Leto LXXIII, št. 48 " * *«ia**ai - ro« Pa»!*ewn>r Ba» B««iit IZDAJA ZA NARODNE PIONIRJE Preis - Cena L 2 UrtKluiilvt, te uprava Ljubljana Kopitarjeva 8. ltlefon 23.61—23 64 Mesečna naročnina n Ur. — Cbt rač Ljubljana 10 6.M ta naročnin« ln 10.394 ca luseralo Izključno »n •iop8t«o za oglate Iz llallje 1« Inozemstva! UPI S. A U liana Rokopisov ne rračame SLOVENEC MAREC - 104% | 1 ČETRTEK Na področju pri Goldbergu in Laubanu ponovljeni sovjetski prebijalni poskusi so bili preprečeni Na bojnem področju ob Spodnjem Uenu je bilo uničenih 63 angleških oklepnikov, v bilki ob reki Rocr pa 100 severnoameriških oklepnikov Fiihrerjev glavni stan, 28. februarja. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Medtem ko je potekel včerajšnji dan med Dravo in Donavo mirno, je poskušal sovražnik na Slovaškem prodreti 7. močnejšimi silami v dolino pri A 11 s c h I u. Tn poskus pa se jc izjalovil pod težkimi izgubami za sovražnika. Južno ml Schwarzwns-s e r j a so odstranili naši grenadirji v zanosneni napadu naprej moleč boljševiški lok ter razbili sovražne protinapade. Na obeh straneh Z o b t e n a . ka. kor tudi na področju pri Goldbergu in Laubanu so bili v žilavi obrambi onemogočeni ponovljeui prebijalni poskusi sovjetskih peliolnih in oklepniških oddelkov. Boljševiki so nadelievali s svojimi brezuspešnimi napadi proti našim predmestjem ob Neisse pri F o r s t u in G u b e n u. Na bojišču ob Odri je usnelo sovražniku, da je z močno topniško podporo nekoliko zvečnl svoie malo nred-mosfie južno od K ii s tri na. Južno od Stargarda so se pred našimi položaji zlomili sovjetski obkolitveni napadi. V vzhodni Pomeranski so sunile sovražne oklepniške sile z močno podporo borbenih letalcev daleč proti severu zahodno od R u m nt e 1 s-b or g a. Hitro dovedeni oddelki so zaustavili del oklepnikom slptleče sovjetske pehote ter onemogočili ogrožajoče razširjenje vdorne vrzeli. V T n c h e 1 e r H e i d e in zahodno od Spodnje Visle so se v obrambnem ogniu zlomili številni boljševiški napadi, ki so jih deloma podpirali oklepniki. Naše divizije so dosegle v Vzhodni Prusiji zahodno od Krenzburga ponovno popolen obrambni uspeh proti močnim sovražnim napadom. Na bojišču v K u i> I a n d i j i je izgubil sovjetski velenapad jugovzhodno od Libau na sili in strnjenosti. Brez večje izgube ozemlja pa so bili tu'!' včeraj razbiti vsi sovražni napadi, ki m> bili izvedeni še nadalje s premočnimi silami. General Dittmar o vojaškem položaju Pred P o 1 a n g e n o m, so potopili nemški borbeni letalci nek sovjetski hitri bojni čoln. Na bojnem področju ob Spodnjem Renu so obležali na našem glavnem bojnem polju napadajoči oddelki I. kanadske armade, ki so nupadali jugovzhodno od Kalkarja in vzhodno od G o r h n po zelo visokih krvnih iz-gubah in skromnem napredovanju. Pri trm je bilo uuičenih 63 angleških oklepnikov. Sovražnik je vrgel nuduljnje rezerve v bitko ob reki Rocr Deveta severnoameriška armada, ki je napuduln z vsemi silami, je potisnila naše oddelke, ki so se ji povsod ogorčeno upirali, nazaj. Kljub mogočnemu so-vrnžneiiMi posegu na zeinlji kakor v zraku, so bili sovražni prebijalni poskusi deloma onemogočeni v težkih oklepniških bojih; pri tem je bilo uničenih preko llMI ameriških oklepnikov. Lastne oklepniške skupine so zabile v bok sovražnega napada kline in so razbile pripravljalne položaje in kolone. Južno od Schlcidena in ob P r ii m u je prišlo do krajevnih bojev proti sovražniku, ki je napadal na več mestih; položaj pa se bistveno ni prav nič spremenil. Obnovljeni sovražni napadi na B i t b u r g so obležali v osredotočenem obrambnem ognju. Amerikauccni ie uspelo na predmostja oh spodnji Saar i v hudih bojih napredovati proti severu. V Italiji so se izjalovili številni britanski izvidniški sunki proti našim položajem ob S e n i u. Na južni konici dalmatinskega otoka P a ga pred nekaj dnevi pristale sovražne sile so vrgli naši protinapadi v morje. AngloanuMiški strahovalni lctalci letalci so odvrgli podnevi bombe na stanovanjsko okraje Leipziga, H a M c j a, A u g s b u r g a, M a i n z n in na renskowestfalsko področje. Britanska letala so napadla v pretekli noči nemško prestolnico. Bojna sredstva vojne mornarice so potopila iz angleš. prometa Themse-Scheldc nek parnik 5000 ton in na Jadranskem morju dve tovorni jadrnici s skupno 1400 tonami. Berlin, 28. febr. Generalni porotnik Dittmar je govoril včeraj zvečer preko velikonemškegn radija v okviru svojih tedenskih razpruvljanj o vojaškem položaju. V svojem govoru je izrazil pri-čukovunje, tla bo sovjetsko vodstvo izvedlo nov velik udarec proti nemškemu Reichu, čim. bo to kakor koli mogoče. Ko je razpravljal o angloame-riški veleofenzivi ua zapadu je izjavil, da je dosegla doslej kljub visokim izgubam za napadalce le majhne uspehe ter da je tu nemška obruniba ponovno dobro prestula trdo preizkušnjo. Generalni poročnik Dittmar je izvajal nadalje v podrobnostih: Napačno bi bilo, če ne iii sipatfali sedanje akcije okrog Laubana, Edrsta in Gubena za pričetek poskusa 'naravno potrebne druge velike sovjetske ofenzive. Vsak nemški obrambni uspeli ravno na tem skrajno odločilnem mestu na veliki no-ravni premikalni črti med Odro in Labo, pu je vsled tega posebno po- Churchill pred spodnjo zbornico Amsterdam, 27. febr. Po lleuterje-vem poročilu je danes Churchill predlagal v spodnji zbornici, naj odobri parlament krimsko deklaracijo treh zavezniških narodov ter predvsem tamkaj sprejeto odločitev, da bodo so-pogodbeniki ohranili soglasje pri svojem delovanju v miru in vojni. V nadaljnjem delu svoiega govora je dejal, da so pričakovali višek evropske vojne že za preteklo jesen. Ta termin pa se jc za mnogo mesecev z.avlekel. Glede vprašanja živilskih dobav »osvobojenim« deželam je dejal Churchill, da ne more dopustiti, da bi se načele britanske »minimalne varnostno rezerve živil in olja.« »Naloga za zagotovitev bodočega miru bo nedvomno pripadla v glavnem velesilam«. Vendar »svetovne organizacije nc bo mogoče osnovati na diktaturi velesil. Prejšnjega društva narodov skoro da niso rabili. Bilo je tudi nezadostno za izvedbo določenih nalog. Churchill je nadaljeval: »Društvo narodov bomo nadomestili z mnogo mogočnejšo organizacijo, v kateri bodo igrale Združene države važno in pomembno vlogo«. ' Na konferenci v Srni Franciscu bosta zastopala Veliko Britanijo Eden in Attlee. Churchill se jc nato bavil s poljskim problemom. Izjavil je, da so v i alti sklenili, da ne bodo izvedli ni-ake spremembe Curzonove črte na račun Sovjetske zveze, »da bi s tem pomirili Poljake. Nadaljeval je: »Pri podpori sovjetskih zahtev po Curzono-vi črti odklanjam vsako namigovanje o sklenitvi kakega vprašljivega kompromisa ali o popuščanju pred silo in strahom«. V ostalem so zagotovili Poljski »obsežno ozemeljsko odškodnino« in sicer Danzig, večji del Vzhodne Prusije, zapadno in južno od Konigsberga, daljši obalni pas ob Vzhodnem morju ter Gornjo Šlezijo. Amsterdam. Oh zaključku izjave v Spodnji zbornici je dejal Churchill, da sta mu Roosevelt in Stettinius »kategorično zagotovila«, du nima ameriška vlada Veliki Britaniji glede korakov, ki jih je Anglija napravila, ali jih ni napravila, ničesar očitati. Glede Italije, »računa lahko pri svojih naporih, da si bo sama pomagala, na zavezniško dobro voljo«. V zvezi z umorom egipt-skegu ministrskega predsednika je poudaril Churchill, du je nedvomno, »da zuhtevajo vurnostni ukrepi v Egiptu pomembnejšo ojačitev«. V zvezi * problemi Srednjega vzhoda je izja-\il. do upa, da bosta »Velika Britanija in Združene države, ki kažejo za Srednji vzhod vedno večje zanimanje, sposobni, da igrata pri zagotovitvi napredka arabskega sveta dragoceno vlogo.« Amsteidmn, 28. febr. Churchill jc izjavit v svojem govoru v Spodnji zbornici še med ostailim: ^Poljaki bodo lahko po lastni volji odločali o svoji usodi in sicer z eno edino omejitvijo; v harmoničnem soglasju z. zavezniki morajo voditi Sovjetom prijaz.no politiko.« Britanska vlada bo tako dolgo priznavala poljsko vlado v Londonu, dokler se no l»o prepričala, da je bila ustvarjena nova začasna v bula na Pol j skem v soglasju z dogovorjenimi določili i. Kakor javlja agencija Reuter, so podali v torek v Spodnji zbornici Mavrice ' Petherick, Comarnamder Bo-wbt in drugi konservativci izjavo, v kateri izražajo z ozirom na poljsko vprašanje obžalovanje, da bodo odvzeti gotovi deli ozemlja zavezniku, kar je v protislovju s stklenje.niiu dogovorom in s točko drugo Atlantske listine. Razen tega ugotavljajo z obžalovanjem, da ni dana takozvaniim »osvobojenim« narodom neomejena Cravica, da volijo brez vpliva katere oli druge sile svojo lastno vlado. Protest škotskih škofov Amsterdam, 28. febr. Kakor javlja agencija II enter, so podali rim skok a lolifiki nad-lkofi in Škofi na Škotskem izjavo, v kateri obsojajo v Jalti določene siklepe o Poljski, ki jih označil jejo kot »udarec v obraz« prebivalstvu imperija, ki je prostovoljno stopil v vojno, da bi izpolnili obljubo za obrani l >o Poljske, ftkofi so izjavili, dn smatrajo kot svojo sveto dolžnost, rla posvarijo britansko vlado pred »udeležbo pri umoru nekega naroda.« Kakor javlja radio L rušilcev in dve križarki. Mesec februar je prinesel podvojitev januarskih uspehov podmornic..modernih bojnih sredstev in torpednih letalcev. Nasprotnik je izgubil doslej v tem mesecu na morju okrog Anglije, v Severnem morju, pred Mtirmanskom ter v Atlantiku 57 ladij s 333.400 tonami. nadalje 27 rušilcev in varovalnih vozil. Poleg tega jim jo uspelo uničiti dve lahki križarki. Neka nadaljnja križarka je bila tuko težko 7ndeta, da moramo računati z njeno izgubo. S tem znašajo, tako izjavljajo v Berlinu, nemški uspehi dnevno dve ladji z 11.000 tonami, rezultat, ki sicer še ne dosega velikih časov prejšnje podmorniške vojne, ki pa vendar nc bo ostal neopazen, ako bo krivulja na-raščalu v dosedanji meri. Vsekakor predstavlja potopitev 83 ladij s 505.700 tonami, 43 rušilcev in spremljevalnih vozil ter potopitev 5 križark razbremenitev bojišča, ki je ni mogoče spregledati. Z uničenjem rušilcev jc nastala poleg tega vrzel v sovražni oskrbovulni kapaciteti, ki bo za nasprotnika vedno bolj občutna, ker je velik del svoje tonaže že premestil na pacifično bojišče. Debata v spodnji zbornici Amsterdam, 28. febr. Kakor javlja agencija Reuter, se je bavila v debati v Spodnji zbornici o Churchillovem govoru večina govornikov z obravnavanjem Poljske. Lord Dimglass (konservativec) je izjavil, da vlada takšno zanimanje za primer Sovjetska zveza — Poljska zato, ker je to »preizkušnja« za velesilo, ki uporablja občutno vojaško tnoč napram šibkejšemu sosedu. Sir William Beveridge (liberalec) je izjavil, da smatra Curzonovo črto kot najmanj, kar lahko zahtevajo Poljaki. Zahteval je zagotovilo, da Velika Britanija ne bo pristala na noben predlog, ki bi kakor koli vplival na neodvisnost Poljske. Nadalje naj zagotovi vlada, da se ne bo izrodila »svetovna organizacija« v diktaturo velesil. Konservativec Mc Ewen je izjavil, da mora protestirati proli zaključkom giede Poljske. Konzervativcc Captain Graham jc izjavil, naj vlada ne trdi, da js »nekaj nepravičnega v resnici povsem upravičeno'. Pripadnik neodvisne stranke Driberg je očital poljski vladi v Londonu, da je vzrok čestih nemirov iti velikih skrbi med zavezniki ter zahteval, naj ji čim-preje odrečejo priznanj«. Nadalje je trdil Driberg, da nc obstaja nobena varnost za demokracijo v Evropi ali za strateške interese Velike Britanije v Sredozemlju, dokler je Španija »fašistična« dežela. Ne zahteva nobenega razširjenja vojne v vojaškem smislu, vendar je možno uporabiti proti Španiji gospodarske sankcije. Namestnik voditelja laburistične stranke Greemvood jc pripomnil k Churchil-lovi izjavi o Poljski, da ni v skladu z angleškimi načeli, da odločajo o usodi naroda v njegovi odsotnosti ter za njegovim hrbtom. Poljaki so imeli prav ma-i io besede pri tem, »kako naj bi bil ukrojen njihov suknjič«. Boljševiška povodenj Ženevo. Pod naslovom »boljševiška povodenj preplavlja Evropo piše »New lork Journal American« med drugim: Večji del ameriškega prebivalstva ima zelo meglene pojme o nevarnosti, ki ga čakajo kot posledica te obupne vojne. Amerikanci mislijo, da nosimo zapadno demokracijo v Evropo in v Azijo. To pa je žalostna prevara. Ostali uporabljajo besedo »demokracija« kot krinko za lastne namene in cilje. V resnici se dopnjujo sledeče stvari: boljševizem — ki ni tiikoka demokracija — preplavlja polagoma, a sigurno razširjajoč se z vzhoda proti zapadu, evropsko celino. Atlantik ne bo mogel zaustaviti pohodu z vzhoda. Dogodki, ki se odigravajo v Evropi in kar bo ■ameriški nurod komaj razumel, so namreč obseženi v žalostni resnici, da je s čudnim zapletom dogodkov ostalu druga svetovna vojna priprava za moskovsko svetovno revolucijo, ki prinaša širokim množicam v Evropi, no Kitajskem in Japonskem smrt, razdejanje in neverjetno bodo. ELAS oddal orožje Amsterdam. Kakor poroča agencija Reuter iz Aten, je v ponedeljek zvečer |>otokel rok, ki je bil stavljen ELASo-vim četom za oddajo oro/jja. General Plastiras jo sprejel odposlance ELAS-a. ki so nui izjavili. raziim — dobro ved«*", du Grčija brez ostalega Balkana, ki g. imajo v rokah boljševiki, ničesar ne pomeni. Cena zu Grčijo pu nuj bi bila Jugoslavija. To se točno vitli iz Chur ciullovc i/juvc v spodnji zbornici 18. januarja 1943. Churchill je meti drugim dejal: »Mi se držimo istega načela zu osvobojene in satelitske države, to je du imajo narodno vlado, izvoljeno po svobodni volji. To je edini naš cilj... Mi liisino posebno zainteresirani z vprašanji v Jugoslaviji. Izven Jugoslavije sem jaz bil prvi, ki ie podpiral 1'ita. Moji najboljši prijatelji in unndolph Churchill se naliujajo * Jugoslaviji.« Govoreč o balkanskem vprašanju je dejal, da sta Bolgarija iu Romunija prišli pod kontrolo Sovjetske zveze. »Ker smo se bali, da bo prišlo do nesoglasja v vprušnnju Jugoslavije, ie dosegel zunanji minister Eden v Moskvi z maršalom Stalinom sporazum o vodstvu enotne politiko v Jugoslaviji. S tem sporazumom ni predvidena delitev teritorija. Jaz sem osebno v imenu britunske vlade izmenjal nekoliko brzojavk z maršalom Stalinom. O vsem tem smo obveščali rcdsediiiku Roosevoltu. Ker stu se rulj Peter in vlada zatekla v London, smatramo, du imamo napram njun gotovo obveznosti«. O sporazumu Tito-Subašič je dejal: »Sporazum lito—Subašič je najboljše, kar sc je dalo storili zu neposredno bodočnost Jugoslavije«. Nato pravi, du se kralj Peter sporazumu upira in nadaljuje: »Kolikor mi je znano, je kralj v skrbeli zaradi morebitnih ostrih ukrepov iu nn-silstev, preden bi se ljudstvo izrazilo s plebiscitom. Najiskroneie tipam, da se bo maršal Tito pokazal kot rešitelj in zedinitelj svoje dežele, kakor jo on v tem čusu njen popolni gospodar«. S kakšnim dvojnim merilom gleda Churchill na dejuuja istih, pod skup nini vodstvom Moskve se nuhajočih tolovajev Titu in grških tolovajev, jo razvidno iz nuslednjili njegovih besed: i Medtem pa so komunisti, katerim smo mi dajali orožje, hoteli s silo prevzeti oblast, čim bi so Angleži oddaljili in iz Grčije napraviti komunistično držu-vo, likvidirajoč pri tem vse svoje nasprotnike... Mi ne želimo dvigniti rok od Grčije, dokler se ne izvrši; volitve, nemoteno od kogur koli al i dokler ne dobimo garuncije, du se bodo volitve izvršile popolnoma svobodno«. Iz gornjih besed se vidi, du ima Churchill zu komuniste dvoje meril Komunisti v Grčiji so zločinci, ki jili bo angleška vlada onemogočila tet omogočila grškemu narodu, da bo svobodno izruzil svoje zelje o nučinu in obliki vladavine. Titovi komunist! v Srbiji ter po ostalih predelih bivše Ju gosluvijc pa so demokratsko gibanje odobreno od Moskve in demokratskih vlud. Njih ciljem kralj Peter naspro tuje iti zato se mora umakniti kljub temu, da jo po Chii.rchillovi izjuv spruvil svojo državo v vojno na strani zaveznikov. Kralj Peter jim ni več po trobcu. Morul se je ukloniti in riristat na regentski svet, to je z drugimi be sedami, odreči se je moral prestolu Angleži sicer niso hoteli presekati zail nje zvezne nitke z njim zu primer, fr bi »male balkansko kralje«, med njim tudi Petru, lo še kdaj potrebovali. Kako gleda na Petra Tito in ve soljnu kominterna, je razvidno iz član ka dr. Jove Djordjeviča, objavljenega v beograjski »Politiki« 18. januarj. <043. V njem pravi med drugim: »Po ter II. želi nadaljevati ruvno tisto trn dicijo, zaradi katero so bili predhod niki obsojeni od naše zgodovine in si prenehali biti kralji, tradicijo nespo štovanja stvarnosti in narodno volje Pohodil je osnovne ustavne in zakon sko obveze vladarja. , šesti januar I9J< se ne more nikdar več ponoviti, kakoi se nikdar več ne more obnoviti star; Aleksandrova puragrafarska Juirosluvi ja«. V govoril, ki ga je imel Tito nf sestanku »antifašistično (komunistično ženske zveze«, je dejal med drugim du zahtevo, formulirano na drugem za sedanju Avnoja v Jajcu, morajo bit svetinja zn vsakogar. Tam pa je, ko je znano, bila sklenjena odstuvitci kralju Petra. Na pritisk zahodnih zaveznikov si je Peter moral končno vdati in pode liti zopet Subušiču mandat za sestavi vlade, v kateri ni nobenega poštenegi Srba, Hrvata nli Slovenca. Ljudstvo ki živi na ozemlju bivše Jugoslavije no mara zn niknko Titovo komunistično »svobodo«, ki mu jo vsiljujejo ; v/hoda in zahodu, marveč si bo, zs upajoč v svete neodvzoinljive pravicr do resnično človečanskogu življenj; samo kovalo svojo usodo s pomočj< vseh ozdravljenih narodov Evrope. Stockholm. »Dnilv Evprcss« piše t>< E.vpressenu v zvezi s Churohilloviii govorom, da bo prihranilo britanski finančno ministrstvo letno 40 milijo nov funtov, ako ne bo več priznavali poljske begunske vlado v Londonu Toliko je približno veljala britan*-! vlado poljska vlada. »STjOVENEC«, četrt eh, 1. sušen 1045 - St. 48. Za obletnico domobranske zasedbe Trške gore: Ljudsko zborovanje na Trški gori V nedeljo, 11. februarja, so novomeški domobranci prirediili na Trški gori zborovanje v spomin na prvo obletnico, kjnr je na Trški gori domobranska postojanka. 9. februarja lanskega leta je namreč vod novomeških domobrancev v popoldun»kih urah odšel iz Novega mosta, du ustimovi nu Trški gori novo postojanko. Danes jc novomeškim domobrancem spomin na važne dogodke pred enim letom prijeten, kajti takrat je bila ta akcija prvo naznanijo domobranskega pohoda po vsej od komunistov zn.su/iijeni slovenski zemlji. Zato se je prejšnjo nedeljo na Trški gori zbrala prav lepa množico domobrancev, Novomeščanov in vašča-nov: Trške gore i.n izpod nje. Zborovanje se je pričelo z zahvalno maišo Gospodu — našemu vuruhu in tr^kogorstki kraljici, da sta bila s svoji« pogledom in svojo močjo vedno pri jujtaiških fantih, ki so zlasti v prvih dmeh postojanke morali odbiti mnogo komunističnih napadov. Po maši se je pričelo pravo zborovanje, ki ga je t uvodno besedo pričel nadporočniik Pire Po pozdravu vseh zliorovalccv in zlasti zastopnikov vojaiških in civilnih oblasti se je nadporočnik Pire najprej spomnil junaAkih fantov, ki so pred letom dni odbijali komunistične naipade, in s posebno toplo pohvalo obrnil misli vseh zborovalcev k onimi fantom, ki »o za očiščenje TrSke gore in nje okolice dali svoje življenje. G. nadiporočnik je v svojem govoru tudi prebral zahvalno odredbo poveljnika ZnAč. okrožja Novo m«sto. Kot naslednji govornik je 6topil na govorniški oder stotnik Resman, ki je v lepiili uvodnih besedah opisal, katere misli in prošnje so danes pri zahvalni maši spremljale vsakega domobranskega borca. V eno samo prošnjo so se zlile molitve vseh današnjih obiskovalcev maše pri trškogorski Kraljici: da bi kmalu prišel trenutek, ko bi se naši fantje in možjje lahko povrnili na svoje domove, kjer bi spet lahko orali im sejali, rezali, vezali in okopa-vali. Bog bo gotovo podelil našim naporom ta tako zaželeni cilj neprestanih borb z brezl>o/.nim sovražnikom. Matere v trepotu gledajo svoje sinove v dol-pih domobranskih kolonah, ki se vsak dan pomikajo v boj proti koraunistlč-hirn tolovajem, in strah jih je. kdo bo Obdeloval naša polja, če pade n,p in cvet družim, domači srn-donihranec. Mi domobranci — kmečki sinovi pa ne gledamo na rane, naše oči so uprte le v paš ljubljeni cilj — uničenje komunističnega sovragn. Komunizem v Sloveniji ne bo zavladal, ker smo še tukaj mi, slovensiki kmečiki sinovi, da branimo, za kur so se naši pradedje že to-Irkrat borili — da ohranimo dom in domovino. Za stotnikom Resmanom je nagovoril /.borovalee še eden od domobrancev. Včasih je šel glas po K v rop i in p° svetu, da je nač narod dober, rod poštenjakov, ki ne pozna zločinov Ln podlosti. Danes pn nam po hudih ranah vojne gro/.i, da bi pri nas zavladali zlo-('•inei in brezbožniki — komunisti. Proti tem izrodkoin je vstal na.rotlu vdan sin — slovenski domobranec. Veliko žrtev darujejo za boljše dni naroda domobranski borci. Vzori v tem žrtvovanj« so nam lahko oni domobranci, ki so 500 MEDVEDOV Ta je j ki dobra, bi zabrundal moj ratjihi oče, če bi sli&al, kaj ini je včeraj rekel gospod Dolgim. »Kaj pa piišete tpo časopisih,« se je obregnil obrne, xla naj hranimo, ko pa skoraj nimamo najpotrebnejšega? Dajte nam več, pa bomo hranili.« ZmeSami nazori! Ko imamo rsepa dovolj, lahko zapravljamo iin razmetavamo po mili volji, toda kadar ni; mamo, moramo skrbno in strogo poz.iti na vsako malenkost Zato, gospod Dolgim, je baš sedaj skrajna vatvnoM nujno potrebna. Zato bn.š seda j s poudarkom naglaišaim: Boj POTRATI I Operno gledališče OPERA Četrtek. 1. marca, ob 17: »Čarobna plščat«. Roti Sreda. Predstava opernega studia. Petek. i. marca, ob 17 SC- »Stara pesem In balet Šeherezada«. Red Prem erskt. Sobota, 3 marca ob 17: »Čarobna plščal«. Red Sobota Predstava opernega studia. pred enim letom zavzeli Tršiko goro. Že v prvih dlneh »o jih komunistične tolpe trikrat napadle. Domobranci so vzdržali pred vsemi napadi, četudi njihovi položaji niso imeli bunkerjev im žične ovire. Na temelju naporov in ran je zrasla zmaga. Danes je Trška gora popolnoma osvobojena, osvobojeni so tudi kraj i daleč naokoli v smeri vseh strani neba. Domobranstvo je na pohodu. Naše vrste se moraijo zato vedno bolj str-njevati, da bo končni sad naših naporov i.n zmag čim prej dozorel. Na koncu zborovanja ie nadiporočnik Pire še enkrat pozval zborovalce, naj tesno sodelujejo z domobranstvom, kajti danes moremo le po tej poti priti do cfnevn vstajenja. Tako je potekalo ljutbko zborovanje pred cerkvijo trškogorske Kraljice. Pesem in klici Ziborovaloev so se razlivali daleč y dolino iin pozdravljali dolenjske kraje, do koder je moglo seči oko. Poročnik Miklič Franc 12. februarja Je ▼ bližini Vidma v Beneški Sloveniji padel v IzvrSevanJu svoje dolžnosti poročnik 8NVZ Miklič Franee. Rodil ae je 24. oktobra 1913. v kleno krščanski družini v Strugah. Izobrazil se je v tr-govBtvn, nastopil slnžho v domačem kraju ln nato v Ljubljani. Od tu je prišel v Gornji Grad, kjer si je kot poslovodja zadruge z vestnim in uspešnim delom pridobil za avoja mlada leta izreden ugled in spoštovanje. Ko je kot podčastnik odslužil vojaščino in Imel pred sabo odprto pot v lepo bodočnost, mu je v duši zasijal drug vzor. Za-iolel al je postati duhovnik • saleiijaneo. Dasi je imel že preko dvajsot let, je začel gimnazijske študije. Z izredno marljivostjo ln vztrajnostjo je zmagal težave. Ko je končal peti gimnazijski razred, je stopil v satoz.l jansko družbo, kjer je nadaljeval Študije na II. moški realni gimnaziji na Rakovniku. Po sedmem gimnazijskem razredu je šel k vojakom. Kakor toliko drugih njegovih tovarišev, se je tudi on odločil za Primorsko v prepričanju, da Je tam potreba največja. Kot poročnik je prevzel važno in odgovorno službo inten-danta, ki jo je vršil z Izredno spretnostjo, požrtvovalnostjo ln poštenjem. S svojim delom jc dokazal, da je vredon zaupanja, ki so ga Imeli vanj ujegovi poveljniki. Povsod. kjer je bilo najbolj potrebno In če-sto tudi najbolj nevarno, je bil sam zraven. Ko so nakladali težke vreče, ai je pogoato zavihal rokave in sam dolal skupaj i navadnimi vojaki. l)usi je bil Izredno zaposlen ln skoraj noč in dan na potu ter se je pogosto moral boriti a težavami in nevarnostmi, je vedno ohranil dobro voljo ln mirnost duha. Smrt ga ja zadela sicer iznenada, a ne nepripravljenega. Zavedal se je nevarnosti, v katerih je moral vršiti avojo službo, ln ie dan prej je dejal to. varlšu: »Kakor Imam svoje račune vedno urejene, tako Imam tudi avoje ladeve i Bogom. Uredil sera vse de se mi slučajno kaj pripeti.. .< Zo naslednji dan ga je na poti zadela krogla is letalske strojnice ln uničila njegovo nadebudno življenje In z njim tudi načrte in upe, ki so jih stavili vanj domači in njegovi prodstojnlkl. Gospoda poročnika In njegovo delo bomo ohranili v hvaležnem spominu. Njegovi duši pa naj bo Bog plačnik. Obvestila prehranjevalnega zavoda v Ljubljani Delitev moke za februar Oim bosta izvršena nakazovanje ln Izdaja moke U Prevodovega akladUSa fcrgovoem (U jib je v LJubljani okrog 140), prejmejc ljubljanski potrošniki pri evojlh stalnih trgovcih ostalo količino moke za februar po naslednjih določilih) 1. Na osnovno živilsko nakaznico (brez pretlska ali z eno pretiskano vijoličasto črto za meseo fobruar na zadnjih 14 dnevnih od. rezkov ta moko a daituml od IS. do 28. februarja skupno: >31 gramov 81 odstotne plenltne moke, 1174 g krušne moke In 22 g kvasa, 2. Na dodatno živilsko nakaznico za delavce pri težkih dellb (TD), ki jo Je Izdal Mostni preskrbovalnl urad (s prettskanlm vijoličastim »0« ali eno vijoličasto črto) skupno: 28)1 g krušne moke na prvih 14 dnevnih odrezkov z datumi od 1. do 14. februarja ln obenem 11 g kvasa. 3. Na dodatno živilsko nakaznico ia de lavce pri najtežjih delih (NTD), ki jo je izdal Mestni preskrbovalni urad v Ljubljani (a protLskanim vijoličastim «0« ali z eno vijoličasto črto) ekupno: 4050 g krušne moke ,na prvih 14 dnevnih odrezkov z datumi od 1. do 14. februarja in 2t g kvasa. 4. Na dodatno tlvllsko nakaznico aa no. seie žene (N) skupno: 1112 g krušno moke In 12 g kvasa na zadnjih 13 dnevnih odrezkov i datnml od 11. do 28. februarja. 5. Na dodatno krušno živilsko nakaznico za bolnike skupno: 1151 g krušne moke in 8 g kvasa na zadnjih 14 dnevnih odrezkov, ali po 16» g kruha na dnevni odrezek. Cena 80 odstotni pSonlčnl moki je 4 Ure, krušni moki pa 3 Ure za kilogram. Delavci Iz ostalih občin, ki imajo dodatno živilsko nakaznico TD ali NTD za niesi-c februar pretiskano z eno ali dvema vijoličastima črtama, prejmejo vsak pri avo. jem »talnem trgovcu na enake odrezke kot je določeno zgoraj pod 2. lu 3 enako količino moke In kvasa v času, ki ga bo določil njihov preskrbovalnl urad. Nakaznico TD ln NTD, kakor druge še nevpoStevane dodatne živilsko nakaznice na,' potrošniki shranijo zaradi morebitne naknadno delitve moke. Prodaja kruha od 1. marca Je dovoljena snmo na osnovno živilsko nakaznico (dnevno 225 g). Vnaprej za 1 (2) dni, za nazaj i dni. Predpogoj: Samo ua osnovi naročilnic, na ostale nakaznice šele ik> objavi. Pavloviču Mihaelu v slovo! Dragi Mihael! Ob Tvoji smrti šele jasno spoznavamo, da nisi poznal strahu, da ai ao boril s veseljem in poilonjom. Zavedal si se, da so boriš za velike vzore ln da zanje moraš žrtvovati, č« treba, tudi žtvljenjo. Bil si že član važklh straž nekje na Dolenjskem. Prav zato si stopil med prve domobrance in odrinil žo sredi novembra 1913 il Ljubljane na Rakek. V nemalo borbah ai se izkazal kot poslušen in zvest vojak, 21. februarja lotos pa Te je zločinska komunistična roka *a-vratno ubila pri Rakeku. Umrl si kot junak, čeprav nisi padel v borbi. Ko si nas. Tvoje drage aoborce, zapustil, nas tolaži zavest, da niao mrtvi Tvoji vzori In da delo. kateremu ai posvetil svoje življenje, ne bo zastalo. Medtem, ko Ti počiva« v Bogu. bomo mi vztrajno nadaljevali Tvojo in našo borbo, dokler ne bo ic naše zemlje pregnan božji in nož narodni »ovražnik. Tvoji »oboroi. KULTURNI OBZORNIK Predavanje o Adalbertu Stilterju V okviru Nemške Akademije v Ljubljani je imPl v torek v sreb-nl dvorani Uniona predavanje o nemškem pisatelju Adalbertu SUrtcr/u kot Izrazito narodnem pisatelju nemški pesnik in pisatelj sedaj vojni poročevalec V Ljubljani Helnrlch Baehnianii. nosilec Adalbert Stifterjeve nagrade za leto 1912 Pred izbranim poslušalstvom je pesnik Hnchmann pokazal novo gledanje na tega izrazilo narodnega In do korenin zdravega pisatelja, ki J., htl vso do povojnih let premalo cenjen, pa eo ga največj! nemški pesniki odkrili žete v zadniih dveh dosetlet ih zlasti Hitro von Hofftnannstal katerega citat o večnostnih vrednotah kultur Je postavil prrdavntolj na čelu svojega predavanja. Bachtnann je oživol t živo besedo pred nami Stifterjev kralj in rod. njegovo robnst. no kmečko postavo, rojeno m meji dveh plemen — germanskega in češkega —, nje-rovo šolanje v samostanu, in vplive učiteljev menihov na poezijo in n egov slikarsk; talent. Nato pa je poi >1 zg'ede njegovega začetnega ustvarjanja, ki šo nI napovedovalo takega mojstra kakor sc je izkazal po- xneje. Z zgledi Ii njegovih del je opisa) nekaj značilno kmečkih epizod ki naj dc žejo Stifterjevo Izredno ne;'n<> in dobro dn-ševnoet. obenem pa smisel za varnost, ki jo gleda z očmi koztnlčnega pisatelja, ki objektivizira vse, no da bi pos'al naturalist. Ob njegovih glavnih delih vzgojnem romanu »Nachsommer« In zgodov'nskem romanu »Vitiko«, jo poudaril, da sta pravi mojstro. vini vsego nemškega slovstva, zadnje delo je morda najboljši zgodovinski roman, ki ga Nemci sploh imajo, ter prvo pa ena najlepših knjih z Izrazito Idealistično idejnostjo, dasi ni v njem nič enostranskih tendenc. Vse je sami nnj-bolj č!» n umotnosl najvišjo vrste. Predavanje Je bilo zlostl v tistih partijah, kjor jo pesnik Baohmann govoril Iz dušo in iz sebe. zelo zanimivo ln aimpa tično, zlasti še. ker smo čntil, Bachmnnnovo osebno udeležnost pri doživljanju tega narodnega nemškega pesnika. Hvaležni smo mu za pnsrcdovnnje takega novega gledanja na izrazito religioznega in mojstrsko vzgojnega. dasi si brez tcmlenčnoga pisatelja, mojstra pokra inskth opisov In dnšeslovnih analiz Predavatelj 1e bil deležen hvaležnega sprejema. Prihodnjič bo pesnik Bachaninn bral v istem okviru svojo novjlo, za katero jo dobil literarno nagrado Adalberta S*'' terja. t. d. Delitev vžigalic kadilcem Za marec priitMe po 1 škatlica »CEKINI« na odrezek »M-28«, aa odrezek >T-2 39< pa za marec ia april. Uvoz semenskega krompirja Lastnike ln zakupnike orno zemlje obveščamo, da dobijo dovoljenje ia uvoz semenskega krompirja li dožele pod pogojom, da ne bodo v jeseni dobili krompirjevih na kuznlo v višini pridelan« količine krompirja. Interesenti naj vložijo na Prevoda, Novi trg 4-1. soba št. 4 prošnjo, v kateri jo treba naveatl njihov natančen naslov, uvo ženo količino ter občino, lz katera iolijo krompir izvoziti. Rejci »Prevodovega« prašiča, ki so ga zredili nad 70 kg, pa še nieo dvignili nagrade v meen, naj se iglase v petek, 2. t. m, dopoldne na Mentol klavnici v Ljubljani a potrdilom o oddanem prašiču, da prevzamejo meao. Odrezki živilskih ln tobačnih nakaznic Mostni preskrbovaln* urad bo odrezke živilskih ln tobačnih nakaznic za meseo februar sprejemal tako, da pridejo na vrsto v pe'ek 2. marca ml 8 do 9 trafikanti i začetnicami A do U. od 9 do 10 I do L, od 10 do 11 M do R. od 11 do 12 pa trafikanti S do Z. Peki bodo prišli na vrsto Isti dan. torej tudi 2. marca od 12 do 13 i začetnicami A do M. 0(1 13 do 14 pa peki N do 2. V so. boto 3. marca od 8 do 9 pridejo na vrsto tr govc.i z začetnicami A do BI. od 9 do 10 Bo do Oo, od 10 do 11 Gl do Je. od 11 do 12 du do KI. od 12 do 13 pa trgovci od Km do Kri V ponedeljek S. marca od 8 do 9 prlde.io na vrsto trgovoi i začetnicami Kro do Mol. od 9 do 10 Mar do MI. od 10 do 11 Ml do O. od 11 do 12 P do Po. od 12 do 1? Pre do Sta. od 13 do 14» Stu do T. od 14 do 15 pa trgovci z začetnicami U do Z. Na testenlnsko živil ske nakaznice se je do sedaj delilo meseca februarja po 1 kg fižola ln 1 kg riža. Dnovno obroke teh nakaznlo trgovci lahko obroču najo vso na riž po 107 g na odrezek. Droga delitev moko ln morebiti testenin na osnovne in dodntne živilske nakaznjce bo obračunana pozneje, zato naj pa trgovci teh od. rezkov živilskih nakaznic nikar ne prilaga jo žo sedal k obračunu, ker bo oddaja o pravem času objavljena. Predpisane tiskovine — sezname — za oddajanje tobačnih odrezkov ima v zalogi mestni proskrboval-nl urad v V nadstr palače Bata, kj«r jih trafikamli dobe po 50 cent izvod. Prijavite sobe! Vojaški nastanitveni urad potrebuje več opremljenih aob tor nrosi prebivalstvo, naj mu Jib naznani. Mestno županstvo pričakuje, da bo prebivalstvo z vso uvidevnostjo upoštevalo to prošnjo in se kolikor mogočo stisnilo po svojih stanovanjih, da bo mogoče kako čedno sobo dati na razpolago ia oficirje In uredništvo. Sobe je treba prijaviti vojaškemu nastanitvenemu uradu na Mestnem trgu St. 23. torej ne v maglstratncm poslopju, temveč nasproti onkraj ceste, kjer je bil prej mestni anagrafskl zavod ta prijavljanje prebivalstva. Vsaka atranka naj seveda naznani tudi ceno sobe na mesec, saj bodo vse sobe dobro plačane. Naposled pripominjamo znova, naj se stranke aame potrudijo, da bo čim več aob na razpolago, ker bodo oblasti drugače prisiljene k re. kvizlciji potrebnih aob. Za stare In onemogle v mestnem zavetišču v Jopljevl ulioi je v počastitev apomina pok. dr. Franceta Kandnreja podaril g. Emil Kandare 200 lir; prodajalke-s Pogačarjevega trga pa namesto venes na grob pok ge. Ivane Flor janSič 400 lir Najlepša zahvala! Rdeči križ poroča Zahvala. RK so darovali: g. Kokron M ari 50 lir, g. Magolič Srečko 50 lir, ravnatelj TPD g. Goržlnli Anton v počastitev spomina pokojnih nameščencev TPD Joška Bačarjs in Ivana Aliča 1000 Uri namesto venoa na grob pokojne ge. Katlnke Sušnlk je daroval g. ph. mr. Elhard Sofnik 500 lir. Prisrčna hvala! M A L I f Službe I j iiUeiO g Revno DEKLE brez staršev, ki ima veselje do iivanja. se želi izučiti v tej stroki. . Po možnosti oskrba pri delodajalcu. Po nudbe t o*las. odd. Slovenca pod »Revna deklica« It. 1281. v lHufiMšZf GAI ICO. do 20 kg -kupim ali zamenjam za protivrednost. Po. nudbe na upr. »SI.« pod »Golica« 1T56. STEKLENICE vseh vrst nletenke. šivilj ske odpadke, ploče vlnaste sode, vsako vrsten papir, razne kovine, rabno tn nerabno železo io teb nične predmete stal Iio kupuje ter plača • Met ali a« Oospoev 15. tel »8». naspr Delavskega loma It OTR. VOZIČEK, globok ali športni, ku pim. Ponudbe na upr »SI.« pod »Denst ali živila« št. 1343. R j U HE, kapne. blaži ne in razno drujto pe rilo kupi H. Privšek, Gradišče 7. h AN It iročke), ploče v i našle, kupuje »Pe • rnnatta«, A. Ilmelak I |uhl|ana. Ciril Meto i'Ll?_ »___ ' * MODRO GALICO ku pim ali dam protivrednost. Ponudbe »a upr. »Slov.« pod »Dolenjec« št. 1420._ KOLO, žensko, dobre znamke in lepo ohranjeno, kupim ali dam protivrednost. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1416.__ KNJI2NO OMARO -prvovrstno, knpim. — Plačam » protivrednostjo. Ponudbe npravi »Slov.« pod »Prvovr. stna omara«^ It. 1412. GOSPODINJE POZOR < Naša delavnica potrebuje čiste krpe (cunje) zn čiščenje strojev; -kupnje jih stalno po najvišji dnevni ceni tvrdka »Everest«, Pre-šcrnova_nl. 44. OSI, 80 mm premera, 1850 In 1500 mm dolge, ter voljčnste le-žnje 55 mm luknja kupi Ileršlč, Rimska 11. tel. »7-55._ STENSKO URO. dobro ohrmnjeno, knpim. -I Ponudbe na upr. »SL« 1 pod »Dobra ura« 1417. ClNl Mil ♦ Komorcijski svetnik Sigmar in Mannel Meter sta dospela prej kakor se ju je nadejal dr. Sly. Ker ga nista dobila na kolodvoru, sta ga že kmalu popoldne poiskala v njegovem hotelu. Dr. Siv je ugotovil, da se je Sigmar zelo spremenil. Ko ga je takrat zapustil v Beau-Metiju, je bil bolan in strt mož, čigar uničeni živci niso prenesli razjasnitve zagonetnih dogodkov. Zdaj pa je bil popolnoma umirjen. Njegov pogled ni bil več boječ in preplašen in njegova postava se je zopet zravnala. Vendar pa, kdor ga je poznal pred nesrečo, ki ga je zadela, bi se ga zdaj vseeno prestrašil. V zadnjih letih se je silno postaral. Njegovi lasje anju pri zločinu, ji je vendar ostal še madež zakonske nezvestobe. Vendar pa presojanje tega ni bila njegova stvar. Odvisno je bilo le od Sigmarja. če ji je hotel odpustiti in vse pozabiti. Sigmar je živahno nadaljeval: »Kaj pa Kadczinski? Saj ste prejeli mojo brzojavko?« »Da...« »In ste že izvedli? .. « »še ne.« Sigmar je planil pokonci. »Še ne?« je začudeno vprašal. Kot dirkač je, si je mislil Sly, ki jnisli, da ima pred seboj ravno cesto in niti ne sluti, da vodi zadnji del pota preko prepada, ki ga je komaj mogoče preskočiti. Če hoče priti do cilja, mora preko njega. Ko pa je Sly opazoval Sigmarja s pridržano zaskrbljenostjo, pa je polagoma prihajal do gotovosti, da stari gospod ne bo mogel preskočiti prepada, ampak se bo poleg njega sesedel na tla ali pa bo padel vanj. Hipoma se ra« !e zdelo, da je bilo vse njegovo orja' > delo zaman. Kaj je dosegel? OGLASI } Prodamo 1 »MlKROTAN.-zraca -zoper miši. Inž. Pre. zelj. NVollova ul. VRTNARJI! Poaevki -posebno v toplih gredah bolje kalijo, lepo in močno vzrastejo in ostanejo zdravi, če jih potresete • »Pukein« razkužilnim praškom. Z navodili pri: inž. Prezelj. Wolfova al. 3. KLAVIR, dobro ohranjen, prodam. Sv. Petra c. 42. »ŠCUREKS« . priznano odlično sredstvo zoper vse vrste Ščurkov, luž. Prezelj, VVolfova nI. 5. CEPILNA SMOLA in »Ranobraa« sta sadjarjem trenutno neobhod. no potrebna. Inž. Prežel j .\VolfovauL_V »MIKROTAN« posta -zoper voluharje, pod. gane in miši. Inž. Pre zelj, Wolfova nt. 3. ZNAMKE — velika zbirka, ugodno naprodaj. Poizve se v drogeriji Hermes, ua vogalu Miklošičeve ln Pražakove. i Poizvedbe | OVRATNO RUTO'tem-uejšo, progasto, volneno, pogrešam. Najditelja prosim, da jo izroči proti nagradi v Japljevi ul, 13, ker je drag spomin. PRSTAN, poročni, le bil najden v torek. Dobi se: Peruškovo c. 6-1. Mohar Ljudmila. Delati moramo za svoje brate, kakor da se brez njih ne bi mogli zveličati. (Malegue.J KOLEDAR! Četrtek. 1. euSca. A.bin, Skof; Svitbert, škof; Leon, mučeneoi izvoljenje Pija XII. Petok, I. snšca: Slmplloij, papež; Neža Praška, devica; Lorgij, mučenoc. LEKARNIŠKA SLUZBAt Nočno službo Imajo lekarne: dr. Ploooll, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška oesta 62, ln mr. Gartus, Moste, Zaloška , ZATEMNITEV OD 18.35 D« 6.25. . v J tc novico, 1 Sobe i j »težo g BEGUNKA z 1 otro. kom Išče preprosto sobico; gre tadi kot sostanovalka ali pomoč v gospodinjstvu. Po možnosti v sredini mesta. Naalov v upravi »SI.« pod št. 1414. ] Denar ( PODJETJE,"" dobro sltuirano, išče 150.000 lir kratkoročnega posojila na solidno ga. raneljo. Ponudbe na upr. »81ovenea« pod »150.000 lir« St. Halji Razno t LIMONO * Sata dobro nadomešča luno oin ekstrakt Cttrol. Stekleničko prinesite • teboj Drogerija Ant. Kan«, židovska al. t. Današnji številki prilagamo položnice. Vse cenjene naročnike prosimo, naj čimprej poravnajo zaostalo naročnino, ker bomo prihodnje dni pričeli ustavljati pošiljanje lista vsem zamudnikom. Mesečna rekolekclja za ga duhovnike bo na prvi potek ob 15 s skupno adoraoijo ln ob 18 z običajno meditacijo Zuradl škofove pridige v stolnici konferenoa odpade. Društvu »Dom slepih v Ljubljani« je da. rovula ga. Ida Dorrer 25t- 111 v počastitev spomina g. Emila Gerbaea; istemu društvu je daroval g Anko Lojze Kožna dolina, 400 lir namesto venca na grob ge. Anice Avsec. Plemenitima dobrotnikoma ss najiskreneje zahvaljujemo Društvu slepih so darovali? g. inž. Orl-čar Janez 300 lir v počustitev spomina pok. dr. O. Fettlcha. g. Franja Cunder iz Jožice 200 lir namesto cvetja na grob pok. g. Helene Sporn, g. Hrovatin Albin 200 lir v počastitev spominu pok g. Josipine Adamič Iz Domžal g. Cork Ana 200 lir namesto cvetja na grob pok. gdč. Zore Predovii-. Vsem plemenitim darovaloem izreka društvo najtoplejšo zahvalol Podpornemn druitvu aa gluhoneme mladino je darovat dr. Oton Bajo, prtmarij. v počastitev spomina blagopokojnega dr. Otona Fettlcha znesek L 200. in ga. Amalija Zalaznlkova, posestnica, namesto cvetja na krsto pok. ge. Ane Avseceve znesek Hr 150. Obema dobrotnikoma ae druttvo najtopleje zahvaljuje. Duhovna obnova za akademsko Izobražene žene bo v petok. S marca ob 19 In naslednje jutro ob 7 v nršulln»kl kapeli. — Vljudno vabimo. SrednjeSolcem-lkam priporočamo utanje strojepisja! Novi tečaji 1. i. In ». marea. lire dogovorno. Infonnaclie: Chrlstofov trgovski učni zavod«. Domobranska IS Za zasebno In javno alilžbo potrebujete strojepisje! Novi tečaj' 1.1. in I. maroa. —i Informacije: Chrlstofov nčnl zavod«. Domobranska 15. Plaalne »troje, gramofone, radio aparate. harmonike ln nalivna peresa tor vse rezervne dele stalno kupuje po aajvitjl dnevni ceni tvrdka EveresU PreSernova 44. lltlte se atrejeplaja! Vsakomur potrebno! Novi eno-, dvo., trimesečni dnevnl-veSeml tečaji pričenjajo 1., 2. in 3 marca. Ure d<»-govorno. Vpisovanje, informacije dnevno: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15. Prihodnji slmfonlinl koncert bo v torek 8 marca, ob 19 v veliki uniooskl dvorani. Nastopil bo veliki ljubl.ianuki orkester, kar terega sestavljajo člani opernega is. radijskega orkostra. pomnoženi s diuglmi sodelavci. Vodil ga bo upravnik Državnega gledališča dirigent Ferdo Herzog Na konoer. tu bodo sodelovali: sopranistka Valerija Heybalova, tenorist tir. Julij Pttlfzer ter pls-nlat prof. Anton Trost. Bor reu bo naslednji: L Bravnlčar: Slovenska plesna burleaka aa veliki orkester: 2. Strauss: Jutro. Cecilija — sopranaka samospeva s spremljevanjem orkestra; 3 Wagners Pripovedka o Orala U opere »Lobengrin« — tenor solo • »premije-vanjem orkestra; 4. Griog: Konoert za Ua. vir lu orkestor; 5 Čajkovski- 5. simfonijo. Predprodaja vstopnic bo od petka dalje v knjigarni Otaelione Matice. — Ves dohodek koncerta je namenjen Socialni pomoči, zato ee preplavila hvaležno sprejemajo. Kinematografi KINO UNION - Odličen elrknlkl film »Velenastop« — Leni Marenbach, Rudolf Praok: — Predstave ob 16. lo 19. Tel. 22-21 KINO MATICA - »Verdi« • Marta Cebotari. Be-njamlno Glgli. Predstave ob 16. in U. Tel. 22-41 KINO SLOGA - »Andaluzijske noči . Carmen« Predstave eb 16 iu 19 Tel. 27-30 t Dotrpel Je naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, brat in tast gospod VIČIČ MIRKO magistrata! uradnik v pok. Pogreb bo v petek. 2. marca 1945, ob H 9 z Zal, kapele av. Andreja, k Sv. Krltu. Ljubljana, dne 23. febr. 1945. Oloboko žalujoča soproga z otroki in ostalo sorodstvo. t Po krotki bolezni nag Je za vedno zapustil naS dobri mež, brat, strio in svak, gospod OBLAK IVAN Pogreb dragoga pokojnika bo lz splošne bolnišnice v petek, dne 2. maroa t. 1. ob Mi 5 popoldne na pokopališče VI6. Ljubljana, dne 1. marca 1945. Žalujoča žena in ostalo sorodstvo. V globoki žaloati nas je zapustila naša ljubljena zlata mama. stara mama, sestra tašča in teta, gospa Kristina Jaien roj. Pire Blago pokoj nieo smo pospremili k zadnjemu počitku 9. febr. t. 1. — Vsem sorodnikom in znan cem, ki so ob bridki izgubi sočustvovali z nami, sc iskreno zahvaljujemo. — Maša zadušnica na trideseti dan smrti bo 7. marca ob 9 v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Rateče-Planica, Novo mesto, 28. februarja 1945. Žalujoč! družini JALEN In KRAUT. ——■■■11 + Vsem. ki sto ga poznali, sporočam, da je ▼ Celjn omrl moj dobri popa, gospod FRANJO JERIČ posojilniškl ravnatelj Mata zadašnicn ee bo darovala v cerkvi Mar. Oznanjenja v sredo 7. marca nb 7 zjutraj. Ljabljana, dne 27. februarja 1945. RUSKA KRISTAN v imena vseh žalujočih. BaManBVMBnBsraemBnERnani ZAHVALA. Vsem, ki sto spremljali nn poslednji poti aašega plemenitega pokojnika, gospoda dr. Frana Kandare Izrekamo najglobljo zalivalo. Iskreno se zahvaljujemo g. prim. dr. Jenku za prvo pemoč in g. šef-zdravnikn dr. Hribarju za velik« požrtvo. valnost, ■ katero tnu je lajšal ležke zadnje tre" nutke življenja. Najlepša hvala g. pevrem la Sovornikn g. Verovšku za pretresljivo slovo. — v. maša zadnSnlca bo v frančiškanski cerkvi v soboto 3. marca ob 8 zjutraj, žalujoča žena s hčerkama. mmmmmmmntmmm Za »LJndsko lUkarno«: Jože Kritmarlč — Izdajatelj: Joško Kratelj — Urednik: Janko Hafner.