tribunal MAREC 1997, ŠT. 3 Pero. Druže NA SLUZBENOM PUTU TRETJEINJVBILEJNE Kaj je resnična nočna mora na slovenskih ceslah? - Pijanderlič za volanom kamiona! (speed press) Nikola Nikolajevič Kljašnja, znameniti anti-semit, do nadaljnjega ne bo več pisal gtasbenih kriHkzaTRIBUNO. (Vozljev klan mu je dal direktivopress) Vili Granda - Ričy je odkril pravi način za utrjevanje svoje samo-zavesti pred širšo jaimostjo in seveda tudi pred Mammo Pekko. (šttulentski parlament ga bo ojeklenil press) Roberto Batelli na cestnimki postaji Razdrto vedno pokaže tudi potni list, saj je prepričan. da je tam že nova držatma tneja z Italijo; za uradnika na poslaji pa misli, da je italijanski carinih. (Lubiana via Capodistriapress) Vprašanje meseca, ki ga zastavlja znani krščanski oča lojz: Kaj zavpije prevarana ženica svojemu prevarant-skemu možu? - Spuckaj kovčke inpnck offl (prekmurske družimke razprtije press) Naš Milko Debilko se je počasi začel zavedati, da so že letos predsedniške volitve, zato pospešeno odpira dražbe plišastih medvedkov, pasje razstave, obiskuje upokojence in se druži z manekenkami. (spet bo kandidiral press) Poslanci študentskega parlamenta so na 7, seji večino časaporabiliza žolčno razpravo o tem. koliko stane pivo v različnih slovenskih in Ijubljanskih diskotekah in nočnih lokalih. Splošna ugotovitevje bila, da vlada draginja in da se za majhen denar težko dobro napiješ. (hočejo višje sejnine press) Potem ko je propadel Slovenec in je ¦ crknila Republika, seje bil Roberttino prisiljen odreči mestu odgovornega urednika nekdaj uspešne Mladine. (na Tribuni smo mu pripravljeni ponuditi azilpress) Pijanderlič se je odločil, da bo velikonočne praznike preživel v prijateljskih krogih Karadičevih četni-kov in Lepe Brene. (bit čepiča do grliča press) David Ipavec - Duchovny(k) sklicuje sestanke svojih urednikov kar po različnih večernih banketih in požrtijah, kjer sestradanim novinar-jem potem pridiga o kaviarju in francoskem šampanjcu. (vtnes pa še osvaja grofico Ano in Tudjmanovo svakinjo press) SAJ NI RES, PA JE ALI FARSA STUDENTSKEGA PARLAMENTA raj dogajanja: sejna dvorana v stavbi nekdanje občine Vič. Začetek seje ŠP je najavljen za 17.00. 16.43 Moj prihod; šest poslancev najdem sredi vroče razprave; glavni akter je vidni predstavnik Saraostojne Akademske SkupineJernejStare. 16.46 Podpredsednik ŠP Andrej Christian Rant se postavi pred mikrofon in iz svojega grla izvabi glas, podoben oglašanju račje samice, ki vabi k parjenju, takoj zatem pa začne veselo poskakovati (zdi se, da je svatbeni ples namenjen Staretu). 16.47 Stare vneto razpravlja in pri tem dirigira z roko (le kako ne opazi Rantovega zapeljevanja?). 16.49 Podpredsednik ŠP Saša Fras si grize nohte in vrta nos (smrkelj z nohti na poslanski način je baje res specialiteta). 16.50 Rant se skuša v petju (hm, mogoče bo pa Stare le padel). 17.00 Seja naj bi se začela, prisotnih pa je le trinajst poslancev od sedemdesetih (komentar je popolnoma nepotreben). 17.02 Predsednik Josip Mihalic grozeče maha; Stare končno utihne (kapnilo mu je, komu je Rantovo lizanje mikrofona namenjeno). 17.05 Poslanec Uroš Urbanija izjavi, da so Argentinke lepe podnevi in ponoči (enomesečno bivanje v J. Ameriki mu je očitno stopilo v glavo). 17.16 Rant se zadere v mikrofon, se obrne ter z bebavim nasmeškom spremlja reakcije kolegov (išče naslednjo žrtev?). 17.18 Poslanec Andrej Lah - Gorila še ni poučen, kako se usesti, zato čelno napade klopi in njegovo preskakovanje se konča v tretji vrsti, kjer se poči med dve še kar luštni poslanki (nov način zapeljevanja?). 17.21 Mislil sem, da so heavy metalci že izumrli, ampak prihod enega izmed poslancev me prepriča v nasprotno. 17.24 Poslanka zaigra na klavir, ki je v kotu dvorane; mogoče je to običajen uvod v sejo. 17.25 Mihalic pozove poslance, naj se usedejo, in začne sejo; poslanec Gorenc ga ne šmirgla in edini stoji ter glumi gljivo. 17.26 En odpre čokolado in kolegi okrog njega veselo navalijo. 17.27 Predsednik ŠP Mihalic prvič vljudno zaprosi za malo tišine. 17.29 Nekdo bere Mag, drug pa celo knjigo Professional Soldier (mogoče želi kariero nadaljevati v UNPROFOR-ju). 17.30 Levi poslanci se bašejo z piškoti, desnim bolj teknejo turške fige. 17.31 Gorila prebira Delo; Mihalic drugič zaprosi za tišino (glas vpijočega v puščavi). 17.37 Predsednikovi pozivi za mir v dvorani začno leteti na zasebne naslove; eno Mladino bereta kar dva poslanca naenkrat (lep zgled varčevanja). 17.41 Mačo poslanec nagovarja blondinko in uspe se mu dokopati do njene telefonske številke (tudi parlamentarci se morajo razmnoževati). 17.43 Poslanec iz AGRFT-ja samozavestno nastopi in s svojo blestečo dikcijo tako prevzame kolege, da požanje prvi aplavz; medklici postajajo vse pogostejši. 17.47 Direktor ŠOU-a Vili Granda vneto lista Slovenske novice (hja, Slovenca so ukinili). Ptički brez gnezda tudentski parlament se zadnje čase ukvarja še najbolj sam s sabo. Polemike se ' sukajo okoli tega, ali bodo do sejnin upravičeni tudi gostje sej študentskega parlamenta ali pa bodo plačila deležni le člani delovnega telesa, ki trenutno zaseda (v tem primeru parlamenta). Tokrat je na tehtnici razsodnosti le prevladal kanček zdrave pameti. Tako so parlamentarci na 9- redni seji sklenili, da sejnin drugim udeležencem sej, razen članom delovnega telesa, ki zaseda, ni dovoljeno izplačati. Glede na to, da so parlamentarci plačani za svoje delo, bi bilo zelo primerno, da bi bili amandmaji, spremembe in predlogi bolje pripravljeni in približani poslancem še preden pridejo na sejo. Tako bi imeli več možnosti, da bodo z večino sprejeti ali zavrnjeni, tako pa se pogosto dogaja, da se točke dnevnega reda, zaradi polemiziranja in nesklepčnosti, le prelagajo s seje na sejo. Sredi februarja se je na omenjeni seji predstavil tudi Peter E. Grošelj s svojim programom ministra za založništvo in medije. Svoje življenjsko poslanstvo Peter E. Grošelj vidi v zamenjavi urednika Tribune. Toda, ali naj zamerimo politiku, ki se očitno bore malo spozna na to, koliko truda je potrebno vložiti v izoblikovanje časopisa, ki izhaja redno vsak mesec in si vztrajno pridobiva novih in novih bralcev? Peter E. Grošelj težko razume, da študentje ne potrebujejo zamorjenega in zateženega časnika, ampak lahko berljiv in informativno kritičen časopis. Tribuna bo ostala takšna, pa naj se politiki s tem strinjajo ali ne. Med drugimi točkami je P. E. Grošelj zagovarjal financiranje Radia Študent, podporo fakultetnim glasilom in nekaterim edicijam, kot je Skripta. Pa pojdimo malo stran od običajnih novic iz parlamenta. Gotovo vas, navadne smrtnike, zanima, kako zgledajo zasedanja študentskega parlaraenta s pogledom iz zadnje klopi. Najbolj zanimivo je v študentskemu parlamentu ob vsakem glasovanju. Marsikdo, ki je preveč zaposlen s prežvekovanjem svojega belega kruhka ali "vege" hamburgerja, včasih kar težko razume, kaj se pravzaprav okoli njega dogaja. Ko je potrebno vzdigniti roke, se presenečeni poslanci ali poslanke najprej ozrejo po svojih strankarskih tovariših in tovarišicah, da ugotovijo, kako naj volijo, za ali proti. Najbolj pametno se je ozreti na levo proti Vozlju ali na desno proti Polhu, odvisno od tega, v kateri kot se pač raje postavljaš. Tadva namreč še najbolje vesta, kaj se dogaja. Tako se običajno odločajo poslanci. So seveda tudi svetle izjeme, ki jim je še kaj mar za študentsko rajo. Toda, ker so seje običajno zelo dolgočasne in ker je poštenim ljudem težko naskrivaj poškiliti proti svojim veljakom, raje na glasovanju poslušajo svojo vest ter se vzdržijo in prepustijo svoje ideje pasivni brezbrižnosti. Kaj hočemo, težko je biti študentsRi politik, težko je biti predstavnik ljudstva, čigar potrebe tako slabo poznaš. 17.50 K meni pristopi poslanec Robi Recek in pripomni, kako ni racionalno, da smo iz Tribune prišli kar trije na sejo (ali je racionalno dve uri razpravljati, kdo je upravičen do sejnin, in na koncu nič skleniti?). 17.52 Lepe poslanke ne morejo slediti seji, saj so nenehno oblegane; grde užaljeno bolščijo predse. 17.53 Poslanka s težo izjavi:"Ta parlament je čist idiotski!" 17.56 Morje debatnih krožkov, človek dobi občutek, da je v pivnici (ampak, kje je pivo?). 18.00 Začne se tekmovanje v najljubšem športu poslancev - zehanju. 18.05 Seja se delno seli v preddverje, kjer se zbira vse več poslancev, predvsem z namenom pecanja poslank. 18.07 Urbanija baje izjavi, da je treba ministra za založništvo in medije "dol vreč". 18.09 Na jedilniku poslancev se znajde tudi čips; nekdo pridno študira fiziko. 18.111\idi predsednik ŠP Mihalic nekaj žre, a ne morem ugotoviti, kaj naj bi to bilo. 18.15 Dolgčas dosega vrhunec; Mihalic si na čelo lepi listek in piha v mikrofon. 18.30 Poslanka zagrizne v jabolko (Grosovih banan pa le ni bilo opaziti). 18.40 Mihalic predlaga enemu izmed poslancev, naj zaradi razgrajanja zapusti sejo. 18.50 Mihalic zagrozi neposlušnim z disciplinskim ukrepom (nič ne pomaga, Josip). 18.55 Poslance, ki zbrano sodelujejo, lahko preštejem na prste ene roke. 19.00 Odločim se, da ne bom spal na Viču, in odidem. ragi študentje! Dobili ste, kar ste volili. Preberite dnevni red 9- redne seje ŠP! 1. PRIPOMBE NA ZAPISNIK PREJŠNJE SEJE 2. SPREMEMBE POSLOVNIKA ŠP IN PRAVILNIKOV ŠOU 3. SPREMEMBE ODLOKA 0 USTANOVITVI DELOVNIHTELESŠP 4. POBUDA ZA SPREMEMBO DELOVANJA DELOVNIHTELESŠP Kje je tu študentska problematika? Izgleda, da se študentski poslanci ukvarjajo sami s seboj. Kregali so se, ali so gostje na sejah komisij, ki nadzorujejo posamezna ministrstva, upravičeni do sejnin ali ne. Baje se je dogajalo, da so predsedniki posameznih komisij povabili na sejo svoje prijatelje. So zbirali denar za kakšen žur? Eden izmed poslancev je celo predlagal, naj predsednik komisije plača gostu pivo iz svojega žepa. In kaj so odločili? Baje nič. Prestavljeno na naslednjo sejo. Ampak dobili so sejnino, ki znaša pet procentov povprečne bruto slovenske plače ali dobrih pet tisoč tolarjev. Ni slabo za dve uri. Študent pa s svojimi problemi ostaja sam. BORUTBRIC-EF JUNAK meseca a uredništvo TRIBUNE je ' nepričakovano zašla anonimka, v ' kateri se takoj prepozna delovanje nasprotnikov in zakletih sovragov našega priljubljenega dosmrtnega poslanca Gorazda Gorenca. V tej anonimki nas zlasti preseneča ostrina nekaterih pronicljivih ugotovitev, ki se tičejo našega neumornega junaka. Zanimivo pa je zlasti to, da je anonimko mogoče povezati z Gorenčevimi nasprotniki v študentskem parlamentu. Naš skrivni prijatelj, ki ne želi biti imenovan, nam je med drugim zaupal, da anonimka "stoprocentno prihaja iz krogov blizu Vozljevega klana...". Kakorkoli že, vsebina omenjene anonimke se glasi: "Pri temposlancu (mišljenje seveda G. Gorenc, op. anonim.) so me najbolj prevzeli čevlji ("snežke"), trenirka oz. pižama (karkoli topačžeje) ter nepogrešljiva torbica MARSUPIO okoli pasu... " Zares škoda, ker v anonimki ni nikakršnih informacij 0 tem, kaj je v tej misteriozni torbici. Samo upamo lahko, da bomo kmalu dobili novo anonimko, kjer bo razkrita tudi ta uganka. Ni odveč poudarjati, da tovrstna vprašanja noč in dan zaposlujejo naše analitike s Pravne fakultete, ki so se zaradi neverjetnega zanimanja javnosti odločili ustanoviti "Društvo za znanstveno prouče-vanje lika in osebnosti poslanca Gorazda Gorenca", s kratico DZPLOPGG. Če želite, se društvu lahko pridružite vsak torek, med 12.30 in 13.30 uro, v sobi 206 na Kersnikovi 4. Vabljeni! Pa še to: društvo še nima predsednika, čeprav je nekdo že izrazil pripravljenost, da postane njegov pred-sednik. Ta nekdo med drugim opravlja že več kot 16 različnih funkcij na ŠOU-u, Univerzi in še kje. Ta nekdo je pač Gorazd Gorenc... TRIBUNA časopis za študente številka 3. letnik \1A II l/daja ŠOl v Ljubljani Kersnikova 4. Ljiibljana tel.:O6l 1317010/233 fax: 061 519 448 e-mail: tribunai^sou.uni-lj.si url:http:/\v\vw.sou-uni-!j.si/tribuna Glavni in odgovorni urednik: f)a\itl lpa\ec I redniki teinatik: v. d. Dejan Steinbuch (ŠTIDEM) KarlaŽeleznik(KlLTlRA) Gregor Knaftlc (OBVEŠČEVALEC) Manca Mirnik (TORIŠČE) Polona Dragaš (DOKJOČASNF.Ž) Oblika&prelom: ego Karikature: Tilen Jošar Kri/anka: Tanja Šterk Tisk: DELO TČR d.d.. Dunajska S. Ljubljana Naklada: 10.000 i/vodov Ccna: 1 SIT Časupis i/haja v slovenskem jeziku. P« nmenju ministrstva za kulturo št. 415 1007/961 dne 9. 10.1996 se časopis IRIBl \A uvrščamedpublikacije./a katere se plačuje S".. davek od prometa proizvodov. Vse pravite pridržane. Kopiranje publikacije ali kaltreuakoli njenega dela. na kakršenkoli način dovoljeno samp s pisniiii soglasjem i/.dajatelja. parlamentarna 12.... kajbodošejedli do konca tokratne seje... 1. Uraje 17.00, začenjasesejaŠP 18.... da najnovejše izkušnje v Argentini (prim.film Evita) kažejo... 7. ...in celo sam direktor ŠOU-a... 13.... sajje Maček že skoraj vse pojedel, Gorencpasnedel... 2. Da vse skupaj čimbolj ubrano poteka, govore poslancev spremlja alpska poskočnica. 19.... kakšneso (študentske) poslanske plače. j. S točno polurno akademsko četrtjoje vstopil tudi 'starosta' ŠP. 8.... steprikrajšaniza zdravo prehrano študentov... 14.... zato zahtevam sprejetje sklepa, da glasujemo... 20. Tako globokoumne razprave niti predsedstvo... "Ker vsiposlanci niste pravočasno preštudirali... 9.... kijezelo raznovrstna. 15-. ali bomo celo leto tako nadaljevali." 21.... oziroma najbolj aktivni v ŠP niso mogli doumeti. 10.... obilna, čeprav 5.... obilnega in raznovrstnega gradiva... 16. Študentska desnica s Petrom E. Grošljem vprvi vrsti... 22. Zato sopobudniki ideje izrekli pohvalo... 6....in ker ni nič boljši tudi tokrat prisotni urednik Tribune... 11.... nekatereposlancezelo skrbi 17.... ter 'cerkvenim'poslancem TEOFje vložila repliko... 23. ...in sevedaglasovaliZA. dosjeji X IZGUBLJENI SVET V Združenih državah so pred kratkim prvič predvajali zelo zanimiv in tudi aktualen film "Absolute potver", v katerem nastopa seveda veliko znanih igralskih imen. Film se loteva nadvse privlačne teme: politike oz. državne oblasti. Američani imajo namreč čudno navado, da snemajo pretresljive filme o oblastnikih. Pretresljive v tem smislu, daso neverjetno kritični, morda celo kruti do svojih "izbrancev", sajjih povezujejo z vsemi mogočimi mafi-jami, vohunskitni navezami in nenazadnje tudi s korupcijo v najvišjih umhingtonskih političnih krogih. Kdo ve, mordu so tovrstnijilmi zgolj skrbno preračunanipsihološki triki, ki delujejo kot sproščujoč ventil za vse nezadovoljstvo milijonov deprivile-giranih Američanov. V tem primeru je pač treba priznati, daje stvar genialno preračunana in vsekakor učinkuje. Ljudstvo namreč ni (pre)več nezado-voljno s svojo oblastjo in celo kongresniki oz. senatorji niso med nepriljubljenimi Američani. Toda toje pač Amerika! Slovenija je popolnoma drugačna dežela, slovenski poslanti so nekaj najbolj osovraženega in najbolj skrb vzhujajočega. Vsaj tako. sodeč po javnomnenjskih raziskavah, menijo Slovend. Do nedavnega sem mislil, da med državnim zborom in študentskim parlamentom (ŠP) obstaja bistvena razlika. Ne samo v starostni strukiuri, temveč tudi v mišljenjski in intele-ktualni. Kjepa! Ko sem tffebruarja v vlogi sedme sile opazoval sejo ŠP, meje nenadoma nekaj zagrabilo v želodcu. Vse bralce, ki bi morebiti želeli to doživeti, vabim, da se udeležijo seje ŠP in ugotovijo, kaj počnejo njihovi "izvoljenci". Najbolj izstopajočih namenoma ne bom navajat, saj je njihove sedeže v ŠP lahko najti - so na levi strani Sevedu so ti osebki tudi zelo glusni in celo med razpravo tulijo eden čez drugega, se pogovarjajo, trepljajo med seboj in grizljajo čips. Skratka, zganjajo cirkus. Zanimivo je, da na nasprotni strani vlada precejšnja tišina in tudi pogostnost razpravljanj je bistveno manjša. Poslanci SAS-a namreč dokaj apatično in brezvoljno sedijo v svojih klopeh, Seveda je vprašanje, zakajje tako. Toda ne glede na njihovo obnašanjeje celotna slika ŠP porazna: toliko anarhije, nekulturnosti, sprenevedanja in -povrhu vsega - revščine besednega zaklada bi zelo zelo težko našli kje drugje. Kdo sopravzaprav vsi ti "bodoči intelektualci"'• kaj?!-, kiblesttjo vsvojih retoričnih bebavostih?! Poslušati poslance, ki so popolni slovnični ignoranti, da o širši intelektualni mzgledanosti raje ne govorimo, je najmanj smešno, če ne že kar tragično. Že v antični Grčiji so spoznali, da ukvarjanje z javnimi stvarmi ni primerno za vsakega prebivalca polis, Atenska polis, ki je bila povrhu vsega urejena tudi kol vladavina (osveičenega) Ijudstva, je nekaterim slojem prebivalstva enostavno prepovedovala politično oz. javno delovanje. Predstavljate si, da se to ne bi zgodilo in bi namesto demokracije imeli kakokracijo (vtadavina naj-slabših). Kaj bi to pomenilo za razvoj evropske celinef PusUmo ta vprašanja na retončni ravni in raje odgovorimo. kako konkretno izboljšati kvaliteto in ugled ŠP Vprvi vrsti z drugačno vrsto poslancev! Ko sedež v ŠP ne bo več razlogza dodatni vir zaslužka, ko bodo poslanci civilizirano razpravljali, ko bo namesto primitivnega monologa vladal kulturni dialog, ko bodo poslanci zmogli preseči svojo ideološko omejenost - tedaj in nič prej bomo študenti končno lahko rekli, da imamo svoj parlament Dotlej pa je njegova legiUmnostpodobna njegovem ugledu: nizk(otn)a! DEIANSTEINBUCH-PF zgodDa fDTO glosa! HOJZES IZ KISOVCA ikoli nisem zaupal ljudem, ki so se pojavili takorekoč "out of nowhere", se pravi, ' da so se iz popolne anonimnosti prebili na najvišje položaje. Še posebej pa sem alergičen, če gre pri tem za politike. Zdi se mi namreč enostavno preveč sumljivo, predvsem pa praktično nemogoče, da bi možakar, ki je še včeraj vodil zakotno socialistično delavnico, nenadoma postal prvi med enakimi na spolzkem političnem parketu Socialistične republike Slovenije. Mož, ki ga imam v mislih, je prišel iz zasavske depresije naravnost v predsedstvo socialistične Jugoslavije. In da bi bila ironija še večja - Jugoslavija je ravno tedaj predsedovala skupini neuvrščenih držav, tej čudni združbi samodržcev, polkovnikov, tiranov, kanibalov in eksotičnih prevratnikov vseh barv. Naš kranjski Janez pa naravnost v "svetovljanski" Belgrad! V prostem času je igral tenis z ameriškim ambasadorjem Zimmermanom, zato je bil že takrat pod drobnogledom različnih tajnih služb, tudi SDV-ja, ki se mu je verjetno zdelo neverjetno, da najvišji zvezni funkcionar takorekoč prijateljuje "sa stranim američkim neprijateljem iz Filadelfije". Med predsednikovanjem federaciji je mimogrede podpisal kak ducat tajnih uradnih listov, v katerih se je po naključju znašel tudi povsem nedolžen odlok o vzpostavitvi izrednih razmer na SAP Kosovu, zaradi česar so tjakaj pošiljali tudi slovenske policiste. Toda tovrstni "spodrsljaj" je zgolj nepomembna epizoda v njegovem neustavljivem napredovanju. Po razpadu federacije in prenehanju njenih tajnih uradnih listov je že po slabem letu postal predsednik slovenske vlade in na tem mestu ostal vse do danes. Na nek način je postal nepogrešljiv in nenadomestljiv premier in glede na obstoječo ustavno ureditev lahko brez oklevanja rečerao, da lahko na tem mestu ostane vsaj do svojega devetdesetega leta. Zakaj pa ne? Jasno je namreč, da je edini predsednik vlade v Evropi, ki nima resnega tekmeca v vrstah diletantske opozicije. Njegovi protikandidati so kvečjemu diplomirani pospeševalci kmetijstva (ki pa jih na koncu seveda spretno pridobi za sodelovanje) ali največ kakšni šemasti profesorji geografije, da o zagrenjenih obramhoslovcih sploh ne govorimo. Mar ni popolnoma logično, da ga mediji zato tako hvalijo in povzdigujejo, medtem ko njegove nasprotnike zasmehujejo ali v najboljšem primeru označijo za nepremišljene avanturiste. Dobro je torej, da je vsaj On drugačen od vseh teh nesposobnežev in neizobražencev. Seveda, saj je pameten, izkušen, čeden in - kar je celo pomembnejše - ima velik mednarodni ugled, ki ga zagotavljajo številni njegovi vplivni prijatelji v tujini. Samo zlobni jeziki si drznejo pripomniti, da so njegovi vplivni prijatelji pravzaprav vsi tisti tuji politiki, s katerimi je kdaj po naključju sedel za isto mizo in srebral popoldanski čaj... Brez njega bi bila mala Slovenija izgubljena. Nedvomno bi se nam slabo pisalo, saj bi nam vladali sami skrajneži, ki kar naprej nekaj blebetajo o poštenju in morali, pri čemer pa pozabljajo, da so o tem v slovenski politiki vseskozi preveč govori, naredi pa se zelo malo ali skoraj nič. No, morebiti bi se glede tega dalo kaj malega postoriti, vendar pa je zaenkrat še prezgodaj za to, saj obstaja preveč interesov, ki o pravni državi ne slišijo preveč radi. Počakajmo, da bo denar na varnem in bodo vse tovarne v pravih rokah, potem pa začnimo z doslednim uveljavljanjem prava in morale. Dotlej pa, gospodje, nam dajte mir, ali pa se bo uresničila prerokba iz Nove Gorice: najprej diskreditacija, nato likvidacija, po potrebi tudi fizična. K sreči se v slovenski politiki še ne strelja kar vse povprek, čeprav pravijo, da partije še ni konec. (V mislih imamo seveda partijo pokra.) Kakorkoli že, stvari še niso takšne, kakršne so nam obljubljali izvoljeni predstavniki ljudstva. Pomladniki, recimo, so nam obljubljali, da bodo končno že prevzeli oblast, pa so nas ponovno nategnili. Morebiti se bo pomlad prej prevesila v jesen. Kaže, da bodo spet pristali v opoziciji. Konec koncev so se nanjo že navadili. Tisti z bolj religioznim pedigrejem pa zadnje čase radi potarnajo, da bi bil čudež, če bi jim stranke preteklosti zaupale usodo nad oblikovanjem prihodnosti. Kako tudi ne, saj nikogar ne mika, da bi se prepustil v položaj, ko mu vajeti zagotovo spolzijo z rok. Samo predstavljajte si, da bi postkomunisti sami ugotovili, da so se naveličali pol stoletja oblasti in bi mirno odšli v opozicijo! Jaz bi v tem primeru vsekakor zelo slabo spal, saj bi se vseskozi bal, kaj utegnejo zarjaveli revolucionarji zakuhati v opoziciji. Jih je pa že bolje gledati desno zgoraj, ko so vsaj na očeh. Ali se vsaj tako zdi. Z liberalci pa tudi ni treba biti preveč strog, saj so že per definitionem liberalni in s tem tudi osvobojeni sleherne odgovornosti za svoje ravnanje. Vsaj slovenski liberalci mislijo tako. Toda ti so zaenkrat pač največja parlamentarna stranka in vse javnomnenjske ankete jim napovedujejo gromozansko priljubljenost. Znameniti Tošev inštitut bi jim pripisal celo tolikšen volilni uspeh, kakršnega ni dosegla niti Zveza komunistov v svojih poznih srednjih letih. Dobro je vsaj to, da ob tako vsemogočni stranki obstaja še nekaj manjših strank, kajti v nasprotnem primeru lahko takoj začnemo govoriti o novem (liberalnem) enoumju. Ena stranka, en premier, ena zgodba o uspehu. No, kar se slednje tiče, utegne vsak čas prerasti v mit. Mit o uspehu, mit o pravni državi, mit o deponirani knjižici, mit o poštenem Janezu, mit o cagavem Marjanu, o asketskem Lojzu... Cela Slovenija utegne postati en sam majhen mit, mitek. Edini problem bi se pojavil, ko bi nas tuji prijatelji opozorili, da v mite poleg otrok najraje verjamejo primitivna ljudstva tretjega sveta. Seveda bi nas potem bilo sram, saj Slovenci zaenkrat še nismo primitivno ljudstvo. Vozimo sicer res primitivno, naši politiki se primitivizma otepajo, a preprosto ljudstvo načeloma ni primitivno. Ker je pač preprosto. Obojega pa majhen narod tudi ne more imeti. Morebiti bi se izjeme našle le v politični areni, kjer pa to vsekakor ne velja za našega izkušenega in pametnega predsednika vlade. Res, dobro je, da ga imamo in da ga kljub nedavnim volitvam nismo izgubili, četudi je šlo hudo na tesno. Potrebna je bila vsa njegova izkušenost in preudarnost, da je ob pomoči edinega neodvisnega poslanca v Evropi dobil zadostno podporo v parlamentu, kjer sicer vladajo strašne razmere. Polovica poslancev namreč pripada strankam, ki so nastale šele po razpadu edine stare stranke, zato se ne morejo pohvaliti z svojo herojsko tradicijo. Poleg tega so novodobne stranke izoblikovale svoj blok. Še dobro, da so se jim ostale stranke uprle in sta na pomoč priskočila tudi oba poslanca manjšin. Še dobro, da imamo tudi manjšine! Samo po takšnem srečnem spletu okoliščin in po celi vrsti neverjetnih naključij je premieru uspelo. Uspelo mu je tudi izpolniti obljubo, ki so jo napovedovali njegovi tisočeri obrazi na velikih plakatih. "Gremo!" je vzkliknil. Veliki pohod se je končno začel in naš mesija bo izmučeno ljudstvo popeljal naravnost v prihodnost. Na pomoč so mu priskočili tudi umni slovenski kmetje, ki bodo na svojo štirinožno živino naložili težke vreče novcev, ki jih bo Mojzes še kako potreboval, ko bo pred evropskimi vrati baraotal za vstopnino. Psi bodo kajpak spet bevskali, toda nekoč se bodo že naveličali. Tedaj bodo končno tudi oni spoznali, da je skrivnost pomladi v gradnji mosta, ki povezuje dva različna bregova. Na enem stojijo zviti gospodje, na drugem neumni kmetje. Oboji pa so pod budnim očesom malega boga in njegovih sivolasih angelov. DETANSTEINBUCH-PF TISINA, ODMEVI SMEJEMO SE... učarju, ki trdi, da sta najbolj ' podobni stranki v parlamentu ' ZLSD in SKD. Svoje podobnosti z Michaelom Jacksonom ni omenjal. Janezu Kocijančiču - Jetiju, ker se je kot minister za promet in zveze že videl v vlogi častnega potnika na vseh poletih Adrie Airways. Stara ljubezen ne zarjavi. Janezu Janši z novim klobukom, ki je še najbolj podoben Lapovemu. Očitno mu obtožbe nacionalizma ne pristanejo na glavi. Soviču, ki trdi, da ZLSD ni proti NATU, temveč razmišlja tudi o drugih možnostih. Očitno jim ni nihče povedal, da je Varšavski pakt že zdavnaj umrl. Janezu Drnovšku, ki represivno notranje ministrstvo ponudi radikalcem, zunanje in evropsko ministrstvo pa liberalcem in stranki, ki je NATO ne zanima. Pa naj kdo reče, da Slovenci nismo narod samomorilcev. Košarkarjem politikom. Očitno Bavčar in Golobič lažje branita kabinet, kjer Pucko in Anderliterič kradeta glasove, kot svoj koš pred naleti estradnikov, ki jim kradejo žoge. Vsem, ki mislijo, da bi tudi pri nas poskusili s testom inteligence za poslance, kot za avstrijske kolege predlaga njihova poslanka Cordula Frieser. Bolje Anderliterič v poslanski klopi kot pa za komandno ploščo jedrske elektrarne. Pucku, ki je zapravil ves svoj ugled in položaj, da bi (kot sam trdi) prišlo do vlade s SKD. Pozablja pa, da so Nemci med vojno streljali tudi domače izdajalce, ko jih niso več potrebovali. Vsem, ki mislijo, da je dnevno časopisje nepristransko. Ko je Drnovšek sestavljal prvo vlado, so vsi govorili, da ima 45 glasov in da potrebuje še enega. Ko se je govorilo o opciji s SLS, jih je imel le 44. S kakšnim namenom se enkrat predstavnika manjšin prišteva in drugič ne, se ni potrebno spraševati. Našemu uredniku Davidu, ki je bil ta mesec dobre volje že ob misli, da mu bo Granda odobril naročnino za Slivnikov MAG. ... IN KROHOTAMO Petru Evangelistu Grošlju, ker še ni pogruntal, da ga imajo za norca. Mary Pozsonec, edini Pamelina vrstnici v državnem zboru, ker je bila vseskozi skrita kandidatka za zunanjo ministrico. Zapletlo se je pri znanju tujih jezikov saj obvlada le en svetovni jezik - madžarščino. V uvodniku februarske Tribune je avtor članka "Nasvidenje v naslednji vojni", Dejan Steinbuch, zapisal, da je predsednik študentske vlade Janez Povh zaradi vsesplošnega pomanjkanja prostorov "nagnal pravno pomoč iz njenih prostorov" in pisarno razglasil za svojo. Uvodničar ugotovi dejansko zadrego zaradi pomanjkanja prostora na Kersnikovi 4, vendar najbrž zaradi premalo informacij izpusti dve pomembni deistvi. Prvič, da Janez Povh pravne pomoči ni nagnal, ampak le preselil v drugo pisarno in to s soglasjem celotne ekipe pravne pomoči, in drugič, da izpraznjene pisarne ni razglasil za svojo, ampak je tam zdaj nastanjeno tajništvo, ki po logiki delovnega procesa sodi v pisarno poleg predsednikove. Pravna pomoč študentov je zdaj še bližje študentom - najdete jo takoj, ko se povzpnete v prvo nasprotje stavbo na Kersnikove 4, njeno delo pa ima tudi več miru, ki ga v pisarni poleg presednikove ni bilo. BARBARA LESJAK, PREDSTAVNICA ŠV ZA STIKE Z JAVNOSTJO MATJAŽ LIPUŠČEK, VODJAPRAVNEPOMOČI Veseli me, da pravna pomoč ostaja na Kersnikovi 4 in da je odslej njeno delo mirnejše. Glede mojega pisanja glede obnašanja posameznih funkcionarjev ŠOU-a pa še naprej vztrajam pri trditvi, da gre za male bogove, ki povrhu vsega ne slišijo radi kritike na svoj rovaš. Kakorkoli že, moje pisanje je bilo in - upam, da bo še naprej - uperjeno proti tovrstnim uzurpacijam oblasti, pa četudi gre za čisto čisto majhne oblastnike. DEJAN STEINBUCH, TRIBUNA Eurobus EVROPA IN IZZIVI 21. STOLETJA - PROJEKT EUROBUS Orenutni združevalni trendi, ki ' potekajo v Evropi, močno zadevajo Slovenijo in s tem tudi nas mlade, ki bomo v prihodnje soočeni z različnimi izzivi, ki jih združevanje prinaša. Študentske organizacije AIESEC, ELSA in IAAS so združile moči in organizirale mednaroden projekt Evropa in izzivi 21. stoletja - PROJEKT EUROBUS', katerega cilj je informirati študente srednje in vz;hodne Evrope o izzivih pridružitve k Evropski uniji in priložnostih, ki se s tem odpirajo. Projekt bo potekal v sedmih državah srednje in vzhodne Evrope: v Poljski, Češki, Slovaški, Madžarski, Romuniji, Bolgariji ter seveda Sloveniji. Odvijal se bo v 30 univerzitetnih mestih, v Sloveniji v Mariboru in Ljubljani, od 20. do 25. marca. Projekt bo potekal preko delavnic, konferenc in kulturnih prireditev v okviru pvrnp^Lih rlnpvnv \fa "žPminflrjfi Jtflterega glavna tema bodo izzivi izobraževanja v 21. stoletju, se bodo strokovnjaki različnih področij univerze oz. fakultet, predstavniki vodilnih slovenskih podjetij ter seveda študentje soočili na okrogli mizi ter obravnavali aktualne probleme slovenskega visokega šolstva. Omenimo le nekatere: kakšni so trendi na področju izobraževanja v svetu in v Sloveniji; kakšna so znanja, ki jih študentje pridobijo na naših fakultetah; kakšna znanja bodo v prihodnosti, v odprtem, multikulturnem in dinamičnem okolju potrebna in kako premostiti ta razkorak. Na delavnicah bodo skušali odgovoriti in dati konkretne rešitve na probleme, ki se bodo obravnavali na okrogli mizi. Poleg seminarja o visokem šolstvu bo organizirana tudi nacionalna konferenca oz. forum, ki bo obravnaval splošnejša vprašanja o odpiranju naše države in o pridruževanju k Evropski uniji ter posledicah le-tega. Seminarje, okrogle mize in delavnice bo spremljal zanimiv informacijski medij: 'double decker1 avtobus v barvah Evrope, ki bo opremljen z računalniki, CD romi in povezan z omrežjem internet, preko katerega bodo informacije o EU dostopne javnosti. Avtobus bo stal na različnih lokacijah v Mariboru in Ljubljani. Ob izobraževalnem delu projekta se bo zvrstilo več kulturnih prireditev, kot npr. predstavitev evropskega filma, evropskih držav, potopisi, razstave, koncerti itd. ALEŠ ZALETEL-EF POPRAVEK V februarski številki Tribune je bil objavljen prispevek Doroteje Praznik z naslovom "Kdo se spreneveda?", v katerem je bilo med drugim zapisano, da upravniki študentskih domov ob odkritju ilegalnih nodtev prejmejo denarno nagrado v višini 20.000 sit. Informacija je bila odkrita v neuradnih virih in se je izkazala za neresnično, zato uredništvo njeno verodostojnost zanika, prizadetim pa se opravičuje. TRIBUNA Konceptualna umetnost ponovno na pohodu arsikomu, ki kaj da na sodobno slovensko in tujo umetnost, je že dlje časa znano, da galerija Škuc na Starem trgu 21 ni zgolj povprečna galerija, ampak je to prostor, kjer lahko sebe in svoja dela postavijo na ogled mnogi nadebudni ustvarjalci. Toda galerija, ki bazira na izvirnosti, nas nenehno preseneča. Tokrat so se odločili izpeljati projekt, ki ne zadeva le ustvarjalce, ampak ki bo zajel predvsem tiste entuziaste, ki se z umetnostjo ukvarjajo teoretsko, torej tisti majhen segment ljudi, ki funkcionira kot posrednik med ustvarjalci in občinstvom: kustose. Alenka Pirman in Liljana Stepančič sta avtorici programa Svet umetnosti, ki je prvi te vrste v Slovenji, namenjen pa je predvsem dopolnilnemu izobraževanju kustosov za sodobno umetnost. Program omogoča poglabljanje znanj, vezanih na delo kustusov pri koncipiranju in pripravi razstav sodobne umetnosti. Tema letošnjega programa je osredotočena na konceptualne umetniške prakse s konca šestdesetih in začetka sedemdesetih let. Da gre za pohvale vreden projekt, govori že sama zasnova, saj ne bo šlo zgolj za teoretiziranje, ampak bodo pripravili tudi delavnice, kjer bo dvanajst tečajnikov povezalo teorijo s prakso. Kot rezultat bodo v galeriji Škuc 9- oktobra pripravili razstavo. Ob zaključku programa bo izšel zbornik, v katerem bodo poleg predavanj predstavljeni še dosežki delavnic. Čeprav je število tečajnikov omejeno na dvanajst kandidatov, so morali le-ti k prijavnici, zaradi morebitne selekcije, priložiti tudi kratko kritiko izbrane sodobne razstave (rok prijave je žal mimo). Predavanja bodo javnega značaja. Teoretski del Sveta umetnosti zajema sedem umetnostnozgodovinskih predavanj, ki se bodo zvrstila od marca do junija tega leta. Hvale vreden je tudi izbor predavateljev, ki seže tudi čez meje naše države. Obetajoče zastavljen projekt torej vabi študente, strokovnjake, pa tudi zgolj radovedneže, da se prepričajo o kvaliteti projekta, ki ga je poleg ministrstva za kulturo finančno podprl šePhare in Tacis ter ljubljanski Sorosov center za sodobne umetnosti. Tafco boste lahko 13. marca ob 1900 uri (vsa nadaljnja predavanja bodo ob isti uri) obiskali prvo predavanje z naslovom Načeli serije in programa ohojevske umetnosti, ki ga bo predstavil Igor Zabel, umetnostni zgodovinar in kustos ljubljanske Moderne galerije. Razpravljal bo o vlogi serije v reizmu, o razmerju med vnaprejšnjim konceptom in njegovo realizacijo, o zamisli programirane umetnosti kot neantropocentristične in "nehumanistične". Lilijana Stepančič, umetnostna zgodovinarka, kustosinja in direktorica ljubljanskega Sorosovega centra za sodobne umetnosti bo 27. marca spregovorila o vlogi telesa kot interdisciplinarnega nosilca v delu skupine Oho. Prva tuja predavateljica, prav tako članica Sorosovega centra za sodobne umetnosti, ki prihaja iz Zagreba, je Branka Stipančič, ki bo 17. aprila predstavila radikalno umetnost na Hrvaškem med letoma 1959 in 1975. Govorila bo o umetniški aktivnosti skupine Gorgona, prvihkonceptualnih delih Gorana Trbuljaka in Braca Dimitrijeviča ter razstavah akcije Šesterice .artorjev. SlediJ ji bo Miško Suvakovič, profesor estetike na beograjski Fakulteti za glasbeno umetnost, ki bo 24. aprila v predavanju z naslovom Konceptualna umetnost v Srbiji predstavil grupo KOD, grupo (E, grupo Bosch + Bosch, Verbumprogram, grupo 143 in Gorana Djordjevi}a. Profesorica umetnostne zgodovine Antje von Graevenitz iz univerze v Kolnu bo 6. maja razpravljala o umetnikovi osebnosti kot sredstvu konceptualne umetnosti v Nemčiji. .L Natančneje se bo razgovorila o delu nemških konceptualnih umetnikov, ki je nastalo kot odraz njihovega načina življenja, stnosti obnašanja, miselnosti in celo humorja, po čemer se morda razlikujejo od mednarodnega gibanja konceptualne unietnosti. Zgodovinar, umetnostni teor^tik, profesor zgodovine in umetnostne teorije na Open University v Angliji ter sočasno gostujoči profesor umetnostne zgodovine na University of Texas v Austinu Charles Harrison bo 22. maja v predavanju z naslovom Konceptualna umetnost in problem predstavitve diskutiral o kritičnem značaju zgodnje konceptualne umetnosti, o produkciji problematičnih, nenavadnih in hipotetičnih objektov (1965-72) ter o različnih strategijah umetnikov in kustusov za vzpostavitev novih oblik odnosa med umetniškim delom in gledalcem. Zadnje predavanje 10. junija pa bosta zaznamovala nova modela umetnostnih institucij na Madžarskem: Atelje kapele Balatonboglar (1970-73) in Artpool (od 1979). Multimedijski umetnik in umetniški direktor Artpool Art Research Centra Gyorgy Galantai in direktorica tega madžarskega centra Julia Klaniczay bosta predstavila delovanje prvega alternativnega razstavišča in pomen ustanovitve in delovanja umetnostno-raziskovalnega centra z arhivom. MAIŠA Orditev, da je improvizacija večkot ' le "znajti se v trenutku brez potrebnih rekvizitov in predpriprav" ali "rešiteljica takrat, ko je nastopajoči na odru pozabil tekst oziroma sklop gibov", bi rad ovrgel mednarodni seminar "Performance art". Na seminarju, ki bo potekal od 1. do 12. marca v Ljubljani, bosta gosta Pavel Štorek iz Prage in Krishna Lee Hansk iz ZDA. Vodila bosta vsak svoj seminar, in sicer Pavel Štorek Gledališče brez besed - neverbalna komunikacija z nosilno temo Fragilen humor v praznem prostoru, z glasbeno podlago tolkalca improvizatorja Zlatka Kaučiča z gosti. Krishna Lee Hanks pa bo vodila seminar z naslovom Gib kot izrazno sredstvo za plesno-gledališke miniature s temo Plakati avtorja Frits-a Van Hartingsveldt-a. Organizatorka, Nataša Tovirac, je poudarila, da seminar ponuja mladim ustvarjalcem, ki so bili do sedaj primorani obiskovati seminarje le v tujini, možnost pridobivanja znanja tudi doma, seveda z dobro ponudbo in na način, da jim ne bo potrebno zato bankrotirat. Po tem, ko so se na enem od seminarjev v Amsterdamu srečali Krishna, Nataša in Pavel, je v njih nekaj let zorela želja združiti Vzhod in Zahod z vso svojo specifiko in energijo na prostoru Slovenije ene najznačilnejših držav v tranziciji. Principa umetniškega delovanja iz katerega izhajata Krishna Lee Hanks in Pavel Štorek sta v konstrastu. Če Krishno zanima prefinjena estetika, ki jo dopolnjuje z brezkompromisno energijo Zahoda, se Pavel Štorek raje ustavlja ob predmetih, ki jih najde na cesti in jih kasneje uporabi v procesu dela na odru. Njegov odrski svet sestavljajo preprosti elementi, s katerimi in ob katerih razvija svoje videnje improvizacije. Krishna pa svoj odrski svet prinese s seboj in ga tu poskuša preoblikovati. Udeležencem seminarja bo kot začetno iztočnico ponudila dodelan koncept oblikovanja plakatov. Z njihovo pomočjo pridobljene asociacije in improvizacije bo razvijala v gibalno-gledališke miniature pri čemer bo svoje mesto dobila tudi glasba z ekipo D. J.-jev "srede - sevede". Večplastnost improvizacije bo poskušal na svojem seminarju predstaviti Pavel Štorek, inspiriran s pisateljem Čehovom. Štorek bo na seminarju odpiral prostor improvizaciji skozi igralca in njegov odnos do partnerja na odru ter publike v dvorani. Želi pokazati, kako improvizacija nastaja, se sestavlja, in zaključi. Tako bodo nastajale kratke zgodbe, etiide, poskusi raznih videnj improviziranja, glasbeno podkrepljenih z ritmom tolkal Zlatka Kaučiča. Oba seminarja se bosta javno predstavila. Seminar Pavla Štoreka 11. marca ob 20.00 uri v prostorih PTL na Prulah. Seminar Krishne Lee Hanks pa 12. marca v K4ob 20.30 in 22.00, skupaj z razstavo plakatov Fritsa Van Hartingsveldta. Seminarja seveda ne bi bilo brez podpore: ŠOU Kulture, Društva za sodobni ples Slovenije, Plesnega teatra Ljubljana in Plesnega studia Intakt. KARIAŽELEZNIK-FF KO POSTANEŠ "IN" IMPRO liga erjetno ni nikogar med vami, ki še nikoli ni slišal za Impro ligo, če seveda I posluša Radio študent ali vsaj občasno zaide v Kuda. Obstaja pa vas verjetno kar nekaj, ki si nobene tekme še niste ogledali. Tokrat vam ponujam možnost, kako preživeti razburljiv in nepozaben večer še tako dolgočasne nedelje. Da pa ne boste v Kuda uleteli popolnoma neuki, vam bom napisala nekaj nepogrešljivih zadev, ki jih morate vedeti ob vsakem času. na vsakem mestu. Impro liga je improvizacijska predstava in tekma hkrati. V Ljubljani se letos odvija že četrto leto. Iz Anglije jo je k nam uvozilo Gledališče Ane Monro. Menda zato, ker so želeli popestriti gledališko dejavnost po vsej Sloveniji. Na začetku je vsa stvar potekala samo med igralci Gledališča Ane Monro, in sicer v obliki varietejev. Kmalu za tem pa so povabili k sodelovanju tudi druge skupine in tako se je v Kudu počasi začela uveljavljati Impro liga, ki ima vsako leto večji odziv. Tako, to je bilo samo nekaj za uvod, da boste vedeli, komu gre zasluga. Letos se bori za pokal lmelde 8000, največje improvizatorke vseh časov, deset improvizacijskih ekip, ki se delijo še na pametne in lepe. Med pametne ekipe spadajo Ana Monro, Radio študent, FrancK., Gujdeki in Gilš migetalkarji, med lepe pa Improvokatorji, Piloto, Cooltourzinka, Cadolfius in Gledališče Šentjakob. Vsaka ekipa odigra štiri tekme. In sicer, pametni s pametnimi, lepi pa med sabo. Po pravilih bi sicer vsaka ekipa morala odigrati tekmo z vsemi ekipami, vendar kot veste, časa ni nikoli dovolj, zato so pravila malce priredili. Tisti dve ekipi, ki bosta zmagali največkrat oz. zbrali največ točk, bosta igrali v finalu in se potegovali za pokal Imelde 8000. Vseh improvizacijskih disciplin je 24, vsako tekmo pa jih odigrajo samo 6, ki jih tekmujoči ekipi izžrebata že pred začetkom. Na začetku tekme vsaka ekipa vloži jokerja v tisto disciplino, za katero je prepričana, da jo bo najbolje odigrala in prejela največ točk. Te discipline druga ekipa ne igra. Na tekmi na stopi tudi gost vsake skupine, ki pa mora biti član ene od preostalih osmih ekip, ki tokrat ne tekmujejo. Gost nastopi v eni disciplini, drugače se ekipi odbijejo kazenske točke. Veliko vlogo pri Impro ligi ima moderator, ki tekmo povezuje in komentira. Njegova naloga je, da kar najbolje motivira občinstvo, izbere najboljše predloge za improvizacije in na koncu poda oceno občinstva. Najboljše pri vsej tekmi pa je, da publika resnično sodeluje pri kreiranju tekme od začetka do konca. Torej, če so gledalci dovolj zavzeti, potem je tudi tekma dobra. Pri vsaki disciplini sta ekipi ocenjeni dvakrat. Prvo oceno dodelijo sodniki, drugo pove občinstvo. Zato je lahko v veliko pomoč ekipi, če ima raed publiko dovolj navijačev. Zna se celo zgoditi, da je ocenjevanje občinstva neobjetkivno, vendar se na koncu vse spravi v red. Kajti važno je sodelovati, ne zmagati. Za vse tiste, ki v nedeljo ob osmih že spite, pa še to, vsak torek ob 21. uri lahko na TV Šiška gledate ponovitev nedeljske tekme. BARBARAZYCH-FF t" "m utsider je bil zmagovalni film občinstva na M letošnjem 6. slovenskem filmskem maratonu v Portorožu. Iz "out" je postal "in" in ljudstvo zdaj dere v kinematografe, da vidi to novo slovensko čudo, imenovano film. Končno spet po dolgem času. Pa je res vreden vse slave in nagrade? Film v prvi vrsti računa na spomin gledalca. Nostalgično mu pred očmi odstira subjektivni pogled na čas, ki ga je gledalec doživljal tudi sam. Povabi ga, da sede z njim v šolsko učilnico s Titovo sliko na steni in | ponosno s titovko na glavi zapoje kakšno staro partizansko pesem. Za slabi dve uri ga vrne v "domače j okolje" in izgubljeni svet otroštva, ki se ne vrne več. Gledalec se brez težav identificira z glavnimi igralci. Ljubezenske težave, problemi s starši in šolo so vsem V_______________________________________________ dobro znane štorije s takšnim ali drugačnim koncem. Vsak bi lahko povedal svojo. In zakaj Slovenci ljubijo filme o svoji preteklosti, ki so jo sicer že izkusili na lastni koži in se od nje celo malce nasilno poslovili? Mogoče zaradi slabe vesti in nostalgičnih spominov ali - najverjetneje - iz posmehovanja nad svojo vodeno preteklo usodo. Vse, kar je v filmu svežega, je torej romanca slovenske Metke in bosanskega Janeza oziroma Seada, ki se zaradi prebujajočih nacionalističnih čustev ne more končati srečno. Osebe vstopajo pač v 80. leta in namesto njim ustreznejše svobodne hipi scene jih iz ozadja ogrožajo zapiti pankerji. Ljubezen, po kateri pač vsi neutrudno hlepimo, torej nikakor ni mogoča. Vse, kar ostane, je občutek svobode v raznovrstnih poživilih, alter glasbi in golem zmaterializiranem seksu (slednje seveda po tradiciji ne sme manjkati). Družinske vrednote so propadle, državne propadajo. Le kdo sploh še hoče živeti v takšni nerazumevajoči družbi, kjer je še spolna vzgoja skrivnost? Toliko o vsebini. Zasedba ustvarjalcev filma je dokaj mlada. Na režiserskem stolčku se je potil debitant Andrej Košak, znani "off glas Jonasovega Videošpona (tudi on hoče od "zunaj" priti "noter"). Glavni protagonisti pa so poleg Zijaha Sokoloviča vsi mladi in še bolj ali manj neznani vesoljnemu slovenskemu svetu, in sicer Davor Janjic, Nina Ivanjič (znanka iz mladinskih oddaj na TV Slovenija), Uroš Potočnik, Demeter Bitenc, Jure Ivanušič, Esad Babačič idr. Njihova igra je, v povprečju gledano, dokaj medla in neprepričljiva, dialogi pa pomanjkljivo izdelani ali celo povsem izven konteksta. Vse skupaj torej izpade kot okorno zaigrana in trdo izpeljana adolescentna drama brez potrebne psihologizacije težav in likov glavnih junakov. Seveda pa je razlika, če film postavimo v slovenski ali širši svetovni okvir in ga ocenimo še iz tega vidika. Saj gre navsezadnje za zelo gledljivo delo, s katerim se lahko povprečen Slovenec zlahka identificira (končno spet po raznih kriminalcih, klošarjih in ciganih). Mimogrede na platnu uzre še mladostnega prijatelja iz peskovnika, svojo umivalnico in soseščino ter se resnično spočije med raznimi ameriškimi terminatorji, cikJoni in posladkano-resnimi melodramami. BAEBARA VODOPIVEC - FF IMPROVIZACIJA NI KAR TAKO Jasna Vombek OBRISISTVARIKOJE DOLAZE AKO MOGU ODABRATINAČIN SMRTI NEK UMREM OD LJUBAVI TAKODA ČU ČITAVŽIVOTPOSLIJE ŽIVJETI ZBOGTEBE ZBOG SEBE ZBOGSELME ČEJEDOVOLJENOIZBRATINAČIN SMRTI NAJMIJE UMRETIOD LJUBEZNI IN BOM VSE ŽIVLJENJE POSLEJ ŽIVELA ZARADITEBE ZARADISEBE ZARADISELME DOK GLEDAM U TAVANICU PRATEČIDIM DODIIMAMJOŠJEDNU BUTELJKU ZAMIŠLJAM TEPRAVOG UMENIRASTETIŠINA TOPLOG ENTERIJERA MOJAMISAOSLIKA LJUBAVNU ETIDU VOLIMTE TOG TRENA KOJlSE NEČEPONOVITI KO GLEDAM V STROP ZASLEDUJOČ DIM VIDIMTEPRAVEGA VMENIRASTE TIŠINA TOPLE NOTRANJOSTI MOJAMISELBARVA ETIDO LJUBEZNI RADA TEIMAM V TRENUTKU, KIGA NIVEČ DAMIN GAMBIT SINOPSIS ... Vlak hrope skozi noč. Široke, srčaste dimne srage spušča v nebo. Zrak diha vlažno in mrzlo, Ona sedi v elegantni drži na svojetn sedežu, sedi in srepo gleda predse. Med prsti narahlo pregiba potiskan listič, malo prejpreluknjan. Ko seji očiznova ustavijo JASNA VOMBEK na svojemprstu, prstancu, prstanu, si samodejno popravi rob krila nekam navzdol. Kot bi hotela prekriti zaobljenost kolen, prevlečeno s črnim najlonom in prekrižano ponujajoče se očem tam čez. Potem sizdlanjo objame vrat, tanek in gol, in počasi stiska. Dihanje postaja močnejše, izdihi so krajši. Pogreznjen v svoj sedež sedi on, nekoliko nervozno pogieduje črno drvečo pokrajino. Njegovpogled se mimogrede ustavi na njej, na tisti zaobljenosti, pa na roki na vratu, in se znovapreseli skozi . ekle, ki živi v zgodbah gledališča, poezije in proze. V epizodi z gledališčem se je I ukvarjala z gledališko režijo ter spremljala nastajanja profesionalnih gledaliških predstav. Prvi pravi korak do poezije je odločno zastavila s knjigo Obrisi stvari koje dolaze. Drobno knjigo je izdala leta 1992 v samozaložbi. Ta epizoda je povezana s časom velike predanosti in emocionalne navezanosti na hrvaško poezijo, ki je neizbrisno sled pustila tudi v Jasninem ustvarjanju. Mehkoba jezika in božajoča intonacija sta tisti dve prvini, ki sta navdahnili njeno liriko. Slovenščina je pač bogata na drugačen način. Prevode svojih pesmi v slovenščino je pripravila sama, "čeprav je v njih nekaj izginilo", kot sama pravi. Jasnin najljubši prozaist je Drago Jančar. "Če prozo veliko bereš, odstre v tebi lastno pisanje. Dobiš navdih, sedeš in napišeš. Pri pisanju proze se počutim bolj prizemljena kot pri pisanju poezije." V dveh letih in pol je Jasna napisala tudi približno štirideset knjižnih recenzij. Kritiškega pisanja se je lotila na pobudo profesorja. K delu je pristopila sistematično. Najprej je brala recenzije kolegov po časopisju in kaj kmalu poskusila tudi sama. "V bistvu si na začetku samouk. Sama sem malce dvomila vase, bila do sebe zelo kritična, kajti v nasprotnem primeru bi lahko ostala vedno na istem mestu." Ko je človek postavljen pred dejstvo, zbere moči in stvari se uredijo. V Jasninem življenju je tako, da stvari prihajajo in odhajajo spontano, vsega ni mogoče početi naenkrat in trenutno ima še vedno možnost izbire brez točnih in natančnih določil. Njen prvi cilj je dokončati faks. KJL UROŠ ZUPAN: Svetloba znotraj pomaranče (eseji; literarno-umetniško društvo Literatura, Ljubljana, 1996; zbirka Novi pristopi) stekeno površino v noč. Noga, prekrižana čez drugo, od časa do časa trzne. Nato on vstane, z tnočno kretnjo odrine vrata kupeja, nekoliko postoji, jo pogleda in pove, da se kmalu vrne. Odidepo hodniku bližajočemu se trušču naproti. Vjedilnem vagonu se skupina moških drenja okoli ene od miz. Pristopi bliže, dva igrata šah, Partija gre h koncu. Čas na uri se izteka. Ko poraženec vstane, onprisede. Postavi belefigure in naravna uro. Potem premaknefiguro. D4. D5. C4. DC4. Hodnikje v temi. Le blaga luč proseva izkupeja. Debel možakar s kapo na glavi in črno torbo čez ramo se počasi pomika od vratdo vrat Sledi mu mlajši kolega s šepasto hojo. Debeli pogleduje gor in dolpo hodniku. Nikjer nikogar. Stopi do odprtih vrat. Zagledajo in v očeh mupoblisne. Za trenutek se obrne k šepavemu in nekaj reče. Onipokima. Potem debeli vstopi, Kratek ženski krik, prekinjen z mesnato dlanjo. Trganje obleke s telesa, hropenje, še en krik, nemudoma zadušen. Top udarec. Njeno telo se umiri. Mesnata roka tiplje. USNE NAPUČENE ŠAPUČU U TELEFON LJUBAVNIKMOJ DODIUMARIBOR DA SE VOLIMO DA SE VOLIMO PRIDI, IMAM ŠE ENO BUTELJKO USTNE NAŠOBLJENE ŠEPEČEJO V TELEFON LJUBIMECMOJ PRIDIVMARIBOR LJUBILA SEBOVA, VEŠ LJUBILASEBOVA Onpogleduje na uro. Ljudje okrog so nemirni. Nekdo se zareži skozi zobe. On pogleda. Zdi se, kot bi se režal njemu. Znova se zatopi vponujeno dlan. Nastnehne se. Zadovoljen sam s seboj stopi do šanka. Naročiprozorno tekočino injo zlije vase. Poprostoru se širi diskusija opravkar končani partiji. Navdušenje med gledalci. Stisk roke. Odpravi seproti kupeju. Na hodniku poltema. Kratekpisk lokomotive. Pred široko odprtimi vrati mu zastane korak. Vsepovsodso kosi raztrgane obleke. Ženski čeveljpri vhodu. Pogleda na konec hodnika, tja, kjer se končuje vagon. Kjer so vrata, ki vodijo ven, v črnino noči. Vlak drvi. Tamje ona. Sključena, razmršenih las seplaziproti vratom. Segapo kljuki. Požene se za njo. Vrata se odpro, mrzel val nočipljusne noter. Hrupkoles, vlakpiska. Telo obmiruje, pokaže se obraz, oči ponorelega se zazro vanj. On obstane in počasi, spoudarkom izgovori njeno ime. Trenutek tišine. Samo enakomeren hrup vlaka. Potrpežljivo čaka. Čuti mokroto dlani. Stoji in nepremično zre vanjo. V mislih se mu odstira zavesa zadnjih petih, desetih let. Zamujeno... Neizrečeno ...Pa kajbito... Njene oči, kot bipočasi ugašale. Samo še hipec in nijih več. Telo L>*km(mm>. Vlak hrope skozi noč. JASNA VOMBEK adarkoli berem eseje Uroša ' Zupana, me spremljajoči občutki, ki so običajno precej močni, premetavajo v dveh (nasprotujočih si) smereh. Prvi in običajni je tisti občutek, ko SVETLOBA ZNOTRAJ POMARANČE se v zapisanih mislih v nekem trenutku prepoznam, doživim tako rekoč deja vu efekt; stavek preberem znova in Toynbeejeva misel o vozu, ki gre naprej, četudi kolesa stalno delajo kroge, se mi zazdi prepričljiva. Druga, redkejša, pa zato nič manj zanimiva je misel, ki me pripravi do (tihega) dialoga z avtorjem. Povedano drugače, medtem ko mi Zupanovo določeno razmišljanje boža dušo, me spet drugo naravnost izziva in sili v razmišljanje. Že sam naslov zbirke devetih esejev, nastalih med leti 1993 in 1996 me draži, da mi bo, če sem seveda dovolj občutljiva, subtilna in dovzetna, morebiti omogočena pot skozi grenko lupino, varujočo slastno sredico sadu, ki potem, ko se razpre, ponudi svetlobo in razkrije skrivnost ter mi hkrati dopušča, da vsaj za trenutek uzrem delček sebe. Eseji razkrivajo pesnikovo videnje lastnega početja, in sicer od prvega impulza, ki nastane kdove od kod in kdove zakaj, do samega nastanka pesmi. Tisto, kar se dogaja vmes, je neulovljivo v besede, nekaj, kar presega razmišljanje vsakdana. Pa vendar me avtor bolj ali manj uspešno vodi skozi postaje snovanja, od navidez lenobnih in neobveznih sprehodov skozi mesto, opazujoč izložbe in dežne kaplje, ki polzijo po listih, nezavedajoč se, da mu ravno takšna početja po nekih nenapisanih konvencionalnih pravilih, ki si jih izmišljajo drugi, neizbežno pritiskajo pečat zapravljivca časa, brezdelneža ali celo loserja, do samotnega sedenja pred praznim listom, ko se pred njim porajajo neskončni vrhunci in temna brezna. Seveda pesnik ne ostaja in ne more ostati indeferenten ob statusu, ki mu ga pritika okolje, pa kljub temu ostaja zvest svojemu klicu in "sprejema usodo, nosi njeno breme in veličino, ne da bi kdaj spraševal za plačilo, ki bi moglo priti od zunaj." Avtor tke predvsem svoja razmišljanja in osebne izkušnje, pri čemer se ozira na imena svetovne poezije ter glasbe, ki so mu blizu in od koder črpa impulze, sanje, skratka tiste dražljaje, zaradi katerih vedno znova seda pred belo površino in se gre početje Tateove opice: enostavno, smešno, nesmiselno, brez načrta, brez repa in glave. Kako je torej treba razumeti Šalamunovo na videz bogokletno misel 0 tem, da je "poezija itak izguba časa, izguba denarja, statusa, izguba vsega"? TASNAVOMBEK-FF NATEČAJ POSTAJE NAC: Cimet, literarna začimba; Cmok, dramska delavnica . čepec posušene literarne snovine zapakiraj v čajne vrečke in pošlji na literarni ' natečaj. Filter naj ne prepusti več kot pet pesmi istega avtorja ali kratke proze na ' več kot štirih tipkanih straneh. Zametek poparim z vrelo vodo, da sprosti okus. Brez sladkorja in limone. Tvoj zvarek pušča razpoznavno usedlino. Odtisnem jo med platnice literarne revije Cimet, ki je doslej odprla prostor več kot osemdesetim neznanim ustvarjalcem. Tri izbrane nagradim. Čakam z žličko. Preden ti zavre, najkasneje pa do 31. marca 1997, si dobrodošel na naslov: Cimet, ŠOU KULTURA, Kersnikova 4, Ljubljana, da te vsak četrtek od 17.00 do 1930 ure pogostim z dodatnimi recepti in skrivnostmi varjenja (tel.: 131 70 10, postaja na C). Cimet je literarna revija, namenjena mladim, še neuveljavljenim avtorjem, ki zavzeto ali šele opotekajoče iščejo pot do prve objave. Posebej dobrodošli so tisti, ki se izognejo zgolj popru, soli in sladkorju ter svoja dela še kako drugače začinijo. Od tod tudi podnaslov literarna začimba. Izide enkrat letno v knjižni obliki. Oblikujejo in urejajo jo študentje. Revija je iz štirih razdelkov, ki jih povezuje skupna tema, značilna za posamezno številko. Prvi, po letnih časih urejeni številki, drugi, razpredeni po tkaninah, in tretji, drevesni številki, bo v maju sledila četrta, čajna izdaja. Postaja na C poleg Cimeta letos pripravlja tudi Cmok, dramsko delavnico. Si že kdaj pomislil, da bi napisal svojo dramo enodejanko? Enodejanko, v obsegu 30 tipkanih strani, z največ 10 nastopajočimi? Oblikuj testo po svoji zamisli, kajti najizvirnejše bomo objavili, najboljšo pa nagradili z uprizoritvijo in 20 tisočaki. Za dodatne začimbe in postopke se obrni na naslov: CMOK, dramska delavnica, ŠOU Kultura, Kersnikova 4, vsak četrtek od 17. do 19.30 ure. CIMET INFORMATOR marec 1997 % Študentska organizacija Univerze v Ljubljani Kersnikova 4, Ljubljana tel.: 131 70 10, fax.: 319 448 http://www.sou.uni-lj.si/info/ ŠTUDENTSKI SERVIS Borštnikov tra 2. L.iubi.iana Uradne ure: pon. - pet. od 7. do I4.ure pon. in sre. od 14.30 do 17.ure TEL: 125-5500, fax.: 221 244 V bližino Študentskega servisa te pripeljejo avtobusi št. 6,1,9 in 3. Najbližji postaji sta pred Filozofsko fakulteto in pred Dramo SNG. ŠTUDENTSKI SERVIS ŠOU OPOZARJA VSE ŠTtDENTE 1N DIJAKK NA TELEFONSKO ŠTEVILKO ZAINFORMACIJE 0 NAKAZILIH Če želite izvedeti, ali je vaš težko prigaran denar že na tekočem računu ali hranilni knjižici, pokličite vašo novo telefonsko številko 090 55-54. Vaš kolega študent vam bo posredoval informacije o nakazilih od ponedeljka do četrtka med 8. in 17. uro, ob petkih pa med 8. in 14. uro. Vse, kar morate pri tem storiti vi, je, da mu poveste številko tekočega računa ali hranilne knjižice. Ne pozabite: 090 55-54! Zaposiitve Povprečne cene študentskega dela so med 360 in 1000 SIT/h, odvisno od vrste, zahtevnosti in trajanja dela. Za strokovna dela je najnižja urna postavka od 600 do 800 SIT/h. Za fante so bolje plačana dela oddana sproti, delo izven Ljubljane, strokovno delo in zastopniška dela - terenska prodaja. Za dekleta so ves čas na voljo predvsem dela v lahtevnejši administraciji, prodaji, strežbi, čiščenju in akviziterstvu. Deia. ki ji\\ ponujajo delodajalci objavljamo in oddajamo večinoma sproti, zato je potrebno naprtmerno zaposfttev takatt v prostorth ŠS (največ možnosti za pridobitev zaposlitve je med 7. in 13. uro). Med 10. in 11. uro si lahko privoščite malico, saj v tem času ne oddajamo del, razen v primeru, ko želi naročnik dobiti študente takoj. V vrsto čakajočih za delo je sicer vpisanih precej kandidatov, toda večina jih vendarle ne čaka ves čas na delo. Poleg tega imajo prednost pri oddaji zaposlitev tisti, ki gredo iz vrste, kar pomeni, da imaš precej možnosti, čeprav si vpisan v vrsto med zadnjimi. Kdor v dveh mesecih ne sprejme dela prek okenca zaposlitve, avtomatično izpade iz vrste, zato naj se vanjo vpisujejo le tisti, ki trenutno res iščejo delo! Touch screeh Dela, katerih ne uspemo oddati sproti, objavljamo tudi na informacijskem ekranu (touch screen). Na njem so v času uradnih ur Študentskega servisa ves čas na voljo prav tako številne informacije o delovanju ŠOU. Tako lahko s pritiskom na ekran dobiš informacije o trenutnih cenah prehrambenih bonov, prostih stanovanjih, dogajanjih na športnem in kulturnem področju, delovanju Mednarodne študentske pisarne, Študentskega servisa in še marsičem. Touch screen z vsemi podatki se nahaja tudi na Kersnikovi 4! Banka podatkov Za dela, ki zahtevajo posebna znanja (računalništvo, znanje tujih jezikov...) kličemo študente tudi na dom, saj jih iščemo prek naše banke podatkov. Zato je pomembno, da pri vpisu izpolniš vprašalnik na osnovi katerega dobimo potrebne podatke o znanju in sposobnostih študentov. Več boš vpisal, več možnosti imaš, da dobiš zanimivo delo!!! Denarna pomoč Študentski servis nudi svojim članom denarno pomoč v obliki brezobrestnega posojila, ki ga morajo vrniti v dveh mesecih. Višina pomoči znaša 30 % od zajamčene plače v predpreteklem mesecu, dobijo pa jo lahko študenti, ki so v zadnjih šestih mesecih prejeli vsaj eno izplačilo prek Študentskega servisa. Trenutno višina posojila je 10.400,00 SIT. Posredovalnica sob V prostorih Študentskega servisa deluje tudi posredovalnica sob. Ponudba stanovanj oz. sob je trenutno kar solidna, kar je predvsem posledica manjšega povpraševanja. Trenutno je na voljo okoli 70 stanovanjskih enot. Stanovanjske enote med katerimi prevladujejo eno oz. dvoposteljhe sobe, so na voljo v vseh ljubljanskih občinah, nekaj pa tudi izven Ljubljane. Cene ležišč se v povprečju gibljejo od 100 do 300 DEM + tekoči stroški, garsonjer in stanovanj pa od 400 DEM mesečno navzgor. Posredovalnica sob deluje od pon. do pet. od 8. do 14. ure. Informacije o razpoložljivih stanovanjih oz. sobah dobite na informacijskem ekranu v času uradnih ur Študentskega servisa! KadarkoH se žeiiš 1zoan1t1 aneči ne spreaie.1 naših posiovainicl 1. ROŽNA DOLINA (študentsko naselie): Poslovalnica se nahaja zraven okenca za prodajo bonov v 4. bloku; tel., fax: 061/123-65-80. Uradne ure: pon. - petka 8. do 14. ure v sredo tudi 14.30 do 17. ure 2. KARDELJEVA PLOŠČAD 15 (študentsko naseiie Bežiarad): Poslovalnica se nahaja v A bloku, zraven Ekonomske fakultete; tel.,fax: 061/165-33-75-Uradne ure: pon. - petka 7.30-14. in 14.30-15. ure v sredo tudi 14.30-17. ure 3. KERSNIKOVA 4: Poslovalnica se nahaja na Kersnikovi 4, v pritličju levo! V poslovalnici lahko hitro dvigneš ali oddaš napotnico, podaljšaš člansko izkaznico in dobiš številne informacije (o nakazilih, napotnicah...) v zvezi s poslovanjem Študentskega servisa. Telefonske informacije: 061/131-70-10. Uradne ure: pon. - petka 8.-14. ure pon., sreda 14.30-17. ure torek, četrtek 14.30-15.30 ure POSLOVALNICEIZVEN LJUBLJANE: 4. ŠS - POSLOVALNICA VRHNIKA: Cankarjev trg 4,1360 Vrhnika, tel:754-565, fax: 754-575 Uradne ure: pon.,tor.,čet. 9- -13. ure sreda 12. -17. ure petek 9- -12. ure 5. ŠS - POSLOVALNICA RIBNICA: Gorenjska cesta 7,1310 Ribnica, tel., fax.: 860-710 Uradneure: pon., sreda, petek 8.-12. ure torek, četrtek 13. -17. ure 6. ŠS - POSLOVALNICA GROSUPLJE: Taborska 2 ,1290 Grosuplje, tel., fax.: 761-019 Uradne ure: pon., tor., sre., čet. 13. -17. ure petek 9-13. ure 7. ŠS - POSLOVALNICA KOČEVJE: Trg zbora odposlancev 41,1330 Kočevje, tel. 855-939, fax: 855-634 Uradne ure: pon., sreda, petek 13. -17. ure torek, četrtek 8. -12. ure DOHODNINA ZA LETO 1996 SPLOŠNEINFORMACUE: Študenti in dijaki (v nadaljevanju besedila: študenti), ki vlagajo napoved, vpišejo prejeta plačila prek Študentskega servisa ŠOU pod A.II. oznaka 20. V kolono 8 vpišejo bruto znesek prejemkov iz obvestila, ki ga je dne 3101.1997 poslal Študentski servis ŠOU, v kolono 9 znesek normiranih stroškov - kar je 10% od zneska v koloni 8 (V NASPROTNEM PRIMERU SE ZMANJŠANJE OSNOVE ZA 10% NE BO PRIZNALO !!) in v kolono lOa znesek morebitne plačane akontacije davka. POZOR!!! Znižanje osnove, ki se prejemnikom teh dohodkov prizna le, če bodo v napovedi pod B. II. pri 3. točki (zadnja stran obrazca) obkrožili "DA", je poleg 11% (170.445,00 SIT) še 40% (619.800,00 SIT), ali skupaj 790.245,00 SIT. 1) Če je študentov bruto prejemek znašal 51% povprečne letne plače zaposlenih v R Sloveniji v letu 1996, kar znese 790.245.00 SIT. in če med letom ni plačal nobene akontacije davka, potem mu Nl TREBA ODDATI napovedi za odmero dohodnine za leto 1996, razen v primeru, ko je prejemal tudi družinsko pokojnino ali druge osebne prejemke (dohodki iz avtorskih pravic, dividende....). 2) Če je študentov bruto prejemek znašal 51% povprečne letne plače zaposlenih v R Sloveniji v letu 1996, kar znese 790.245,00 SIT, in če je tned letom plačal akontacijo davka ter želi, da mu Davčna uprava to akontacijo vrne, potem MORA ODDATl napoved za odmero dohodnine za leto 1996. 3) Če je študentov bruto prejemek znašal 790.246.00 SIT in več. IE ZAVEZANEC ZA ODDAIO NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE ZA LETO 1996. ne glede na to, ali je akontacijo davka med letom 1996 že plačal ali ne. Kljub napovedi pa ne bodo prejeli odločbe za plačilo dohodnine za leto 1996 SAMO TISTI ŠTIJDENTI. katerih bruto prejemek je znašal 878.050,00 SIT in manj. in bodo poleg obkroženega "DA" pod B. II. v 3. točki vpisali tudi pod A.II oznaka 20. v kolono 9 znesek normiranih štroškov (10% zneska iz kolone 8). 4) Starši lahko uveljavljajo posebne olajšave za vzdrževane družinske člane (za prvega otroka 10% povprečne letne plače = 154.960,00 SIT, za drugega 15% = 232.425,00 SIT,...), tudi za otroke, ki so v letu 1996 imeli za začasno ali občasno delo prejemke prek študentskih servisov, ki posredujejo delo na podlagi pogodbe o koncesiji. Tako zgoraj navedeni prejemki (prek ŠS), kot tudi družinska pokojnina, štlpendija, plačilo za šoloobvezno prakso, preživnina, otroški dodatek in denarna pomoč otroku NE ZNIŽUTEIO STARŠEM OLAIŠAVE. PRIMERIIZRAČUNOV DOHODNINE: 1. PRIMER Velja za študente, ki niso imeli drugih prejemkov, razen prejemkov prek Študentskega servisa: Primer l.A 878.050,00 SIT 87.805,00 SIT 790.245,00 SIT ŠTUDENTOVPREJEMEK 1996 -10% - 51% povprečne plače zaposlenih Osnova za dohodnino za leto 1996 0,00 SIT Primer l.B 950.200,00 SIT 95.020,00 SIT 790.245,00 SIT 64.935,00 SIT V odločbi o odmeri dohodnine za leto 1996 bo študent, ki je zaslužil 950.200,00 SIT in ni plačal nobene akontacije že med letom, moral plačati 11.039,00 SIT (17% od 64.935,00 SIT) dohodnine. Za vse ostale primere si lahko študenti izračunajo višino dohodnine, ki jo bodo morali plačati, na podlagi dohodninske lestvice za leto 1996. 2. PRIMER Nekdo je bil študent do 30.9-1996 in se je 1.10.1996 zaposlil. Prek Študentskega servisa je zaslužil 420.000,00 SIT (akontacije davka ni plačal), dobil pa je tudi tri pripravniške plače v znesku 190.000,00 SIT. Od njih je plačal 13.800,00 SIT obveznih prispevkov in 11.400,00 SIT akontacije davka. V dohodninsko napoved bo vpisal od obeh izplačevalcev dobljene podatke in obkrožil "DA" v rubriki B.II. pod točko 3. IZRAČUN: servisa se namreč NE ŠTEIE MED LASTNA SREDSTVA VZDRŽEVANEGA ČLANA. Tudi študenti lahko osnovo za dohodnino zmanjšajo do 3% še zaradi določenih izdatkov. če imajo račun. položnico ali kakšen drug verodostojen dokument. POVPREČNA LETNA PLAČA ZAPOSLENIH V R SLOVENIJI JE ZNAŠALA V LETU 1996 1.549.500,00 SIT. DOHODNINSKA LESTVICA ZA LETO 1996 ČE ZNAŠA LETNA OSNOVA SIT ZNAŠADAVEK ŠTUDENTSKI PARLAMENT ŠOU Kersnikova 4, Ljubljana tel: 061 131 70 10 fax; 061 319 488 STUDENTSKI PARLAMENT predstav1.1a.1o: predsednik ŠPJosip Mihalic / urad. ure: pon, 11.00-12.00/ tiskovni predstavnik Roman Gustinčič / urad. ure: pon, 12.00-13.00 / tajnica Katarina Maister / urad. ure: pon, 11.00-12.00 / podpredsednik ŠP Saša Fras / urad. ure: tor, 10.00-12.00 / podpredsednikŠPAndrejC.Rant /urad.ure:tor, 12.30-1330/ Če vas kaj žuli in napenja vas vabimo na pogovor na štiri oči. ŠTUDENTSKA VLADA Študentsko vlado sestavljajo: l.resor za kulturo, ki ga vodi Marko Mikulin, 2.resor za izobraževanje, ki ga vodi Gal Kušar, 3.resor za socialo in zdravstvo, ki ga vodi Jožko Fornazarič, 4.resor za založništvo in medije, ki ga vodi Peter E. Grošelj, 5.resor za šport, ki ga vodi Marko Kolenc, 6.resor za mednarodno sodelovanje, ki ga vodi Uroš Vajgl, 7.resor za turizem, ki ga vodi Jože Knez, 8.resor za finance, ki ga vodi Gregor Sakovič, 9.resor za Štud. organizacijo Slovenije, ki ga vodi Tomo Pavlič, lO.predsednik ŠV pa je Janez Povh. KULTURA GALERIJA KAPELICA: 7. marec ob 21. uri: On Kraj II. Igor Štromajer, performance, 11. marec ob 21. uri: Literarni večer, 13. marec ob 21. uri: Otvoritev razstave, 20. marec ob 20. uif. Frankofonski dan, razstava stripov, v sodelovanju s Francoskim kulturnim centrom, 27. marec ob 21. uri: Metod Vidic - Happening "Zadnja večerja", 28. marec ob 21. uri: Gostovanje MB scene - LJUBAM TE (Ljubljana & Maribor Trojane Express) MAMA, TATA? BREAK 21 - Mednarodni festival mladih neodvisnih ustvarjalcev: Festival BREAK 21 je projekt ŠOU v Ljubljani. Nastal je z namenom, da prikaže umetniško ustvarjanje najmlajše generacije umetnikov, ki delujejo izven institucij in so v produkcijskem smislu neodvisni od le-teh. Področja, ki jih zajema program BREAK 21: film, glasba, scensko - gledališke umetnosti, modno oblikovanje, arhitektura. Splošni pogoji razpisa: - najvišja starostna meja udeležencev festivala je 30 let, - sodelujoči morajo biti neodvisni avtorji, ki ne ustvarjajo znotraj institucij (izjema so študentje umetniških akademij, ki pa se predstavljajo kot posamezniki - festival ne pokriva celotnih produkcij umetniških akademij), - podrobnejši razpis s pogoji sodelovanja za posamezna področja so dosegljivi na kontaktnem naslovu festivala: ŠOU Kultura, Festival BREAK 21, Kersnikova 4, Ljubljana, tel.: 131-70-10, fax: 319-448; vsak dan od 10. do 11. ure pri mojci Celcer oziroma Aleksandri Schuller ( slovenski razpis: http://www.sou.uni-lj.si/info/break21sl.html, angleška verzija: http://www.sou.uni-lj.si/info/break21.html). ŠOU Kultura organizira gostovanje mednarodne študentske skupine, ki predstavlja kvalitetno sodobno plesno predstavo s humanitarno in etično - socialno angažirano tematiko. Nastop skupine DIVERSITT DANCE WORKSHOP bo v soboto, 8. marca ob 20. 30 uri, v Mali dvorani v Študentskem naselju v Rožni dolini. Vabljeni!!! Vstop prost. MEDNARODNI SEHINAR "PERFORMANCE ART GOSTUJE: Pavel Štorek - igralec (Praga), Seminar: gledališče brez besed - neverbalna komunikacija, Tema: "Fragilen humor v praznem prostoru", KDAJ: torek, 11. marca, ob 20. uri, KJE: v prostorih Plesnega teatra Ljubljana, Prijateljeva 2, Ljubljana. Piesnl StudiO Intakt KIE SMO? Plesni studio Intakt ima stalne prostore v mali dvorani študentskega naselja v Rožni dolini, c. 27. Aprila, Ljubljana (pri menzi). Javni prevoz do dvorane: mestni avtobus št:l4, izstop pri študentskem naselju. INFORMACIIE: Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na Tanjo osebno v pisarni Plesnega studia Intakt, Kersnikova 4, ŠOU - oddelek za kulturo, ali pa po telefonu 06l 131 70 10 int. 286 vsak torek in četrtek med 10.30 in 12.30, (telefax 061 319 448). POPUSTI: USTVARJAJMOIN PLEŠIMO SKUPAJ! PRISRČNO VABLJENI Poleg tega, da bo študent dobil vrnjeno večino med letom 1996 plačane akontacije davka, pa ga bo hkrati eden od staršev lahko uveljavljal kot olajšavo za vzdrževanega člana in to za 9 mesecev (od januarja do septembra), torej 9/12 ustrezne olajšave. Za prvega otroka znaša takšna olajšava 116.220,00 SIT, za drugega pa 174.319,00 SIT. Zaslužek prek Študentskega Popusti za kulturne prireditve v dogovoru z drugimi kulturnimi institucijami, ki jih študentom omogoča ŠOU Kultura: SNG Drama, MGL, SMG, Opera in Balet, Slovenska filharmonija, CD, Festival Ljubljana, Slovenska Kinoteka... Informacije o načinu uveljavljanja popustov dobite na INFO točkah ŠOU. nedelja, 2. marec: šank fl. DJ Maja, ponedeljek, 3. marec: - ob 20. uri Ivan Župič - 1\irčija, Romunija, Madžarska, predavanje z diapozitivi, - ob 22. uri Silence koncert ob izdaji CD-ja "Ma non troppo"; Konec februarja bo po celem svetu izšel prvenec skupine Silence. "Ma non troppo" so: Boris Benko, Primož Hladnik in njun producent Peter Penko. V režiji Freda Stichnotha, priznanega fotografa revije Vogue, je nastal tudi videospot za prvi single, pesemSamuels Gabriel, kibo premierno prikazan sočasno z izidom albumana Vivi, ogledali pa si ga boste lahko tudi v Klubu K4. - ob 24. uri Nick Cave; Predstavitev novega CD Nicka Cavea "The Boat Mans Call" in novega video spota "Into My Arms". Kasneje žur do jutranjih ur vsemi njegovimi video spoti in skoraj vso glasbo. Predstavitev Nicka Cavea je omogočil DALLAS. Ne zamudite! torek, 4. marec: ob 22. uri srečanje študentov akademij - ALU, AGRFT, AG za študente akademij je vstop prost petek, 7. marec: Felver fever party - dj Felver (Aquarius - Blau records - Zagreb) nedelja, 9- marec: Izbor MISS Lesbo Po misicah, naj foto modelih in vinskih kraljicah Slovenije vam Roza disko K4 predstavlja izbor Miss Lesbo Slovenije. Kandidatke se lahko prijavijo pri receptorki Roza diska ali pisno na ŠKUC LL, Kersnikova 4, Ljubljana za izbor Miss Lesbo, najkasneje do 3- marca 1997. ponedeljek, 10. marec: ob 20. uri Jožko Rutar - V Andih južno od Ekvadorja predavanje z diapozitivi; latino party; dj CALLYA, dj JAMirko, torek, 11. marec ob 22. uri ORLEK - koncert; Orleki so s to ploščo vsebinsko presnetljivo zaključili del svojega glasbenega romanja in si odprli vrata v beli svet. Pod patronatom enega največjih svetovnih proizvajalcev popularnih čevljev -bularjev - bodo, sedaj je to že skoraj gotovo, nastopili na enem največjih in najbolj referenčnih rock festovalov v V. Britaniji, na Readingu. sreda, 12. marec ob 20.30 in 22. uri: PERFORMANCE; Mednarodni seminar "performance art" s plesalko in koreografinjo Krisno Lee Hanks se ob zaključku predstavlja občinstvu s performancom udeležencev deset dnevnega seminarja improviziranega giba. Glasba ekipe sreda seveda: dj JAMirko, dj CALL YA, dj POHA. petek, 14. marec: Barrel of dub - dj Aldo (K4 - Ljubljana), nedelja, 16. marec od 17. do 22. ure: GayTEENeja za vse tiste, ki vam je nedelja zvečer prepozno, ponedeljek, 17. marec: - ob 20. uri: Katja Pandelj - ZDA - predavanje z diapozitivi, - ob 22. uri: INTIMA Micro Night - dj Štromy; Virtualna Baza Intima in njen operater Igor Štromajer prlpravljata intimni Free Your Mind And The Rest Will Follow žur. Vabljeni na inteligentni cyber orgazem in komunikacijsko kopalnico v K4; kopalna oprema priporočljiva. torek, 18. marec žur študentov FDV; Študentje FDV (z dokazilom - indeks, študentska izkaznica) imajo vstop prost, . petek, 21. marec: Tribal house party - dj Joio (Italija), nedelja, 23. marec šank fl. DJ Mare, ponedeljek, 24. maree ob 20. uri: Dominik Kogovšek - Turčija, S. Ciper, Sirija - predavanje z diapozitivi, ob 22. uri: Poroči se v ponedeljek; Modna revija drugačnih poročnih oblek mladih modnih oblikovalk v redakciji Barbare Podlogar. Sodelujejo: Katja Burger, Tanja Devetak, Irena Horžen in Petra Kofler, Irena Jan, Mateja Jenič, Tatjana Kalamar, Maša Mikuš, Aleksandra Mrgole, Marcela Okretič, Petra Petan, Jana Pirečnik in Tina Žen. Revijo omogočilo podjetje Ljubljanski sejem. torek, 25. marec: Klub študentov mariborske regije - ob 20. uri: Prva skupščina Kluba, - ob 22. uri: Žur s koncertom - študentje s stalnim prebivališčem v mariborski regiji imajo vstop prost; sreda, 26. marec: Happy generated people (LJ) - live performance + d.j. gosta Dr. Computer & Mr. Schratch (hip hop - trip hop), petek, 28. marec. MB v LJ / Kibla party - d.j. Shocker in Red Sonja; performance. Dolores Šegina; video: Jože Slaček + računalniška animacija, nedelja, 30. marec: AV House of Style; Z londonskega kluba Heaven ter zagrebškega Bizzara prihaja revolucionarni perforans skupine AV House of Style; nastopajo Victor, estradna zvezda Toy Boy (Candy Man, Super) ter GoGO Boys and Girls. ponedeljek, 31. marec: - ob 20. uri: Samo Kofol - Britansko otočje - predavanje z diapozitivi, - ob 22. uri: Labradford, Hovercraf, E.A.R + spremljajoči D.J.-ji, ZDA; Vse tri skupine tvorijo jedro danes vedno bolj izpostavljene novejše popularnoglasbene struje imenovane post-rock, ki je končno na površje naplavil ameriške skupine. LaBradford prihajajo iz Virginije Triu se nikamor ne mudi, svoje ambientalne teksture gradijo z analognimi inštrumenti z minimalno pomočjo tolkal in vokala. Trio Hovercraft svojo glasbo oblikuje zelo samosvoje in jo v živo predstavlja skupaj z vnaprej posnetimi filmskimi prizori. Torej gre za nekakšno multimedijsko predstavo(zanimivost: basistka skupine je žena samega Eddieja Vedderja iz Pearl Jam). E.A.R. je projekt enega glasbenika - Sonica Booma, ki vsakokrat k sodelovanju povabi številne glasbenike dokaj različnih usmeritev. TEDENSKI PROGRAM; Ponedeljek: Cyber Zone trip hop, acid jazz, soul, funky, etno, techno 22.-02.ure;d.j. Nataša, Torek: Hit it, 22. - 02. ure; d.j.: D.J. Kemal, Sreda: Fanka nam manka, 22. - 04. ure; d.j. JAMirko, d.j. Poha, d.j. CallYa, Čltrtek: Študentski žur, 22. - 04. ure; d.j. Igor, Petek: Independance, 22. - 04. ure; d.j. Umek in gosti, Sobota: Loony Toons, 21. - 04. ure; d.j.Y!OC, Nedelja: Gytime, 22. - 04. ure; d.j. Nataša in gosti. IZOBRAZEVANJE 1. POGOJI ŠTUDIJA NA UNIVERZI V LJUBLJANI: Projekt "Pogoji študija na Univerzi v Ljubljani! (PŠUL) nadaljuje s svojim bojem za študentske pravice: vse, kar vas žuli, vam dela krivico in povzroča sive lase, nam sporočite v nabiralnik, ki bo obešen v avli prostorov na Kersnikovi 4 (obregnili se boste vanj, ko boste šli po bone). Mi pa vam v zameno za zaupanje obljubljamo neizprosen boj za to, da vašo tegobo odpravimo Projekt PŠUL je za Vaše študijske težave na razpolago vsak četrtek od 12. do 14. ure; vodja projekta: Maja Korc, sodelavca: Tamara Ažman in Matevž Pezdirc. 2. ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA LJUDSKE TEHNIKE (ŠOLT): ŠOLT organizira 30 - urne jezikovne tečaje (angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, ruščina in španščina). Ugodno ceno za študente omogoča Vaša Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Na ŠOLT-u se lahko udeležite tudi tečajev fotografijc in drugih tečajev iz svoje široke ponudbe. Za dodatne informacije in vpise se oglasite na ŠOLT, ŠD Rožna dolina, blok VI in VII ali pa po telefonu na št.: 12-33-128, 271-187 vsak dan od 8. do 16. ure, ob petkih do 13. ure, ob sobotah pa do 12. ure. 3. JEZIKOVNA ŠOLA BERTONCELJ - CIZELJ: Organizira tečaje angleščine, francoščine, španščine, italijanščine in nemščine. Prijavite se lahko na Slovenski cesti 15, ali pokličete po telefonu 125-24-92. 4. OPRAVLJANJE VOZNIŠKEGA IZPITA: ŠOU omogoča opravljanje vozniškega izpita po najugodnejših cenah. Obrnite se na avtošoli ROAL, Kolodvorska 6, tel.: 317-251IN 0609/640-303: pon.-čet. od 11. do 16. ure in PROMET OREL, Tbilisijska 54, tel: 264-997; od 17. do 19. ure. Cene vožnje so zelo ugodne, tečaj CPP pa je brezplačen. Vozniški izpit lahko opravite tudi na avtošoli AMD Zvezda, Kongresni trga 1. Pokličite na tel. 126-33-40 in 572-519. Želimo vam prijetno vožnjo. 5. TEČAJI RAČUNALNIŠTVA: Ugodne cene računalniških tečajev! Obrnite se na: KOMPAS Xnet. Pražakova 4,1514 Ljubljana tel.: 305-270, 305-434,1321-041 fax.: 317-996, HOUSING Computers. Vodovodna 100, Ljubljana tel.: 061 168 40 40 in SINEL. Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana tel.: 1590-828 fax: 1590-791. Organizirani so tečaji računalnlštva za začetnike in nadaljevalni tečaji za urejevalnike besedil, vodenje tabel in evidenc ter delo z modemom in delo v omrežju Internet. Pokličite jih! 6. ŠTUDENTOV PRAVNI PRIROČNIK: Izšel je študentov pravni priročnik. Priročnik vsebuje pomembne člene Statuta Univerze, Zakona o visokem šolstvu, Pravilnika o bivanju v študentskih domovih, o štipendijah in veliko drugih koristnih nasvetov. Za samo 100,00 SIT ga lahko kupite na INFO točkah in na prodajnih mestih bonov. Večje količine za fakultete pa lahko dvignete na ŠOU-u, soba 107. 7. ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV: Študentski predstavniki fakultet, ki se zanimajo za ustanovitev študentskih organizacij visokošolskih zavodov članic univerz, lahko dobijo dodatne informacije v času uradnih ur na ŠOU, Kersnikova 4, soba 107, vsak torek od 12. do 14. ure, vodja projekta: Tilen Kokelj. Uradne ure ministra za izobraževanje so v ponedeljek in sredo, od 13.30 do 14.30 ure, v sobi 107. SOCIALA IN ZDRAVSTVO 1. Boni: Mesečno lahko kupite le 7 bonov podjetij, ki dostavljajo na dom (Hallo Pizza, Papino), fast foodov (Mc Donald's, Dairy Queen, Rio Ham-Ham) in za pizzerijo Parma. Ne pozabite, da je ob plačilu z bonom potrebno predložiti tudi študentsko izkaznico ali potrjen indeks. AAA-FER 195,00 SIT, LOKVANJ 245,00 SFT, AGROBAR 150,00 SIT, MARN (Smrekar) 325,00 SIT, BFDOMAŽALE 255,00 SIT, MAXI-samopo.rest. 245,00 sit, BOND 190,00 SIT, MAXI Rom.,Em.kl. 290,00 sit, coolforexim 325,00 sit, mercator-ilir. 280,00 SIT, ČRNUČE-Šmarčan 270,00SIT, MCDONALDS 390,00SIT, DAIRYQUEEN 255,00 SIT, PAPINO 405,00 SIT, DAJDAM 215,00 SIT, PARMA 215,00 SIT, DAJDAMMRAK 460,00 SIT, PLAVALAGUNA 225,00 SIT, DERI (VARNOST) 115,00 SIT, PLEČNIK. HRAM 355,00 SIT, DIJ.D.BEŽIGRAD 135,00 SIT, RIO HAM-HAM 110,00 SIT, D.D.I.CANKAR 145,00 SIT, SODEXO 215,00 SIT, DIJ.D. POLJANE 145,00 SIT, SEMENIŠČE 45,00 SIT, DIJ. DOMOVIVIČ 145,00 SIT, STROJKO-Majolka 280,00 SIT, FIGOVEC 325,00 SIT, SŠGTURŠKA 325,00 SIT, HALLOPIZZA 400,00 SIT, SŠGT Novo mesto 190,00 SIT, ICA 265,00 SIT, STROJNA,LITOS. 195,00 SIT, IMPREX TRADE 145,00 SIT, ŠTUD. DOMOVI 190,00 SIT, INTEREUROPA 210,00 SIT, VIČ 215,00 SIT, KLASJE 215,00 SIT, VIVO 280,00 SIT. LJUBLJANA 215,00 SIT, 2. Krvoda.iaiska akd.ia hovčetrtek,27.3.1997: Vabimo vse študente in študentke, da se pridružijo krvodajalski akciji, ki bo potekala na Zavodu za transfuzijo krvi, Šlajmerjeva 6, Ljubljana. Za vse krvodajalce bo organiziran enodnevni izlet. Kam? To naj bo presenečenje. O poteku krvodajalske akcije boste podrobno obveščeni preko medijev in plakatov na oglasnih deskah v študentskih domovih in fakultetah. 3. Nu.ina pomoč v 1z.1emn1h sociainih stiskah: Pomoč je namenjena tebi, če si svoj problem poskusil-a rešiti s pomočjo državnih in humanitarnih institucij, pa si bil-a zaradi specifičnosti problema zavrnjen-a, potrebuješ pa hitro rešitev problema. V takem primeru se oglasi na pogovor pri prorektorju za študentske zadeve na Univerzi v Ljubljani ali pri psihologinji v Študentskih domovih na Cesti 27. aprila 31 v Ljubljani. Po nujni presoji ti bomo poskusili rešiti problem. Da pa bi lažje samostojno rešil-a problem, ti svetujemo nekaj naslovov: Slovenska Karitas, Ciril-Metodov trg 9, Ljubljana; Skupina Betanija za pomoč študentkam mamicam in družinam, tel. (061) 323186,1320119; Študentski servis, Borštnikov trg 2, Ljubljana; nudi iskanje zaposlitve, denarno pomoč, pomaga ti najti čimcenejše prenočišče, tel.: (061) 1254062,1255500. v 58-ih območnih enotah izvaja program Rdeči križ Slovenije; več 0 njihovi dejavnosti lahko izveš na naslovu: Mirje 19, Ljubljana, tel. (061) 1261200. 4. Trening asertivnosti. samopomočnaskupinaženskzbulimijo: Treningi asertivnosti so namenjeni študentom ljubljanske Univerze, ki imajo težave zaradi neasertivnega vedenja, kar rezultira predvsem probleme pri opravljanju študijskih obveznosti. Biti "asertiven" pomeni prepoznati pravice, ki jih lahko uporabljaš in braniš, ustvariti si jasno sliko 0 tem, kako čutiš, prepoznati vrednost teh čustev, izraziti sebe bolj jasno in prepiosto... Bulimija je v našem primeru tista vrsta ravnanja, ko po prekomernem zaužitju hrane izzovemo slabost in to hrano izbruhamo. Poudariti pa moramo, da to lahko postane skrit in zelo pogost način reševanja stisk. Samopomočna skupina daje vsem, ki imajo omenjene težave, možnost, da z drugimi podelijo svoje izkušnje ter tako pridobijo podporo. 5. Ceiosten pristop k motnaiam hran.1en.ia: Skupina deluje v Kazini, Kongresni trg 1, soba 75 in 76. Oglasite se lahko osebno ali po telefonu št. 126-22-71, vsak petek od 14. do 17. ure. 6. Skupina za ženske z motn.ianii hran.1en.ia: Dodatne informacije dobite vsak četrtek, ob 18. uri, v Ženski svetovalnici, Slovenska 53, telefon št.133-05-89. 7. Kondomati : Študentje, ponovno lahko kupujete kondome s kondomatov. Kondomate je prevzel v najem podjetje UNOCOM. Cena kondomov je nižja, kot je cena enakih kondomov v lekarni ali drugi trgovini. Za 2 B žetona za telefon dobite škatlico v kateri je 6 kondomov. Želimo vam varen sex. 8. Avtoštoparske Izkaznice: Na Kersnikovi 4, na mestu, kjer prodajajo bone lahko kupite avtoštoparsko izkaznico. Cena avtoštoparske izkaznice je 500,00 SIT in ste nezgodno zavarovani za primer invalidnosti in smrti. Zavarovani ste pri zavarovalnici Triglav. Izkaznica velja tudi v tujini. Hitreje se štopa in varneje potuje v svet. Zavarujte se! Želimo, da vam ustavi vsak voznik, ki bo videl v vaših rokah avtoštoparsko izkaznico. 9. Posredovainica sob: Posredovalnica sob deluje na študentskem servisu, Borštnikov trg 2. Sedaj že štiri leta brezplačno posredujemo informacije med študenti - stanojemalci in stanodajalci. Posredovalnica ima ves čas na razpolago več stanovanjskih enot, največ eno in dvoposteljne sobe pri družinah. Če ste brez sobe, poglejte na "touch screen" na ŠS in mogoče boste dobili ravno takšno sobo kot jo potebujete. 10. Kiub študentov invaiidov: V maju je bil ustanovljen klub študentov invalidov. Študentje invalidi imajo drugačne in večje potrebe kot ostali. Če si študent invalid se pridruži klubu. V klubu boste nakopičene težave poskušali rešiti najhitreje. Začasni sedež kluba je v Mesten logu 72, ŠD 4, apartma 30. Klub ima tudi telefon in fax, številka pa je 1250-023. Pokliči jih. 11. Kiub študentskih družin: Informacije dobite vsako sredo od 17. do 18.30 ure na tel. 125-03-38,126-22-71. V skrajni stiski pokličite tudi na tel. 222-306, vsak dan od 13. do 15. ure. Informacije 0 vseh dejavnostih dobite v sobi 107, Kersnikova 4, na resorju za Socialo in zdravstvo. ŠTUDENTSKA ZALOŽBA___________ STUDENTSKA KNJIGARNA vabi! Na voljo je velik izbor (270 naslovov) družboslovne literature po znižanih cenah od 30 do 50 % za študente. Na policah "svoje knjigarne" boste našli tudi literarne prvence, poezijo, študentska glasila svojih kolegov, revije in drugo. Knjigarna posluje v avli Kersnikove 4 vsak delavnik od 10. do 14. ure. Tel. 131-70-10 / int. 296. Informacije 0 razpoložljivi literaturi dobite tudi na internetu: URL http://www.kiss.uni-lj.si/knjigarna NOVO! NOVO! ČKZ 180-81 ENERGETIKA : POLITIKA v tematskem sklopu "zelenega" razumevanfa potrntce; imeuuvs.ft>čga 'Globalni trendi v politiki' (avtorji Andrej Klemenc, Miha Tomšič) prinaša teoretska razmišljanja z analizami globalnih energetsko.političnih dilem in inovativnih pogledov na lokalne opcije trajnostnega razvoja. Sledijo prevodi strokovnih člankov, med njimi tudi posamezni izseki iz knjig Herberta Kitschelta. Tokratna številka vas bo seznanila tudi s politično teorijo Hannah Arendt in njenim razumevanjem nasilja v politiki (avtorica dr. Vlasta Jalušič). V redni rubriki Čitalnica boste našli recenzije, pregled in prikaze domačih in tujih knjižnih del. Obseg 450 strani, cena za študente 2.362,00 tolarjev. KODd Paul Virilio: HITROST OSVOBODITVE (La vitesse de liberation) Avtor, ki ga lahko označimo tudi kot misleca prostora in hitrosti, je utemeljitelj nove znanosti, imenovane dromologija, ki se dogaja na sečiščih zgodovine tehnike, urbanistike, fiziologije, vojaške strategije in logistike, fizike in estetike). Hitrost osvoboditve je njegova najnovejša knjiga, ki v zgoščenem esejističnem stilu, a zato nič manj sistematično in celovito, povzema in sklepa utemeljevanje dromologije kot ontologije realnega časa. Delo je prevedel mag. Stojan Pelko. Kn.iižna zbirka BELETRINA: Gerhard Roth: Zimsko potovanje Zimsko potovanje je roman enega vodilnih sodobnih avstrijskih pisateljev, v katerem so kontrapunktično izrisane vse tipične obsesije današnjega srednjeevropskega človeka. Matjaž Pikalo: BILE Bile so Pikalova četrta pesniška zbirka, s katero nam dokazuje, da je še vedno tu in da je boljši, kot je kdajkoli bil. Bila (bilja) ima svoj izvor v latinski besedi vigilija - bedenje. V Bilah najdemo drobce razgovorov z drugimi pesniki ali pa se nam skozi verze zalesketajo njihove silhuete, najdemo biblične motive in motive vzete iz folklore. TRIBUNA - TRIBUNA - TRIBUNA ČASOPIS ZA ŠTUDENTE: Bi rad-a pisno izrazila svojo kritično misel? Te zanima novinarsko delo? Bi poskusil-a kaj zaslužiti s trženjem oglasnega prostora? Želiš ustvarjati s TRIBUNO? Oglasi se v času uradnih ur (PON-ČET: 12.30-13.30) na uredništvu ali kaj pokliči na tel.: 131 70 10 /233. ŠPORT I. SMUČANJE: FRANCIJA - TIGNES Prvomajska stnuka na visokogorskih smučiščih prekrasnih Savojskih Alp (1550-3500 m). Neskončni kilometri smučarskih prog za vse vrste smučarjev so med seboj povezani z ogromnim kompleksom vlečnic, sedežnic in celo dvema smučarskima vlakoma. Termin: 5.4. 1997-4.5.1997 Cenatabora: 419 DEM BOOM POČITNICE na ROGLI Oddaljenost od Ljubljane je 122 km. Smučišče Rogla (1087 -1517 m), 15 km urejenih prog, 2 sedežnici, 9 vlečnic, 3 otroške vlečnice, umetni sneg, namestitev opreme na smučišču. TekaŠke proge: 12 km urejenih prog. TERMINI: 153.1997-22.3.1997,max40oseb/BOOMPOČITNICE/cenapaketa: 25.990,00SIT 22.3.1997 - 29.3.1997, max 40 oseb / BOOM POČITNICE / cena paketa: 25.990 SIT LJUBELJ - teden turne 1n alpske smuke Ste se mogoče naveličali gneče in urejenih smučišč? Radi odkrivate nove dimenzije "bele opojnosti"? Bi radi smučali po še nedotaknjenem snegu? Da, potem je skrajni čas, da se nam pridružite na tednu turnega smučanja in snOwboardanja na Ljubelju. 1\ire bodo potekale v osrčju naslednjih gora: Stol, Vrtača, Pavec, Begunjščica, Zelenica, Veliki vrh, Javornik, Kladivo, Storžič, vsaj enkrat pa se bomo spustili v Avstrijo. TERMINI: 1.3.-8.3.1997 CENA: 19.900,00 SIT II. ENODNEVNI SMUČARSKI IZLETI: Kraniska Gora. Roala. Krvavec. Voael ... Cena: 1.800,00 SIT Krvavec 1.600,00 SIT KranjskaGora vključuje avtobusni prevoz, smučarsko karto in strokovno vodenje Datumi: Krvavec - 5.3., 7.3.,12.3-, 19-3., 26.3.1997 Kranjska Gora-14.3., 28.3.1997 V mesecu marcu bodo izvedeni tudi enodnevni izleti na Vogel in Roglo - datumi znani naknadno! TEČAJ UČITELJA ALPSKEGA SMUČANJA I. STOPNJE Namen tečaja je seznanjanje kandidatov z osnovnimi pedagoško-didaktičnimi in metodičnimi načeli na področju poučevanja alpskega smučanja. Tečaj bo potekal na Voglu. TERMINI: 24.03.1997 do 28.03.1997, max. 30 oseb Cena tečaja znaša: 340 DEM TEČAJ UČITELJA ALPSKEGA SMUČAN.1A TT. STOPNJE Na tečaj se lahko prijavijo kandidati, ki imajo predhodno opravljen tečaj učitelja I. stopnje (prejšnji vodniški tečaj). Namen tečaja je seznanjanje z nadaljevalno šolo tehnike in metodike alpskega smučanja, ter izbire kandidatov za vključevanje v nadaljni proces izobraževanja strokovnih kadrov za delo na tem področju. Tečaj bo potekal na Voglu. TERMIN: 24.03.1997 do 30. 03.1997, max. 20 oseb Cenatečajaznaša: 530 DEM > PLANICA - OGLED FINALA SVETOVNEfiA POKALA V SMUČARSKIH POLETIH Želite biti tudi Vi del enkratnega doživetja, dolgih poletov, enkratne družbe ? Potem se nam pridružite! Kraj: Planica Datum: 23.3.1997 Cena: bo objavljeni naknadno (zajema prevoz in vstopnino) III . NOČNI POKAL ŠOU V ALPSKEM SMUČANJU IN SNOMBOARDINGU: Kray. Straža na Bledu Datvm: 123.1997 Cena: 1.000,00 STT (.zajema: prijavnino in smučarsko vozovnico) 0BVESTILO! Obveščamo Vas, da je v študentskem nasel/u Rožna dolina - blok X. odprta izposojevalnica športne opreme. Opremo si lahko po ugodnih cenah izposodite v času uradnih ur: od torka do petka med 18.00 in 20.00 uro. IV. ŠPORTNO IZOBRAŽEVALNI TEČAJI TEČAJI BADMINTONA: Kraj: BTC dvorana BIT, Ljubljana Cena: 4.000,00 SIT/10 ur TEČAJI SOUASHA: Kraj: dvorana Squashland, BTC Cena: 4.500,00 SIT/10 ur Termin: vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 9-45 dogovor 0 časovni izvedbi tečaja TEČAJI JADRALNEGA PADALSTVA: Kraj: Kimfly - Vodice Cena: 160 DEM (začetni t.) 125 DEM (nadaljevalni t.) Termin: po dogovoru, prijavljeni pokličejo na tel. (061) 823-086 g. Marinčič ali ga. Kunaver TEČAJI JAHANJA: Kraj: KK Ježica, Stožice 28, Ljubljana Cena: 9-000,00 SIT/ 10 ur Pričetek: individualno po dogovoru V. REKREATIVNA VADBA: Še vedno se lahko vpišete v športno rekreativno vadbo: Kraj vadbe ATLETIKE ŽAK (Štadion Šiška) AEROBIKE OŠ Poljane, Center strokovnih šol JOGE PartizanTabor JUDA OŠ B. Kidrič KOŠARKE Pedagoškafakulteta MODERNEGA KARATEJA Gimnazija Bežigrad ODBOJKE Pedagoška fakulteta NAMIZNEGA TENISA Pedagoška fakulteta W0N HWA DOJA OŠ Poljane Prijavnina: 3000,00 SIT/ semester na INFO točkah ŠOU VI. NOČNI POKAL ŠOU V TENISUi Kraj: dvorana BIT BTC Termin: 14.3.1997 Prijave za vse navedene programe potekajo na INFO točkah ŠOU! ŠTUDENTJE !!!USTAN