca 150 oseb je biki z ozirom na malenkostno število izletnikov iz Ljubljane kar ogromna, ker so bili udeleženci po večini domačini iz vrhniške okolice. — CimveiS jezikov maš, temveč veljave imaš! pravi naš stari slovenski pregovor. Znanje tega ali onega svetovnega jezika Te priporoča pri nastopu službe, če si samostojen prihraniš na izdatkih za jiosebnega korespondenta, če potuješ, opraviš kričijo ali naročilo brez tolmača natančneje in ceneje. Za nas Slovence pride v poštev kot mejaši v prvi vrsti nemščina. Za priučitev nemščine priporočamo sledeče učbenike in pripomočke: Nemščina brez učitelja, I. del, slovnica za •amouke, priredil P. Novak, 8 j)in; II. del, slovensko nemški razgovori 8 Din. — Učbenik nemškega jezika, priredila dr. A. Piskornik, 44 dinarjev; — Hitro nemški, mali jezikovni vodnik, 3 Din; posebno samoukom priporočamo te tri knjižice. Za spopolnitev nemškega znanja so potrebne: Nemški glagol, spisala dr A. Pis-kernik, 10 Din; Nemško slovenski slovar, sestaviln dr. J. Šlpbinger in dr. Fr. Bradač; vezan 100 Din; Slovensko nemški slovar, sestavila dr. Fr. Bradač in dr. 1. Pregelj, vezau •100 Din; za Nemca, ki se želi seznaniti s slovenskim jezikom, pa priporočamo: Praktisches Lehrbuch der slovenischen S p r a c h e fiir den Selbstunterricht, sestavil dr. K. Pečnik, 30 Din; ali Schnell slovenisch, mali jezikovni vodnik, 3 Din. Vse te knjige se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Kopališče Medija—Izlake popolna oskrba 50 Din. — Cenjeno občinstvo obveičam, da sem pre* selil fotografski atelje iz Ljubljane, Frančiškanska ulica 10 v Laško. — Anton Uriič. — »Franz-Josel* grenčica starejšim ljudem kaj ugodno koristi. Celje j& Nekaj nedeljskega športa. V nedeljo 7. I. m. se je vršila na igrišču SK Celja na Glaziji prijateljska nogometna tekma med novoustanovljii-nim SK Jugoslavijo in SK Šoštanjem. Ta tekma je bila ob enem poizkusna tekma za sprejem v LN1'. Zmagalo je popolnoma zasluženo boljše moštvo SK Jugoslavije v razmerju 6:1 (2 : 1). Tekmo je sodil g. Wagner v svoji običnjni formi. — Isto dopoldne se je vršil na tenisprostoru pri protestantski cerkvi tenisturnir med tenissekcijo SK Oelja in sekcijo Atletikov. Tudi to pot so zmagali igralci SK Celja, ki so svoje nasprotnike daleč nadkrilje-vali, tako da je bil končni rezultat 6 :3 v korist Celja, ki so s tem dosegli prvenstvo Celja. j& Nekaj nočnih napadov. Te dni je neki neznan moški napadel 28 letnega Franca Kvartiča. Pri napadu ga je sunil z nožem v desno oko in ga občutno poškodoval. — V nedeljo 7. t. m. zvečer je napadel neki neznan moški 31 letnega delavca iz Solčave Ivana Pahovnika. Tudi ta napadalec sn je lotil napadenega z nožem ter mu ga zasadil globoko v prša. — Isti dan jo neki neznanec napadel 22 letnega trgovskega pomočnika Frica Cajnka iz Polzele ter ga udaril s palico z veliko silo po glavi. 'Pri tem je zadobil Cajnko težko rano na glavi. — Vsi trije napadeni se nahajajo na zdravljenju v javni bolnišnici. J3r Nesreče in nezgode. Posestnikova žena Ana Romihova s Svetja se je pred nekaj dnevi polila z vrelo vodo po zgornjem telesu. Zadobila je hude opekline. — V nedeljo 7. t. m. je trčil 26 letni sli- tar Ivan Vanovšek iz Št. Janža pri Velenju z ne-im motociklistom v bližini Levca. Vanovšek jo padel in zadobil pri padcu nekaj poškodb na glavi. — Pri padcu z gugalnice si je zlomila desno nogo 8 letna Elizabeta Rojčeva z Anskega vrha. — S klopi je padel 6 letni Jožef Obu iz Velenja. Pri padcu si je zlomil desno roko pod komolcem. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski javni bolnišnici. Naznanila Društvo katehetov Iavantinske škofije. Redili občni zbor bo v ponedeljek 22. avgusta 1932 ob pol 10 v škofijskem dijaškem semenišču v Mariboru, Koroščeva ul. 12. Dnevni red: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in preglednika računov. 3. Volitev načelstva in pregledovalcev računov. 4. Predavanja-a) Bratovščina krščanskega nauka u Hrvatskoj i Sloveniji polovicom XVIII. stoleča (G. prof. Hef-fler Ferdo iz Zagreba), b) Novi katekizem (G. dekan Cižek Alojzij), c) Vzgojni problemi sodobnosti (G. prof. Ivan Bogovič). 5. Slučajnosti. Gospodje kafehetje in drugi duhovni sobratje se vljudno vabijo, da se v kolikor mogoče velikem številu udeležijo občnega zbora. — Odbor. Dr. A. B.: t' i S pota k Reziht v Rovte (Nadaljevanje.) VII. Težka preskušnja. V četrtek zjutraj je že kazalo, da bo še deževalo. Odpeljal sem se v Rovte — tretjič, polastila se me je neka nestrpna radovednost, morda sem se je nalezel v gostišču. V Konnersreuthu sem že na. poti zvedel, da sta se vrnila domov ponoči župnik, Rezika in spremljevalci. Na Terezinem domu je bil nalepljen nov listič. Bralo se je na njem, da Terezija Neumann sprejema obiske od pol ene do dveh in sicer samo tiste, ki imajo škofijsko dovoljenje in glete žensk samo tiste, ki so oblečene po cerkvenih predpisih in glede vseh suno tiste, ki se ne vedejo vsiljivo ali žaljivo za Terezijo ali njene domače. Odleglo mi ie, torej vendar pridem do smotra danes po celotedenskem kolovratenju, zapravljanju časa in denarja! šel sem pred župnišče, a zvonil in trkal sem zaman, nihče se ni oglasil. Debelušni polir na cesti mi je potrdil, da je župnik doma, sam ga je videl priti iz cerkve pred pol ure. Zgovorni mož mi je zaupal, da je dala tržka občina popraviti občinska pota ne radi prometnih potreb, ampak zavoljo brezposelnosti, mnogo konnersreutskih domačinov je delalo v waldsassenskih tovarnah, ki so ustavile obrat, da se beda ublaži, je občina tačela dela na davke, ki jih kmetje le težko pla-fujejo. Na moje vprašanje, koliko zasluži tak delavec na dan. mi je povedal, da okoli 4—5 M., a približno tretjina gre v socialne dajatve, on zasluži tfejansko komaj za najskromnejše življenje, drugo se steka v neko korito, ki je za zavarovance največkrat prazno. On sam dobiva številčno isto plačo, kakor pred vojno, ki mu pa zaleže komaj na pol. Pred župnišče je prišla preprosto oblečena deklina, ki si je s ključem odpirala vrata. Skočil sem do nje in jo prosil, naj izroči gospodu župniku pisemce, ki je vsebovalo posetnico kapitu-larnega vikarja dr. Kieferja s priporočilom. Cez četrt ure je prišla ista deklina iz žtipnišča. Vprašal sem jo, če je pisemce izročila in kakšen je odgovor. »Pismo sem oddala, odgovora ne vem,« je rekla in šla svojo pot. Prežal sem, naprej ob drvarnici tržke šole, ki svoji med župniščem in cerkveno zakristijo. Nenadoma se je pripeljal eleganten avto in se ustavil tik ob zakristiji. Iz avta je izstopila redovnica in državal vrata odprta drugi osebi, črno oblečeni in s črnim robcem pokriti osebi vitke postave in bledikastega obraza. Takoj sem spoznal po posnetkih dr. Seidla Terezijo Neumannovo, ki B prožno skočila iz avla in izginila v zakristiji, ostojanstveno je stopil iz prednjega predela okrogel in črno oblečen šofer, ki je zaklenil avto od vseh strani in odšel v zakristijo. Nekaj trenotkov kasneje je prišel iz župnišča gologlav in v talarju župnik Naber, stasit gospod zdravih lic, krepkih potez in z glavo, polno sivih kodrov. Poklonil sem se mu s pristavkom, da prihajam k njemu iz Bich-slatta, kjer da je govoril ž njim in zame sam kapitularni vikar. Pričakoval sem namreč, da me povede s seboj v zakristijo- On pa se je vslavil in mi rekel odločno: »Oprostite, v tuje zadeve se ne vtikam!« in odšel v zakristijo. Močno me je pogrelo, kar sem ravnokar doživel, a potolažil sem se. češ da me gospod ni ume' in spoznal za priporočenca iz Eichstatta. Kmalu za tem je pridrvelo vse polno ljudi iz cerkve, kjer so opazili, da je šel župnik nekoga obhajat za altar, in vsi so sklepali, da ta nekdo ne more biti drugi, kakor tista Terezija, ki jo čakajo že toliko dni. Nakrat je bil na praznem prostoru živ drenj. Prvi se je prikazal iz zakristije župnik in ne zmenivši se za množico okoli sebe korakal proti župnišču. šel sem nekaj korakov ž njim, vnovič sem ga spomnil svojega prizadevanja v Eichstattu, izročil mu priporočilno pismo svojega vladike in ga prosil, naj mi omogoči neposredno opazovanje znamenite svoje župljanke. Krepki duhovnik se je ustavil, na hitro pregledal izročeno pismo in odločno spregovoril: »Načelno, razumete, se ne vtikam v tuje zadeve! Načelno, razumejte me, se ne vmešavam v hišno pravo nikogar, tudi Neumannovih ne! Opravite sam!« »Gospod župnik, saj se ne gre za kršenje kakršnihkoli pravic! Jaz vas prosim samo usluge, da me pri Neumannovih priporočite in mi omogočite nemoteno opazovanje izrednega pojava. Moji čisti in stvarni nameni so pač razvidni iz priporočil Vašega prijatelja kapitularnega vikarja dr. Kieferja in našega vladike!« Nič ni zaleglo. »Načelno ne, razumejte me!« se je odrezal in trdih korakov odšel v svoj dom. Tisti čas je v množici zašumelo, avto se je oživljal, šofer je odklenil voz in sedel na svoje mesto, redovnica se je postavila med zakristijo in avto. Terezija je švignila kakor veverica v voz, ki so se mu zastrla okna- Takoj je avlo oddrčal okoli hiše za cerkvijo in jo zavil v Neumannov skedenj, ki so se mu vrata takoj zaprla. Množica ljudi okoli cerkve in na trgu sc jc razpršila, ker je začelo deževati. Jaz pa sem stal tam na trgu in kakor brez glave strmel v svet. Dež me je zdramil iz popolne otopelosti. Kreni! sem v glavno trško gostilno »Pri belem konju- in sedel k oknu, odkoder sem imel razgled po vsem trgu in pred Neumannovo hišo, oddaljeno za deški lučaj. Naročil sem si črne kave in kisle vode, da si razbistrim glavo. Ko bi me kdo lopnil s fužinskim kladivom po njej, bi ne bfl učinek toliko porazen kolikor župnikovo ravnanje. Prisedla je k meni visoka gostiiničafka srednjih lel in medlih oblik, a čudno napihnjenega trupla in sumljivo na Neumannove, ki so ž njimi v dobrih soseskih rdečega obraza. Kajpada sem napeljal razgovor razmerah. Od gostilničarke sem zvedel, kar sem hotel. Terezija je najstarejši izmed desetih Neumannovih otrok: 4 moški in 6 ženskih. Dva brata študirata, za duhovnika, eden je vojak s (plačo), najmlajši je doma pn očetu. Dve seslri služita, ena pri župniku doma, druga pri profesorju Wutzu v F.ich-stSttu, ki ie sploh nekak pokrovitelj Neu-mnnnove družine, odkar je spoznal Reziko; tri mlajše sestre pa pomagajo doma. Rezika je šla po dovršeni domači šoli služit k stricu, očetovemu bratu, ki ima krčmo in kmetijo-Tam je pomagala goste streči, sicer pa pri gospodinjstvu, med vojno se je oprijela tudi kmetskili del na polju in doma. Pred koncem vojne se je pn gašenju požara ponesrečila iu hudo obolela, oslepela m oglušela. Po večletnem ležanju jc okrevala kakor čudežno, jx:tem so se pridružila še znamenja in zamaknjenja. Ona, gostilničarka, pozna Reziko odkar je sliodila, in zasleduje potek njenega življenja neposredno v vseh različicah. Na moje vpra- -: _ :----. ,'U .... n..----- oaujv, naj nnn u i«.i uhuoiiii nn rvvtirvi, it uujju»u- rila odločno in pomembno: »Pristno fechtll« Bolivija hoče nove zemlje Nemška mladina na počitnicah v Franciji V drugi polovici Južne Amerike ležita dve državi: Bolivija in Paragvaj, ki mejita druga na drugo. Na meji med obema leži ogromno ozemlje, takozvani Granehuco, (izgovori Grančako) po naše: veliko lovišče. To ozemlje leži že v nižini in je c severnem delu večkrat poplavljeno. V srednjem predelu so veliki pragozdovi, v južuem pa so že Mihe stepe. Po medsebojnem dogovoru od 1. 1928 -ta se razdelili državi Bolivija in Paragvaj Gran-chaco z ravno inejo, po kateri pripada Boliviji ob->ežni severni in srednji del Granchaca, ki meri 121.000 km- in ima 170.000 prebivalcev. Paragvaj je dobil 12.300 km® srednjega Granchaca s 70.000 prebivalci. Argentinija pa ima takozvani južni Granchaeo, ki meri 187.000 kni- s 50.000 prebivalci. Ker so našli po najnovejših vesteh v paragvajskem delu Granchaca naftine vrelce, se je seveda začni boj med obema državama za izkoriščanje teh vrelcev. Poleg tega predstavljajo krasni pragozdovi Granchaca veliko vrednost zlasti še zato, ker rastejo v teh gozdovih lepi gozdovi tako-zvanih quebracho dreves, iz katerih se prideluje za strojenje tako važni tanin. Živalstvo je v teh pragozdovi!) bogato in lov je plodonosen posel. Ker t«i je v teh tropskih pragozdovih za belokožca življenje zelo težavno in ker ni na razpolago ar L«nih prometnih zvez, so skoraj edini prebival gozdov domačini Indijanci. Vendar še ti ne ži.e stalno na enem kraju, ampak se selijo kakor pastirji t'«ragvajska žena. Pogumne Paragvajke so sklenile. da bodo pomagale svojim možem braniti domovino. Slika nam kaže Paragvajko iz ozemlja v Gianchacu. Kljub temu. da nosi na glavi težko posodo z vodo. žveči priljubljeno cigaro. semintja. Živijo se od lova in ribolova. Celo njim, ki -o navajeni na življenje v pragozdovih, so goste jene moskitov v veliko nadlogo. Tudi kač. med katerimi ie nekaj prav posebno strupenih, je to-, liko, da celo med Indijanci, ki se znajo prav dobro varovati pred kačami, letno umre prav mnogo radi kačjega pika. Bolivija in Paragvaj sta pa hkrati edini državi v .Južni Ameriki, ki nimata prostega dostopa do morja. V tem oziru se godi še hujše Boliviji, kakor Paragvaju. Skozi Paragvaj teče velika reka Paragvaj, ki je pri glavnem mestu Asuncion že dobro plovna, tako da ima Paragvaj z rečnimi parniki dobro zvezo z morjem. V paragvajskem delu Granchaca pa teče reka Pilcomayo, ki je tudi že plovna, izvira pa v Boliviji. Drugi razlog, ki žene Bolivijo v vojno, je torej poleg naftinih vrelcev potreba po plovni zvezi z morjem. Bolivija je mnogo večja kakor Paragvaj in ineri 1,300.000 km®. To je približno toliko, kakor merita Francija in Nemčija skupaj, ali več kakor 5 Jugoslavij. Bolivija ima 2,900.000 prebivalcev, vendar živi devet desetin vsega prebivalstva na treh sedminah države in sicer na severni planoti, ki je visoka 4000 m. Glavno mesto Bolivije je La Paz, ki ima 140.000 prebivalcev. V bolivijskem delu Granchaca je največji kraj Cobija z 2500 prebivalci. Stalna armada bolivijske države šteje z častniki vred 8000 mož. Letal ima prav malo, pred kratkim pa je podaril bolivijski vladi tamošnji veleindustrijalec in kralj £>ce«7| Boj za Granchaeo. Zemljevid nam kaže Bolivijo in Paragvaj. Z debelo črto jc orisano bolivijsko ozemlje. s pikčasto pa parag-ajsko. Z vodoravnimi črticami je označen bolivijs.., Granchaco, z navpičnimi črticami pa paragvajski Gr-anmaco. Bolivija se hoče polastiti paragvajskegr Granchaca in njena vojska uspešno napreduje, vendar bežijo bolivijski vojaki v velikem številu čez mejo v Argentinijo. Prodiranje skozi pragozdove je namreč nezdravo in silno nevarno. S kratico P je označena paragvajska država. čina Patino 15 letal in se celo obvezal, da bo kril vse stroške, ki bodo nastali v vojni s Paragvajem. Bolivija je sicer bogata, saj ima rudnike za vse žlahtne kovine in izvaža cin, baker, svinec, anti-mon in srebro. Poleg tega pa izvaža še kavčuk, volno in živino. Paragvaj meri 250.000 km® in je nekoliko večji kakor Jugoslavija. Ima 900.000 prebivalcev in glavno mesto Asuncion s 124.000 prebivalci. Stalna armada v Paragvaju šteje le 3000 inož. Severni del Paragvaja je gorat, v južnem delu pa je prijazno gričevje. Poljedelstvo nudi glavni zaslužek in koruza. fižol, riž in sočivje so glavni pridelki. Zlasti pa izvaža Paragvaj pomaranče in krompir. Poseben pridelek pa je takozvani paragvajski čaj. ki ga pridelujejo iz nekega lipi podobnega drevesa. Značilno za Paragvaj je dejstvo, da je Paragvaj država, ki ima mnogo več žensk kakor moških. Na vsa-kes* moškega prideta najmanj dve ženski. Ženske opravljajo v Paragvaju vsa poljedelska dela. Paragvajska žena gospodinji doma. obdeluje polje, prodaja na trgu. kupuje poljedelske stroje in uživa med moškimi popolnoma iste državljanske pravice. Paragvnike kadijo celo' eisjare prav tako kakor moški in navadno jih pokade na dan 10—15. Ker srrozi sedaj resna vojna, r.n se tudi paragvajske žene prostovoljno javile za vojaško službo in so trdno odločene braniti svojo domovino. Vendar sedaj Bolivijci prodirajo. Paragvajci pa se zanašajo na nodnebje v Granchacu. ki je zelo nezdravo in radi katerega se med bolivijskimi vojaki širijo z vso luifflieo razne kužne bolezni. Paratrvajci, ki so na podnebje navajeni, pa bodo (p neprilike zdržali, zlasti J« zalo. ker jih tako pridno ohrabrujejo pogumu ■ žene. Rekord birokracije Francoski romanopisec Maurice Larrouv je povedal sledečo neverjetno zgodbo, katere nihče ne bi verjel, če ne bi dal pisatelj sam besede, da se je v resnici zgodila. Med svetovno vojno je na poti iz Marseilla v Solun torpedirala sovražna podmornica neko francosko pomožno križarko, na kateri je bil Larrouyev prijatelj namestnik kapitana. Križarka se je začela hitro potopi j a ti in vsi mornarji se niso mogli rešiti v rešilne čolne, katerih je bilo premalo. Pisateljev prijatelj je ostal z nekaterimi mornarji na ladji in z vso naglico zbil in zvezal iz desk in tramov velik splav, na katerega so se rešili potem, ko je križarka izginila pori vodo. 24 m- so preživeli na tem splavu. Id je plaval po morju, ne da bi našli rešitev, ko jih je rešil angleški torpedu i rušilec. Koncem meseca pa je prejel kapitanov namestnik svojo plačo in zapazil, da Je ta mesec prejel 20 frankov manj, kakor običajno. Seveda se je pritožil iu pristojna oblasl mu je odgovorila takole: »Ko sc je potopila podmornica, niste bili Ui ur na ladji. Radi .tega ne morete za ta dan zahtevati običajne plače za častnike na morju, pač pa samo enodnevno plačo častnika, ki biva na suhem. To smo vam pa tudi nakazali.« * Znanec: >čul sem, da ne boste več pustili študirati svojega sina. Kako pa to?« Oče: »Veste, toliko let že hodi na univerzo, p* še nič ne kaže, da bi bilo konec! Edini, ki se je od njegovih študij kaj naučil, sem bil jaz.' 700 nemških otrok je letos prvi šlo v Francijo nu taborenje. Več tednov je nemška mladina skupno s francosko bivala na velikem taboru v bližini Draveila. Slika nam kaže pobiča, ki trobi zjutraj budnico. To je prvi začetek francosko-neni-škega zbližan ja, ki bo rodil I čez leta lahko blagodejne po-i sledice. Francoska in uem-| ška mladina se bo na teh ta-: borih spoznala, se bo spopri-I jateljila in ne bo več mo-| gla razumeti sovraštva, ki i vlada med obema narodoma, j Ko bo ta mladina odrastla. se bo gotovo sovražno raz-' poloiftnje na obeh straneh j poleglo in odrastli možje ' bodo medsebojni prijatelji v i obeh državah. Goro iz marmorja razstreljujejo Po vseui svetu je znan kararski marmor, s katerim zalaga Italija ves svet. Ime marmorja jc povzeto po italijanskem mestu Carrara, v bližini katerega so velikanski kamnolomi tega lepega belega marmorja, ki je razmeroma zelo drag. Vsako leto izvozijo Italijani okrog 200.000 ton kararskega marmorja v inozemstvo in zato je razumljivo, da živi ob teh kamnolomih mnogo delavcev in kamnosekov. ki neprestano obdelujejo velikanske marmornate klade. Dan za dnem razstreljavajo v obsežnih kamnolomih kamenje, ki pokriva marmor. V zadnjem letu pa so odkrili, da jc v bližini sedanjih kamnolomov gora Tecchione, ki jo visoka T00 m. skoraj iz samega belega kararskega marmorja. Takoj so se je lotili in navrtali velikanski marmornati stožec, katerega mislijo sedaj porabiti za največji kamnolom. Goro so podminirali in naložili na dnu rovov okrog 200 stotov dinamita. Ko bodo ta velikanski naboj vžgali, bo raztrgalo pobočje gore tako, da se bo sesulo najmanj 300.000 kub. metrov kamenja in marmorja. Samo s enkratnim razstreljevanjem upajo pridobiti 250.000 ton Terpetinovo „Hubertus" milo za žehto v avgustu Profesor Piccard se je dvignil drugič ralmr ameriških bojevnikov r VUshmgtonu. Zapuščeni tabor ameriških bojevnikov, katere je pregnala policija s tanki in plinom solzaveem. sedaj popravljajo. Borne koče in barake, katerih ni uniči požar z vso naglico razdirajo zato. da bo čimprej e prikrit sramolni nastop policije proti ameriškim žrtvam svetovne voine Knnoln l-i i0 .. j. i_____. ' , f r • • «----> — - — ....o , vuiuju, jc KupOtu niisiuiiutonsKesa parlamenta. Piccard je vzletel drugič. V torek zjutraj ob 2 je odletel Piccard. potem, ko je dokončal zadnje priprave s svojim asistentom Cosynsom v stratosfero. Slika nam ga kaže na letališču Diibendorf v bližini Zuricha. V sredi stoji profesor Piccard, na levo pa njegov asistent. Po zadnjih poročilih se je odločil profesor Piccard in odletel v torek ob dveh zjutraj z balonom v stratosfero. Pred vzletom je profesor Piccard posebno poudarjal, da njemu ni zato, da bi postavil kak nov rekord in da računa, da bo dosegel višino 16.000—16.500 m. Vzlet do te višine bo trajal nekaj ur. Nato namerava ostati več ur v stratosferi, kjer bo napravil s svojim asistentom važna merjenja in opazovanja. Ko se je dvignil z balonom prvič, je vzel s seboj 300 kg balasta in je porabil samo pri dviganju 400 kg, tako da mu je ostalo za pristanek le 100 kg. Sedaj pa je vzel s seboj le 400 kg balasta, od katerih bo 200 kg zmetal z balona med dviganjem, 200 pa bo porabil med padanjem nazaj na zemljo. Pri drugem poletu pričakuje, da v kabini ne bo tako toplo kakor prvič in da bo temperatura v neprodušno zaprti gondoli med 0—10 stopinjami Celzija, švicarske zvezdarne bodo sproti ugotavljalo po možnosti višino ,ki jo bo njegov balon dosegel. Balon bosta zasledovala tudi dva avtomobila, ki bosta v stalni zvezi z letalom. Letalo bo pa kar naprej letelo na mesto, kjer bo balon najbrž pristal. Verjetno je, da pristane Piccard v Afriki. ★ Gost: »Povejte mi no, gospod plačilni, ali je tole tu na krožniku v resnici polovica piske?« Plačilni: >Seveda, gospod! '■ost: >Veste kaj, potem mi pa raje prinesite drugo polovico 1« marmorja. Priprave za tako vrtanje rovov in galerij, so zahtevale 9 mesecev trdega dela. Strokovnjaki pričakujejo, da bo pobočje gore, katerega so navrtali, porušeno v dolžini 160 m. Razstreliteiv bo raztrgala pobočje do višine 140 m in bo vrgla'50 m globoko plast kamenja in marmorja iz gore. Pobočje. katero bo razstreljeno, so popolnoma izse-kali in očistili vse prsti tako, da se vidi na gori velikanska bela lisa, ki se izprana od dežja, krasno lesketa v solncu. Srednji rov, ki so ga izkopali v goro, se konča z veliko votlino, ki je visoka 5 m in je 2 m široka. Ta votlina leži 40 m pod pobočjem gore. Ob tej votlini so še druge manjše votline, katero so že vse napolnjene z razstrelivom. V kratkem bodo naenkrat zažgali vse velikanske mine in precejšen del pobočja gore se bo ob strahotni eksploziji porušil. Zanimanje za to razstrelitev je v Italiji tako veliko, da se v mestu Carrari resno bavijo z vsemi pripravami, ki so potrebne, da bodo laliko spravili pod streho vse tujce, ki bodo prišli občudovat velikansko eksplozijo, kakršne svet najbrž še ni videl. Američani tečejo kakor nihče. Na olimpijadi je pretekel 4(JO m Američan Carr v 46.2 sekundah. Dve desetinki sekunde za njim je bil Američan Eastman. Seveda je bil dosežen nov svetovni rekord. Oporoka dr. Seipta Pokojni avstrijski kancler msgr. dr. Ignacij Seipel je zapustil v svoji oporoki edino svoje bogastvo, ki ga je imel, namreč veliko knjižnico, samostanu, v katerem je stanoval. V počastitev spomina velikega pokojnika bodo preuredili dve sobi, v katerih je stanoval pokojni kancler, v muzej dr. Seipla. Pokojnik ni zapustil nikakršnega dnigega premoženja, ker je ves svoj denar sproti razdal siromakom. „Jaz sem cesar f" Poročevalec angleškega lista »Daily Mailc je intervjuval nemškega ekskajzerja Viljema, ki mu jc med drugim povedal sledeče: »Govorice o kandidaturi mojega sina Viljema Avgusta so popolnoma neosnovane. On je prestolonaslednik, dokler sem pa jaz pri življenju, bom pa tudi jaz edini nemški cesar.« Poročevalec je opozoril cesarja, da prestolonaslednik sam misli, da je poklican za bodočega nemškega cesarja, ker se jo cesar 1. 1918 sam odpovedal prestolu. Viljem je nato odvrnil, da je to mnenje napačno in da jc le on edini, ki ima pravico zasesti nemški prestol. Letoviščar: »Cujte, gostilničar, ali imate kaj zobotrebcev?« Gostilničar: »Ne, dragi moj! So me že preveč stali. Kadar sem jih postavil na mizo, so mi jih letoviščarji kar hitro pometali proč!« »Oprostite, gospod vlakovodja, ali se bo naš vlak ustavil v Babjem selu, ali ne?« Stanje hmetjskih nasadov Na poziv Hmeljarskega društva za Slovenijo je dne 7. t. m. ob osmih zjutraj zbralo pruv ibilno število slovenskih hmeljarjev v ltoblekovi dvorani v Žalcu, katere je društveni podpredsednik, g. Al. MihelČifi prav iskreno pozdravil, otvoril zborovanje ter pozval društvenega tajnika, tla poda poročilo o občem stanju linieljskih nasadov. (Poročilo priobčujemo nižje). Za pričetek splošnega obiranja je bil določen torek, dne 18. t. 111. Naloga vsakega vestnega hmeljarja jo, da obira le zadostni) zrel hmelj _ ne pa nezrel, lahek, marveč zadostno zrel, težek hmelj. Glede mezde za obiranje je bilo soglasno sklenjeno, naj plača posestnik za škaf svežega hmelja pri trikratni topli hrani in ijbičajnem stanovanju Din 1.25 — brez hrane Din 1.75. Končno so razpravljali o pravilnem izpolnjevanju legitimacij za hmeljske obiravce. Izražena je bila želja, naj hmeljarji lepo obirajo, pravilno sušijo in pravočasno basajo hmelj. Nadalje so se hmeljarji svarili pred brezmiselnim ponujanjem posušenega blaga ter se opozarjali na skrajno poštenost pri hmeljskl kupčiji. Hmeljarji naj so ne nadejajo visokih cen, če se bo hmeljska kupčija sploh mogla razvijati zaradi valutnih in deviznih vt žkoč. iz poročila Srednjeevropskega hmeljarskega urada v Zatru Jugoslavija. Pctrovac, 20. julija. Lepo vreme mesecu julija z zadostnimi padavinami in opuščajočo vročino je ugodno vplivalo na hmeljske nasade, ki so brez vsakih škodljivcev. Vsled tega se stanje lahko označi s prav dobro in upamo na obilno letino. Kastliua je polna cvetja, ki je pri ranem hmelju že izkobuljen in so kobule deloma že zrele. Predpro-dajo se niso izvrševale. Češkoslovaška. Žatec, 28. julija. Stanje hmeljskih nasadov jo prav različno. Nade na bodočo letino se niso izboljšale. Presenetljiv je redek cvetni nastavek. V zgodaj obrezanih nasadih prehaja cvetje že v kobule. Orumenevanje listov, ki so ga baje povzročilo obile padavine, bo hmeljarjem v veliko škodo. Na-daljno poškodovanje po hmeljskl ušici jo prenehalo. Žatec, 4. avg. Vreme vobčc ne prija jimeljskim nasadom. Vztrajne padavine ovirajo izkobuljenje cvetja. Orumenevanje listov pa napreduje. Pozno obrezani nasadi so 6e sicer nekoliko popravili, zato so se pa poslabšali izgledi na letino v zgodaj obrezanih. Cenitev letošnje letine je danes še ne- KREDITI NARODNE BANKE Iz bilance 81. julija je razvidno, da je Narodna banka posodila 2.297.4 milij. Din. od tega znaša eskompt 2.042 in lombard 355 milij. Din. V primeri s stanjem 22. julija so posojila Narodne banke narasla za 81 milij. Povečanje teh kreditov se spravlja v zvezo s pričetkom izvozne sezone, ki jo mora Narodna banka podpreti. »Privredni Preglede ugotavlja, da je bilo Narodni banki mogoče povečati kredite, ker so so njena denarna sredstva povečala, ko je bil puščen v promet -srebrni tlrobiž od 10 in 20 dinarjev. S tem se je denarni obtok zvečal za 450 milij. Din. Ker ni za srebnii drobiž predpisano zlato kritje, bo Narodna "bafika v do-glednem času imela na razpolago še okoli 400 milijonov Din, ki jih bo lahko posodila. List meni, da je dana možnost, da še povečamo srebrni denarni obtok, ker imamo v primeri s številom prebivalstva premalo srebrnega in nikljastega drobiža. Znesek 650 milij., ki je po sedanjih zakonih dovoljen, bo treba še dvigniti. -k Trgovski shod v Mariboru. Trgovci iz dravske banovine bodo manifestirali za svoje težnje na slovenskem trgovskem shodu v Mariboru, in sicer poti okriljem Zveze trgovskih gremijev. Ta shod se bo vršil v nedeljo dne 14. t. m. ob 10 v veliki dvorani >Uniona<. Za to vabi Združenje trgovcev za Ljubljano vse svoje člane, naj poiiitijo v Maribor. — Vožnja je polovična in se dobe legitimacije pri »Putniku«. Oni, ki potujejo iz Ljubljane z avtomobilom, naj se priključijo v nedeljo ob 5 zjutraj izpred kavarne »Evrope:: k skupnemu odhodu, vsi ostali naj odpotujejo v Maribor s prvim jutranjim vlakom, ki odhaja ob 5.20. — Gremij trgovcev. Oddaja državne pšenice v mletje. Dne 25. avg. t. 1. se bo vršila pri Intendanturi Komande IV. arniijske oblasti v Zagrebu licitacija glede oddaje 10,000.000 kg državne pšenice v mletje. Borza Denar 9. avgusta. Ljubljana. Razen švicarskega franca in funta ter lire zaznamujejo vse devize malenkostno nazadovanje. Precej je nazadoval dolar, ki se kljub temu drži precej trdo. Čeprav poročila iz francoskih, posebno angleških finančnih krogov naglašajo, da ni danajšnji visoki tečaj dolarja utemeljen in mogoča, ker je še odvisna od vremena bodočih 14 dni. Nemčija. Hallertau-Monakovo, 23. jul. Od našega zadnjega poročila se je stanje naših hmeljskih nasadov bistveno izboljšalo. Javljena zaostalost pa se je izravnala. Nahajajo se sicer še prav slabi nasadi, koje pa krijejo prav bujni. Večina se torej lahko označi kot »dobro srednje« in bo letina tudi m srednja. Občudovanja vredna je vnema hmeljarjev, s katero so se lotili obrambnega tlela zoper škodljivce, v prvi vrsti zoper peronosporo. Že danes lahko trdimo, tla letošnji pridejek pri 20% omejitvi zasajene ploskve ne bo tolikšen kot je bil lanski. POLJSKA. Warsza\va, 18. julija. Dasi je lepo vreme v tekočem mesecu prav ugodno vplivalo na razvoj rastline, vendar je stanje nasadov različno in se šo ni izednačilo. Sporadičuo so nastopale tudi uši. Obrambna dela zoper škodljivce se z ozirom na nizke cene v minulih letih niso izvrševala. Pii ugodnem vremenu se bo z obiranjem poprej začj'o kot druga leta. Letina bo manjša otl one m. I. FRANCIJA. Hurtighcim, 18. julija: Stanje nasadov se je poslabšalo, kar je v prvi vrsti povzročevalo neugodno vreme, potem pomanjkljivo negovanje in nezadostno gnojenje hmeljskih nasadov, kakor tudi n^povoljno obrambno delo zoper razne škodljivce. Glavna označba naših nasadov je njih velika neenakost. Le neznaten del istih je res zdrav in tlobro razvit ter je dosegel celo visokost ogrodja in ima krepke panoge. Drugi del kaže le zmerno rast, dosegel je le tri četrtine visokosti ogrodja ter ima slabo razvite panoge. Zadnji, pa tudi največji tlel kaže pa prav neugodno sliko, katero so povzro-čevall deloma bolhači, deloma peronospora in uši. Listi v teh nasadih so umazano zelene barve. Rastlina je skoro brez panog ter je zrastla lo do polovice, k večjemu tlo tri četrtine visokosti ogrodja. Donos tega tlela ne pride v poštev. Po vsem tem se lahko trdi, tla bo vsa letina prav zmerna. BELGIJA. Poperigne, 22. julija: Pri nas je zaostal razvoj hmeljske rastline, vendar so nasadi boljše oskrbovani kot lani. Nekateri so zelo trpeli zaradi uši. Obče je rastlina zdrava. Peronos|H>ra pojema, ker 6o marljivo preganja potom škropljenja z bakreno-apnovo brozgo. Rastlina sedaj cveti. da so radi tega možna krepka nihanja v valuti Združenih držav, govori zadnje poročijo o stanju Zveznih rezervnih bank v prilog dolarja. Tako izkazuje zadnje stanje od 3. avgusta povišek kritja denarnega obtoka od 56,5 na 57,2%, prav tako so se zlate rezerve povečale otl 2.621 na 2.644 milij. Medtem, ko je povišek denarnega obtoka razmeroma manjši (otl 2.834 na 2.858). Posebno hud je boj med funtom in dolarjem, ker Američani še vedno niso prenehali dvigati svojih naložb v Angliji in poti vtisom optimističnih poročil iz Amerike nalagati svoj denar v domovini. »Financial Nevvs«, ki naravnost brani angleško interese, meni da ni ameriški optimizem utemeljen in da bodo Američani v kratkem času pričeli nalagati zopet denar v Evropi. Funt je še vedno zelo šibek. Zadnja bilanca Angleške banke kaže, da se je kritje denarnega obtoka znižalo v enem tednu od 33% na 29,8%; še pred enim letom je kritje znašalo 41,2%. Kritje se je zmanjšalo kljub zadnjim nakupom zlata. Denarni obtok se je povečal od 370 milij. funtov na 375 milij. Iz teh izprememb pri Narodni banki sklepajo v Parizu, da Anglija še ne misli na stabilizacijo funta. Funt je tako šibek tudi radi neugodnih poročil o konferenci v Ottavvi. Poskus, tla bi se organiziral skupen denarni zavod, ki bi pripravil pot za ustvaritev enotnega denarja za vse angleški imperij, je namreč propadel. Ljubljana. Amsterdam 2290.96—2302.32, Berlin 1350.69—1361.49, Bruselj 789.68—793.62, Curih 1108.35—1113.85, London 196.97—189.57, Ne\vyork 5663.81—5692.07, Pariz 222.77—223.89, Praga 168.23 —169.00, Trst 290.13—292.53. Curih. Pariz 20.1025, London 17.82, Newyork 513.—, Bruselj 71.20, Milan 26.20, Madrid 41.80, Amsterdam 206.60, Berlin 122.—, Stockhoim 91.60, Oslo 89.20. Kokenhagen 95.70, Sofija 3.73, Praga 15.18, Varšava 57.60, Alene 3.30, Carigrad 2.43, Bukarešta 3.05, Ilclsingfors 7.65. Dunaj. Dinar uotira na Dunaju (valuta) 12.30. Vrednostni papirji Ljubljana. 8% Bler. pos. 43 bi., 7% Bler. pos. 42 bi., Stavba 40 denar, Kranj. ind. 300—300, Rrše 125 denar. Zagrebški promet: Vojna škoda 100.000 nom. Celotni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 93.244 Din. » Zagreb. 7% invest. pos. 47—50, Vojna škoda kasa 205—206, 208, avg., sept. 203—206, december 201-205, 4% agr. obv. 26-28, 7% Bler. posojilo .kasa 41.25—42, 8% Bler. pos. kasa 43—46, 7% pos. Hip. banko kasa 44—46, 6% Begi. obv. 33.50—34.50, Narodna banka 42.50 denar, Agrar. privil. banka Belgrad. 7% drž. inv. pos. 50 denar, 4% agr. ovb. 24 denar, (24.50), 6% Begi. obv. 34.75-85.25, (35, 34.25), Vojna škoda 208—210, 208 (20ft), 8% Bler. pos. 42—41, 7% Bler. pos. 44 b!., 7% pos. Drž. Hip. banke 46—43, Narodna banka 43—5000, Agr. priv. banka 216—214, (216, 215). Dunaj. Don, sav. jadr. 56,95, Aussig 101,—, Alpinska 8.55, Trboveljska 17.80. Žitni trg Ljubljana (slov. post. 30 dni). Koruza: bačka, mlev. 175—177.50, okrogla, mlev. 190—192.50, bačka, nav. 180—182.50, okrogla, nav. 200—202.50. — Pšenica: Sombor okol. 79 kg 205—210, potiska 80 kg 215—217.50. — Moka: bačka, nularica 315—820, banatska, nularica 335—840. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. — Tedenca neizpremenjena. — Promet 82 vagonov. Sombor. Pšenica: bačka okol. Sombor 78—79 kg 152.50—155, bačka gornja 79—80 kg 155—157.50, bačka potiska 80 kg 157.50—100, banaška 79 kg 150—152.50, banaška potisje 79 kg 155—167.50, bačka okol. Sombor nova 76 kg 145—147.50, bačka gornja nova 76 kg 145—147.50, sremsku, slavonska 76 kg 142.50—145, bačka potiska nova 76 kg 150 —152.50, bačka nova 76 kg 147.50—150. — Rž: bačka nova 130—135. — Oves: sremski slav. novi 115—120. — Ječmen: bački novi 63—64 kg 110— 115. — Koruza: bačka promt 115—117.50, bačka okol. Sombor 117—119, baranjski cimiuantin 142.50 147.50. — Ostalo neizpremenjeno. — Tendenca neizpremenjena. — Promet 32 vagonov. Chicago. Pšenica: marec 62.625, sept. 54.50, dec. 58. — Koruza: marec 82.125, dec. 31. — Oves: marec 20.50, sept. 18, dec. 17.75. — Rž: sept. 33. Winnipeg. Pšenica: okt. 56.875, dec. 63.74, maj 62.75, Živina Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edu- ard Saborski & Comp., Dunaj). Na trg je bilo pripeljanih 8248 pršutarjev in 3529 špeharjev, iz Jugoslavije 2782. Na kontumačnem trgu je bilo 653 pršutarjev in 1410 špeharjev, iz Jugoslavije 97. — Cene: špeharji najboljši 1.77, I. 1.73—1.75, II. 1.70 —1.72, kmečki 1.70—1.77, pršutarji 1.50—1.70, najboljši 2.05. — Tendenca: špeharji so se pocenili za 10 grošev, pršutarji pa za 5—10 grošev. Senzacije v plavanju Večina luhko-alletskih panog je končana. V soboto so pričeli tekmovati v plavanju in vvater-polu. Tudi večina gledalcev prisostvuje sedaj plavalnim tekmam. V lahki atletiki so evropski zastopniki razočarali. Niti eden od tolikih zastopnikov ni dosegel rezultatov, kot jih postavljajo doma. Težko je reči, kuj vpliva na Evropejce. Klima* hraua ali kaj drugega. Najbolj so seveda razočarani Nemci, ki so računali z vse drugačnim izidom olimpijade. Njih rekorderji ne morejo v ospredje, zadovoljiti se morajo z zadnjimi mesti, še celo Finci se slabše drže kot na zadnji olimpijadi. Proti Američanom je skoro nemogočo uspeti. Te-kallšče, na katerem se pri vsaki disciplini popravljajo svetovni in olimpijski rekordi, je samo za domačine, goltom ne pomaga. V soboto so doživeli Evropejci ponovna razočaranja, in sicer v plavanju, Nemci pa v waterpolu. Najboljši evropski plavalec dr. Barany pri 100 m prosto sploh v finale ni prišel, čeprav je plaval 59.4. Japonci so še boljši. V predtekih je Barany še prišel v poštev, toda pri semifinalu je imel smolo, da je bil izžreban z najboljšimi, kjer je prišel na četrto mesto. V drugi skupini je tretji bil Spence, ki je plaval 59:5. Ta čas je zadostoval za finale v drugi skupini. Tretji v Baranyevi skupini je pa plaval 59:3 in sicer Kalili (USA). Finale na 100 je končal z rezultati: 1. Mjazaki (Jap.) 58:2, 2. Knwaishi (Jap.) 58:6, 3. Schvvartz (USA) 58:2, 4. Kalili (USA) 58:2, 5. Takahashi (Jap.) 59:3. Po rezultatih finala bi prišel Barany na šesto meslo. Pač temeljito razočaranje, ki so ga priredili Japonci vsem udeležencem olimpijade. V damskih plavalnih panogah pa Japonci ne bodo imeli posebne vloge. V predtekih so imele glavno besedo znane evropske plavalke Jacobsen, Lade Cooper, Go-tlartl. Pri prsnem plavanju na 200 m je edina Ja-ponka, ki je uspela in si priborila pot v finale, Mahata, ki je plavala 3:10:7. Cooperjeva je pri 100 m prosto postavila že v predteku nov svetovni rekord v času 1:09. Ta čas pa ni dolgo trajal, kajti že v semifinalu je komaj 14 letna llolandka den Quden plavala 1:07:6. Zanimiva bo borba med Holandko in Američanko Madison, ki ima največ plavalnih rekordov. V vvaterpolu je takoj prvi dan prinesel olim-i pijskega zmagovalca. V finale v Amsterdamu sta | prišli Nemčija in Madjarska, v Los Angelesu jo : žreb določil, da se takoj prvi dan zopet srečata | finalista Nemčija in Madjarska. Nemci so računali s sigurno zmago nad Madjari. Od početka so bili Theodor Plivier: Shagerrak (Nadaljevanje.) Tudi Jellicoe ni bil Nelson! Ne več predrzni pirat stare Anglekše, temveč samo admiral iz »Scapa Flow<, vezan na težko odgovornost, da ohrani največje brodovje na svetu. Imenovati je bil za glavnega poveljnika čez »Graad ricet«, ker je njegov predhodnik, admiral Crhghan. delal preveč skrbi gospodom pri angleški admimlitetr mož ni bil računa". Mrzel računar, I o jc bil Jellicoe. , Jekleni oklopil Dinainitl Vojni kulijl, 105.000 mornarjev! Poslednja genialna iskra je vtonila pri Ska-gerraku. Vampi s 30.000 tonami, postavljeni v kolone, in premikaji kot kroglice na računalu. Ekra-zitne granate — — ko se zavrtajo skozi oklope, eksplodirajo v ladjah, raztrgajo drobovje in živčevje. Pri zadetku postajajo plošče belo žareče. Kosci oklopov! Tekoča lava I Človeška trupla so sivo šumeče blato! Kiti imajo 400 milimetrov debelo plast masti, bojne ladje do 320 milimetrov debelo niklasto Jeklo na svojih rebrili. Pregradi, mogočno Železne mrene, ki dele trupe v predele ,varujejo ladje pred potopitvijo. Težak ogenj pritiska na nemške prve ladje.. Na oklopnih križarkah zopet izbruhnejo požari. Ilipperjevo poveljniško ladjo zadene sovražni torpedo in vtakne svoj nos v rob. >Grand Fleet« ostaja še nevidna. Na obzorju žari krvavordeče ognjeno morje. Torpedovke, lahke križarke in neka oklopni- ca starega tipa, vse to je zamotano v klopčič, in drvi preko odprtega odra ... Rjav oblak dima se razdeli. Bojna križarka »Invincible«, zmagovalka pri Falklandskih otokih, stoji jasno na gladini. 9000 metrov oddaljena od »Liitzova« in »Derfflingerja«. Dve minuti koncentriran ogenj! Grozna eksplozija! Podirajoči se jambori! Ognjeni zublji! Kosi ladje so temnejši in počasnejši v svojem poletu nego se dvigajoči dim in plini. Med deli raztrgane ladje se pokažejo tu pa tam glave in roke. šest mož se je oklenilo nekega splava in rešila jih je neka torpedovka. Velik siv kolos predere oblake dima lastne linije, se noro vrti okrog lastne osi in se bliža nemški liniji. »Warspite« je dobila granato v krmilo in bočna stena ji je udrta! Kakor zasukana baklja se vrti potapljajoča se ladja v lastnem dimu in izgineva, v groznem vrtincu!... Neka granata je padla v dimnik na mali kri-žarki »Pillau«. 4 kotli eo uničeni in polovica kur-jačev. Osvobojena para in dež zeleno gorečega olja! Oddelek s kartami in most sta se porušila! Toda predeljeni oddelki še drže. »Pillau« plove dalje s 24 miljami. Tudi mala »Wiesbaden« se šo drži. Med bijočimi se linijami leži s polomljenim strojem, daleč na okrog vidno gorišče. V Jellicoejevem računu stoji pogrešila številka, številka Beatty. 25 minut je prezgodaj udaril na nemško glavno moč. Glavna njegova moč je šele v marškoloni in se šele razvija. Razvijanje tako velikanskega aparata zahteva čas. »Grand Fleet« je v tej fazi boja še trda in počasna. Admiral Scheer in njegov štab: Velikanska pisalna miza... Velikanske pike: ladje. Madeži: brodovia. Modro-rdeče črtkan ie: polja, obstreljevana od artiljerije. Puščice, zastavice: Smer, veter, dimi Toda tukaj odpove matematika! Tukaj je ostala neznana veličina! In lajtnant Bonaparte tega dne?! Potopil se je ta dan s kakšno torpedovko ali pa se scvrl v zgorelem stolpu. Mogoče pa nosi ku-lijevo uniformo, mogoče je napol oglušen, z razpetimi rokami in nogami na jeklenih ploščah ko-mandantskega mesta, in briše stekla daljnogledov, ki se vedno orose od smodnikovih par. Admiral Scheer vidi samo velikansko ognjeno mavrico. Gleda, kako postaja vedno bolj žareča in da signal k umiku! Iu s tem zgublja edine šanse! Kraj ognjene mavrice teče z bežočo floto proli jugu. »Grand Fleet« jo pridobila na času in ima mesta se razvijati. Gorovja dima pokrivajo obzorje. Morje se spreminja, poplavljeno je s slepimi ogledali. Velikanski baloni plina, otoki oblakov se porajajo iz nič. Atmosfera se premika na Izrednih zakonih. Nič več ni človeške mase. Božja pest, ki riše ognjene mavrice! Ukradena božja pest! Hitro salve povzročajo ognjene kroge, ki se širijo po vodni gladini Severnega morja. > Nn tej otl Boga pozabljeni plošči se pomika 27 bežečih ladij. Železni psi... stokajo, sopejo! Trupi, stolpi, rebra trepetajo pod silo odstrelkov. Parni prekati, turbine, bati grme v groznem taktu. Olje se uliva na ogenj. Stari izrabljeni stroji dosežejo še enkrat hitrost, ki 80 jo imeli pri preizkušnji, tla, še prekašajo I Mrzlični delirij materijala! Visoki C živčevja, tlakovanega na koleeje in vzvode! Neka jadrenica se prikaže od juga po morski gladini. Norvežan, trojambornik, jatira so na lahko napeta. Plove mimo nemških ladij in are preko v premoči, toda Madjari so njih naskok odbili in v prvem delu igre zabili dva gola, v drugem pa še štiri. Nemci pa lo dva. Nemčija je doživela tudi v vvaterpolu razočaranje. Ostale waterpolo tekme so končale z pričakovanimi rezultati, pokazale pa so obenem, da Evropejcem Američani in Japonci še dolgo ne bodo kos. Plavujo žo precej boljše In hitreje, zato pa v taktiki zaostajajo. Amerika je odpravila Brazilijo s 6:1, Japonce celo z 10:0. Pri teh dveh igrali so se amerikanski sodniki prav slabo obnesli, tako tla je prav sreča, da je tekmo med Mudjari iu Nemci vodil Belgijec |)elahaye. V soboto so bile seveda tudi lahko-atletske tekme. Deseleroboj je bil končan, zmagal je Američan Jim.v Baiisch. ki je dosegel rekordna število točk 8462.23. Dosedanji svetovni rekorder Mati Jiivinen (Finska) je dosegel »s*mo< 8292.48 točk, tretji je bil Nemec Eberle z 8030.80 točkami. Pri štafetah so Amerikancl pokazali, da imajo precej enakovrednih atletov. Štafeto 4 X 400 so sestavili brez olimpijskih zmagovalcev. V predteku je dosegla štafeta sestavljena iz Fuqua, Ablovisrli, AVarner, Carr nov svet. rekord. Se bolj so se seveda postavili pri 4 X100. Tu so nastopili brez najhitrejših tekalcev Tolana in Metcalfa. Z belimi so hoteli zmagati in so ignorirali črnce. Pač amerikanski predsodki. V predteku je štafeta Amerike sestavljena iz Giesel, Toppinu, I)yer in Wi-kofla postavila zopet nov svet. rek. v času 40:6. Nemci so rabili za to progo s svojimi najboljšimi Jonathom, KOrnigom, Hendrixom in Borchmaver-jem 41.2. V finalu 4 X 100 so zmagali potoni Ame-rikanci v isti sestavi točno v 40 sek in popravili s tem lastni rezultat semifinalu za 6 deset ink sek. Nemci pa so rabili 41:2, isti čas kot v semifinalu. Pri štafeti 4X400 m so v finalu zopet Amerikanci tisti, ki ponovno popravljajo svoj rekord iz pred-teka. Čas finalne borbe je 3:08:2 (predtek 3:11:8), drugi so bili Angleži in šele četrti Nemci. Brez napak tudi pri olimpijadi ne gre. Pri teku 3000 m čez zapreko jo merilec, rund pozabil s strelom iz pištole naznaniti zadnjo rundo. Radi tega so morali atleti teči 8400 m. Zmagal je Finec Iso Hollo v času 9:18:4, 2. Evenson (Anglija), 3. Mac Clus-key (USA). Najvažnejša točka olimpijskih iger je Je vedno Maratonski tek. V soboto so tekli to zgodovinsko progo. Več kot 1(10.000 gledalcev je gledalo ves potek gigantske borbe na 42.200 km dolgi progi. Zmagal je Argentiner Zaliala r času 2:31:36, kar je 2opet nov svet. rekord. Šele tretji je bil Finec Toivonen v času 2:82:30, drugi pa Anglež Ferris v času 2:32:12. S tem je bil lahkoatletski program X. Olimpijado končan. Od dogodkov izven stadiona bi v prvi vrsti omenili zanimivo izjavo črnca Tolana, ki se je izkazal kot najhitrejši tekač nn svetu. Pravi, da je od amerikauskih športnih oblasti zelo zapostavljam ker je pač črnec. Toda največje zadoščenje ima. ker je dvakrat zmagal. Leta 1920. ga amerikansko dijaško zastopstvo, ki je tekmovalo v Nemčiji in drugih evropskih državah, sploh ni upoštevalo. Pod častjo je bilo belim tekmovati z črncem. Sedaj pa. ima polno zadoščenje. Tolan je pač zelo skromen človek. Revanža je res pomembna, dobil bi pa lahko še vse drugačno zadoščenje. Radio Programi Radio-Lfablfono i Sreda, 10. avgusta: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13. Čas, plošče, borza. — 18 Koncert tamburaškega seksteta. — 19.30 Literarna ura: Alojz Gradnik — 501etnik (Fr. Vodnik). — 20 Samospevi g. Milana Juga. — 20.45 Tijardovič: Mala Floramy (plošče). — 22 Čas, poročila, plošče Četrtek, 11. avgusta: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesli. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Haydn: Simfonija D-dur (ploiče). — 19 Slike iz narave (g. Herlort): »Poslanec noči« in »Nn poljanah«. — 20 Zabavni kotiček (V. Bitežnik). — 20.30 Koncert »Ljubljanskega Zvona«. Dirigent: Zorko Prelovec. — 21.15 Prenos plesne glasbe Erich Herse jazz-ork. iz Park hotela na Bledu. — 20 Cello solo koncert, izvaja g. Jaseph Schustcr, soločelist berlinskega filharmon, orkestra. — 22.45 Čas, poročila. Dragi programi t Četrtek, 11. avgusta: Zagreb: 20,30 Ljubljana. 22.40 Lahka večerna glasba. — Milano: 20.30 »Lepa Mollnara«, opera. — Barcelona: 22.15 Prenos koncerta iz kavarne. — Stuttgart: 20 Frankfurt. — Toulouse: 22 Filmska glasba, 22.15 Operna glasba. 23 Operne pesmi. 23.45 Plesna glasba. 0.05 Angleška glasba. —- Berlin: 20 Koncert orkestra. 22,20 Plesna glasba. — Belgrad: 21 Ljubljana. 22.30 Prenos plesne glasbe z Bleda. — Rim: 20.30 »Lepa Molinara«, opera. — Beromiinster: 20.20 Radio orkester. 22.15 Zabavni koncert. — Praga: 20 Violinski koncert. 20.30 Gledališki večer. 22.20 Orgelski in pianinski koncert. _ Dunaj: 20 Donski kozaki pojejo. 21.45 Plesna glasba. — Budapest: 21,45 Pianinski koncerl. 22,30 Plesna glasba. 23.15 Ciganska glasba. gladine, s svojimi jadri in lesom, slika iz pozabljenega stoletja. Ogenj bruhajoča obkolitev se premika z isto brzino. 45.000 mož nemške mornarice je en sam velik tovor, namenjen smrti. In sedaj se šele Scheer odloči za sunek, ki ga jo bil zamudil preje proti nerazviti Jellicoejevi flo-tili. Okrenil jo ladje proti vzhodu in se zaletel proti sredini sovražnikove linije. Nobeni psi več, temveč ujele podgane, ki begajo pred smrtjo. Težki topovi, srednji kalibri, vsakih 7 sekund salva. In ljudje? To so zveri v kasematali, v smodnikovih shrambah, na okretni-cali v stolpu. Hrup, ki jo udušil grozo preti smrtjo, je polegel! Groza je dosegla vrhunec! Samo Sr mrzla smrt! Krožeče stene oklopov! Zevajoči in bruhajoči lopovi! Ekrazitne granate I Dinamitl Torpedi! »27.000 granat! 300.0(30 kvintalov munlcijcjl Ven z njimi! V sovražnika I« »Liltzow« so je zavlekel iz. linije in se vle-gel na stran. Malo križarke in torpedovke .so ga obkolile in zavilo umirajočega orjaku v orkan črnega dima. Goreča »Wiesbaden< leži zopet med nemško linijo In »Grand Fleet«, ena bočna stena odtrgana, dimniki polomljeni. Podrtija se suče nn velikanskih vrtincih, Kakšna granata jo bo milostno potopila. Pustili so jo, tlarivno ovco! Na poveljniški ladji se dvigne signal: Bojne križarke tesno na sovražnika, polno paro!« V moderni tehniki pomeni to dejanje: smrt! Torpedovko morajo prodreti do sovražnika, sc pustiti potopiti, da krijejo umik! (Nadaljevanje.! CriiSEMI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1-—; ženitoranjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolensko, 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. jflužbodobe Vsak« beseda 1 Din Pastirja (-ico) 10—13 let, sprejmem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 11.615. tb) Dekle ali mlajšo vdovo, prijetne zunanjosti, prvovrstno kuharico, zmožno samostojnega gospodinjstva, išče družina 2 oseb. V poštev pridejo samo one, ki so ie služile v boljših hišah na Primorskem in ki dobro poznajo dobro primorsko kuhinjo. - Dokumente in sliko, katera se vrne — poslati na Split, poštni predal 19 (b) msm Vsaka beseda t Din Vajenca s primerno šol. izobrazbo sprejme v trgovino meš. blaga Robert Grasselh, Slivnica pri Celju. (vi Stanovanja Vsaka beseda I Din ODDAJO: Trisobno stanovanje na Miklošičevi cesti se odda za novemberski termin. Poizvedbe v upravi .Slovenca« št. 11.516. (č) Dve stanovanji enosobni, v mestu, takoj oddam. Naslov v upravi Slovenca« 11.611. (č) Veliko sobo zračno, opremljeno, s po-' sebnim vhodom - oddam samo zanesljivemu, solid-i nemu gospodu za 350 Din. Holzapflova ulica 7. (s) Vsaka beseda t Din ODDAJO: Krojaškega vajcnca pridnega in poštenega, z vso oskrbo, sprejme takoj Franc Aviič, Komen-skega ul. 3o, Ljubljana, v Vajenec za slaščičarsko obrt, zdrav in pošten, se takoj sprejme. Nts'ov pove uprava .Slovenca- 11.623. (v) BS33B Vsaka beseda 1 Din Revna vdova z otroci prosi, ako bi kdo hotel kupiti hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke z vlogo 12.000 Din za gotovino 10.000 Din. -Dobrohotne ponudbe naj se pošljejo upravi Slovenca« pod Beda- štev. 11.622. (d) Kdo posodi 2000 Din stalnemu uslužbencu proti dobrim obre-stim in poroštvu. Naslov v upravi Slovenca« pod (t. 11.612. (d) Oddajo se lokali sedanjega čebelarskega blagovnega oddelka, ob-! stoječi iz lokala, 1 sobe I in pritiklin za takoj ali | za november. Vošnjakova t al 4. (n) V6nka beseda 1 Din Prvovrstna oskrba dijakinj. Na željo občevanje v nemškem jeziku. Lingerjeva ulica št. 1 /II.. desno. (D) Čita.jte in širite »Slovenca«! Posestva Vsaka beseda 1 Din Droben oglas v »Slovenca« posestvo ti hitro proda: ie ie ne z gotovini denarjem pač kupca ti s knjiiieo da. Ogalna hiša enonadstropna, z dvemi stanovanji, trgovskim lokalom, z eno njivsko in vrtno parcelo naprodaj v Višnji gori vsled predvidene premestitve. - Hiša je pripravna za uradnika, trgovca in obrtnika. Vinko Vrančič, sodni olicijal v Višnji gori. (p) Kupimo Vsaka beseda I Din Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste ori gostilni Možina. Bukova drva in oglle kupuje stalno Uran Franc Ljubljana Sv. Petra cesta 24. Razno Vsaka beseda t Din Otroka vzamem v oskrbo. Kokalj Jožefa, Podgora 2, pošta Dol. (r) Pot do lastncg«! doma in blagostanja vsakemu odprta. — Pojasnila daje Stavbna hranjlnica in posojilnica. Ljubljana, Miklošičeva 15. (p Več parcel co ugodni ceni naprodat. Foizve se pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani. Ip) Vila enonadstropna, nova, sc takoj ugodno proda v Zg. Šiški. Naslov v upravi -»Slovenca« 11.373. (p) Milostljiva! lz novo dospele zaloge kožuhovine si nabavite po najnovejših modelih v poletnem času mnogo ceneje fin krznen plašč. Plačljivo šele jeseni. Popravila kožuhovin« v pred-sezoni še za polovično ceno. Plačljivo jeseni pri prevzemu. L Rot, Mestni trg 9, Ljubljana. (r) |[SES2SI V mi k n lif.«cdn i Diu Pianino lep. črn. prvovrsten, ccno naprodaj. Naslov v upravi Slovenca 11.618. (g) I Pohištvo i Vsaka beseda 1 Din Pohištvo Kdor si želi nabaviti pohištvo moderno, solidno izdelano, po znatno nizkih cenah, raj vsakdo pred nakupom ogleda zalogo pri Matiji Andlovic, Ko-menskega ulica 34. (š| I Automofor i Vsaka besed« I Din Motor na olje, 8 KS, prodam ali zamenjam za rezan les. -Ponudbe pod Motor« št. 11.563 na upravo. (I| Bencin motor vozeč, nov, 5 HP, ugodno naprodaj. Špedicija »Balkan«, Maribor. (f) E3SEEEEE Vsaka beseda I Din Če avto svoj stari prodajaš al' motorja bi znebil se rad. brž kuncev ti mnogo prižem Slovenfev na/manjš' in ser a t Suhor in domači keksi najboljši in najcenejii, kakor tudi kruh in raznovrstno pecivo v najboljii kvaliteti priporoča parna pekarna ČEBOKLL Glavni trg 9. • Preprodajalcem znaten popust! (1) Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker. Sv. Petra cesta št. 14, Ljubljana. (t) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Novo kolo 980 Din (preje 1950 Din) s Torpedo, z zunanjimi mufnami, močno, naprodaj. • Se par komadov, z garancijo. Aleksandrova cesta 5/II. (1) Vrtne stole zložljive, proda Tribui, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2605. (1) Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. | L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82, Kemična čistilnica peria. \o" vfc gpg) OGLAŠUJTE ® SLOVENCI Nakup in prodaja vreč ter jute J11. BreDenc i ^ Dunajska 36 j Prodamo hišo enonadstropno, zgrajeno leta 1914 na najlepšem kraju, nasproti župne cerkve v Zireh, katera je opremljena z električno razsvetljavo, vodovodom, gostilniško koncesijo, trgovski mi lokali in dvoriščem z vrtom. Hiša je zidana izrecno za gostilniško in trgovsko obrt, katera sc v hiši od leta 1914 naprej vrši neprekinjeno. Za vse podatke in ceno naj se interesenti obračajo na lastnika: Županstvo v Zireh, pismeno ali osebno. (p) Šivalni stroj 1200 Din, pisalni stroj 2500 Din, oba popolnoma nova, naprodaj. Aleksandrova cesta 5/II. O) Opalograf t* vsako ceno prodam ali zamenjam za kolo. Naslov v upravi -Slovenca« pod št. 11.595. (I) i' Malinovec pristen, naraven s čistim sladkorjem vkuhun sc dobi na malo in veliko v lekarni dr.G.PICCOLI Ljubljana Dunajska e. 6 Štedilnike raznih vrst; vrtne, balkonske in stopniike ograje, dimn. vratica, brzoparilnikc, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani. Izletniki dobijo v zajutrkovalnici Lihler na Glavnem trgu -Rotovž - Maribor, cenenc delikatese, sir, salame, vino, pivo iz sodčka. (1) Obrt Vsaka beseda 1 Din Tvrdka A. VOLK l.iahllau«. He*»*v* reata 24. nudi Qa Krnela ?»« vr«1« oieoKno moko ia drag« mle»»k« irdeik« Zahtevajte ceniki Klavirji pianini. harmoniji se stro-kovnjasko popravljajo in najčistejše uglašujejo. — Tvornica klavirjev War-binek, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5. (g) Vsaka beseda 1 Din Dva konja belca (Lippizaner), dobro ohranjena, za vprego, vož-| njo in kočijo - proda po [nizki ceni J. Černe, Št. Vid-Vižmarje 66. (j) BBBBaBBBaBBBBaBB iJrtcvnik Slovenec naibohe informirani list! Posteline žične vloge « lettaih sli feleraih okvirjih, ter zlollitvf Iti«« po»l<1je i/dtluje »olidno lotno po narofilu tvrdki Pavel Strgulec Ljubljani, Oojpoevfliki cul alJ Zahtevajte brerplatr.i c«oik! Telefon 2059 Modroce otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje Ignactl Narobe Ljubljana, Gosposvetska cesta SL 16 (pri Levu) Kruino moko in rte mlevske izdelke vedno tveže dobita ori A. & M. ZORMAN Ljubljana, Stan tre St 32 DRVA Trgovina s kurivom Iv.Schumi Dolenjska resta Telefon 2051 PREMOG Premog sulia drva UMI ia» Pogačnik, Bohoričeva ulica 5 <7nseraii ^Slovencu■ t maj o največji uspeh: osteljne garniture in odeje, zavese, posteljne vložke, žimnice, flanelasto in volnatc odeje, gosjo perje za postelje, afrik (morska trava), konjsko žimo, otomane, divane, blago za pohištvo i. L d. vse po jako nizkih cenah dobite pri Karol Preis MARIBOR - Gosposka ulica št. 20 Ceniki brezplačno! Ceniki brezplačno! Za počitnice rabite hitro izvršen entel, ažur, mono-grame, okraske za obleke in perilo. Takoj jih dobite pri tvrdki Mateh & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Welta, Ccrto itd ima vedno v zalogi lotoodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki Naznanilo preselitve Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem preselil svojo trgovino barv, lakov, firneža in dr., iz Gosposvetske c. št. 12 na Gosposvetsko cesta št. 8 (poleg Slamiča) Ker bom vsled povečanja trgovine v stanu nuditi cenjenim odjemalcem še boljšo postrežbo v prvovrstni kvaliteti in ceni, zato se za nadaljno naklonjenost kar najtopleje priporočam. Z vsestranskimi nasveti vedno radevolje na razpolago tvrdka »LUSTRA« — V. LAZNIK Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 8 (poleg Slamiča). Zastopstvo šablon K. Butlerhof Asch., Češkoslovaška. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, pri-! jateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče, sin, stric, svak in tast, gospod AVGUST VIDMAR strojni ključavničar < dne 9. t. m. po dolgem mukapolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v četrtek 11. avg. ob pol 3 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 9. avgusta 1932. ŽALUJOČI OSTALI Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo tužno vesl, da je danes, dne 9. avgusta 1932 ob 15 po kratki a mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, umri naš nadvse ljubljeni soprog, oče, brat, zet in svak, gospod Janko Dernič lesni trgovec v Mojstrani, odlikovan s srebrno kolajno kraljev, doma Nj. Vel, kralja Aleksandra I. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 11. avgusta ob 15. uri, po prihodu popoldanskega vlaka izpred hiše žalosti v Mojstrani na dovško pokopališče. Priporočamo ga v pobožno molilev. Žalujoči ostali: Gizela Dernič, roj. Rabič, soproga, Janko in Boris sinova, Rodbina Rabič, Dernič, Božič. Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani: Karel Cefc. Urednik: Franc Krenizur,