PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 181 (13.412)
Trst, petek, 4. avgusta 1989
Kriza z zahodnimi talci v rokah šiitskih skrajnežev prešla v novo fazo
Hezbolahi za nedoločen čas odložili usmrtitev Cicippia
Umirjenost in odločnost Busheve administracije obrodila prvi rezultat - Mrzlična diplomatska dejavnost Izrael skuša sedaj zamenjati svoje jetnike za zahodne talce in tri zajete izraelske vojake
BEJRUT Šiitski verski skrajneži so včeraj za nedoločen čas odložili usmrtitev ameriškega talca Josepha Cicippia. Organizacija revolucionarne pravice pa je v tiskovnem sporočilu zahtevala, da Izrael osvobodi ugrabljenega šejka Abdela Karima Obeida in določeno število »borcev palestinske intifade« ter »herojev oboroženega odpora proti izraelskim okupacijskim silam«. To je naziv hezbolahov za šiitske borce v južnem Libanonu.
Spodbudna vest ni prišla povsem nepričakovano, saj so skrajneži tri ure pred zapadlostjo včerajšnjega ultimata, ko bi morali usmrtiti Cicippia, sporočili, da mu »poklanjajo« še štiri ure življenja. Sporočilo so pospremili z videoposnetkom pretresljive vsebine. Cicippio je namreč v njem pozval vse ljudi »časti« naj posredujejo, da bi Izrael osvobodil šejka Obeida. »Imajo trden namen, da nas vse pobesijo, čas se zožuje, preostaja pa nam še malo ur,« je s tresočim glasom povedal Cicippio, ki je obenem obtožil predsednika Busha, da ni pomagal talcem in da je še vedno žrtev izraelske politike.
Busheva administracija je torej z umirjenimi a odločnimi diplomatskimi pobudami zmagala prvo rundo v tež-
kem zapletu, ki mu je po petkovi ugrabitvi šejka Obeida sledil umor podpolkovnika Higginsa in grožnja, da bo ista usoda doletela najprej Cicippia in nato še ostale zahodne talce.
VVashington je aktiviral vse možne kanale, da bi preprečil najhujše. V duhu novega sodelovanja in zaupanja med velesilama se je ameriški veleposlanik v Moskvi John Matlock sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Ševardnadzejem. Šef sovjetske diplomacije se je baje že med svojim obiskom v Teheranu precej uspešno zavzel za usodo zahodnih talcev. Moskva pa ima nedvomno večji vpliv na Sirijo, ki je že zastavila svoj ugled, da ne bi prišlo do najhujšega. Nedvomno pa je treba glavno zaslugo pripisati Iranu, ki v danem trenutku ne bi imel nobene koristi, če bi proiranski hezbolahi z usmrtitvami zahodnih talcev povzročili ameriški vojaški odgovor. Te nevarnosti se zavedajo tudi zmerni šiitski verski voditelji, ki so hezbolahe pozvali, naj odložijo uresničitev svojih groženj.
V tej skrajno zapleteni igri je sedaj na potezi Izrael. Še predsinočnjim je
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Slika Josepha Jamesa Cicippia, ki so jo hezbolahi včeraj poslali neki tiskovni agenciji v Bejrutu	(Telefoto AP)
Manca in Agnes prosila vlado za pomoč RAI
RIM — Predsednik italijanske radiotelevizije Enrico Manca in generalni direktor RAI Biagio Agnes sta včeraj pisala ministrskemu predsedniku Andreottiju in ga prosila, naj vlada priskoči na pomoč RAI.
Radiotelevizijsko podjetje je skratka potrkalo na vrata italijanske vlade, ker je prav vlada tista, ki lahko odloča o pomembnih spremembah, za katere se ogrevata tako Manca kot Agnes. Navišja zastopnika RAI sta namreč prosila predsednika Andreottija, naj se zavzame za višanje letne neročni-ne za radio in televizijo, obenem pa sta izjavila, da bi tudi morali nekoliko dvigniti količino reklame, ki jo lahko nabavi podjetje RAI.
Manca in Agnes sta demantirala vest, da je RAI že sedaj v hudi finačni stiski in da mora kljubovati 300-milijardnemu deficitu. RAI ima sicer zelo visok proračun, ker se pripravlja na investicije za leto 1990, ko bo prenašala nogometno svetovno prvenstvo, obenem pa je napočil čas, da svoje strukture prilagodi dobi satelitov in visoke definicije. Tega pa si menda ne more privoščiti s sedanjimi naročninami in s sorazmerno malo reklame, ki jo lahko naroči in vključi v svoje radiotelevizijske programe.
V tržaških
bolnišnicah je hrana higiensko neoporečna
NA 5. STRANI
ODO
Reakcije na blitz NAS v bolnišnicah in zasebnih klinikah
NA 12. STRANI
Preiskovalci so ga našli v nekem šotoru v Maremmi pri Montaltu di Castru
V zgodnjih jutranjih urah osvobodili toskanskega podjetnika Belardinellija
RIM — Včeraj zjutraj ob 6.40 se je sredi grmičevja toskanske Maremme zaključila 61-dnevna ugrabitev podjetnika Danteja Belardinellija. Pet helikopterjev je malo pred šesto uro zjutraj preletavalo območje pri Montautu. To je gričevnat kraj na pol poti med Marcianom v občini Grosseto in Mon-taltom di Castrom v občini Viterbo. S helikopterjev so z lahkoto našli podrtijo, v kateri so imeli ugrabitelji svojo postojanko in v kateri so hranili orožje ter precejšnje količine hrane. V kolibi so našli tudi sardinskega pastirja Cos-tantina Pintoreja, ki je bil oborožen in je menda stražil Belardinellija. Policija ga je napadla in razorožila, ne da bi prišlo do streljanja.
Medtem ko so nekatere ekipe preiskale zapuščeno zidanico, so drugi udeleženci reševalne akcije temeljito prečesali bližnje gozdičke. Približno deset minut hoda proč od »sedeža« tolpe so res našli šotor, v katerem je bil ugrabljeni podjetnik. Belardinellija je zbudil ropot helikopterjev. Ker je spal vklenjen v verigah in z zavezanimi
očmi, se je moral najprej znebiti cunje, ki mu je zatirala oči. Ko je opazil, da je v šotoru sam, je skočil na noge in pričel divje kričati. Tako je pritegnil pozornost policijskega agenta, ki je na prvi pogled prezrl šotor v gostem grmičevju. Belardinelli je imel na sebi iste obleke, kot jih je imel na dan ugrabitve. Brada in dolgi lasje pa so prekrivali znake »pristriženih« uhljev.
Dve uri kasneje so Belardinellija pospremili s helikopterjem v Rim, kjer se je srečal s preiskovalci, z rimskim kvestorjem Improto in novinarji, malo pred štirinajsto uro pa je podjetnik končno objel ženo in hčerki. Neprijetna avantura v rokah sardinskih ugrabiteljev je bila torej končno pri kraju.
Upravičenemu zadovoljstvu osvobojenega podjetnika je bilo treba včeraj dodati še navdušenje preiskovalcev, ki so srečno izpeljali do konca akcijo, v kateri je prevladala strategija popolnega zavračanja slehernih zahtev ugr-biteljev ter dosledno odbijanje popus-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Grško letalo z 31 potniki izginilo v Egejskem morju
ATENE — Manjše linijsko letalo grške letalske družbe 01impyc Airways je včeraj popoldne strmoglavilo v Egejsko morje. Letalo vrste short 330 je letelo na progi Solun otok Samos, strmoglavilo pa je pred severno-zahodno obalo otoka.
Grško ministrstvo za trgovinsko mornarico je sporočilo, da je bilo na letalu 31 potnikov, med temi je menda bil tudi novorojenček, in tri člani posadke. Short 330 je bil v stiku s kontrolnim stolpom atenskega letališča, potem ko je preletel večji del proge. Pilot je redno poročal o poteku leta. Nenadoma je njegov glas htihnil, vsak poskus, da bi spet Vzpostavili vezo s kontrolnim stolpom pa je bil zaman. Do ne-
sreče je prišlo le nekaj minut pred predvidenim pristankom na Samosu. Atenski kontrolni stolp je zadnje pilotovo sporočilo registriral ob 16.55 po italijanskem času. Nad otokom je včeraj ves dan lebdela gosta megla.
Reševalna akcija je stekla takoj; na domnevni kraj nesreče so odplule enote grške mornarice in trajekt otoške pristaniške službe, v akciji sodelujejo tudi helikopterji. Kljub temu da je Egejsko morje dobesedno posuto z manjšimi in večjimi otoki, od katerih so številni nenaseljeni, je možnost, da bi kdo preživel nesrečo skoraj nična. Reševalne ekipe ne izključujejo možnosti, da je letalo strmoglavilo v gozdove na gričevnatem področju Samosa.
Poletna pavza tudi za parlament
RIM V poslanski zbornici in senatu so novinarji, ki so akreditirani v parlamentu, izročili predsednikoma Jottijevi in Spadoliniju že tradicionalni pahljači. Novinarji pa se letos niso odločili za dragoceno darilo iz antikvariata, pač pa za »pahljačo-velikanko« (na sliki), na katero so se tudi podpisali.
Obred obdarovanja pa je hkrati priložnost za obračun enoletnega dela v obeh vejah parlamenta. Jottijeva je novinarjem razložila, da je poslanska zbornica obravnavala 888 zakonskih osnutkov in 258 zakonskih odlokov, od teh pa je bilo odobrenih 76. Pojasnila je tudi, da so parlamentarno delo znatno ohromili kongresi strank, vladna kriza in evropske volitve. Predsednik senata Spadolini pa je govoril v glavnem o vladni krizi ter o naporih vladnih strank, da bi preprečile predčasne volitve, kar je tudi uspelo.
Pred počitnicami pa je poslanska zbornica skoraj soglasno odobrila resolucijo proti smrtni kazni, ki jo še predvideva vojaški kazenski zakonik. Italijanska vlada se je tudi obvezala, da se bo v okviru svojih pristojnosti in v spoštovanju etike nevmešavanja borila za odpravo smrtne kazni v državah, kjer ta zakon še velja. V senatu je bila pozornost tudi včeraj osredotočena na krizo palermskega sodstva, tekla pa je tudi razprava o ekonomskem programskem načrtu in o zakonu proti pesticidom.
Azemu Vlassiju in ostalim podaljšali pripor
NOVI SAD — Okrožno sodišče v Titovi Mitroviči je podaljšalo pripor nekdanjemu članu predsedstva PK ZK Kosova Azemu Vllasiju, predsedniku poslovodnega odbora SOZD Trepča Azizi Abrašiju in direktorju trepčinega rudnika Stari trg Burhanu Kavaju, je objavil novosadski Dnevnik.
Pričakujejo, da bo preiskava proti njim končana v desetih dneh. Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Titovi Mitroviči Avdi Dinai bo spise dostavil okrožnemu javnemu tožilstvu v Titovi Mitroviči, ki bo sklepal o vložitvi obtožnice.
Ker so Vllasi, Abrashi in Kavaja v priporu že pol leta, bi morali vložiti obtožnico najpozneje do 2. septembra. V nasprotnem primem jih bodo morali spustiti na prostost, ne glede, ali bo preiskava dotlej končana ali ne. Po vložitvi obtožnice je mogoče podaljšati pripor, (dd)
Minister Lattanzio trdi, da je država naredila vse, kar je bilo v njenih močeh
V Marseillu umrla tudi tretja Italijanka na Sardiniji se borijo prod požigalcem
RIM, PARIZ - Italijanski minister za civilno zaščito Vito Lattanzio je včeraj rekel, da je na področju požarov država naredila vse, kar je mogla. Naredila je sicer precej, očitno pa je proti požigalcem premalo oborožena, saj je samo na Sardiniji v nekaj dneh »izginilo« več kot 5.000 hektarov gozdov. Ministrstvo za civilno zaščito je poslalo na Sardinijo vsa razpoložljiva protipožarna letala, vendar je moralo ministrstvo poskrbeti tudi za gašenje požarov pri Pizi, kjer je zgorelo 50 hektarov borovih gozdičev, ter v Liguriji. Predsednik ligurske deželne uprave Rinaldo Magnani je izjavil, da grozi deželnim gozdovom velika nevarnost, saj se požari, ki jih podtika človek, širijo s precejšnjo hitrostjo. Poleg tega pa je deželna uprava prepovedala netenje ognjev v naravi, kajenje ali opravljanje kakršnegakoli dela, pri katerem bi se lahko sprožile iskre ali švigali plameni.
Nekoliko manj težav imajo sedaj na francoskem Jugu, kjer je protipožarnim enotam uspelo nekako zajeziti napredovanje ognjene fronte. To seveda ne pomeni, da so bili v Franciji kos požarom, ki pestijo južne dežele.
Včeraj zjutraj se je medtem razvedla vest, da je v bolnišnici umrla italijanska turistka Paola Caciari. Ženska je bila na počitnicah na Korziki s skupino prijateljev, od katerih sta dva, Raftale Gaeta in Laura Brigida Reboulaz, umrla že pred dnevi. Ognjenim zubljem sta uspela ubežati le Caciarijeva in njen prijatelj Roberto Biorcio. Oba sta skočila v morje, vendar prepozno, saj sta bila oba težko opečena. Paolo Caciari so sprejeli na oddelku za težke opekline marseillske bolnišnice, Biorcia pa zdravijo v Lionu. Zdravniku, ki skrbi zanj, je menda uspelo razbrati sestavino njegovega tkiva in se sedaj ukvarja z rekonstrukcijo 60 odstotkov ožgane telesne površine nesrečnega turista.
Milanski smetarji so na počitnicah
Kupi smeti po milanskih ulicah niso posledica stavke smetarske službe, pač pa avgustovskih dopustov. Zaradi številnih odsotnosti je odnašanje odpadkov skrajno neorganizirano	(Telefoto AP)
Zunanje ministrstvo o odpoklicu Kovačeviča
BEOGRAD — Jugoslovanskega veleposlanika v ZDA Živorada Kovačeviča so odpoklicali s sklepom predsedstva SFRJ, je sporočil na včerajšnji tiskovni konferenci predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve (ZSZZ) za tisk Ivo Vajgl. Potrdil je, da se je Kovačevič že vrnil v državo, vendar se še niso odločili, kje ga bodo nastavili. Vajgl ni hotel komentirati razlogov, zaradi katerih je predsedstvo Jugoslavije svojega veleposlanika odpoklicalo.
Na vztrajanje novinarjev, naj sporoči razloge Kovačevičeve premestitve po dveh letih veleposlaniškega dela v ZDA, je Vajgl dejal, da »ni pooblaščen, da interpretira sklepe predsedstva jugoslavije«.
Glede novega delovnega mesta Živorada Kovačeviča je Vajgl dejal, da bodo »dogovor o tem dosegli zunaj ZSZZ, ker pred odhodom v Washington ni bil v delovnem razmerju v ZSZZ«. Vajgl je dejal novinarjem, da se je srečal s Kovačevičem po njegovi vrnitvi v Beograd. »Menim, da je bilo njegovo delo v VVashing-tonu uspešno,« je dejal Vajgl in dodal »toda njegovo delo bo v skladu s sprejetimi pooblastili ocenil zvezni sekretar za zunanje zadeve in ožje vodstvo ZSZZ.«
Na vprašanje, kdaj bodo imenovali novega jugoslovanskega veleposlanika v ZDA je predstavnik ŽSZZ dejal, da »postopek poteka«; predložili smo že nekaj osebnosti, ki bodo kandidirale za novega veleposlanika SFRJ v Washingtonu. (dd)
Dvojni zločin v Subotici
SUBOTICA — Miličnik postaje prometne milice Subotica Pe-tar Semljanov, 21, je predsinoč-njim okoli 19. ure s službeno pištolo po krajšem prepiru ustrelil Zlatka Kujundžiča, 35, lastnika trgovine v naselju Aleksandrovo, nekaj minut pozneje pa tudi svojo soprogo Radojko, 21, ki je bila zaposlena v tej trgovini kot prodajalka.
Skopo policijsko sporočilo ne navaja podrobnosti zločina, vendar menijo, da je šlo za družinski prepir. Po umoru Kujundžiča je Radojki uspelo pobegniti v sosednje poslopje Kreditne banke in se zakleniti. Toda Semja-nov jo je hitro našel, razbil vrata in jo na mestu ubil. Morilec se je organom upiral in bil pri tem ranjen v nogo. (dd)
Iranski predsednik Rafsandiani je prisegel pred parlamentom
TEHERAN — Ajatolah Akbar Haše-mi Rafsandžani, ki je bil plebiscitarno izvoljen za četrtega predsednika iranske islamske republike, je včeraj prisegel pred najvišjimi predstavniki iranske politike. Rafsandžanija je pokojni Homeini osebno imenoval za svojega naslednika.
Novi iranski predsednik je, da bo omogočil večjo avtonomijo zasebnemu gospodarskemu sektorju in tako razbremenil vlado nekaterih pristojnosti. Napovedal je tudi poglobitev stikov s tujimi državami. Rafsandžani je star 54 let, do izvolitve za predsednika je bil iranski ministrski predsednik, to imenovanje pa je sedaj ukinil oziroma združil z nalogami predsednika republike. Pred letom dni je postal tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil, tako da je Rafsandžani najvišja civilna in vojaška oblast v republiki.
Na sliki (Telefoto AP): duhovni vodja Ali Hamenei (desno) in Rafsandžani takoj po prisegi
fini/filit*v/i#ir/ v 7 Ktrnni -	/„/«„„»» v J
	
s Hezbolahi
ameriški predsednik Bush Izraelcem dal vedeti, da bi osvoboditev šejka Obeida pozitivno vplivala na razplet. Odgovorni za bližnjevzhodno vprašanje pri ameriškem državnem tajništvu John Kelly pa na pogovorih z izraelskimi voditelji te zahteve včeraj ni ponovil. Šef ameriške diplomacije Baker se je dvakrat telefonsko pogovarjal s svojim izraelskim kolegom Arensom. Washing-tonska administracija namreč nasprotuje pogajanjem s teroristi, v sedanjem primeru pa navaja, da lahko Izrael kot suverena država napravi vse kar hoče. ZDA so v bistvu Izraelu dale zeleno luč, da vzpostavi stike s hezbolahi.
Izraelski obrambni minister Rabin je včeraj ponovil, da iščejo dialog s hezbolahi, da bi zamenjali šejka Obeida in kakih sto šiitov za tri zajete izraelske vojake in za zahodne talce. Rabin je tudi povedal, da za sedaj niso še vzpostavili stikov. Zunanji minister Arens pa se je včeraj ločeno sestal z japonskim veleposlanikom in s predstavniki treh zahodnih držav (Italije, Zvezne republike Nemčije in Velike Britanije), ki imajo med talci svoje državljane. V Izraelu so prepričani, da bodo hezbolahi prej ali slej pristali na »kupčijo«. Bojijo se le, da bodo sedaj skrajneži dvignili ceno. Včerajšnji komunike potrjuje to nevarnost, saj so hezbolahi zahtevali tudi osvoboditev priprtih Pelstincev. Izrael pa ima pri takih pogajanjih precej izkušenj. Leta 1985 so namreč v zameno za 1.150 Palestincev dobili tri svoje zajete vojake. Pogajanja s prosirsko palestinsko organizacijo Ahmeda Džibrila so se znašla
na mrtvem tiru, ker je hotel Džibril višjo »odkupnino«. Ko pa so Izraelci ugrabili nekega Džibrilo-vega sorodnika, je ta popustil in pristal na zamenjavo. Podobno je v Bejrutu ukrepala tudi KGB, ko so šiitski skrajneži ubili nekega sovjetskega funkcionarja in ugrabili druge tri. Sovjetski agenti so v zameno ugrabili nekaj sorodnikov ugrabiteljev in tako dosegli osvoboditev svojih ljudi.
V včerajšnjih diplomatskih naporih pa je treba omeniti tudi pogovore namestnika generalnega tajnika OZN Marracka Gouldinga z duhovnim voditeljem libanonskih hezbolahov, šejkom Mohamadom Huseinom Fadlalahom. Goulding je skušal predvsem izposlovati izročitev trupla umorjenega podpolkovnika Higginsa, kasneje pa se je sestal še z maronitskim premierom Aunom in s sunitkim premierom Hosom. Z obema je proučil predvsem vprašanja libanonske krize.
Položaj je seveda do skrajnosti zapleten, saj vse soupada z nevarno zaostritvijo libanonske državljanske vojne. Bush je včeraj pozval Arabsko ligo, naj nadaljuje s svojo mirovno pobudo v Libanonu. Alžirija, Savdova Arabija in Marok so namreč dvignile roke, ker niso uspele pomiriti v libanonu sprtih strani. Bagdad pa je prav včeraj pozval Arabsko ligo, naj skliče izredno zasedanje posvečeno libanonski krizi, iraško pobudo je takoj podprl Egipt. Zmerne arabske države se namreč bojijo, da bi prišlo do še hujših zapletov, če ne bodo v najkrajšem času rešili libanonskega vprašanja.
• Belardinelli
tljivosti. Tudi Belardinelli je priznal, da je preiskovalec Vigna nadvse preudarno ravnal, ko je na zahteve ugrabiteljev odgovarjal negativno, še celo takrat, ko je prepovedal Belardinelli-jevi družini, da je izplačala odkupnino.
Trda roka je bila tokrat uspešna, svoj delež pa je imelo tudi tesno sodelovanje med policijo in karabinjerji, med preiskovalci in sodstvom, skratka med vsemi, ki bi morali tudi sicer s skupnimi močmi skrbeti za varstvo državljanov.
Preiskovalci so se odločili za prvi pomebni korak pred petimi dnevi, ko je prišlo do streljanja na avtocesti pri Rimu. V spopadu z usnjenimi čeladami sta umrla dva bandita, tretjega pa so zaslišali v bolnišnici. Prav Croce Si-monetta je menda preiskovalcem okvirno povedal, kje naj bi se nahajalo skrivališče ugrabljenega Belardi-nellija.
Podjetnik je takoj po osvoboditvi izjavil, da so ga ugrabitelji prisili, naj piše družini izredno ostra pisma. Ker je bil menda premalo učinkovit pa so mu »pristrigli« oba uhlja. To je bil po njegovem mnenju najgrši trenutek, ki ga je preživel za časa ugrbitve, čeprav se je za življenje bal tudi po streljanju na avtocesti.
V Jugoslaviji je morje čisto brez cvetenja alg
ZAGREB — Najnovejša poročila o kakovosti morja ob jugoslovanski obali kažejo, da je položaj povsod ugoden - morje je čisto in primerno za kopanje. To izhaja iz najnovejšega poročila pristojnih strokovnih ustanov o kakovosti morja.
Po poročilu zavoda za prostorsko planiranje in zaščito okolja skupnosti občin Reka so pregledali z letalom in ladjami konec julija celotno reško območje in zahodno obalo Istre. Položaj v Pulju in Poreču se opazno zboljšuje, blizu Rovinja in Umaga pa ni alg. Po poročilu centra za raziskovanje morja v Rovinju je stanje ob istrski obali ugodno. Potapljači so v obalnem pasu, približno kilometer južno od Rovinja ugotovili, da o algah ni ne duha ne sluha. Na celotnem območju luške kapitanije Reka je morje čisto.
V srednji in južni Dalmaciji je morje še vedno »deviško« čisto. To so potrdile tudi najnovejše raziskave instituta za oceanografijo in ribištvo v Splitu. Bakteriološko raziskovanje pa je pokazalo, da je morje, razen v mestni luki, popolnoma čisto in primerno za kopanje. Ta poročila, poudarjajo v turistični zvezi Hrvaške, dajejo »v nič« avstrijsko televizijo in nekatera druga sredstva obveščanja, ki neresnično poročajo o algah na jugoslovanski obali, zlasti istrski.
Kljub takim pozitivnim ugotovitvam po podatki Turistične zveze Jugoslavije dokazujejo, da je trenutno v Jugoslaviji 17 odstotkov manj tujih turistov kot lani, medtem ko je domačih gostov za 16 odstotkov manj.
V Kopru nastaja novo podjetje Telecapodistria
KOPER — V zvezi z zapletom na ciprskem zasedanju EBU, na katerem so TV Koper-Capodistria prepovedali oddajati evrovizijski program, so v Kopru pospešeno iskali pravne in organizacijske možnosti, ki bi jim omogočale nemoteno uresničevanje sprejete programske zasnove. O rezultatih teh prizadevanj smo se pogovarjali z odgovornim urednikom koprske televizije Jankom Tedeškom: »V dogovoru s podjetjem pripadnikov italijanske narodnosti Aegida in organizacijo Adit ustanavljamo novo televizijsko družbo z omejeno odgovornostjo Telecapodistria. Delavski sveti ustanoviteljic so prejšnji teden o tem že prejeli ustrezne sklepe, na podlagi katerih bomo Evrovizijo zaprosili za poseben status pridruženega člana. S tem bomo dobili transnacionalni pomen in pravico za oddajanje evrovizijskega programa tudi na italijansko območje. Gre torej za uresničitev predloga vodstva RTV Ljubljana, naj glede na zahteve, sprejete na Cipru, poiščemo najboljšo rešitev, ki bo omogočala normalno delovanje naše televizije po sedanjem programu. Preoblikovanje, za katerega smo se odločili, je v torek podprl tudi koprski izvršni svet, za podobna soglasja pa bomo takoj zaprosili še republiški komite za informiranje in druge pristojne ustanove, predvsem pa seveda Evrovizijo.«
O takšni možnosti so včeraj na RK SZDL Slovenije razpravljali tudi predstavniki TV KC, TV Ljubljana, italijanske narodnosti, slovenske manjšine v Italiji in drugih pristojnih organov. Soglašali so, da je koprski predlog uresničljiv in da za njegovo izpeljavo nikakor ne bi smelo biti zadržkov, če bo nova družba seveda zadržala sedanjo programsko zasnovo TV Koper-Capodistria ter njeno vlogo pri obveščanju italijanske manjšine v Jugoslaviji in slovenske v Italiji ter omogočala njune informacijske povezave z matičnima narodoma. Ker zaradi sedanjih zapletov nastaja precejšnja gospodarska in politična škoda, je po mnenju člana predsedstva RK SZDL Slobodana Rakočeviča treba pohiteti z uresničitvijo koprske zamisli.
JANEZ ODAR
Včeraj se je delegacija KD ločeno sestala s predstavniki Slovenske skupnosti in KPI
Nadaljujejo se posveti o rešitvi krize na Dežel
Zastopniki SSk o problemih Slovencev - Komunisti proti obnovitvi dosedanje koalicije
TRST Na sedežu deželnega sveta sta se včeraj sešli delegaciji Slovenske skupnosti in Krščanske "demokracije. Obravnavali sta krizo dosedanje deželne šeststrankarske večine. Obe politični sili sta se izrekli za obnovitev solidarnosti med šestimi strankami ob razčiš-čenju tistih problemov, ki so zadnje mesece oteževali sodelovanje. Delegacija Slovenske skupnosti, v kateri so bili deželni tajnik I. Jevnikar, deželni predsednik M. Terpin, deželni podtajnik A. Bratuž in načelnik deželne svetovalske skupine B. Brezigar, je glede na programske smernice podčrtala problematiko slovenske narodnostne skupnosti. KD, ki so jo zastopali deželni tajnik B. Longo, deželni podtajnik A. Coslovich in načelnik deželne svetovalske skupine R. Dominici, je potrdila vrednost, ki jo pripisuje sodelovanju slovenske stranke v koaliciji za vodstvo deželne uprave.
O krizi na Deželi je KD včeraj razpravljala tudi s KPI. V delegaciji KD so bili deželni tajnik Longo, načelnik deželne svetovalske
skupine Dominici, deželni podtajnik Coslovich in odgovorni za krajevne ustanove B. Miotti, v delegaciji KPI pa deželni tajnik R. Viezzi, načelnik svetovalske skupine P. Pado-van pa še G. D'Andrea, A. Di Bisceglie, M. Pessato in T. Paiza. Delegaciji sta orisali svoji stališči o krizi, ki jo gre prebroditi čimprej, da se je mogoče spopasti s še nerešenimi problemi v deželi. Poudarili so, da sta si stranki alternativni, da pa so takšna srečanja koristna. Poseben poudarek je šel institucionalnim problemom, ki zadevajo delovanje in vlogo deželnega sveta in celovitega deželnega aparata. Soglašali so, da bi morala deželna skupščina posvečati primerno pozornost tematikam, ki so za deželo FJK izrecne važnosti, kajti iz primerjave med zadevnimi stališči posameznih političnih sil je mogoče izluščiti najveljavnejše možne rešitve.
Delegaciji sta se posebej lotili vprašanja o deželnem statutu, ki bi ga kazalo mestoma revidirati in prilagoditi sodobnim zahtevam skupnosti, tudi v vidiku leta 1993. Obe strani
sta naglasili nujo, da se ohrani posebni značaj dežele FJK, kajti dejavniki, na katerih ta sloni, so še prisotni, a pridružujejo se jim še drugi, povezani z vlogo, ki bi jo lahko dežela odigrala v evropskem merilu. Dalje je bil govor o reformi volilnega sistema tako na krajevni kot na deželni ravni: problem gre rešiti s sodelovanjem vseh političnih sil. Glede krajevnih uprav so soglašali, da bi morali na državni ravni čimprej sprožiti ustrezno reformo, ker se bližajo upravne volitve.
Pa še kriza na Deželi. KD je za obnovitev in vnovičen zagon razpuščene koalicije, a tudi za resno in tvorno soočanje s strankami opozicije v iskanju možnih soglasij glede najpomembnejših tem, ki zadevajo politično življenje v deželi. KPI pa potrjuje svojo vlogo kot alternativo morebitni večini, kakor jo predlagajo demokristjani, kot tudi nasprotovanje obnovitvi doslejšnje politične koalicije. Vendar potrjuje tudi pripravljenost tvorno prispevati k reševanju problemov splošnega interesa na institucionalni ravni.
Jorg Haider ne mara predora
TRST — Koroški glavar Jorg Haider je spet vznemiril javnost: tokrat ne koroških Slovencev, pač pa deželno vlado Furlanije-Julij-ske krajine in tukajšnje gospodarske kroge. Haider je namreč izjavil domačemu tisku, da nasprotuje izvrtanju predora skozi Monte Croce Carnico (Plockenpass). Predsednik deželnega odbora FJK Biasutti je zaprepadeno izjavil, da je glavarjeva poteza prišla kot strela z jasnega: ne le zato, ker sta deželna in rimska vlada po dolgo-
letnih pogajanjih s koroško in avstrijsko vlado končno sklenili sporazum o uresničitvi predora, ki bi veliko koristil gospodarstvu v hribovitih in goratih območjih, marveč tudi in predvsem zato, ker Furlanija-Julijska krajina in Koroška ravno zdaj skušata poglobiti sodelovanje na področjih skupnega interesa, kot sta tovorni in turistični promet. Biasutti je o zadevi obvestil predsednika vlade Andreottija in zunanjega ministra De Michelisa.
Ado Cont vitez ital. republike
RIM — Z odlokom predsednika republike z dne 2. junija letos je bil Ado Cont, načelnik Patronata INAC v Čedadu, odlikovan z redom viteza italijanske republike zaradi posebnih zaslug.
Ado Cont si je to visoko priznanje zaslužil z dolgoletnim neutrudnim in požrtvovalnim, predvsem pa zelo strokovnim delom, saj je daleč naokoli znan in čislan kot globok poznavalec pokojninske in social-no-varstvene problematike.
Svoje znanje in svoje velike sposobnosti je vseskozi vzgled-no namenjal za reševanje problemov, ki so jih imeli oziroma jih imajo njegovi beneški rojaki, posebno pa še sedanji in bivši izseljenci, ki so mu za to hvaležni.
Javnost premalo ve o okoliščinah možnega stečaja koprskega Tomosa
KOPER — Po zadnjih vesteh bo koprski komite za gospodarstvo uradno pobudo za začetek stečajnega postopka za Tomos poslal sodišču v ponedeljek, sodni senat pa naj bi se o tem predlogu izrekel najkasneje v 15 dneh. V tem času mora vodstvo Tomosa v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi dejavniki poskrbeti za ohranitev proizvodnje in poslovanja, zagotoviti denar za plače in zadovoljitev socialnih pravic zaposlenih ter seveda pospešeno pripravljati vse potrebno za morebitni stečaj in vzpostavitev zdrave proizvodnje v novem podjetju.
Problem Tomosa je včeraj na razširjeni seji obravnavalo tudi predsedstvo obalno-kraškega sindikalnega sveta, ki je zaradi pomanjkanja informacij, ki jih niso dobile celo takšne službe, kot je SDK, med drugim izrazilo bojazen, da gre morda za "dirigirano likvidacijo podjetja", za katero kolektiv in javnost ne poznata vseh vzrokov in namenov. Zato se je predsedstvo zavzelo za odkrito pogovarjanje o tem radikalnem posegu, ki mora biti zasnovan tako, da bo po temeljiti finančni, tehnološki in kadrovski sanaciji omogočil ustanovitev novega podjetja, ki bo s tržno zanimivim programom zagotavljalo produktivno zaposlitev večini Tomosovih delavcev. Po zago-
tovilih predstavnika Tomosa je za takšen razplet dovolj možnosti, saj so bile kljub neuspelim poskusom za odstranitev likvidnostnih težav doslej dovolj uspešne in prav naravnane vsaj naložbe, kar bo omogočilo učinkovito prestrukturiranje in nadaljnje posodabljanje dosedanjega Tomosa. Glede na dosedanje pomanjkanje podatkov in strokovnih analiz ter na dokaj omejeno razpravo v ožjih krogih, se je predsedstvo zavzelo še za to, da o vzrokih za zaostrene razmere (vključno z vprašanjem odgovornosti in krivd za neuspešne sanacije) in predlaganih rešitvah čimprej razpravlja tudi koprski izvršni svet in občinski zbor združenega dela. Sindikat tudi zahteva, da morajo biti delavci sproti temeljito obveščeni o vseh možnih rešitvah in njihovih posledicah. Hkrati bo sindikat vztrajal pri zahtevi, naj delavci še pred morebitnim stečajem uveljavijo vse pravice iz dela, medtem ko naj bi posameznikom, ki bodo ostali brez dela, zagotovili odpravnino v okviru stečajne mase. Vanjo pa po mnenju predsedstva nikakor ne bi smeli priti objekti družbenega standarda, saj so jih večino kupili s prispevki iz osebnih dohodkov delavcev.
J. O.
Jugoslavija in Italija skupaj v bran Jadrana
BEOGRAD, RIM — Jugoslovanska vlada predlaga italijanski pospešitev že utečenega sodelovanja v prizadevanjih za izboljšanje ekološkega stanja Jadrana. Tako piše v noti zveznega sekretariata za gospodarske odnose s tujino. Ta sicer naglaša, da so rezultati monitoraže, ki jo vsak dan opravlja na stotine kontrolnih postaj vzdolž vse jugoslovanske obale, povsem spodbudni. Nota dodaja, da je gmote alg zapaziti edinole pred severovzhodno obalo Istre, torej v bližini Tržaškega zaliva, pa še to v manjšem obsegu kot lani. Jugoslavija je seveda zaskrbljena nad pojavom alg, saj utegnejo te odgnati italijanske, zahodnonemške in druge turiste drugam.
Isto velja kajpak za Italijo in tudi deželo Furlani-jo-Julijsko krajino. Deželna vlada je včeraj podpisala z ministrstvom za trgovinsko mornarico sporazum o takojšnji sprožitvi programa za obalno-pomorsko monitoražo. Dežele to naj ne bi stalo denarja, bo pa morala pripraviti nadroben načrt o trojnem poseganju za preverjanje čistoče morske vode: z ene strani bo treba v razdalji vsakih 10 km namestiti 500, 1000 in 3000 metrov od obale postaje za črpanje vodnih vzorcev, z druge strani bo treba nadzirati evtrofizaci-jo na gladini v razdalji od 3 do 500 metrov od obale (blizu virov onesnaževanja, kot so luke, pristani, greznične cevi idr.), nazadnje pa še stalno kontrolirati mehkužce v njihovem prirodnem okolju.
Sicer pa je državni odlok o naložbah za razkuževanje Jadrana, ki ga je predvčerajšnjim dokončno odobrila poslanska zbornica, dodelil v ta namen Fur-laniji-Julijski krajini 14,960 milijarde lir. Od tega pojde 1,140 mrde za čiščenje plaž, 1 milijarda za odstranjevanje makroalg iz lagun v Gradežu in Maranu, 2,1 mrde za odpravljanje sluzi, 9,5 mrde za financiranje novih izčiščevalnih naprav (načrte zanje bo treba predložiti pristojni rimski oblasti prve dni septembra) in 1,220 mrde lir za prilagoditev obstoječih izčiščevalnih naprav, da bo mogoče odstranjevati fosforne usedline. Pri razdelitvi gornjih zneskov so v Rimu upoštevali predvsem dolžino prizadetih obal oziroma razsežnosti pojavov sluzi, o katerih menijo, da jih je v Furlaniji-Julijski krajini bolj malo.
Z modne revije boutiqua DA-DA v Lipici
LIPICA Boutique DA-DA iz Nove Gorice je pred kratkim v hotelu Maestoso v Lipici pripravil privlačno modno revijo s krasnimi oblačili za letošnjo poletno modo, ki v vseh detaljih sledi najnovejšim modnim zapovedim.
V Boutique DA-DA, ki je dobil ime iz začetnic imena njegovih prvih lastnic Darinke in Damjane Marinič, radi zahajajo najstniki, mladi, tisti, ki se radi oblačijo v ekskluzivna oblačila: žene, matere, dekleta, dobijo obleke za delo doma in na delovnem mestu. Tu jim tudi izdelajo obleko za svečanejše priložnosti, kot so, denimo, poroka in druge slovesnosti. Z izvirno bižuterijo Tatjane Belič, parfumom Dalida, ki se ga dobi le v njihovi prodajalni, lahko poudarite svojo osebnost. Poleg modnih dodatkov in izdelkov iz nsnja pri njih ne manjka spodnjega perila in športnih pro-9ramov za vse starosti.
Čedne manekenke so obiskovalce v Lipici z izvirnimi ruodeli popeljale v svet mode. Zlasti privlačna je bila kolekcija Dih čarovnega dne v Mehiki. Svetle barve peska, sinjemodre vode, bogati vzorci rdeče, oranžne barve, ki °živijo, govore o mehiškem stilu.
»Nekaj posebnega so ročno poslikane bluze Damjane ^arinič. Slike, ustvarjene na svojevrsten način, predstavijo tipičen del mehiške kulture, kjer lahko človek izraža ®v°)e strahove, dvome in slutnje ter hrepenenja v živalih, katerih lastnosti sam ne more imeti. Tako v drobno zani-rniyo oblikovanih likih spoznamo zajca, mačko, metulja in Utice, pa tudi človeka samega, polnega nasprotij, želja in Ustvarjalnosti,« nam je v pogovoru dejala Vanja Debevc, ki 'e Program tudi povezovala.
Zanimanje obiskovalcev so vzbudile tudi resice, hit le-°šnjega poletja, sicer pa so napovedane za naslednjo Utodno sezono. Enkratni so bili puloverji Mimi Nemec. Sa-pn Nives iz Lipice je uredil pričeske nastopajočim, cvetlična Mojce Škrinjar iz Sežane pa je prispevala cvetlični
Uznnžma.
, Oa je bilo razpoloženje še prijetnejše, je rock and roli kupipa Kiwi iz Izole, ki jo sestavlja šest deklet, zaplesala a glasbo jazz balet. Obiskovalci pa so bili presenečeni Qd žrebanjem vstopnic, saj so srečneži dobili praktične ograde. V večernih urah pa so lahko zaplesali ob zvokih J°nov ansambla Avanturisti.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Od jutri Portoroški teden
PORTOROŽ — Jutri, v soboto, 5. avgusta, se bo v Portorožu in okolici začel sloviti in že tradicionalni Portoroški teden, To je tisti teden, ko naj bi se na področju poletnih prireditev v tem kraju največ zgodilo. Začelo se bo zvečer v turističnem naselju Bernardin z Dnevi piva, medtem pa bodo v Hotelu Metropol izbirali Miss Topless in v Hotelu Riviera pripravili modno revijo.
V nedeljo zvečer ob 21. uri bo v portoroški cerkvi orgelski koncert italijanskega organista Artura Sac-chettija. Številnih manjših prireditev po restavracijskih terasah, na plažah in ob hotelih nima smisla posebej napovedovati. Omenimo le, da bodo v Discu Tivoli v ponedeljek pripravili Karneval, v torek bo v portoroški Pivnici otroška za-
bava, v četrtek se bo začelo mednarodno tekmovanje padalcev za pokal portoroške Igralnice (prva dva dneva bodo skoki na sečoveljskem letališču, v soboto, 12. avgusta, dopoldan pa so predvideni še skoki v morje).
V petek, 11. avgusta, bodo v portoroškem Avditoriju Melodije morja in sonca, ki jih bodo prenašali tudi ljubljanska televizija, Radio Ljubljana In Radio Koper-Capodistria. Gre za še edini slovenski festival zabavne glasbe, na katerem bo nastopilo 16 izvajalcev te glasbe. V soboto, 12. avgusta, pa bo tradicionalna Portoroška noč z velikim ognjemetom ob pozni 24. uri. Kakor vsako leto bo tudi tokrat središče Portoroža zaprto za promet.
Poceni avtopralnica v Kopru
KOPER — V treh obalnih občinah delujejo štiri avtopralnice, ki posebno v sezoni komaj zadovoljijo povpraševanje. Ob tem, da so zelo različno opremljene, saj denimo v bernardinski perejo avtomobile še ročno, medtem ko pri portoroški marini delujejo najsodobnejše uvožene pralne naprave, se močno razlikujejo tudi cene storitev. Presenetljivo najcenejša je edina družbena pralnica, ki deluje v okviru Cimosovega prodajno-servisnega centra v Kopru. Tam stane zunanje in notranje čiščenje avta le 35.000 dinarjev, medtem ko je za pranje podvozja treba odšteti nadaljnjih 20 tisočakov. Edino ta pralnica je odprta tudi v nedeljo dopoldne. Precej dražje pa je pranje pri marini v Portorožu, kjer stane zunanje in notranje čiščenje kar 120 tisočakov, kolikor je treba pripraviti tudi za morebitno pranje motorja. Podobna storitev v Bernardinu in Izoli velja 80.000 dinarjev. Skupna slabost vseh obalnih avtopralnic pa je v tem, da dostopi do njih (razen v Bernardinu) sploh niso označeni, kar ni v prid niti strankam (predvsem turistom), niti lastnikom pralnic, saj verjetno na ta račun izgubijo kar precej zaslužka. j q
Medtem ko se kriza ladjedelnice poglablja
Širokopotezen načrt komunistov za razvoj Tržaškega arzenala
Na zadnji seji odbora pred počitnicami
Alge: Pokrajina za širši načrt odpravljanja škode
V Tržaškem arzenalu sv. Marka bodo danes dopoldne splavili dva pomožna dela za plavajočo ploščad Micoperi, v naslednjih dneh pa bodo končali neko poljsko ladjo. Nato bodo delavci prekrižali roke. Pa ne zaradi stavke, pač pa preprosto zato, ker nimajo delovnih naročil. In vse.kaže, da bo po navozu, po katerem so splavljali ladje, zdrsela v morje še sama ladjedelnica. Sedaj je v njej zaposlenih okrog 700 delavcev, od katerih jih je sto v dopolnilni blagajni, več sto pa na dopustu. Fincantieri računa, da jih bo do leta 1990 ostalo le 570. Tovarniški svet pa je prepričan, da jih bo v resnici ostalo le 400-450. Brez delavcev, in to visoko specializiranih, pa ladjedelnica nima bodočnosti. In vendar je še veliko neizkoriščenih možnosti za to, da bi se njena dejavnost spet razcvetela.
O krizi arzenala in možnostih za razvoj so na številnih srečanjih v prejšnjih dneh že spregovorili predstavniki tovarniškega sveta, včeraj pa so svoja stališča in konkretne predloge pojasnili komunisti. Srečanja s časnikarji so se udeležili člani partijske celice TA, pokrajinski tajnik KPI Costa, odgovorni za delo pri pokrajinski federaciji Apostoli, deželni svetovalec Poli ter predstavniki kovinarskih sindikatov FIOM in UILM. Razčlenjeno analizo je podal načelnik celice Nevio Mikeucic.
Res je, da je ladjedelniški sektor v krizi, in to na evropski ravni, toda Fincantieri ima glede krize TA hude odgovornosti. Mikeucic jih je naštel. Vodstvo res izjavlja, da namerava ohraniti tri proizvodne linije, in sicer popravila, preureditve in gradnjo ladij, toda ne pove, s kakšnim kadrom in s katerimi inštrumenti ter organizacijskimi metodami. Najbolj zgovoren je v tem smislu primer preureditve motorne ladje Apulia. Kljub temu, da je v TA delalo 700 delavcev, je na Apulii delalo vsakodnevno okrog 520 delavcev zasebnih podjetij. To je ustvarilo veliko težav pri usklajevanju in nadziranju del, tako da so delavci AT pozneje morali popravljati napake drugih tako v načrtovalni kot izvršilni fazi. Da se je za TA naročilo končalo z osmimi (!) milijardami izgube, je bržkone dovolj zgovoren dokaz o pogubnosti takih izbir. K tem specifičnim ugotovitvam so na tiskovni konferenci prišteli še nekaj drugih. TA je tudi za srednje velika naročila popolnoma odvisen od direkcije
Fincantieri v Genovi, to pa povzroča birokratske zaplete, izgubo časa, izredno visoke stroške, če ne celo »preusmeritev« naročila. Na to, da so cene TA tako nekonkurenčne, vpliva predvsem dejstvo, da jih splošni stroški genovske direkcije dvignejo kar za 100 odstotkov. Tudi na področju naprav je zabeležiti velike zamude, saj jih ne posodabljajo in obnavljajo. Drugi suhi dok je že leta neuporaben, čeprav bi popravljanje ali remont manjših ladij stal v njem veliko manj.
Bistvena obtožba je vsekakor letela na pasivnost in upravitelj sko nesposobnost vodstva Fincantieri, ki spominja na staro gospo, vso posvečeno obnavljanju spominov, čeprav ima možnosti, da stopi v korak s časom. Komunisti jih vidijo v dopolnjevalni vlogi, ki bi jo ladjedelnica lahko imela s tržaškim pristaniščem (o tem je sama EAPT že pred časom dala predlog, da bi popravljali ali remontirali ladje med pristaniškimi dejavnostmi) in v sinergičnem odnosu s tržiško ladjedelnico. To predvsem na področju specializirane proizvodnje, za servisni sektor in potrebe ekologije. Prav to zadnje področje postaja vedno bolj tudi gospodarsko aktualno, vendar Fincantieri čaka križem rok.
Kateri pa so drugi predlogi komunistov? Številni in vsestransko usmerjeni, segajo pa od upravne avtonomnije tržaškega ladjedelnice in novih načel za izkoriščanje človeškega in tehnološkega potenciala do širših razvojnih načrtov. Pri tem računajo na vse možnosti, ki jih nudijo pristaniške dejavnosti, razne infrastrukture in že utrjeni mednarodni odnosi. Ladjedelnica naj bi torej ponujala tehnološko visoko razvite in obenem fleksibilne storitve, ki naj bi se dopolnjevale s trgovskimi dejavnostmi pristanišča. Jasno je, da bi te dejavnosti lahko skladno vodila tako zasebna kot javna podjetja, seveda ob ustreznem povezovalnem delu, ki bi lahko bilo v pristojnosti Dežele. V tem okviru pa bi bilo treba odpraviti zakupe in oddajanje del le po golem kriteriju najnižje cene ter jih nadomestiti s konvecijami med združenji, zadrugami, obrtniki in podjetji. Le tako bi namreč lahko bilo dovolj jamstev za kontinuirane, kakovostne in odgovorne storitve. Za tri doke pa komunisti predlagajo, da bi jih upravljal poseben konzorcij.
V teh dneh se je tržaški pokrajinski odbor še zadnjič pred počitnicami sestal na redni seji, na kateri so odborniki odobrili celo vrsto pomembnih predlogov.
Sejo je odprl predsednik Pokrajine Crozzoli, ki je navzoče informiral o srečanju s predstavniki Občine in Pokrajine Pordenon. Dejal je, da so na tem srečanju dosegli soglasje glede načrta za ustanovitev agencij za vprašanja mladih (Informa-Giovani) in izglasovanja posebnega deželnega zakona, ki bi zagotovil dejavnost tovrstnih informativnih centrov. Za njim je posegel odbornik za javna dela in šolstvo Berni, ki je spregovoril o poteku del za izgradnjo novega poslopja inštituta za geometre. Povedal je, da so dela že v zaključni fazi in da se bodo študentje vselili v poslopje že v začetku šolskega leta. Člani odbora so nato sprejeli Bernijev predlog, ki predvideva dodelitev del za čiščenje zelenih površin neki specializirani zadrugi. Ta bo imela nalogo čistiti površine ob pokrajinskih cestah, kar bo izboljšalo stanje na cestah.
Člani odbora so nato razpravljali o problemu alg in na predlog odbornika za ekologijo Cervesija in predsednika Crozzolija sprejeli stališče, ki predvideva širši načrt posegov. Ta naj bi temeljil na iskanju sodelovanja z Deželo, slednja pa bi morala - po mnenju Cervesija - za začetek izplačati prvi prispevek v višini 800 milijonov lir. Znesek bi porabili za neposredne posege, katerih namen naj bi bila ublažitev posledic »cvetenja« morja. Odobri-
tev Cervesijevega stališča kaže, da je Pokrajina - po mnenju članov odbora -postala glasnik tistih, ki so bili oškodovani od pojava alg v tem delu Jadrana; v ta namen je pokrajinska uprava prevzela nalogo, da zbere prošnje oškodovancev (upraviteljev plaž itd.) in da jih nato posreduje Deželi za čimprejšnje kritje utrpele škode. Z druge strani pa je Pokrajina medtem že poskrbela za razdelitev obrazcev v prizadetih občinah, s pomočjo katerih bodo interesenti vložili prošnje za odškodnino.
Telefonska številka za nujne potrebe starejših občanov
Občina Trst je za potrebe starejših prebivalcev tudi letos do 30. septembra, dala na razpolago posebno telefonsko številko, in sicer:
675-4474
Telefonska linija je namenjena ostarelim osebam, ki bi v času od 14. do 18. ure od ponedeljka do petka bile potrebne pomoči. V dopoldanskih urah (od 8. do 14. ure), pa se interesenti lahko obrnejo tako na socialno službo občinskih izpostav kot na Službo za oskrbo na domu (Ul. Teatro 4, tel. 675-4616 ali 675-4614).
Svetovalec Mestne zelene liste Ghersina
Ob njegovem prihodu bo v Miljah velik praznik
Antene kvarijo pokrajino: kaj pa sinhrotron?
Po graških raziskovalcih bo naše morje vzel pod drobnogled še »Zeleni škuner«
Razsodba pretorja Piervaleria Rei-nottija v zvezi z radio-televizijskimi antenami pri Ferlugih bo prav gotovo sprožila val polemik in različnih komentarjev. Reinotti je obsodil 65-letno Mileno Mazzaroli, 43-letnega Sergia Orlandija in 31-letnega Roberta Busa-na na tri oziroma dva milijona lir globe, ker so so kršili zakon o zaščiti krajinskega videza. Mazzarolijevo je Reinotti obsodil kot lastnico zemljišča, Orlandija kot odgovornega za radijsko postajo Radio-Radio, Busana pa kot tehnika, ki je antene postavil. Vse tri pa je oprostil druge in tudi težje obtožbe, da so kršili urbanistični načrt. V tej interpretaciji je torej Reinotti ocenil, da anten ne gre istovetiti z zgradbami, vendar pa občan, ki jih postavi na krajinsko zaščitenem območju, krši zakon, tudi če je to storil z dovoljenjem Občine.
Mimo specifične vsebine, ki bo lahko imela pomembne posledice za kraško območje nasploh, pa se ob razsodbi ponuja tudi drugačen razmislek o zaščiti Krasa. Na to je včeraj s pikrim komentarjem reagiral občinski svetovalec Mestne zelene liste Paolo
Ghersina. Na Krasu se lahko zida vse, pravi. Sinhrotron, avtoceste, območja za znanstvene raziskave, versko svetišče na edinstvenem kraškem obronku: vse to je bilo mirno sprejeto, ne da bi oblasti opazile sprememb v krajinskem videzu. Za radio-televizijske antene pa to ne velja, antene (če niso državne) kvarijo naravno okolje.
Ghersina nadalje ugotavlja, da se sodišče spomni na naravo le v primerih, ko je sogovornik politično-gospo-darsko šibak, kot je pač večina zasebnih radijskih postaj. Pri tem pa tudi posumi, ali ni to način za izločitev radijskih in televizijskih postaj, ki se ne držijo stranskarsko začrtanih poti.
Na koncu pa svetovalec postavi na zatožno klop v prvi vrsti Občino Trst in jo obtoži, da je odlašala s tehničnimi rešitvami tega vprašanja že celih deset let, pa čeprav je pojav vedno bolj razširjen in vsestransko problematičen. Ko pa so razni znanstveni ali gospodarski managerji zažvigali, je urno poskočila in odobrila razne variante. Brez kančka skrbi za zaščito okolja.
Arhivski posnetek Zelenega škunerja, ki bo letos že tretjič priplul v Tržaški zaliv in opravil preglede vzorcev morske vode	(Foto Križmančič)
Ob zatišju na obzorju stavkovnih gibanj
Tudi v Trstu več zanimanja za potovanje z vlakom
Marsikoga, ki se v teh vročih mesecih odpravlja na počitnice ali na potovanje, bo morda spreletel kak dvom ali pa vsaj pomislek. To velja zlasti v primeru, ko se odloči za potovanje z javnimi prevoznimi sredstvi, saj so tako imenovane divje stavke prav v tem obdobju precej pogoste. Tovrstne agitacije so značilne predvsem za trajektne povezave, veliko manj pa za železniški promet.
Nevšečnosti na železnicah letos ne smelo biti, glavni razlog za to pa je v dejstvu, da sindikalni tabor in uprava Državnih železnic spoštujeta sklenjeno premirje. Osnova dogovora med obema stranema je samoreguliranje stavk oziroma obveza sindikatov, da v poletnih mesecih (kakor tudi ob božičnih in velikonočnih praznikih, v času, ko potekajo vsedržavne volitve in v primeru naravnih katastrof) ne okličejo stavkovnih agitacij. Kot sta nam povedala deželna tajnika sindikata prevozov FILT-CGIL in FIT-CISL Clau-dio Canciani in Sergio Makuz, se do začetka septembra obeta relativno mirno obdobje, vsaj kar zadeva morebitne stavkovne akcije. Potniki bi torej ne smeli imeti težav, saj so se tudi pristaši tako imenovanih cobasov (tj. "divjih" sindikatov, ki so v preteklosti uprizorili več polimproviziranih stavk) obvezali, da bodo spoštovali premirje. Pristanek cobasov na premirje je pomemben, saj so njihove stavke v preteklosti zajele tudi več kot 90 odstotkov vsega zaposlenega osebja v naših
krajih. Zadnja stavka je bila prve dni julija, odnosi med upravo Državnih železnic in sindikati (zvezami CGIL, CISL in UIL, avtonomnim sindikatom FISAFS in pristaši cobasov) pa so po mnenju predstavnika FILT Cancianija na splošno zadovoljivi, saj je vodstvo železnic izrazilo pripravljenost za uspešen iztek skorajšnjih pogajanj za obnovo vsedržavne delovne pogodbe uslužbencev. V zadnjem obdobju so potekala pogajanja le okrog manj pomembnih in torej rutinskih zadev, za-
radi česar nikakor ni prišlo do zaostritve medsebojnih odnosov.
Morebitne nevšečnosti na železnicah (kar je, kot smo poudarili, za zdaj malo verjetno) bi povzročile velike težave, posebno zato, ker je število potnikov, če pogledamo glavno postajo v Trstu, v zadnjih dveh mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani naraslo. Junija lani so na okencih tržaške železniške postaje prodali 63.200 vozovnic, letos junija pa 65.000. Tudi število potnikov je po najnovejših podatkih v
juliju naraslo, saj so prejšnji mesec prodali 59.980 železniških vozovnic, v lanskem juliju pa 57.400. Opozoriti je treba, da pri tem niso vštete vozovnice, ki so jih prodali v potovalnih agencijah, vendar je bilo število prodanih vozovnic tudi pri njih nedvomno večje, saj se klienti čedalje bolj obračajo na agencije.
Težje je določiti, koliko tujih turistov je v poletnih mesecih letos prišlo v Trst z železnico. Eden od kazalcev so podatki obmejne policije z Opčin, ki kažejo na vstope in izstope v sosednjo Jugoslavijo. Junija letos je iz Jugoslavije prispelo 26.500 potnikov, v Jugoslavijo pa jih odpotovalo 25.000. Lani junija je potnikov v obeh smereh bilo približno tisoč več. Podatki za letošnji julij še niso bili objavljeni, navadno pa je število potnikov pri vstopih oziroma izstopih približno dvakratno v primerjavi s prejšnjim mesecem, torej junijem.
Tržaška uprava Državnih železnic si medtem prizadeva čimbolj popularizirati vožnjo z vlakom. V ta namen bo konec tega tedna priredila enodnevni organiziran izlet v Beljak, nekako po vzorcu zimskih belih vlakov. Vožnja z vlakom se - kot trdi uprava - kljub 20-odstotni podražitvi v spomladanskem obdobju še zmeraj splača, zato si od tega tudi veliko obeta.
I. V.
Na sliki (foto Magajna) vsakdanji prizor s tržaške železniške postaje
Po strokovnjakih Univerze v Gradcu, ki so letos po naročilu Dežele Fur-lanije-Julijske krajine analizirali vzorce morske vode ob obali naše dežele, so sedaj na vrsti "naravovarstveni strokovnjaki Zelenega škunerja oziroma Gollette verde, ki so že dvakrat obiskali naše obale in ki bodo 15. avgusta pristali v Miljah. Zlasti naravovarstveniki (poudariti je treba, da je Zeleni škuner "splavila" Zveza za okolje s sponsorizacijo tednika L'Espres-so) z radovednostjo pričakujejo rezultate teh "neuvrščenih" znanstvenikov, ki nimajo ne turistično-reklamnih ne drugih interesov in ki bi torej morali biti povsem objektivni. Pomirjujoče ugotovitve avstrijskih izvedencev, za katere je naše morje povsem neoporečno, so namreč marsikoga presenetile, zlasti po lanski izkušnji, ko so znanstveniki tržaške univerze vztrajno zatrjevali, da je bilo cvetenje alg popolnoma naraven in cikličen pojav (zaradi česar pristojne oblasti niso ukrenile ničesar in so se znašle ob letošnjem cvetenju alg popolnoma nepripravljene).
Nekajdnevni postanek v naših vodah znanstvenikom Zelenega škunerja gotovo ne bo omogočil, da bi dobili verodostojne podatke. Kot je znano, je potrebno merjenja ciklično ponavljati, zato da vremenske razmere ne vplivajo na končne rezultate. Čeprav le delni, pa bodo njihovi rezultati gotovo pomembni, saj bodo prispevali k temu, da si ustvarimo popolnejšo in ne samo enostransko sliko o položaju.
Kot rečeno, bo Zeleni škuner pristal ob miljskem pomolu prav na velikoš-marni praznik, in sicer ob 17. uri. Pokrajinska sekcija Zveze za okolje je letos sklenila preusmeriti škuner v Milje, ker je bil lanski sprejem v Trstu precej hladen (krajevne oblasti so skoraj popolnoma zanemarile njegov prihod). Preden bo dospel v Milje, bo Škuner postal v Sesljanu, nato pa se bo odpravil na delo v jugoslovanske vode, saj bo postal tudi v Umagu.
Ob prihodu Zelenega škunerja in istočasno s praznovanjem velikega šmarna prirejajo miljski člani Zveze za okolje v sodelovanju z drugimi milj-skimi organizacijami kar obširno prireditev. Škuner bo na pomolu sprejela godba na pihala Filarmonica od Korošcev, ob 20.30 bodo v Kulturnem centru Gastone Millo predvajali videokasete o onesnaženosti okolja in morja v tržaški pokrajini, isti večer pa bo v parku Europa koncert skupine Muja DOC Band. Od 15. do 19. avgusta bodo v Beneški hiši na ogled razstavi o cvetenju alg in o nekdanjih miljskih obalah ter razstava minatur starih ladij, ki jih Zveza Za okolje prireja v sodelovanju s skupino Fameia Mujesana. Praznik se bo zaključil v soboto, 19. avgusta, z okroglo mizo z naslovom »Jadran '89«, zvečer pa bodo pri Korošcih v sodelovanju s sindikatom upokojencev priredili vaško ša9' ro.
KZE včeraj objavila rezultate analiz
V tržaških bolnišnicah je hrana s higienskega vidika neoporečna
Na poti so mu članki v deželnem biltenu
Gambassini vedno na okopih pred slovensko nevarnostjo
Hrana v tržaških bolnišnicah je neoporečna. Tako pravijo analize, ki so jih - po nepričakovanem "blitzu" posebnega oddelka karabinjerjev za neoporečnost živil v katinarski in v glavni bolnišnici - opravili v laboratorijih Medkrajevnega urada za prevencijo pri Tržaški krajevni zdravstveni enoti (analize zaseženih živil morajo namreč opraviti v laboratorijih za javno higie-njo zadevnih krajevnih zdravstvenih enot).
Rezultate analiz je včeraj s sporočilom za tisk objavila sama Tržaška krajevna zdravstvena enota, ki je želela odpraviti preplah, ki so ga v teh dneh povzročile vsedržavne vesti. Kot je znano, so posebni oddelki karabinjerjev za neoporečnost živil kontrolirali skupno 360 italijanskih javnih in zasebnih bolnišnic (v naši deželi so jih kontrolirali devet), da bi ugotovili, v kolikšni meri spoštujejo zakonske predpise o zdravstvu in higieni. V nekaterih bolnišnicah so karabinjerji odkrili naravnost srhljive razmere (ponarejeno olje, miši in podgane ter splošno razširjeno umazanijo), kaže pa, da je v Trstu situacija neprimerno boljša. Zasežena živila so bila s higienskega vidika neoporečna, tudi ostale majhne nepravilnosti, ki so jih odkrili karabinjerji, pa so po mnenju upraviteljev zdravstvene enote nepomembne. »Nekaj kapelj krvi na dnu zmrzovalnih skrinj,« piše v sporočilu, »kamor so med drugim le nekaj minut prej pospravili velike kose svežega govejega mesa, in nekaj mastnih odtisov na vozičkih za serviranje hrane, so povsem irelevantne nepravilnosti. Higienske
razmere v Trstu nimajo torej nič opraviti s tem, kar so odkrili v drugih italijanskih bolnišnicah,« zaključuje tiskovno sporočilo.
Karabinjerji so v vsej deželi obiskali devet zasebnih in javnih bolnišnic, v Trstu pa so nepričakovano "vdrli" v katinarsko in v glavno bolnišnico, kjer so kontrolirali postopke za pripravo hrane, ki jo vsakodnevno uživajo tržaški bolniki. Hkrati so kontrolirali tudi metode shranjevanja hrane (predvsem mesa in zelenjave) in zlasti delovanje zmrzovalnih naprav. Že na kraju
samem so ugotovili osem kazenskih prekrškov v zvezi s pripravljanjem in shranjevanjem živil (o teh prekrških bo sodil pretor), tako da so v vsej deželi zasegli 32 stotov živil (v glavnem mesa) v vrednosti 18 milijonov in pol lir. Osem vzorcev zaseženih živil so poslali na analizo v pristojne laboratorije, ki so že včeraj objavili rezultate.
Na sliki (foto Križmančič) vhod v katinarsko bolnišnico, kamor so v ponedeljek dopoldne "vdrli" karabinjerji, da bi ugotovili, v kolikšni meri spoštujejo predpise o higieni.
Padcu temperature navkljub je Gambassiniju zelo vroče. Zaradi tega ne izgubi priložnosti, da bi se pritožil, ne sicer proti poletni vročini, marveč še enkrat proti slovenščini. Pri njem ni to nič čudnega. Tokrat se je spravil na novinarje oziroma uslužbence deželne uprave. "Obtoženi" so, da so v številki 152 biltena Regione Cronache (datiran je 29. - 30. - 31. julija 1989) objavili kar sedem člankov v slovenščini, ne da bi poskrbeli za italijanski prevod.
Da se razumemo, ni da so to članki v slovenščini izrecno napisani za omenjeni bilten. Gre za reprodukcije člankov, ki jih objavlja tukajšnje ali tuje časopisje.
Gambassini se je ob podobno stvar obregnil že ob začetku letošnjega leta. Poleg reprodukcij člankov iz italijanskega časopisja so v deželnem biltenu objavljali tudi članke iz slovenskega časopisja. Možiček je že takrat bil na to zelo jezen, protestiral je pri Biasuttiju. Ta mu je odgovoril, da bodo odtlej ponatisnili le članke, objavljene v italijanskem časopisiju, kar se slovenskih člankov tiče pa bodo objavljali le naslove. Le če bo vsebina slovenskega članka posebej zanimiva, bodo objavili original in tudi prevod. Tako se je potem tudi dogajalo.
Sedaj pa, sredi poletne vročine, se ti v Regione Cronache »na skrivnosten način prikradejo izključno slovenski članki,« pravi Gambassini. Kar sedem da jih je bilo v prej omenjeni številki biltena!
Zaradi tega možiček ni spal. Deželni odbor je medtem odstopil, deželni
Tiskovna konferenca na Taborjenju prijateljstva
Prireditelji razmišljajo
MII
laporju protesta
Na prizorišču Taborjenja prijateljstva Chico Mendes oziroma na kraju, ki ga domačini imenujejo Suhi kal, je bila včeraj zjutraj tiskovna konferenca, na kateri so pobudniki taborjenja obrazložili namen in smisel svoje akcije. Tiskovno konferenco so vodili predsednik Koordinacijskega združenja vzhodnokraških vasi Karlo Grgič, tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, predsednik krajevnega jusarskega odbora Alojz Križmančič in predstavnik tržaške veje Slovenske zamejske skavtske organizacije Andrej Stekar. Govorniki so v svojih posegih izrazili nasprotovanje načrtovani gradnji svetlobnega pospeševalnika (namestili naj bi ga ravno na kraju taborjenja), istočasno pa so poudarili, da bi gradnja tovrstnega objekta porušila dosedanje ekološke in narodnostno ravnotežje na tem delu kraške planote. Izrazili so tudi možnost, da bi protest nadaljevali tudi po 16. avgustu, datumu, ko naj bi se taborjenje predvidoma zaključilo.
Tiskovna konferenca je bila v glavnem informativnega značaja, saj je bila med drugim namenjena tudi večji skupini skavtov, ki so se udeležili taborjenja. Njihova sestava je bila pisana, kajti poleg nekaterih italijanskih in slovenskih skavtov so bili še tisti iz
Katalonije, Francije, Velike Britanije in Avstrije. V preteklih dneh se je taborjenja udeležila tudi skupina skavtov iz Švice, omenjene skupine pa so se izmenično vrstile. Skavti iz tujih držav so dospeli v naše kraje že konec prejšnjega tedna in taborili med drugim v Boljuncu, Trebčah in na Proseku, odpotovali pa bodo predvidoma danes. Nadomestile jih bodo skupine domačih tabornikov in skavtov, ki bodo sproti dospele na kraj taborjenja.
Organizatorji taborjenja so obrazložili tudi prihodnje akcije, ki jih nameravajo izvesti. Ena od teh je zbiranje podpisov za peticiji, ki ju je predsednik tamkajšnje zavarovalnice goveje živine Alojz Križmančič naslovil predsedniku Evropskega parlamenta Enri-gueju Baronu Crespi in svetovni organizaciji UNESCO. Zbiranje podpisov se je začelo predvčerajšnjim, s peticijo pa podpisniki zahtevajo, da se sinhrot-ron zgradi v okviru območja Centra za znanstvene raziskave, nikakor pa ne na t.i. območju T8. V peticiji je poudarjeno, da podpisniki izražajo prepričanje, da je delovanje krajevnih in deželnih oblasti v nasprotju z dokumenti Evropskega parlamenta in z direktivami Evropske skupnosti o varstvu naravnega okolja in jezikovnih manjšin.
Medtem pa na kraju taborjenja še naprej potekajo razne prireditve. Med važnejšimi, ki se bodo zvrstile prihodnje dni, bi omenili debato glede uporabe površin v vojaške namene (na sporedu bo v ponedeljek ob 18. uri) in predvajanje videodokumentarca o vivisekciji (prireditelja sta Zveza proti lovu in Zveza proti vivisekciji, predvajanje bo istega dne ob 19.30); v to-
rek, 8. avgusta, bo ob 19. uri koncert indijske glasbe in večer poezije, naslednjega dne, v sredo, in sicer ob 19. uri, pa bo WWF priredila predavanje profesorja Alessandra Marvina z naslovom »Poznavanje območja T8 in reševanje Krasa«.
Na sliki (foto Magajna) včerajšnja tiskovna konferenca na Taborjenju prijateljstva pri Bazovici.
Razpoložen miljski začetek avgusta
Poletni pust ponuja prireditve glasbo, igre in skrb za želodce
Kaj početi v avgustovskih večerih, ko so dopustniško razpoloženi prav vsi, vključno z lastniki javnih lokalov, ki so še ostali odprti? Kakšno vprašanje vendar, bi rekli v Miljah, sem pridite, na Poletni pust: v kioskih dobite jedačo in pijačo, zraven pa še igre, glasbo in nastope!
Kaj pa je to Poletni pust, bi morda kdo še Paprej spraševal. Na to vprašanje nam lahko najbolje odgovori Antonio Sorgo, ki vodi miljski sedež letoviščarske ustanove: »Prvič so to Prireditev organizirali pred približno dvajsetimi leti; na začetku so ji pravili Miljski avgust, Počasi pa je postala vse bolj pomembna, tako oa je dandanes že nakakšna "stalnica" v sporedu poletnih prireditev v naši deželi. Od leta 1974 poleg Občine Milje in krajevnih pustnih skupin sodeluje pri pripravah tudi letoviščarja ustanova. Osnovni namen prireditve je še v®dno zbiranje sredstev za pravega, zimskega Phsta (skupine celotni izkupiček uporabijo za pozove in kostume bogatega pustnega sprevodi), vendar pa razposajeno razpoloženje, ki vla-oa v Miljah v prvem tednu avgusta, privabi v m mestece veliko ljudi; celo tujci, ki so se prvič morda le po naključju znašli sredi praznične 99eče, se naslednja leta nalašč vračajo sem Prav v tem obdobju. Tako pust posredno vpliva tu^i na turistični razvoj v Miljah. Zaradi tega ukaj že nekaj let razmišljajo o poletni priredit-}' ki bi se tesno nevazovala na tradicionalni I®?ki pustni sprevod, obenem pa bi zaobjela vir skupnosti Alpe-Jadran. Bolje bo, da pobili?10 z uresničitvijo naše zamisli, preden nam jo *do prevzame.«
Kaj pa nam konkretno nudi letos Poletni Pust? Pustne skupine Bellezze Naturah, Bora,
Bulli e Pupe, Falische, Lampo, Mandrioi in On-gia nudijo tipične domače jedi in pijače v kioskih, ki so raztreseni po različnih koncih mestnega središča, skupina Brivido pa je poskrbela za razne igre, od katerih prav nobena ni resna. Včeraj je bilo tako na primer na sporedu tekmovanje "rodamata", ki se ga lahko udeležijo kakršnakoli vozila s kolesi na človeški pogon, danes pa bo na sporedu veslaško tekmovanje za improvizirana "plovila" (kadi, škafe ipd.). Jutri se bodo lahko navdušenci udeležili burkaškega maratona, obvezna je samo "nekonvencionalna" obleka; isto velja tudi za Lov na zaklad, ki bo v nedeljo, 6. avgusta, ko bo izvoljena tudi Miss poletnega pusta 1989.
Če vas mika, da bi se udeležili teh tekmovanj, se lahko za natančnejše informacije obrnete na Občino Milje. Če pa ste bolj lenobno ustrojeni, se ob 21. podajte na glavni trg, kje je vsak večer nastop ene od pustnih skupin. Danes bo na primer godbeni koncert skupine On-gia s točkami ljudskega in modernega plesa, jutri bo vokalno-insturmentalni koncert skupine Lampo s sopranistko Elisabetto Richter in Giuseppom Botta, v nedeljo pa koncert godbe skupine Brivido z raznimi plesnimi vložki.
Poleg vsega tega lahko do 6. avgusta vsak dan od 17.30 naprej poskusite srečo s čudežnim ribolovom v parku Evropa. S poletnim pustom pa ni konec prireditev v Miljah: od 11. do 14. avgusta bo na glavnem trgu od 21. ure naprej nastopala gledališka skupina La Bottega dell -Attore z glasbeno predstavo v tržaškem narečju »In mezzo a 'ste disgrazie el tuo ricordo...«
(bov)
Italijansko-jugoslovanski sporazum o pokojninah
Senat je včeraj dokončno odobril italijansko-jugoslovanski sporazum, ki zadeva tiste, ki so takoj po drugi svetovni vojni delali v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. Kot pravi v poročilu za tisk parlamentarni poročevalec za ta ukrep senator Stojan Spetič, zavod INPS bo italijanskim upokojencev (beguncem, optantom ipd.) priznal prispevke, ki so jih plačali v coni B v letih 1945-56, po drugi strani pa INPS ne bo več izplačeval pokojnin približno 2 tisoč jugos-lovamnskim državljanom, za katere bo odslej skrbelo jugoslovansko socialno skrbstvo. Gre za ljudi, ki so delali pod Italijo med obema vojnama. Spetič je ob tej priložnosti tudi opozoril vlado na potrebo po reviziji sporazumov, ki sta jih državi sklenili na skrbstvenem področju, saj je pričakovati, da bo med njima ob vse večjem gospodarskem sodelovanju prišlo tudi do večje izmenjave delavne sile.
Zaskrbljenost zaradi krize časopisov skupine Monti
Vest, da je založništvo Editoriale Poligrafici, ki poleg drugih dnevnikov izdaja tudi tržaški Piccolo, proglasilo krizno stanje in objavilo sanacijski načrt, ki predvideva dokajšnjo krčenje števila zaposlenih časnikarjev (Piccolo naj bi jih izgubil šest), je tudi včeraj izzvala nekaj zaskrbljenih reakcij. Komunistični poslanec Elio Ouercioli je izrazil solidarnost s prizadetimi časnikarji, a se tudi vprašal, kako je mogoče, da se nahaja v takšni krizi podjetje, ki je še do nedavnega bilo tako aktivno na vsedržavni in mednarodni ravni. Ouercioli je vsekakor pozval vlado in še posebej ministra za delo, naj se zavzameta za pozitivno rešitev zadeve, izrazil pa je bojazen, da bo ob tem primeru prišlo do nove koncetracije lastništva časopisov v Italiji.
Solidarnost s časnikarji skupine Monti je včeraj izrekel tudi sindikat prodajalcev časopisov CGIL, ki je prav tako opozoril na nevarnost, da bi okrnili samostojnost nekaterih dnevnikov, ki imajo v Italiji dolgo tradicijo.
svet je na počitnicah. Na budni straži je ostal samo on, Gambassini. Ni mu ostalo drugega, kot povedati počitniško zaspani tržaški javnosti, da je slovenska nevarnost spet na pohodu, da pa se ji bo on uspešno postavil v bran. Zdi se nam, da beremo tiste junaške vsakodnevne "bollettine" kra-ljevo-Mussolinijevega štaba, kjer je pisalo: »Ci siamo attestati su posizio-ni precedentemente prestabilite.« Dejansko pa je to pomenilo, da so se nekateri morali umakniti, če ne celo zbežati.
Obvestilo Sindikata slovenske šole
Nestalne vzgojiteljice in učitelji, ki so uspešno opravili natečajne izpite ali habilitacijo za poučevanje v otroških vrtcih oziroma na osnovnih šolah in ki so bili imenovani za najmanj 360 dni poučevanja od šolskega leta 1982/83 dalje, se lahko udeležijo natečaja na osnovi naslovov, ki je bil razpisan po zakonskem odloku št. 249 z dne 10. julija 1989.
Rok za prošnje zapade v ponedeljek, 21. avgusta.
Tisti, ki imajo predpisano specializacijo, tudi doseženo v tujini in priznano po členu 70 zakona st. 270/1982 za poučevanje prizadetih otrok, se lahko udeležijo tega natečaja, čeprav doslej še niso sodelovali na natečaju oziroma habilitaciji za poučevanje.
Potrebni obrazci in navodila so na razpolago na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. Carducci 8/II, vsak torek in četrtek od 11. do 13. ure ter v sredo od 16. do 18. ure.
Hidrogliser za Portorož
Od ponedeljka, 7. avgusta, bo mogoče potovati iz Trsta v Portorž in nazaj na hidrogliserju. Družba Aliscafi Alto Adriatico je sklenila, da poleg dnevnih zvez med Sesljanom in Miljami odpre tudi progo Trst-Portorož, in sicer trikrat tedensko. Vsak ponedeljek, četrtek in soboto bo mogoče odpluti iz Trsta proti Portorožu ob 10.30 in ob 16. uri, iz Portoroža v Trst pa ob 11.30 in 17. uri. Vožnja traja pol ure. Povratna vozovnica stane 20 tisoč lir, za potovanje pa ni potreben potni list.
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga
Katerina Mlekuc vd. Berginc
Pogreb bo jutri, 5. t. m., ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči sin VValter z ženo Lilijano in vnukinja Fulvia
Trst, Opčine, 4. avgusta 1989
4. 8. 1986	4. 8. 1989
Ob 3. obletnici smrti naše drage
Repke Grilanc
se je z ljubeznijo spominjajo
VSI NJENI
Salež, 4. avgusta 1989
Sekcija VZPI-ANPI Repentabor izreka iskreno sožalje družini Škabar ob izgubi dragega Miljota.
Ob smrti Emila Škabarja izrekajo iskreno sožalje ženi Zori, hčeri Verici in zetu Brunotu člani gospodarskega sveta in upravni svet župnije Repentabor.
Civilno služenje vojaškega roka (3)
Tudi med Slovenci vse več privržencev civilne službe
Razsodba Ustavnega sodišča izpred tedna dni, ki je ožigosala kot protiustavno postavko zakona iz leta 1972 o urejanju pravnega položaja oporečnikov po vesti, je sprožila dokaj šen val zanimanja za problematiko mladih, ki jim tradicionalno služenje vojaškega roka iz pretežno moralnih razlogov ne ustreza. Odkrili smo, da se tudi med slovenskimi mladinci v zamejstvu vse bolj uveljavlja prepričanje, da je mogoče nošenje orožja in korakanje na dvorišču vojašnice nadomestiti s civilno službo, ki po družbeni koristi v ničemer ne zaostaja za vojaškimi dejavnostmi. Darko Bradassi, univerzitetni študent iz Rojana, nam je zelo nazorno pojasnil razloge, ki so ga privedli do opredelitve za oporečništvo in torej s tem družbenim pojavom povezane dejavnosti.
»S to možnostjo me je seznanil sosed, ki je opravljal alternativno službo pri tržaškem odseku Svetovnega sklada za naravo (WWF). Priznati moram, da bi se sam kaj težko domislil česa podobnega, kajti oporečništvo nikakor ni dovolj publici-zirano, nasprotno, o tem se dosledno molči, ali pa se v javnosti le šušlja. Tako se mi je ponudila priložnost za koristno, dejavno in večinoma tudi ustvarjalno preživetje obdobja svoje mladosti, ki bi ga sicer prebil v poležavanju in vsesplošnem dolgočasju v vojašnici.«
Ali te dvajsetmesečna služba ni odvrnila od podobnih načrtov?
»Zamislil sem se tudi ob teh nadvse nadležnih dodatnih osmih mesecih in dognal, da mi oporeč-niška služba vseeno bolj leži, kajti imel sem znatne možnosti, da odslužim rok v svojem mestu ter da ob delu tudi študiram.«
Kako poteka delovni dan oporečnika?
»Oporečnik, ki se zaposli pri naravovarstveni ali humanitarni ustanovi, je le-tej na razpolago v običajnih pisarniških urah. Sam sem zaposlen pri
združenju Italia Nostra in priznati moram, da sem imel pri izbiri dokaj srečno roko. V uradu se zadržujem pet ur dnevno ter opravljam dve uri dežurstva ob sobotah dopoldne. Moj delovni dan je dokaj pester, večkrat se s kolegi oporečniki ukvarjamo tudi z ne strogo pisarniškimi posli, skrbimo za vpisnine, urejamo dokaj obsežno knjižnico, poleg tega pa se često podajamo tudi med ljudi, na primer ko gre za zbiranje podpisov za referendume, ki neposredno zadevajo naravovarstveno problematiko, ali ob propagandnih dejavnostih, ko obiskujemo šole ter prirejamo tečaje ali posamezna predavanja o ekoloških vprašanjih.«
Znano je, da je javnost vse do pred kratkim izjemno nezaupljivo in včasih domala prezirljivo obravnavala oporečnike po vesti. Kakšne izkušnje si sam doživel ob nastopu službe?
»Kar ostrmel sem ob izredni ljubeznivosti svojih delovnih tovarišev. O morebitnem zapostavljanju ter izkoriščanju oporečnikov ni ne duha ne sluha. Vsi oporečnikom brezpogojno zaupajo, pri delu nas nikakor ne nadzorujejo. Tolikšno zaupanje se tudi ustanovi sami bogato obrestuje, kajti sposobni smo dostojno opravljati zaupane naloge.«
Je na tvojo izbiro vplivalo dejstvo, da si član neitalijanske narodne skupnosti znotraj trdne nacionalne države?
»Delno je. Prepričan sem namreč, da si sleherni nabornik pred odhodom na služenje vojaškega roka zastavi vprašanje, komu bo služil in čemu naj bi temu podaril leto dni lastne mladosti. Etnično vprašanje pa nikakor ni odločilno vplivalo na mojo opredelitev. Poglavitne razloge sem že navedel in poudarjam, da ne verjamem, da bi se kdorkoli lahko odločil za oporečništvo zgolj iz razlogov, ki neposredno zadevajo njegovo narodno istovetnost.«	PAVEL VOLK
Natečaj IACP za dodelitev ljudskih stanovanj
Avtonomni zavod za ljudska stanovanja (IACP) tržaške pokrajine je na osnovi deželnega zakona št. 75 z dne 1. septembra 1982 tudi za letošnje leto razpisal natečaje za dodelitev stanovanj subvencionirane javne gradnje v različnih občinah tržaške pokrajine.
Za tržaško občino je bil 12. t. m., razpisan natečaj za dodelitev 152 stanovanj v gradnji, in sicer na območju Sv. M. Magdalene Spodnje, rok za prijave pa bo zapadel 31. oktobra letos. Za druge občine v pokrajini (Milje, Devin-Nabrežina, Dolina, Zgonik in Re-pentabor) pa so bili razpisani natečaji za stanovanja, ki se bodo morebiti izpraznila v času veljavnosti občinskih lestvic povpraše-valcev, in imajo iste datume razpisov kot tudi zapadlosti.
V okviru natečaja za nova stanovanja so predvidene posebne rezerve za starejše prebivalce, za mlade pare, za mlade v socialnih zavodih, za hude in permanentne invalide, za poklicne vojake in za pripadnike sil javnega reda.
Lokacija novih gradenj, sestava stanovanj, zahtevani pogoji in vse druge podrobnosti so navedene v razpisih natečajev, ki so na vpogled pri zavodu IACP - Služba za upravljanje nepremičnin (Servizio Gestione Immobili - Ufficio As-segnazione e Cambi) Ul. Ghirlan-daio 43, in na oglasnih deskah občin oziroma njihovih izpostav.
Prošnje, izpisane na posebnih obrazcih (ki so na voljo na zgoraj omenjenih sedežih) je treba oddati ali poslati po pošti do 30. oktobra 1989 in jim priložiti zahtevano dokumentacijo.
Za sodelovanje na natečajih, o katerih je beseda, niso veljavne prošnje, ki so bile že prej dostavljene katerikoli ustanovi ali uradu. Izjema so le tiste prošnje, ki so bile predložene na razpis natečajev tržaškega zavoda IACP v letu 1987 in katere je vseeno potrebno potrditi s posebnim obrazcem in dopolniti z dokazilom o družinskih dohodkih v letu 1988 in o drugih spremembah po letu 1987. Pri tem zavod IACP opozarja, da lahko pride do izključenja iz lestvice, če prosilec pravočasno ne sporoči sprememb pogojev, ki jih je navedel v svoji prošnji.
Urad za dodelitve in zamenjave (Ufficio Assegnazioni e Cambi) zavoda IACP (Ul. Ghirlandaio 43) je odprt vsak delavnik razen sobote od 8.30 do 11.30 in je na voljo za vsa pojasnila.
Invalidi oproščeni plačevanja ticketov
Tržaška krajevna zdravstvena enota sporoča, da njeni teritorialni upravni uradi (bivši SAUB) izdajajo vojnim invalidom ter invalidom vojaških in varnostnih služb (kategorije 6 do 8) zdravstvene izkaznice, ki potrjujejo, da so oproščeni plačevanja ticketov za zdravstvene storitve.
Za dosego izkaznice zainteresirani morajo predložiti odlok zakladnega ministrstva ali zapisnik komisije za invalide, iz katerih izhaja, da je invalidnost posledica službene dejavnosti.
KZE nadalje sporoča, da omenjene kategorije invalidov bodo oproščene plačevanja ticketov od 1. avgusta dalje pod pogojem, da zdravniku predstavijo zdravstveno izkaznico in potrdilo o invalidnosti. Le-to mora overoviti teritorialni upravni urad (bivši SAUB), ki bo izdal nove izkaznice.
gledališča
VERDI
Poletni festival operete 1989 - Nocoj ob 20,30 zadnja predstava Straussove opere CIGAN BARON. Dirigent H. Giet-zen, režiser Franco Giraldi.
V	Mali dvorani Gledališča Verdi v
Ul. S. Carlo 2, v sodelovanju s Cappello Underground, nadaljujejo s predvajanjem filmov, ki imajo kot skupno temo opereto. Koledar: danes ob 18.30 bo na sporeduvideo MC MILLAN'S MAYER-LING. Jutri ob 18.30 film E LUCEAN LE STELLE. V nedeljo ob 18.30 film IL FlORE Dl HAWAI, v ponedeljek ob
18.30	film LA CITTA' CANORA in ob
21.00	film OUESTA NOTTE O MAI P1U'. Vstop prost.
MIRAMARSKI PARK
Jutri ob 21.00 bo v Miramarskem parku zaključni koncert Festivala operete z naslovom NOTTURNO CON JOHANN STRAUSS, pod vodstvom Herberta Giet-zena, s sopranistko Mileno Rudiferia in z orkestrom Gledališča Verdi.
V	primeru slabega vremena bo koncert v gledališču Verdi.
Zaključni koncert Festivala operete bodo predstavili tudi v drugih krajih dežele Furlanije - Julijske krajine in sicer v nedeljo, 6. t. m., v Vidmu v Parku del Torso, v torek, 8. t. m., v Pordenonu na Trgu San Marco, v sredo, 9. t. m., v Lig-nanu v Areni Alpe Adria in v četrtek, 10. t. m., v Gradišču v gledališču na prostem. Začetek ob 21. uri.
MIRAMARSKI PARK -
LUČI IN ZVOKI
Jutri ob 21.30 in ob 22.45 predstavi v italijanščini.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 3. avgusta 1989
LIDIJA
Sonce vzide ob 5.51 in zatone ob 20.31 - Dolžina dneva 14.40 - Luna vzide ob
7.35	in zatone ob 21.19.
Jutri, PETEK, 4. avgusta 1989
LJUBIČICA
PLIMOVANJE DANES: ob 5.36 najnižja -57 cm, ob 12.15 najvišja 44 cm, ob
18.05	najnižja -21 cm, ob 23.34 najvišja 32 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 22 stopinj, zračni tlak 1012,1 mb rahlo raste, brezvetrje, vlaga 47-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Deejay Latchuman, Stefano Calatci, Nadia Polissa.
UMRLI SO: 73-letni Antonio Rotter, 86-letna Natalia Gattegno vd. de Smec-chia, 69-letna Margherita Derossi vd. Nasciguerra, 74-letna Cristina Lozar vd. Zazinovich, 65-letni Umberto Casadei, 91-letna Antonia Del Conte, 64-letna Viola D Agosta por. Speranza.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 31. julija do sobote, 5. avgusta 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za nujne primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za nujne primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
Nabrežinska krvodajalska sekcija
priredi jutri, 5., in nedeljo, 6. t. m„ na igrišču Sokola v Nabrežini PRAZNIK KRVODAJALCA. Oba večera bo igral ansambel Happy day. Na sporedu bo tudi balinarski turnir in nastop plesalske skupine F. Prešeren iz Boljunca.
KD JOŽE RAPOTEC - Prebeneg priredi
ŠAGRO V BOROVEM PARKU
Danes, 4. t. m., ob 20.30 ples z ansamblom VESELI GODCI Jutri, 5. t. m., ob 20.30 ples z ansamblom POMLAD, zabavali nas bosta VANČA in TONCA
V	nedeljo, 6. t. m., ob 18.30 NASTOP GODBE IZ RICMANJ, zvečer ples z ansamblom POMLAD
V	ponedeljek, 7. t. m. ples z ansamblom AGROPOP Delovali bodo dobro založeni kioski.
Vabljeni!
Sekcija Repentabor
priredi
PRAZNIK
KOMUNISTIČNEGA
TISKA
Jutri, 5. t. m., ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri nastop FOLKLORNE SKUPINE IZ SIO-FOKA (Madžarska) v občinski telovadnici, od 21. do 0.1 ples z an-sambom NOČNI SKOK.
V nedeljo, 6. t. m., ob 18. uri
odprtje kioskov, ob 20. uri POLITIČNI GOVOR, od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom LOJZE FURLAN.
izleti
Sekcija KPI Prosek-Kontovel priredi 1., 2. in 3. septembra izlet v Genovo ob., vsedržavnem festivalu Uniti. Cena izleta
210.000	lir, v ceni je vključen prevoz z avtobusom, dve kosili (prvi in zadnji dan) in prenočitev v hotelu. Za informacije in vpisovanje tel. tov. Mariju (tel. 225570) ali tov. Poldu (tel. 225314).
SPDT prireja v nedeljo, 6. t. m., izlet na Mangart z vzponom po slovenski smeri. Prihod do koče z avtomobili. Odhod izpred sodne palače v Trstu ob 6.30 in ob
6.45	izpred bencinske črpalke Agip na avtocesti v Devinu. Izlet vodi Peter Suhadolc (tel. 211232). Prijave sprejema tudi ZSŠDI (tel. 767304).
Sindikat upokojencev CGIL Nabrežina - Križ prireja izlet na Koroško na jezero Weisensee v soboto, 18. t. m. Za informacije tel. na št. 200036.
razstave
Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja VVILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure.
Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu je na ogled razstava lepakov v organizaciji Amnesty International. Urnik: ob delavnikih od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
V	galeriji v Miljah - Ul. Roma 20 - bo
do 10. avgusta na ogled razstava 40 grafičnih del slikarja Alda BRESSANUTTI-JA. Urnik: 9.00-13.00, 16.00-20.00, ob nedeljah zaprto.
V	občinski galeriji - Trg Unita bo do
7. avgusta na ogled razstava slikarja SILVANA SPESSOTA. Urnik: 10.00-13.00, 17.00-20.00. Ob praznikih: 10.00-13.00.
V	palači Costanzi je na ogled 22. deželna razstava grafik.
čestitke
Nova zvezdica se je pojavila na svetlem, hrepenečem in upanja polnem poletnem nebu in na svet je privekala brhka NINA. V želji in prepričanju, da se bo razvila v zalo, simpatično, samozavestno, radovedno, vedoželjno, vedro, predvsem pa srečno in sončno dekle, čestitamo srečnima staršema Evi Fičur in Andreju Žvabu. Iskreno in z vsem srcem Marko, Tanja, Mitja, Aleks, Pavel, Igor, Viviana, Gianfranco, Magda, Davor, Sara, Marjanka in Duško.
OBČINA DOLINA (Trst)
Dolina, 29. 7. 1989
PREDMET: Sprememba variante št. 8 k SORN - Podrobnostni načrt Doline Glinščice in zaščitenega področja Pesek.
ŽUPAN SEZNANJA,
da je Deželni tehnični odbor izrazil 18. januarja 1988 ugodno mnenje z nekaterimi popravki k varinati št. 8 k Splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu in ki smo jo sprejeli dne 19/12/84 s sklepom občinskega sveta št. 167/c, ki zadeva podrobnostni načrt Doline Glinščice in zaščiteno področje Pesek.
Spremembe, ki jih predlaga dežela bodo na ogled v občinskem tajništvu za dvajset zaporednih dni od 4. avgusta 1989 dalje.
Vsakdo si jih lahko ogleda v uradnih urah.
V teku dvajsetih dni od zapadlosti roka ogleda bodo lahko zainteresirani predložili na kolkova-nem papirju svoje morebine pripombe in nasprotovanja v zvezi s predloženemi spremembami.
ŽUPAN
(EDVIN ŠVAB)
koncerti
GRAD SV. JUSTA
V sredo, 9. t. m., bo na sporedu recital SERGIA ENDRIGA, ki ga organizira klub Tenco in deželni center za turistične pobude.
kino
ARISTON - 21.15 Le relazioni pericolo-se.
EXCELSIOR - Zaprto.
EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto.
LJUDSKI VRT - 21.00 Prima di mezza-notte.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Teresa la furia del sesso 3, porn., □ □
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Donne Amazzoni sulla luna.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 L alieno, srh., □□
NAZIONALE IV - 17.30, 22.10 Schiavi di New York, r. James Ivory.
GRATTACIELO - 18.30, 22.15 II piccolo diavolo, i. W. Matthau, R. Benigni.
MIGNON - 17.00, 21.00 II dittatore del Parador, in arte Jack, kom.
EDEN - 16.00, 22.00 La rossa, la bionda e 1'ingorda, porn., □ □
VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil.
CAPITOL - 17.00, 22.10 Cimitero vtven-te, srh.
LUMIERE FIGE - Zaprto.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 American bordello, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razna obvestila
VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA sporočajo, da bodo uradi do 31. avgusta zaprti zaradi letnega dopusta. Od 1. septembra bodo uradi poslovali po navadnem umiku.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da so uradi zaprti do 16. avgusta zaradi letnega dopusta.
Ob letošnji Kraški ohceti prirejamo RAZSTAVO. Zato zbiramo fotografsko gradivo o porokah pred drugo svetovno vojno. Prosimo lastnike, da se telefonsko (štev. 733086) ali osebno javijo na Odseku za zgodovino pri NŠK v Ul. Petronio 4 v Trstu.
Patronat INČA - CGIL v Nabrežini
sporoča, da bo posloval do 26. avgusta samo ob torkih od 9. do 12. ure in ob četrtkih od 15. do 18. ure.
__________prispevki________________
V	spomin na drago sestrično Zorko Ži-vic por. Čok damjejo sestre Golob z družinami 100.000 lir za KD Lonjer - Katina-ra.
V	počastitev spomina Dušana Glavine in Ivana Čača daruje Vida Grgič (Padri-če) 30.000 lir za obnovo bolnice Franja.
Elsa in Tonči Pertot darujeta 150.000 lir za ŠZ Bor.
Ob 3. obletnici smrti Romana Šverce se ga z ljubeznijo spominja Zora in daruje 30.000 lir za obnovo bolnice Franja.
__________mali oglasi •
VODSTVO Društvene gostilne v Dolini obvešča svoje odjemalce, da bo vsak torek v mesecu avgustu gostilna odprta ves dan.
OSMICO je odprl Romano Purič, Repen 13, tel. 327452.
OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgoniku.
50-LETNA gospa z višješolsko izobrazbo sprejme poldnevno zaposlitev v uradu in skladišču kot telefonistka ali v zdravniški ambulanti za sprejem bolnikov. Tel. 51853.
PRODAM njivo z oljčnim nasadom po ugodni nizki ceni v Dolini. Tel. 228419.
V VIŽOVLJAH sem izgubil ročno uro Seiko. Poštenega najditelja naprošam, naj tel. na št. 299285.
DAJEM v najem trgovino jestvin na Proseku, Tab I, 6, 14/0. Tel. 225747.
29-LETNO dekle išče katerikoli zaposlitev, tudi začasno. Izkušnje na področju prevajanja, uradniškega dela in dela z otroki. Sprejme tudi ročno delo na odprtem. Klicati v zgodnjih jutranjih urah na št. 291270 ali 567876.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. 229234 od 18. do 21. ure.
POKLICNI voznik s prakso v mednarodni špediciji išče zaposlitev pri italijanskem prevozniku v okolici Gorice ali Trsta. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Nujno".
menjalnica________________________3. s. 1989
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar .		 1335,750	1320,—	Japonski jen 		9,798	9,20
Nemška marka .		 719,970	718,—	Švicarski frank		836,500	832.-^
Francoski frank		 212,560	211.—	Avstrijski šiling		102,233	101,60
Holandski florint ... 638,100		635.—	Norveška krona		195,590	194.—
Belgijski frank		 34,378	34.—	Švedska krona		209,970	208.—'
Funt šterling ..		 2200,250	2180,—	Portugalski eskudo .	8,588	8,20
Irski šterling ..		 1921,000	1900,—	Španska pese ta 		11,475	11.—
Danska krona .		 185,230	183,—	Avstralski dolar		1024,80	970."
Grška drahma.		 8,321	8.—	Jugoslov. dinar 		—	0,045
Kanadski dolar		 1137,800	1120,—	ECU		1487,400	
					
Karajanova preteklost še marsikoga razburja
Časopisi še niso nehali pisati o pred kratkim umrlim Herbertu von Karaj a-nu, nekrologe pa so zamenjali nekoliko manj slavospevni in odločno bolj polemični članki. Zadnja vest obravnava že večkrat načeto temo o Karaj a-novi nacistični preteklosti. Ameriški pravosodni departma je namreč uvedel preiskavo, da bi ugotovil, če je Karaj an lahko zaradi pred in medvojne dejavnosti nezaželjena osebnost v ZDA. Postopek je ustavila dirigentova smrt, vendar se za problem še vedno marsikdo zanima.
Da je bil Herbert von Karaj an nacist, ni nobena skrivnost. Pogosto so ga zagovarjali, češ da se je vpisal v stranko, ker bi mu v nasprotnem primeru onemogočili kariero. Resnica je nekoliko drugačna, saj se je tedaj mladi in neznani, a seveda ambiciozni dirigent v malem Ulmu vpisal v nacionalsocialistično stranko med prvimi, kar mu je seveda olajšalo vzpon, ki se je »zaustavil« le za krajšo dobo dveh let ob koncu vojne. Morda bo v kratkem le prišel na dan tudi kak podatek v zvezi s štirimi vojnimi leti, o katerih Karajan sam ni nikoli hotel spregovoriti.
Preiskavo v Ameriki je sprožil tudi sum, da je Karajan iz svojega orkestra skušal odpraviti glasbenike židovskega porekla. Med drugim so skušali ugotoviti, če je bil slavni dirigent res član SD, Jorej esesovske obveščevalne službe, medtem ko je znano njegovo prijateljstvo s Hermanom Goringom, Hitlerjevo desno roko.
Brskanje po Karajanovi preteklosti dopolnjujejo tudi nekoliko »posvetnej-še« vesti o oporoki in dediščini. Svojcem je zapustil nezanemarljivo premoženje, ki znaša kakih 280 milijard lir. Pri tem niso všeti še neobjavljeni video posnetki njegovih koncertov, ki predstavljajo spet lepo vsoto. Za nasledstvo na dirigentskem odru pa se še vedno bijejo neusmiljene zakulisne bitke. 77-letni George Solti, ki je namesto umrlega mojstra dirigiral Ples v maskah na salzburškem festivalu, se sicer izgovarja na odlične kolege in zagovarja svojo prisotnost v Salzburgu, češ da se je dogovarjal za nastope že pred dvema letoma, Karajana pa je lahko zadnji trenutek nadomestil, ker odlično pozna orkester. Po njegovem mnenju to ni v nobeni zvezi z nasledstvom na poletnem festivalu.
Umetniški prerod Marianne Faithful
Po dolgih letih odsotnosti se na glasbeno prizorišče vrača Marianne Fait-hiul. Po burnih izkušnjah, ki so jo pahnile v začarani krog alkohola in mamil, se je 42-letna Marianne odločila za nov korak umetniškemu uspehu nasproti.
Že tri leta skuša živeti čim bolj asketsko. »Veliko dajem na disciplino: vstajam zgodaj zjutraj in se ob klavirju takoj lotim dela,« je poudarila in prepričano pristavila: »Tokrat bo šlo!« Lep delež zaslug za ta prerod si lasti Mariannin producent Chris Blackwell, ki jo je prepričal, da si zaviha rokave in se spet posveti svojemu »portretu«, LP plošči Strange VJeather, na kateri naj bi Marianne posnela pesmi zvezdnikov, kot so Billie Holiday, Tom Waits, Bob Dylan. Med drugim naj bi plošča vsebovala tudi slavno As Tears Go By, ki ji jo je posvetil nekdanji življenjski sopotnik Mick Jagger. Med vsemi spomini, ki bi jih pevka rada zbrisala, je tudi dolgoletno ljubezensko razmerje z Mickom, zaradi katerega je v 60. letih lepa Marianne poskusila samomor. Takrat je zapustila London in najprej živela v ZDA, nato pa se preselila v Dublin, kjer že več let prijateljsko sodeluje s člani skupine U2.
filmske premiere
eva fornazarič
»Tarzanke« bodo obiskale Rimini
V času, ko so filmske premiere redkejše od užitnih ostrig, nam ne preostane drugega, kot da se vsaj začasno odrečemo sedanjosti in se ozremo na bližnjo bodočnost, ko bo napočil čas novih filmskih ponudb.
Običajno si lahko privoščimo predvsem listanje po festivalskih listih, saj bo največkrat prav od festivalskih »odkritij« odvisen zimski program v kinodvoranah. Benetke so seveda najvplivnejša odskočna deska, ne smemo pa zanemariti tistih festivalov, ki so manjši le po svoji organizacijski zasnovi, nikakor pa ne po kvaliteti selekcije.
Med temi gotovo izstopa Riminici-nema, ki bo sicer od 21. do 18. septembra, vendar je že julija meseca zaključila svojo selekcijo del, ki bodo tekmovala ža zlati »R« (in deset milijonov lir v gotovini), ter filmov, ki bodo nedvomno pritegnili pozornost gledalcev. Letošnji festival bo posvečen »dekletom, ki živijo v džungli«, skratka ženski verziji slavnega Tarzana, to pa so (bile) Tiger VVoman, Nyoka, Jungle Queen in druge.
Vam ženske v pragozdu ne dišijo?
Potem boste uživali ob sporedu filmov posvečenim »Alahu«, to je produkciji, iz katere izstopa propaganda islamskih fundamentalistov, pa ne glede na to, če so Iranci, Maročani, Egipčani ali pravoverni muslimani iz Senegala.
Zanimivosti je še veliko, od mehiške produkcije srhljivk do trilogije tropskih filmov venezuelskega režiserja Diega Risgueza, od poklona Carmen Mirandi do kinotečnega filma Silvia Zulu.
Osrednji dogajanji bosta vsekakor monografski del, posvečen izraelskemu režiserju Amosu Gitaiju ter tekmovalni program, ki bo v celoti osredotočen na vprašanje manjšin in odnosov med etničnimi skupninami, ki živijo ob meji. V tekmovalnem sporedu je tudi slovenski film Stara mašina, ki ga je režiral Želimir Žilnik.
današnji televizijski in radijski sporedi
{ RAI 1_________________
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Nadaljevanka: Santa Barbara
12.30	Nanizanka: Robin Hood
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Srečno poletje!
14.10	Film: Topkapi (krim., ZDA 1963, r. Jules Das-sin, i. Melina Mercouri)
16.10	Zanimivosti: Action Now
16.45	Mladinska oddaja: Big
17.45	Danes v parlamentu
17.50	Film: Mancia compe-
tente (kom., ZDA 1932, r. Ernst Lubitsch, i. Mi-riam Hopkins, Herbert Marshall)
19.10	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah in dnevnik
20.30	Film: Fuori servizio (dram., ZRN 1984, r. Carl Schenkel, i. Gotz George, Wolfgang Kie-ling)
22.00	Dnevnik
22.10	Rubrika: Cinema!
23.00	Nočni rock
23.30	Aktualno: Un'italiana per Miss Mondo
24.00	Nočni dnevnik
0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
C RAI 2_________________
12.00	Nanizanka: Monopoli
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Rubrika: Trentatre
13.45	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - gospodarstvo
14.45	Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca
15.25	Nanizanka: Lassie
15.50	Risanka: II cucciolo
16.25	Iz parlamenta
16.30	Film: Parigi e sempre Parigi (kom., It. 1951, r. Luciano Emmer, i. Aldo Fabrizi, Lucia Bose)
18.05	Videocomic
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Perry Masen
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Poletni variete: Cocco (vodi Gabriella Carluc-ci)
22.45	Dnevnik - nocoj
22.55	Nanizanka: Hill Street giorno e notte - N on ti ho mai promesso una rosa, Marvin
23.45	Nočni dnevnik
23.55	Film: La gatta graffia (krim., Fr. 1960, r. Henry Decoin, i. Francoise Ar-nould, Horst Frank)
^ RAI 3	|
14.00	Deželne vesti
14.10	Videobox
14.30	Dokumentarec: Lo spet-tacolo in confidenza -Maurizio Costanzo
15.10	TV film: II prete rosso -Cronache di basso bri-gantaggio (r. Gino Uršo)
15.40	Videofragmenti: Black and Blue
16.00	Film: VVest Side Story (glas., ZDA 1961, r. Robert Wise, i. Nathalie VVood, Richard Beymer)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Dok. oddaja: Geo Estate
20.30	Film: Possession (dram., Fr. 1981, r. Andrzey Zu-lawski, i. Isabelle Adja-ni, Sam Neill), vmes (ob 22.45) dnevnik
22.35	Aktualno: Volta pagina
23.15	Petkov boks 0.15 Nočni dnevnik 0.30 Nočna glasba: Bachov Brandemburški koncert št. 3 z dir. Nikalusom Harnoncourtom 0.45 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
RTV Ljubljana 1
16.30	Poletna noč (pon.): nad. Posvečen umor, 17.25 nan. Leteči cirkus Mon-tyja Pythona
18.00	Dnevnik
18.05	Poslovne informacije
18.10	Spored za otroke in
mlade: nanizanka Nevarni zaliv - Mlada vidra (11. del), 18.40 Pesem današnjega trenutka -Istranova in brata Chi-nese
19.05	Risanka
19.20	Informativna oddaja za goste iz tujine
19.25	Okno, dnevnik, vreme
20.05	Naše akcije
20.15	Dok.: Svet nenavadnih sil Arthurja Clarka
20.50	Nanizanka: Kriminalna zgodba
21.40	Dnevnik in vreme
22.00	Informativna oddaja za goste iz tujine
22.05	Poletna noč, vmes nadaljevanka Tanamera (N. Barber, r. Kevin Dob-son, i. Christopher Bo-wen, 1. del)
24.00	Film: Privid (krim., ZDA 1969, r. VValter Gran-man, i. Don Murray, Ray Milland)
f~(jiP) TV Koper____________
13.30	TVD Novice
13.40	Dokumentarec: Čampo base (vodi A. Fogar)
14.10	Nogomet: Milan-Steaua (pon.)
16.00	Šport spektakel: Zanimivosti iz športnega sveta - hokej na ledu NHL Calgary-Montreal, dok. American Show -1963
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji
20.30	Nogomet: Amsterdamski turnir
22.15	TVD Novice
22.25	Nogomet: Amsterdamski turnir
RTV Ljubljana 2
19.00	Domači ansambli: Zadovoljni Kranjci (pon.)
19.30	Dnevnik
19.55	Premor
20.00	Indijska glasba
21.00	Poročila
21.05	Skupščinska kronika
21.25	En avtor, en film: Kakšna bi morala biti zima
21.45	Film: Divje jagode
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevniki 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 V Evropi manjšin; 9.15 Otroški kotiček: Dogodivščine barona Munchhausna (5. del); 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v CD: Simf. orkester RTV, dir. Adrian Gnam, oboist Božo Rogelja; 11.40 Pisani listi, 12.00 Film in njegova vloga v naši družbi, 12.40 Folklorna glasba; 13.20 Poletni mozaik: 14.00 Deželna kronika, 14.45 Beležka, 15.30 O tolmačenju otroške risbe, 16.00 Koncert za srce in orkester; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dober dan z... ; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program.
CANALE 5_______________|
8.30	Nanizanke: Fantasilan-dia, 9.15 Peyton Plače,
10.15	Una famiglia ame-ricana
11.15	Rubrika: Forum - A gual-cuno piace freddo
12.00	Mladinska oddaja: Dop-pio slalom
12.30	Kviz: OK il prezzo e giu-sto
13.30	Variete: Rivediamoli
14.20	Nanizanka: Love Boat -
April cambia camera
15.10	Film: La grande nebbia (dram., ZDA 1953, r.-i. Ida Lupino)
15.45	TV film: Chi bussa di notte
18.00	Nanizanka: Hotel - Eolo, re dei venti
18.50	Rubrika: Agenzia ma-trimoniale (pon.)
19.15	Kviza: Gioco delle cop-pie, 19.45 Čari genitori
20.30	Variete: Una rotonda sul mare
22.30	Kviz: 11 gioco dei nove
23.15	Variete: Maurizio Costanzo Show Estate
0-45 Film: Organizzazione crimine (krim., ZDA 1974, r. John Flynn, i. Robert Duvall)
_____RETE 4_________________
8.25	Nanizanka: In časa Law-rence
9.15	Film: La sceriffa dell'Ok-lahoma (vestern, ZDA 1952, r. Robert Springste-en, i. Judy Canova)
10.45	Nanizanki: Bonanza,
11.45	Harry 'O
12.45	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.45	Nad.: Sentieri
14.30	Nanizanka: California
15.40	Nadaljevanka: Una vita
da vivere
16.10	Nanizanka: Storie di vita
16.35	Film: Un'amicizia peri-colosa (dram., ZDA 1982, r. Lamont Johnson, i. Beau Bridges, Carlos Brovvn)
18.30	Nanizanki: Marcus Wel-by, 19.30 Baretta
20.30	Film: Gente di notte (dram., ZDA 1945, r. Nun-nally Johnson, i. Grego-ry Pečk, Rita Gam)
22.00	Film: L'urlo dei giganti (vojni, Šp.-It. 1968, r. Henry Mankiewicz, i. Jack Palance, Alberto De Mendoza)
23.50	Nanizanki: Agente spe-ciale, 0.50 Ironside
ITALIA 1______________
8.15	Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Su-perman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos,
12.05	Mork & Mindy,
12.35	Strega per amore,
13.00	Simon & Simon
14.00	Zabavna oddaja: Mega-salvishow
14.15	Deejay Beach
15.00	Nanizanka: Ralph super-maxieroe
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e cantiamo con Licia in risanke
18.00	Nadaljevanka: Alla con-guista del VVest
19.00	Nanizanka: Riptide -Uno sbirro da eliminare
20.00	Risanka: Siamo fatti cosi
20.30	Film: Un esercito di cin-
gue uomini (pust., It. 1969, r. Italo Zingarelli, i. Bud Spencer, Peter Gra-ves)
22.15	Nanizanka: Starsky & Hutch
23.05	Šport: Grand Prix 0.05 Nanizanki: Taxi - Ap-puntamento al buio, 1.35 Starman - Le luči blu
ODEON__________________
13.00	Otroški variete: Sugar, vmes risanke
15.30	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 16.30 Colorina
17.30	Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II super-mercato piu pazzo del mondo
19.30	Risanke
20.30	Variete: Telemeno
20.45	Film: Napoli... serenata calibro 9 (dram., It. 1978, r. Alfonso Brescia, i. Mario Merola, Nick Jordan)
22.45	Variete: Telemeno
23.00	Rubrika: Forza Italia
24.00	Nanizanka: Foxfire
TMC____________________
11.00	Nanizanka: Ai confini deli' Arizona
12.00	Nadaljevanka: Aspen
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti in šport
14.15	Risanka: Beatles
14.30	Dok. o naravi
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: II giudice Horton (dram., ZDA 1976, i. Vera Miles, Arthur Hill)
18.00	Nanizanki: Flamingo Road, 19.00 Operazione ladro
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Non c e pošto per i vigliacchi (vojni, ZDA 1967, r. Christian Nyby, i. Chad Everett, Gene Hackman)
22.25	TV film: 11 mistero della testa mozzata (3. del)
23.20	Vesti in šport
24.00	Film: I fratelli Dion (kom., ZDA 1974, r. Jack Starret, i. Stacy Keach)
TELEFRIULI___________
11.30	Nan.: Oranges & Le-mons, 12.30 Naufraghi
13.00	Dnevnik
13.30	Dokumentarec: Možje in narodi 20. stoletja
15.30	Glas. odd.: Musič box
18.30	Nadaljevanka: L eredita della priora
19.00	Dnevnik
19.30	Nanizanka: Medusa
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Nadaljevanka: Storia di Anna
22.30	Nanizanka: Angoscia
23.00	Dnevnik, nato dražba
23.30	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
24.00	Inf. oddaja: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.00	Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje;
19.00	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Koledarček; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi iri vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Notranja politika; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Glasba; ' 14.40 Pesem tedna; 15.00 Popoldne;
15.45	Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Tednik;
17.00	Bubbling; 17.33 Show business;
18.00	Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Spomini; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo;
20.00	Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val.
Ob koncu leta bo občina Nova Gorica dosegla šestdeset tisoč prebivalcev
Počasnejša rast v zadnjih letih - upada tudi število zaposlenih
Zbirka Informativnih biltenov goriškega Kulturnega doma?
Novogoriška občina je konec lanskega leta štela 59.521 prebivalcev, približno tri tisoč več kakor pred osmimi leti. Konec maja letos pa je število prebivalstva znašalo 59.737 prebivalcev. Ob koncu leta bo ta številka predvidoma narasla na šestdeset tisoč. Zanimiv je tudi podatek glede števila zaposlenih v občini. V družbenem sektorju je bilo maja letos zaposlenih 26.351 oseb, skupno število zaposlenih pa je znašalo 28.111, kar predstavlja skoraj polovico celotnega prebivalstva. Tako po podatkih Zavoda za planiranje. Naraščanje števila prebivalstva se sicer zadnja leta umirja, predvsem na račun nižanja števila rojstev in tudi manjšega priseljevanja.
Zelo umirjeno narašča, posebno opazno je to v zadnjih dveh, treh letih, število zaposlenih, kar je odraz zaostrovanja gospodarskih težav predvsem v družbenem sektorju. V zadnjem obdobju pa število zaposlenih močno upada, posebej v družbenem sektorju.
Zanimiv je podatek glede števila zaposlenih v obdobju 1981-1989, ko so najbolj izrazit skok zabeležili med le-
GORIŠKA
POKRAJINSKA UPRAVA
Javni selektivni natečaj za sprejem v začasno službo enega socialnega delavca
Razpisuje se javni selektivni natečaj za sprejem v začasno službo enega socialnega delavca (VI. plačilni razred D. P. R. 268/87)
Zahteva se diplomo višje srednje šole in diplomo posebne triletne šole za socialne delavce.
Prošnje za natečaj je treba poslati na Goriško pokrajinsko upravo do najkasneje 19. avgusta 1989 do 12. ure.
Vsa podrobnejša pojasnila nudi urad za upravljanje osebja.
Gorica, 4. avgusta 1989
PREDSEDNIK Gian Franco Crisci
torna 1983 in 1984 s povečanjem zaposlenih za 500 enot. Podatki so naslednji: leta 1981 - 27.295 (družbeni sektor 26.087), 1982 - 27.445 (26.195), 1983 - 27.507 (26.251), 1984 - 28.068 (26.741), 1985 - 28.400 (27.040), 1986 -28.682 (27.235), 1987 28.717 (27.130). Podatek o stanju maja 1989: skupno število zaposlenih 28.111, od tega v družbenem sektorju 26.351.
Število prebivalstva je v zadnjih osmih letih naraščalo takole: leta 1980 je bilo v občini 56.555 prebivalcev, 1981 - 57.210, 1982 - 57.724, 1983 -58.184, 1984 - 58.758, 1985 - 58.989, 1986 - 59.289, 1987 - 59.492, 1988 - 59.521.
Maja 1989 je bilo v občini 59.737 prebivalcev.
Statistični podatki kažejo, v zadnjem obdobju, umiritev migracijskih gibanj. Žal so podatki razpoložljivi le do leta 1986. Niža se sicer absolutno število, vendar je razmerje med odselitvami, oziroma priselitvami še zmeraj 1:2. Podatki za obodbje 1980 - 1986 so naslednji: leta 1980 se je priselilo 657 oseb, odselilo 320, 1981 - 660/323,
Goriška pokrajina bo, kar zadeva organizacijo socialnih služb, razdeljena v šest okrožij, ki bodo imela sedež v Gorici, Krminu, Gradišču, Ronkah, Tržiču in Gradežu. Okrožja bodo sovpadala s porazdelitvijo, ki že velja na področju javne zdravstvene službe.
Vsako od omenjenih okrožij bo moralo z novim letom prevzeti in skrbeti za organizacijo raznih služb in storitev, ki jih zdaj opravljajo občine. Na podlagi nove porazdelitve bodo dodeljena tudi finančna sredstva Dežele.
O tej, zelo aktualni problematiki je pred kratkim razpravljala pokrajinska komisija za socialno skrbstvo, ki jo vodi svetovalka Marilisa Bombi. Člani komisije so izrekli soglasje glede smernic, ki jih je o izvajanju načrta reorganizacije socialnih služb izdelala dežela.
1982 - 641/301, 1983 - 606/230, 1984 -680/292, 1985 - 462/281, 1986 - 569/265.
Posledice gospodarske krize se torej odražajo tudi skozi številke demografske službe.
O gibanju števila rojstev in smrtnih primerov na območju novogoriške občine, v obdobju od leta 1980 dalje, bomo poročali posebej.
Rajonski svet noče sejma v Ul. Brass
Pred dnevi se je sestal rajonski svet za svetogorsko četrt in Placuto. Svetovalci so razpravljali o vprašanju preselitve tradicionalnega četrtkovega sejma iz centra mesta v Ulico Brass. Člani rajonskega sveta so v glavnem odbili argumente goriške občinske uprave, ki predlaga spremembo lokacije sejma. Rajonski svet severne četrti je soglasno sprejel sklep, da nasprotuje predlogu. S tem v zvezi bo v naslednjih dneh izdal poseben komunike, (ik)
Celoten sistem oskrbe ostarelih in družbene pomoči potrebnih osebkov se bo v prihodnjih letih bistveno spremenil. Težiti bo treba k zmeraj višji strokovni usposobljenosti osebja, gradnji, oziroma adaptaciji bivalnih struktur, k novim oblikam socializacije ostarelih in drugih izpostavljenih osebkov.
Po smernicah Dežele naj bi v vsakem od okrožij že v začetku delovale nekatere osnovne službe: urad za informiranje, oskrba na domu, domovi, ekipe zdravstvenih in drugih delavcev.
Dežela je tudi že opredelila merila, ki naj bi za nekatere storitve veljala v splošnem kontekstu. Tako naj bi vsak operater, zadolžen za oskrbo na domu, ne obiskoval več od 8 do 10 pacientov, na vsakih šest tisoč (v začetni fazi de-
Upravni odbor goriškega Kulturnega doma je ob zaključku sezone izdal zbirko dvojezičnega Informativnega biltena, ki ga je uprava kulturnošpor-tnega središča začela izdajati pred dvema letoma in s tem očitno prispevala k popolnejšemu informiranju o delovanju tega središča. V dokaj zajetni brošuri, čigar urednika sta Igor Komel in Sandra Marvin, lahko razberemo najpomembnejše značilnosti letošnje sezone Kulturnega doma.
V	zbirki je namreč mesečni seznam vseh prireditev, ki so jih v sezoni 1988/89 organizirali v domu. Vsega skupaj so v pravkar sklenjeni sezoni zabeležili več kot 200 prireditev, organizatorjev pa je bilo triinpetdeset. Na vseh teh kulturnih, rekreacijskih in športnih pobudah pa so našteli kakih trideset tisoč gledalcev in obiskovalcev kar nedvomno potrjuje, da je go-riški Kulturni dom postal pomembno kulturno in športno središče v mestu.
V	enem od Informativnih biltenov je predsednica upravnega odbora doma Nada Sanzin, zapisala, da je osrednji cilj te kulturne hiše prispevek kulturi sožitja in miru. Osnova te
vet tisoč) naj bi prišel po en socialni delavec. V kasnejši fazi bi bilo treba stremeti za dodatne usluge.
Ovrednoteno bo ekipno delo.
Komisija je razčlenila zlasti vprašanje gradnje in urejanja stanovanjskih objektov, po katerih se kaže velika potreba, tako pri kategorijah povsem samozadostnih ostarelih občanov, kakor tudi pri kategorijah, ki imajo fizične ali psihične motnje.
Naj povemo, da bodo občini Sovod-nje in Števerjan v tem pogledu priključeni občini Gorica, kamor bo sodila še občina Moš.
Tržiško okrožje bo zajemalo Tržič in Štarancan, Ronško območje občine na tem področju, h Gradišču bodo sodile občine Gradišče, Fara, Romans, Zagraj in Vileš, Gradež bo okrožje zase, medtem ko bodo druge občine povezane s Krminom.
Na socioasistencialnem področju bodo z novim letom zaživela okrožja
Kdaj se bo vendarle pričela prenova hiš v starem delu mesta?
Videm, Gradišče, Tržič, Krmin. Povsod hitijo z obnavljanjem stavb v starih mestnih jedrih, ki tako ponovno pridobivajo na življenskosti. Po nekaterih sicer omejenih posegih v Ulici sv. Ivana, se je prenova starih stavb, kot se zdi ustavila, čeprav je že več let govor o načrtu revitalizacije starega dela mesta. Že desetletja prazne in
razpadajoče stavbe še naprej samevajo in propadajo. Povsem naravno je, da ljudje bežijo iz takega okolja, ali pa so v njem prisiljeni živeti le tisti, ki si boljših stanovanjskih pogojev ne morejo privoščiti. Koliko časa bomo še priča takim prizorom, kakor je recimo tale, na sliki, v začetku Ulice Formica? (foto Čubej).
Vprašanje KPI v deželnem svetu glede pozidave »posestva Rizzati«
Afera o namenu goriške občinske uprave, da dovoli pozidavo na "posestvu Rizzati", ki leži med Ulico Alviano in bivšo Ulico Dreossi, se bo najverjetneje vlekla še precej časa. V torek so s tem v zvezi člani komunistične skupine na Deželi poslali deželnemu predsedniku Biasuttiju pismo, v katerem sprašujejo, če so odgovorni deželni organi že vzeli v pretres to urbanistično varianto, ki bi po njihovem mnenju med drugim tudi močno načela hidro-geološko ravnovesje na celotnem področju Ul. Alviano. V pritrdilnem primeru želijo komunistični svetovalci vedeti, če so deželni izvedenci med preučevanjem problema ugotovili kako sporno točko, ki bi se ne ujemala z določbami, ki jih predvideva deželni načrt za javne zelene površine. Istočasno želijo vedeti, če je goriška občinska uprava morda že zaprosila Deželo za denarni prispevek, ki bi bil namenjen po deželnem zakonu iz dne 30. 8. 1986 izboljšavi videza omenjenega območja.
Kakšna usoda čaka "posestvo Rizzati" ni še znano. Pred časom smo že pisali o odprtem pismu skupine stanovalcev, ki so se pritoževali nad varianto k regulacijskemu načrtu. Goriška občinska uprava bi namreč želela nameniti območje gradnji turističnih ob-
jektov. Nato so stanovalci poslali go-riškemu županu pismo, v katerem opozarjajo na vrsto negativnih posledic, ki bi jih predvidene gradnje povzročile na tem območju. V tej manjši mestni oazi se je v zadnjih letih naselilo kar lepo število veveric, polhov, fazanov in še drugih manjših živali. Tudi zelenje se je bujno razraslo, saj ni nihče že več let urejeval zapuščene površine.
S polemičnimi pismi je kmalu nato odbornik za urbanistiko inž. Nicolo Fornasir poslal v objavo pismo, v katerem je branil namene občinske uprave, ki bi s tem posegom želela izboj-šati videz tega sedaj zapuščenega območja. Varianta predvideva, da bi na tem območju 40% površine namenili pozidavi objektov, nadaljnjih 20% bi namenili parkiriščem, ostali del pa bi uredili v zeleno površino. Pri gradnji bi sicer pazili, da bi ne poškodovali večjih dreves, ki bi jih odstranili le v skrajnem primeru. Novi kompleks zgradb namreč nameravajo vključiti v okvir načrta odprtja univerzitetnih tečajev v bližnjem poslopju malega semenišča.
Vprašanje sta predsedniku Dežele Biasuttiju podpisala svetovalca Bratina in Padovan.
Priletna kolesarka iz Ronk umrla v prometni nesreči
Včeraj pred pokopališčem ob državni cesti
Težka prometna nesreča se je zgodila včeraj, nekaj pred 18. uro, v neposredni bližini pokopališča v Ronkah. Izredno hude telesne poškodbe je zadobila 79-letna kolesarka Antonietta Sfiligoi vdova Furlan iz Ronk, Drevored Serenissi-ma 48. Že takoj po nesreči so se reševalci odločili za takojšnji prevoz v bolnišnico na Katinari. Ponesrečenka pa je že kmalu zatem umrla.
Žensko, ki se je peljala na kolesu, je zadel avtomobilist, 20-letni Mauro Que-rio iz Tržiča, Ul. dei Castellieri 33. Kako je do nesreče prišlo, še ni v celoti pojasnjeno. Nesreča se je zgodila na prostoru pred pokopališčem v Ronkah, ki so ga pred kratkim na novo uredili v parkirni prostor, deloma pa je tu speljana tudi lokalna cesta. Kolesarka je ob udarcu zadobila težke notranje poškodbe in zlome.
Preiskavo o nesreči s smrtnim izidom vodi prometna policija. Tragičen dogo-
dek je močno odjeknil med prebivalci Ronk tudi zaradi okoliščin. Furlanova je bila namreč malo pred tem obiskala pokopališče in družinski grob, kjer so pokopani mož in dva sinova. Smrt jo je doletela na poti domov.
■	Nafta je onesnažila Pevmico. Primorske novice navajajo v zadnji številki, da so organi za notranje zadeve že takoj ugotovili vzroke onesnaženja hudournika in menda tudi našli odgovornega. V vodo naj bi odtekla dva litra nafte, ki jo je neki kmet uporabljal za pranje motorja goseničarja. O dogodku smo poročali v petek, 28. julija.
■	Sedež pokrajinskega odbora Italijanskega rdečega križa (CRI) je zaprt do 19. avgusta. Od 19. avgusta do konca meseca pa bo sedež odprt od 9. do 12.30.
kulture pa je medsebojno poznavanje in spoštovanje v prepričanju, da se samo na tak način naša identiteta izkazuje v vsej svoji iskrenosti in raznolikosti. Vse, kar prispeva k oblikovanju kulture sožitja, je treba podpirati in ovrednotiti. Zato je Kulturni dom s svojo dejavnostjo most sporazumevanj med tu živečima narodoma.
Sicer pa Kulturni dom, kakor je v uvodniku za publikacijo ugotovil predsednik goriške Pokrajine Gian-franco Crisci, odločno prispeva tudi k težnji, da mora ravno na tem obmejnem področju vznikniti izrazita in odločna volja po jasnem in nedvoumnem zavračanju vsake na novo porojene skušnjave po zaprtosti, po nezaupljivosti, po nestrpnosti.
Izid zbirke Informativnega biltena pa je po drugi strani tudi pomembno arhivsko gradivo, saj v strnjeni in pregledni obliki priča o dobršnem delu kulturne in športne dejavnosti na Goriškem. Če nekoliko podrobneje pobrskamo med stranmi, lahko ugotovimo, da se je sezona v Kulturnem domu začela 9. oktobra, ko je Zveza slovenske katoliške prosvete pripravila koncert mešanega pevskega zbora Rož iz Št. Jakoba na Koroškem, ki je izvedel pesmi zatiranih narodov z naslovom »Ponižani in razžaljeni«. Nekje uradni zaključek sezone pa nosi datum 10. junija, ko so v telovadnici KD pripravili odbojkarski turnir Agoresta. (ik)
Praznik vina v Rutarjih
Drevi ob 20. uri se prične v Rutarjih tradicionalni že 17. praznik vina. Praznik, ki privablja v to prijetno vasico na skrajnem delu Goriških Brd veliko obiskovalcev, bo trajal do ponedeljka, 7. avgusta. Po pozdravnih nagovorih nekaterih lokalnih in deželnih oblasti bo ob 21. uri ples z ansamblom "I Popovič". V soboto bodo kioski pričeli delovati že ob 18. uri. Prireditelji praznika obljubljajo, da bo mogoče pokušati izjemen izbor najkvalitetnejših vin, ki jih pridelujejo na tem vinorodnem področju. Ob 20.30 bo nastop plesalcev plesne šole "Blue mooon", ki bodo prikazali več mednarodnih standardnih in latinsko-ameriških plesov. Med prvim in drugim delom nastopa, ki bo ob 22.30 se bodo gostje lahko zavrteli ob zvokih ansambla "Souve-nir".
V nedeljo, 6. avgusta, bo ob 18. uri še slovesneje, saj bodo nastopili člani godb na pihala iz Cerknega in Dobro-vega. Ob 20.30 bodo za prijetno vzdušje poskrbeli člani ansambla "I Mo-kambo".
izleti
SPD GORICA priredi v nedeljo, 27. avgusta, avtobusni izlet v Gornjesavsko dolino z udeležbo na slovesnosti ob odkritju spomenika Jakobu Aljažu na Dovju. Ob tej priložnosti bodo planinci obiskali še katero zanimivost kraja. Prijave na sedežu društva ob sredah med 10.30 in 12.30 ter v trgovini Bauzon.
razna obvestila
Uradi Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje bodo zaprti do 25. avgusta.
Knjižnica Damica Feigla v Gorici je do 18. avgusta zaprta zaradi dopusta.
Občinska knjižnica v Doberdobu
bo zaprta od 7. do 21. avgusta.
Uradi ZSKD v Gorici poslujejo v poletnem času ob delavnikih od 8. do 14. ure.
Sedež Slovenskega planinskega društva je v poletnih mesecih odprt ob sredah, od 10.30 do 12. ure.
Uradi SDGZ v Gorici bodo zaprti zaradi dopusta od 14. do 18. avgusta.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Cimitero vivente«.
Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI Zaprto do 19. avgusta.
VITTORIA Zaprto do 17. avgusta.
Nova Gorica in okolica
SOČA (Nova Gorica) 18.30 »Zakon molka«, 20.30 »11 dni 11 noči«.
SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Jekleni trikotnik«. 22.30 »Opojnost«.
DESKLE 19.30 »Transilvanija 6-5000«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'Udine - Trg sv. Frančiška 4 - tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale - Ul. Manlio 14 - tel. 480405.
_________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 11. uri Giovanni Petterin iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Ločniku.
Spoznavanje rastlinstva med Krasom in Jadranom
Vegetacija na Krasu in v slovenski Istri
Razstava
slikarja
Valentinija
Tone Wraber: Rastline od Krasa do morja. - Ljubljana: Cankarjeva založba, 1989. - (Zbirka Sprehodi v naravo)
Ob številnih slikovnih delih, kot so npr. priročniki o alpski flori, priročniki o gobah, zdravilnih, okrasnih ali travniških rastlinah, ki obravnavajo po sistematskih, uporabnostnih ali ekoloških načelih posebej izbrane izseke rastlinstva, smo dobili še knjižico-vo-dič o kraški flori. Kraška flora obsega rastline, ki rastejo na Krasu, torej v krajih, ki so zelo blizu Sredozemlju oziroma pomenijo že kar del tega krajinsko, podnebno, biogeografsko in kulturno tako značilnega območja. Avtor Tone Wraber je izbor najpogos-tnejših in najznačilnejših vrst še razširil na ves slovenski submediteranski svet, kakor ga razumemo v botaničnem smislu, in tako s Krasa čez Slovensko Istro segel vse do Jadranskega morja. Poleg tega je v svoj izbor vključil tudi nekaj nesamoniklih rastlin, ki jih na tem ozemlju pogosto gojijo. Znano je, da je Slovenija dežela z zelo raznovrstno naravo, prav takšno pa je tudi njeno rastlinstvo. V kraški svet pridemo že takoj nad Vrhniko, pri Razdrtem pa že opazimo pokrajino s pravzorci kraških pojavov, ki je tudi bivališče svojevrstnih rastlin in njihovih združb. Med Trstom in Devinom se apnenčasti Kras neposredno stika z Jadranom, v Slovenski Istri pa je med njima še območje z drugačno kamninsko podlago in zato tudi nekoliko drugačnim rastlinstvom. Sredozemski značaj Krasa in Slovenske Istre je spoznaven po obliki hiš, podnebju, delno pa tudi po rastlinskem in živalskem svetu, nekoliko manj na Krasu zato pa toliko bolj v Istri. V istrskem okolju se že ob prvem srečanju s cipresami, pinijami, oljkami, rožmarinom, oleandri, kamnitimi hišami s položnimi strehami in v razmeroma milem podnebju počutimo čisto sredozemsko. Takšen občutek pa je v botaničnem pogledu varljiv. Sredozemska je namreč vedno-zelena trdolistna gozdna vegetacija in po njenem uničenju je nastala grmovna makija, sredozemske so nadalje mnoge enoletnice in gomoljave, čebu-ličave,. ali korenikave trajnice, s takšnimi značilnostmi prilagojene na posebnosti sredozemskega podnebja. V slovenskem zemljepisno sredozemskem svetu večjih strnjenih vednoze-lenih gozdov in grmišč ne poznamo. Značilne zelnate rastline se le redko pojavljajo v posebnih, sredozemskih rastlinskih združbah, a tudi za mnoge rastline, ki so prave sredozemke, velja ugotovitev, da pri nas niso avtohtone.
Oljka, cipresa, sredozemski bori, rožmarin in celo zelo razširjena in priljubljena žuka (brnistra) so del rastlinstva, ki je importiran k nam iz drugih krajev, ker je pač uporabno za prehrano, začimbe ali okras. Samoniklo (avtohtono) rastlinstvo spoznamo po tem, da je splošno razširjeno in da se ponovno pojavi po morebitnem uničenju. Med drevesi so takšna črni gaber, mali jesen, nekatere vrste hrastov in mnoga druga, za vse pa je značilno, da so listopadna. Takšno rastlinstvo, ki kaže genetsko in ekološko zvezo z značilnim sredozemskim, strokovnjaki
označujejo kot submediteransko. V Sloveniji raste na ozemlju, ki ga od drugačnega (predvsem srednjeevropskega in alpskega) približno loči črta Goriška' Brda-Sabotin-Čaven-Nanos-Predjama-Postojna-Ilirska Bistrica-meja s Hrvaško-Jadran-meja z Italijo. To ozemlje obsega torej Brda, Kras, Vipavsko in Reško dolino, Pivško kotlino, Brkine in proti morju obrnjena pobočja visokokraških planot (Trnovski gozd, Nanos, Snežniška planota). Vednozelenega lesnega rastja je v slovenskem submediteranskem območju malo. Makijo črnega hrasta zasledimo na strmem tržaškem kraškem odlomu v Italiji. Privlačno je črničevje nad udorom nad Ospom in floristično revnejše na Nanosu. Najtoplejša oblika listopadnih gozdov je kraški beli gaber, v Sloveniji omejen na flišno pokrajino ob Dragonji in pritokih. V submediteranskem svetu splošno razširjena združba je listopadno črno gabrov-je z Ojstrico, v katerem so pogosti črni gaber, mali jesen in mnoga značilna zelišča, kakor so trava Ojstrica (jesenska vilovina), navadna potonika, rumeni podraščec idr. Verjetno je ta združba najprej uspevala na južnih strminah Trnovskega gozda in Nanosa. Hrastovi gozdovi poraščajo tudi kisla jerovična tla na "teranskem" Krasu in flišna tla na Vipavskem in v Brkinih. Ojstrica je v submediteranskem območju ena najbolj združbotvornih
rastlin, saj gradi združbo z bukvijo. Takšen gozd raste v najvišjih legah omenjenega območja (Vremščica, Čičarija). Najbolj razširjena travniško-pašniška združba je na apnencu združba nizkega šaša in skalnega glavinca, po rastlinskem bogastvu med prvimi v vsej Sloveniji nasploh. Od progastega žafrana (konec zime) do šetrarjev (pozna jesen) poteka "cvetna predstava" zemljepisno redkih in zanimivih rastlin. Mnoge redke rastline domujejo še v drugih negozdnih združbah, npr. na skalovju, meliščih, močvirnatih krajih in drugod.
Z rastlinami posebno bogata so južna pobočja Trnovskega gozda, Nanos, osapsko-čmikalski kraški rob, ostenja nad Movražem, blizu Sočerge itd. V teh krajih uspeva sredozemska gorska flora z nekaterimi redkimi oziroma endemičnimi rastlinami. Skalnato travnata Mala gora (Čaven) predstavlja resničen botanični vrt, ki pleni s svojo raznovrstnostjo. Zelo svojevrstno je tudi rastlinstvo, ki se razvija na tleh z visoko vsebnostjo soli. Takšna rastišča so bila prvotno peščena ali skalnata morska obala in močvirja ob izlivu rečic in potokov. Nove površine so nastale na solinskih območjih, zlasti tam, kjer so npr. kot v delu Sečoveljskih solin opustili pridobivanje soli. Skrajnostnim razmeram se je prilagodilo razmeroma malo rastlin, imenovanih tudi halofiti (npr. metlikovke iz rodov osočnikov, členkarjev, solink, lobo-
dovcev in lobod). Halofiti so tudi redke semenke, ki živijo v morju. Pri nas so to rupija, morska trava, pozejdo-novka in cimodoceja. V rastlinskem svetu slovenskega submediteranskega območja imajo vidno vlogo tudi gojene in pa podivjane rastline. V drugi polovici 19. stol. so začeli kraške goličave pogozdovati s črnim borom. Čeprav je danes črni bor simbol Krasa, pa moramo upoštevati, da na njem ni avtohton. Zanimivo je, da se je marsikje zelo razširila robinija (akacija), med lesnatimi travami pa je zelo pogosten prvotno v Aziji domači trstikovec (v Istri imenovan kanela), vendar uspeva samo v obmorskih krajih. Blizu morja zasledimo tudi oljčne nasade. Tako je npr. grič, na katerem stoji vas Padna en sam oljčni gaj, v okolici pa so kot povsod v Istri v prejšnjih stoletjih nastajale terase s poljedelskimi površinami. Po drugi svetovni vojni so se mnoge terase zarasle in se še zaraščajo, tako da je videz krajine marsikje podivjan. Po drugi strani pa na Krasu propadajo iz kamna zloženi zidovi, kulturni spomenik kraškega človeka. Vsekakor je danes skrajni čas, da se med primarne naloge v omenjenih območjih postavi dejavno ohranjanje na-ravno-kulturnih specifičnosti Istre in Krasa, sicer bo ta prelepa pokrajina v desetletju ali dveh povsem spremenila svojo tisočletno naravno in kulturno identiteto. SLAVKO GABERC
V avli Kraškega muzeja v Postojni bodo jutri ob 20. uri odprli razstavo del slikarja Marcela Valentinija. Umetnik bo razstavljal svoje stvaritve iz milanskega študijskega obdobja (1988/89). Razstavo bo odprl predsednik skupščine Občine Postojna Tomaž Tušar, na ogled pa bo do 27. avgusta od 8. do 21. ure.
Na sliki: Marcel Valentini: »Stigma«
Sovjetski premier se je pred nastopom v svetovni areni »vadil« na odrskih deskah
Ko je bil Gorbačov gledališki igralec...
Politiki se kaj radi ukvarjajo z umetnostjo. O tem nas lahko prepričajo številni primeri tudi najbolj znanih političnih osebnosti. Ob izvolitvi Karola Woytile na Petrov prestol so vati-kanisti kaj kmalu izbrskali vse podrobnosti o njegovem »koketiranju« z umetnostjo v času, ko se še ni zapisal Kristusu. Woytila je v mladih letih pisal pesmi in dramske tekste. Enega od teh so v pretekli sezoni tudi uprizorili v Rimu. Mnogo lažje delo so imeli izvedenci za ameriške zadeve ob izvolitvi Ronalda Reagana za predsednika ZDA. Nobena skrivnost ni, da je bil Reagan dolgo let filmski igralec. Svojo predanost »osmi umetnosti« je na filmskem traku udejanjal z jahanjem konj, streljanjem in še vsem, kar je takrat spadalo v hollywoodsko ropotarnico.
Težje je bilo z odkrivanjem morebitnih kulturno-umetniških tendenc sovjetskega premiera Mihaila Gorbačova. Njegova Perestrojka (knjiga!) je doživela po vsem svetu velik uspeh, a šlo je bolj za politično, kot pa za umetniško delo. Po vesteh, ki jih prinaša italijanska revija Famiglia Cristi-ana, pa kaže, da je bil tudi Gorbačov svojčas navdušen za umetnost. In sicer za gledališče. Pred štirimi desetletji je igral v Plesu v maskah Lermontova, o čemer priča slika ob strani. Gorbačov je prvi na levi.
Sloviti italijanski rocker v Lignanu navdušil deset tisoč najstnikov
Vasco Rossi kot Dantejev Farinata degli Uberti
Vasco Rossi me je spomnil na Danteja. Zdelo se bo neverjetno, a je tako! Njegov prihod na oder ob začetku sredinega koncerta v Lignanu mi je priklical v spomin ure italijanščine, v katerih nam je prof. Tomažič v tretjem razredu znanstvenega liceja tolmačil Božansko komedijo. Ko smo obravnavali deseti spev Pekla, se je po postavi majhen, a po duhu zelo iskriv profesor zaustavil pri enemu od toli-kerih Dantejevih prekletih, Farinati degli Uberti, tistemu, ki je preprečil, da bi porušili Firence. Ob pesnikovem prihodu se je Farinata dvignil iz groba (»si erge«, pravi Dante) in se Predstavil. Podobno je bilo z Vascom.
V umetnem peklu dima, luči, »glasbenega« bobnenja in kričanja njegovih mladih fansov se je pevec z dvigalom, ki je bilo skrito gledalčevim °čem, »dvignil« izza bobnov in se kot kak demon pomalem prikazal desettisočglavi množici, ki je napolnila tribune in del travnika nogometnega igrišča v Lignanu. Kot omotičen se je ^g to nekajkrat zazibal v bokih, zakri-'I z rokami in začel peti. Bežni spojin na Danteja je takoj utrnil.
Ali pa tudi ne!
, Če bi sodoben Dante pisal novo Bo-zonsko komedijo in bi se mu zdelo Vredno, da bi vanjo vključil tudi Vas-Cq Rossija, bi ga gotovo brez oklevanj Pahnil prav v Pekel. K taki izbiri bi Pa j več pripomogel sam Vasco, saj si 'e že od vsega začetka pevske kariere ' Po znanem uspehu na sanremskem
festivalu pa tudi z obilno reklamno pomočjo svoje diskografske hiše - ustvaril lik nekakšnega »prekletega pevca«. In kako tudi ne bi bil, ko v svoji pesmi-manifestu Vita spericola-ta poje, da si želi »življenje polno gorja«, in mu nato karabinjerji in policija te želje tudi uresničujejo (z aretacijami zaradi posesti mamil).
Naj bo kakorkoli že, Vasco Rossi je spet zadel v črno. Pred meseci je iz-
dal novo veliko ploščo Liberi Iiberi, ki je v nekaj tednih osvojila vrh najbolj prodanih plošč, uspeh plošče pa je dopolnil še trimesečni tour po Italiji. Nanj se je s svojo skupino pripravljal že celo zimo in jesen, pri čemer ni štedil ne z ljudmi ne z napravami. S koncerta na koncert mu sledi 120 tehnikov in delavcev, ki porabijo kar poldrugi dan za pripravo odra, na katerem je nameščenih več kot 700 pre-
Italijanski rocker Vasco Rossi, eden od idolov italijanskih najstnikov
mičnih žarometov (svetlobni efekti so res na višku) in ojačevalci s skupno močjo 100 tisoč vatov. Ob tolikih sredstvih »uspeh« ni mogel izostati.
V Lignanu je karizmatični italijanski rocker doživel še en poletni triumf. Vsaj sodeč po odzivu občinstva, v veliki večini najstnikov, je bilo tako.
Meni koncert ni bil všeč. Bolj kot glasba je iz ojačevalcev hrumel neznanski ropot, v katerem se je izgubljal pevčev zagrljeni glas. Temu mnenju je po koncertu v slačilnici pritrdil tudi sam basist skupine, Paul Marti-nez, ki je že igral z Ericom Clapto-nom. Imel je velike pomisleke glede glasbene preobleke Vascovih pesmi. Teksti Vasca Rossija so - vedno po mojem mnenju - zelo banalni, po svoje tudi protislovni (na primer poje, »da je treba realnosti gledati v obraz«, kakšna pogruntavščina,- ali pa še, da »smo svobodni«, a sam kroži v družbi omarastega osebnega stražarja). Petje je takšno, kakršno pač je. Ko Vasco poje, ga ne razumeš zaradi slabe izgovorjave, drugače pa pevec ne poje, - kriči.
Tisočem v Lignanu vse to ni delalo nobenih preglavic: tekste so znali na pamet in jih peli skupaj s svojim ljubljencem. A naučiti se na pamet Vas-cove pesmi ni prezahtevna naloga, saj so teksti sila enostavni in ponavljajoči se (v eni pesmi je Vasco 29-krat vprašal »Ouante deviazioni
hai?«). Vasco poje tisto, kar bi mladi želeli slišati, in prav to je verjetno tisti vzvod, s katerim je pevec z apeninskih obronkov blizu Modene dvignil zanimanje tolikšnega števila najstnikov. V Lignanu so na tribune postavili transparent z napisom »Vasco il mito« in vzdušje na tribunah in pod odrom je bilo zanje v sredo zvečer gotovo »mitično«: s plamenčki iz vžigalnikov, ki so se zibali v noči v ritmu glasbe,- z visoko iztegnjenimi ploskajočimi rokami; s tisočglavim zborom, ki je nadaljeval petje pesmi, potem ko jih je Vasco na odru zanalašč prekinil. Iz tega morja doživetij izpod odra (dogajanje pod odrom je bilo po svoje bolj zanimivo od tistega na odru...) le dva biserčka: eno od deklet iz prvih vrst je vrglo svojemu ljubljencu na oder najintimnejši delček svojega perila. Vasco ga je zagrabil, ga povonjal in ga čez čas odložil na podstavek bobnov. Tam je klavrno obtičal, dokler niso delavci odra demontirali. In še: dolgolasa Barbara je hotela na vsak način za oder, da bi se srečala z Vascom. Petkrat so jo stražarji odvrnili, hiti strastni poljub zaprepadenemu karabinjerju ji ni pomagal, ob koncu koncerta pa sem jo vendarle srečal pred slačilnico...
Kaj še zapisati?
Kdor je brez greha, naj zaluča prvi kamen. Vasco Rossi jim ga gotovo ne bo; saj on je velik grešnik in spada v Pekel.	MARJAN KEMPERLE
Od Lakersa pričakuje ponudbo za pol milijona dolarjev
Divac spet v Los Angelesu
Na prvenstvu v Los Angelesu
SR Brom (ZDA) na 200 m prsno
LOS ANGELES Američan Mike Brown je na plavalnem prvenstvu ZDA s časom 2'12 "90 postavil nov svetovni rekord na razdalji 200 m prsno. Prejšnji rekord je pripadal Kanadčanu Victorju Davisu, ki ga je s časom 2'13"34 prav tako dosegel v Los Angelesu, natančno pred petimi leti.
V finalu igrata Samp in Fiorentina
AOSTA, SAINT VINCENT — Samp-doria in Fiorentina sta finalista 2. izvedbe Memoriala Baretti, ki odpira nogometno sezono v Italiji. Genovežani so v Saint Vincentu z 1:0 (0:0) odpravili reprezentanco ZDA. Strelec je bil Vialli v 58. minuti. Fiorentina pa je po razburljivem srečanju premagala Romo po streljanju enajstmetrovk. Po 90. min. je bil rezultat 2:2 (strelci: Rizziteli in Giannini za Romo, Dertycia in Baggio za Fiorentino).
Lancia uspešna tudi v Argentini
CORDOBA Po 2. etapi rallyja po Argentini za SP vodi Argentinec Recalde na vozilu lancia delta martini. Italiajn Fi-orio je zaenkrat četrti.
BEOGRAD — Vlade Divac, po splošnem mnenju zdaj že najboljši košarkar Evrope na položaju centra, bo danes znova odpotoval v Los Angeles, da bi se s tamkajšnjim društvom Los Angeles Lakers dokončno dogovoril za svoj prestop v NBA ligo. Divac je pred časom zavrnil ponudbo 300.000 dolarjev za eno sezono igranja. Zdaj kaže, da bo poskušal izsiliti pogodbo za pol milijona dolarjev. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Beogradu je Divac izjavil, da bo še eno leto igral za Partizana ali pa, da bo odslužil vojaški rok, če ne bo dosegel sporazuma z ameriškim društvom. Kot znano Divac ima soglasje Partizana za prestop v NBA ligo.
Povsem drugače pa je s članom Ju-goplastike Dinom Radjo. Vodstvo splitskega društva bo proti igralcu sprožilo disciplinski postopek, ker se včeraj ni oglasil na prvem treningu ekipe pod vodstvom trenerja Božidara Maljkoviča in se že petnajst dni mudi v Bostonu na treningih s Celticom, s tem NBA društvom pa je tudi že podpisal enoletno pogodbo. Funkcionarji Jugoplastike obžalujejo, da je bila do-
slej Košarkarska zveze Jugoslavije povsem pasivna, računajo pa tudi na pomoč evropske organizacije FIBA, da bi Radja vendarle ostal v Splitu.
Jugoplastika bo za uvod v sezono odigrala štiri turnirje v Španiji, nato pa se bo v Caserti udeležila turnirja, na katerem bodo nastopile ekipe, kot so Real, Aris, Makabi, Barcelona in drugi. Osemindvajsetega septembra bodo Spličani v Madridu z Realom odigrali prvo tekmo za superpokal.
Jugoslovanski odbojkarji uspešni na Češkem
PREŠOV Na močnem mednarodnem moškem odbojkarskem prvenstvu, ki se ga udeležujejo reprezentance Poljske, ČSSR, SZ, Jugoslavije Kube in ZRN, so modri v prvih dveh tekmah povsem zadovoljili, Najprej so s 3:0 (15:11, 15:4, 15:8) premagali ZRN, nato pa s 3:0 (15:9, 15:7, 15:4) še favorizirano ČSSR. Pod vodstvom trenerjev Grozdanoviča in Krevsla so Petrovič (v prihodnji sezoni bo igral za moden-ski Philips, bivši Panini) in tovariši pokazali vse svoje znanje.
Po prijateljski tekmi Triestine v Tržiču
Lombardo ni zaskrbljen
»Igrali smo brezglavo, ker smo bili preutrujeni.« S temi besedami je bledo predstavo Triestine v prijateljski tekmi z Monfalconejem opravičil trener Marino Lombardo. V prihodnjih dneh, meni tržaški »mister«, bo ekipa igrala mnogo bolje. Včeraj so se po jutranjem treningu nogometaši Triestine razšli, saj so dobili dan in pol odmora. Spet bodo začeli trenirat v soboto, v nedeljo zvečer pa jih v Gradežu čaka zahtevnejša prijateljska tekma proti C-l ligašu Palermu.
Udinese išče tretjega tujca
RAVASCELTTO — Okrog imena tretjega tujca Udine-seja vlada še negotovost. Kaže, da se vodstvo zanima za Brazilca Andre' Cruza, najverjetneje pa se bodo na koncu opredelili še za enega Argentinca.
Prost najhitrejši
IMOLA — Na avtodromu Ferrari v Imoli so se končali tridnevni treningi timov mclaren, ferrari, eurobrun in march. Najhitrejši je bil Alain Prost s časom 1'26"29, Bil je le malo skromnejši od Senne, ki je pred dvema mesecema vozil za manj kot sekundo hitreje. Pri Ferrairju so bili s treningom, ki se jih je udeležil Berger (1'25"33) zmerno zadovoljni.
Leta 1992 v jadralnem razredu europa
Izola bo prireditelj SP
IZOLA — Jadralni klub Burja bo organizator svetovnega jadralnega prvenstva v razredu europa meseca julija 1992. leta. Na prizorišču letošnjega svetovnega prvenstva v tem razredu, ki te dni poteka na Švedskem, so predstavniki Burje predstavili kandidaturo in na včerajšnjem sestanku mednarodne zveze razreda Europa so organizacijo SP v olimpijskem letu 1992 zaupali Izoli, ki bo tako dober mesec dni pred olimpijskimi igrami v Barceloni gostila najboljše jadralce v tem razredu, ki se prebija že tudi v olimpijski program. V Barceloni bodo v razredu Europa jadrala dekleta in ker je izolska jadralka Vesna Dekleva na širšem spisku olimpijskih kandidatov ob Pirančanki Olgi Čibej, bo svetovno prvenstvo za Izolane in obalo nasploh še toliko pomembnejše, zagotovo pa bo to največja jadralna manifestacija v olimpijskem letu na slovenski obali. (Kreft)
M. Špacapan nagrajen v Ampezzu
Pred začetkom tradicionalnega 24-urnega odbojkarskega maratona bodo v Ampezzu med drugimi na krajši slovesnosti za dolgoletno uspešno delovanje v korist odbojke nagradili tudi predsednika ŠZ 01ympia Mirka Špacapana. Med Trenerji bo nagrado prejel Silvio Micheluzzi od tržiš-kega društva Volley Club.
konjske dirke - konjske dirke
obvestila
ŠD ZARJA
priredi jutri. 5., in nedeljo, 6. t. m., tradicionalni Športni praznik na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Delovali bodo dobro založeni kioski, za zabavo pa bo poskrbel ansambel Big Bolero Band.
TPK SIRENA
organizira drugi tečaj vvindsurfa za mladince in odrasle od 7. do 12. t. m. Prijave čimprej na pomorskem sedežu v Miramarskem drevoredu št. 32 ali na tel. 422696.
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT
vabi svoje člane in prijatelje na redni sestanek, ki bo danes, 4. avgusta, ob 20.30 na sedežu odseka (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.). Alpinist AO SPDT Štefan Brecelj bo kazal diapozitive na temo: »Peru: od Cordillere Blance do Machu Pichuja«.
ZSŠDI
sporoča vsem zainteresiranim za košarkarski tečaj v Pulju, da je na razpolago še nekaj mest tako za prvo (od 16. 8. do 23. 8.) kot za drugo izmeno tečaja (od 23. 8. do 31. 8.). Vpis nasedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 767304) v jutranjih urah ali na sedežu Jadrana na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, (tel. 213403). Rok za prijavo namreč zapade danes, 4. t. m.
V	Ceseni bi lahko zmagal Gladio Ped (X), odličen drugi na dirki prejšnje nedelje. Eveho (1) bo nevaren tekmec. Giarina hitro napreduje (2) in bi se lahko uvrstila z boljšimi.
V	Montecatiniju bo izenačeno. Stavili bi na regularnega konja Gas-quet (2). Od skupine 1 opozarjamo na Eruleno. Omembne je vreden tudi Gun Point (X), čeprav bo štartal v drugi vrsti.
V	Rimu bi moral biti Giorgina (1) zanesljiv zmagovalec, toda Dosso (X) je vajen takih dirk in bo zato zelo nevaren. Presenetil bi lahko Fire Bick (2).
V	Neaplju ima največ možnosti konj Gilloa (X), pogoj je, da izpelje dirko brez napak. Dobro bi moral teči tudi Florel Gal (1), o katerem pravijo, da je v odlični formi. Gail-dorf (2) je glede na zadnje dosežke med kandidati za visoko končno uvrstitev.
V	Tarantu bo nastopilo mnogo kvalitetnih konjev. Naš favorit je Cartmano (2), ki ima ugoden štartni položaj. Omenimo naj vedno solidnega Dugana (X). Dobro bi moral teči Farengo (1).
Ettore Mas (2) ne bi smel izgubiti dirke v Follonici. Pozor na konj Gralumut, ki je v dobri formi. Od skupine 1 naj omenimo konja Carlos D'Assia (1).
DIRKA TRIS
V Montecatiniju bo štartalo 18 konj. Naši favoriti št. 18 Gong di je-solo; št. 17 Felusson; št. 14 Grano di Valle. Za sistemiste: št. 15 Eros di Valle; št. 16 Direktor Jet; št. 4 Ebolo-wa.
t<*V
1.	—	prvi	X
drugi	1	2
2.	—	prvi	2
drugi	1	X
3.	—	prvi	1
drugi	X	2
4.	—	prvi	X
drugi	1	2
5.	—	prvi	2
drugi	X	1
6.	—	prvi	2
drugi	X	1
Jutri in v nedeljo na atletskem evropskem pokalu
Rast ali padec kakovosti?
Ključ borbe proti dopingu ni v 'policijskih" kontrolah, temveč v v poenostavljanju sistema tekmovanj, torej po korenitem krčenju števila mitingov. Vse to je sila utopistično, vendar povsem logično, ker se posledice lahko uničujejo le z odpravljanjem razlogov, ki jih povzročajo.
Rešitev ni za vogalom, ker je glas idelaistov še šibak in povsem brez odmeva
Moči v Gatesheadu
Po takem uvodu še načrt tekmovanj za evropski pokal, ki bo zaposlil domala vse atlete Stare celine. V Gatesheadu (VB) bo na sporedu A skupina v obeh konkurencah.
Pri moških bodo nastopile: SZ, NDR, Velika Britanija, ZRN, Italija, Francija, Češkoslovaška in Španija.
Pri ženskah pa se bodo za naslov prvaka potegovale: SZ, NDR, Velika Britanija, ZRN, Bolgarija, Romunija, Češkoslovaška in Poljska.
Drugje bodo na sporedu manj elitne skupine. V Strasbourgu bodo v nedeljo na primer nastopile članice B skupine z udeležbo Francije, Italije, Jugoslavije, Španije, Švedske, Švice in Madžarske. V Dublinu pa bo na sporedu nekoliko »otožna« C skupina moških z nastopom Irske, Jugoslavije, Islandije, Nizozemske in Portugalske.
Borza moških sil se v Gatesheadu odločno nagiba v korist SZ, ki naj bi po papirnatih računih prehitela NDR in Veliko Britanijo. Bolj emotivna presoja pa daje drugo mesto Veliki Britaniji. Ostali bodo verjetno precej zaostali. Na prepihu je nedvomno ZRN, čigar moč stalno pada in ni povsem zanesljivo, ali bo ohranila četrto mesto. Ogroziti bi jo utegnila Italija. Sledile naj bi Francija, Češkoslovaška in Španija.
Dva pojma sta posebno živa v atletskem svetu dan pred začetkom tekmovanj za ekipni evropski pokal, ki se bo odvijal jutri in v nedeljo v angleškem mestecu Gateshead.
Zgolj emotiven je odnos do skoka preko 244 cm mladega Kubanca Javi-erja Sotomayorja. Bolj praktična pa je ugotovitev, da so na nekaterih državnih prvenstvih, izvedenih v zadnjem času, zabeležili dokaj nizko kakovostno raven kot v prejšnjih letih. Čemu?
Zasluga gre neposrednemu preplahu, katerega je po OI v Seulu dvignil Ben Johnson s svojim zloglasnim dopingom, ki je doživel tak odmev, da so bile atletske zveze vsaj formalno prisiljene kaj ukreniti proti fenomenu. Johnson je edini grešnik, a doping je v resnici veliko bolj razširjen. Sedaj so modne mednarodne kontrole, ki so bile dovoljšnjo strašilo za marsikoga, ki ni bil posebno čist.
Težko je verjeti, da se bodo tisti, ki so v atletiki dosegli visoke položaje sprijaznili s slabšimi uvrstitvami. Za vrhunska tekmovanja so še vedno na razpolago zanimive vsote denarja, ki je prva vzmet za poseganje po formalno prepovedanih sredstvih.
Boj proti dopingu je za sedaj izključno farizejski. Mednarodna atletska zveza (na najvišjem stolčku je še vedno "presidentissimo" P rimo Nebio-lo) je ustvarila tako gosto strupeno mrežo ekonomskih interesov, da se lahko le s težavo sama pozdravi. V Italiji so z Nebiolom odpravili po mučnem kolebanju najvišjih športnih organov in atletika je stopila na novo pot, na kateri pa so še vedno vidne posledice delovanja prejšnje uprave. Prej ali slej bo moralo priti do nekaj podobnega tudi v mednarodnem merilu. Ne samo do zamenjave kadrov, temveč in predvsem do novih idej.
Bolj odprta bo borba med ženskami. NDR nima več nekdanje prednosti, kar je jasno izšlo že na OI v Seulu, vrsto pa pomlajuje tudi SZ, kot je razvidno iz seznama prijavljenih atletinj.
Gattaulin je prevzel mesto Bubke
Vsekakor bi se nagibali za NDR, katere atletinje imajo več taktičnega znanja. Pod močnim drobnogledom (glej uvod!) bo Bolgarija.
Ostale ekipe skupinsko ne pomenijo veliko in niti ne morejo prispevati številnih posameznic za rast kakovosti tekmovanja.
Posamezniki
Tekmovanje je ekipno in vrednost imajo le uvrstitve. Pri tekih, ki so sicer po krivem (in to tudi po priporočilih televizijskih mrež, ki jih mednarodna atletska zveza upošteva) še vedno glavna točka programov, se bodo od proge na 800 m do teka na 10.000 m ponavljali isti prizori z odločitvami v zadnjem krogu in s časovno nezanimivimi znamkami. To vodi pravzaprav v smrt atletike!
Če je po naročilu sponsorjev za velika sredstva javnega obveščanja Carl Lewis prva atletska zvezda, se lahko po atletski vesti trdi, da sta na enaki višini tudi Sotomayor in po imenu Sergej Bubka. In prav Bubke v Gatesheadu ne bo. S palico bo skakal Rc. li-on Gataullin, prvi nosilec najvišje odgovornosti na velikem tekmovanju. Morda si sam atlet želi prestižnega skoka, ki bi dokončno odpravil njegov strah in spoštovanje pred velikim rojakom.
Italija in Jugoslavija
Prisotnost Italije v elitni moški skupini je že dolgo let stvarnost in težnja je celo po visoki uvrstitvi na račun atletov v dresu "Bundesrepublik". Močnejše točke Italijanov bi morale biti v tekih na 1.500, 10.000 in 3.000 m čez zapreke in v skoku v daljino. Nekaj preplaha povzroča v zadnjih dneh Ste-fano Mei, ki si kot evropski prvak na
10.000	m ne more vživeti v vlogi rezerve.
Obe za nas najbolj zanimivi vrsti se bosta med sabo srečali v Strasbourgu med dekleti. Splošna kakovost bo tu zelo nizka. Italija pa bo vsekakor daleč pred Jugoslavijo. Azzurre računajo celo na eno prvih dveh mest, kar bi pomenilo napredovanje v prvo skupino, zadeva pa jim bo le s težavo uspela. Točnejša ugibanja so skrajno težka, ker pregleda o homogenosti ostalih ekip ni. Francija bo verjetno prva. Italija nima izrednih posameznic, je pa precej izenačena v vseh oddelkih. Jugoslavija bo nekaj pokazala v metih in v tekih na srednje proge. Slobodanka Colovič bo žal nastopila v skrajno povprečni konkurenci.
Sestava moške C skupine v Dublinu dovolj zgovorno kaže, s kakšnimi državicami se mora boriti Jugoslavija. Uspehi posameznikov (Popovič na 800 m, metalci kopja) bodo edino zadoščenje "plavih". (kb)
Med take podvige štejemo smeri, kot so Eisensteckova na Rodi di Vael, Vinatzerjeva v Marmeladi, Cassinijeva v lavaredski zahodni Cimi, kasneje Philipova smer v Civetti, Scoiattoli iz Gortine pa so v svojem največjem podvigu zmogli južno steno Cime Sco-toni. Toda tudi take smeri, našteli smo samo nekatere, so počasi izginjale in prepuščale mesto skrajno tehničnim vzponom. Uporaba klinov pri napredovanju je bila že splošno sprejeta in zdelo se je, da bi brez teh pripomočkov sploh ne bilo alpinizma. Vendar se klini uporabljajo, kot smo že povedali, samo v naravnih špranjah in teh
ne najdemo povsod. Ko so bile že skoraj vse razpoke nabite s klini, so si poiskali nekaj novega, nekaj še bolj zapletenega in nelogičnega.
Odpiranje novih, klasičnih smeri je bilo kajpada še vedno možno v alpskem svetu. Toda le zakaj bi se povprečni alpinisti zadovoljili z manj važnimi in skritimi vrhovi? Če v velikih stenah ni več novih možnosti, si bomo te možnosti kar sami ustvarili. To je bilo takratno geslo alpinizma, geslo, ki so se mu upirali samo najboljši med najboljšimi.
Zgodovina se namreč ponavlja. Slavni Paul Preuss se je na začetku
stoletja upiral klinu prav zato, ker je bil sam zmožen preplezati iste težave brez nepotrebnega železja. Prav tako so se razni Hermann Buhi, VValter Bo-natti, Rene Desmaison in ostali vrhunski plezalci upirali novonastalemu svedrovcu. Kaj pa je to? Z enim stavkom bi lahko povedali, da je svedrovec dokončna usmrtitev nemogočega in z njim vred alpinizma samega.
Bolj tehnična in podrobnejša razlaga pa bi se glasila takole: to je klin, ki ga zabijemo v luknjo, ki jo prej zvrtamo v steno, klin, ki je podoben tistim za obešanje zaves ali katere koli druge stvari. S takimi pripomočki je seveda mogoče preplezati tudi najbolj gladko, najbolj previsno steno. Edina lastnost, ki jo tako vzpenjanje zahteva od alpinista, je vztrajnost. Že ob vznožju stene zvrta luknjo, zabije vanjo klin, na katerega potem vtakne lestvice, se povzpne nanje in meter više znova opravi isto. Čeprav se zdi vse skupaj nekoliko dolgočasno, je bilo tako plezanje zelo priljubljeno v šestdesetih letih. Nastale so tedaj izredne "direttissime", ki se kot začrtane z ravnilom dvigajo od vznožja do vrha stene.
Dejali smo, da je nova tehnika nastala v Dolomitih, kjer so suhe, od sonca segrete skale primernejše za take akrobatske virtuozizme kot višje in zasnežene Zahodne Alpe. Mit klasičnega alpinizma in pionirske hrab-
rosti je nekoliko zaustavil razvoj gorništva v kraljestvu večnega ledu. Ni namreč naključje, da so vse velike probleme Zahodnih Alp, začenši od Eigerja in Grandes Jorasse, rešili do-lomitaši.
Tako približno zgleda razstavljena skupna oprema in hrana pri zahtevnejši
večdnevni plezariji
Število telovadnic in igrišč je na Goriškem na zadovoljivi ravni
Telesna kultura
in
športni objekti
Rudi Pavšič
V času, ko v večjih mestih italijanskega polotoka se vrstijo polemike v zvezi z gradnjo nogometnih stadionov za bližnje svetovno prvenstvo, se bomo nekoliko po-obliže posvetili našim telovadnicam, igriščem in tekmovališčem nasploh. Gre za skupek pomembnih infrastruktur na Goriškem, ki omogočajo, da se tudi slovensko telesnokulturno gibanje nemoteno razvija.
Večkrat smo tudi na straneh našega dnevnika poudarjali, da je šport sestavljen iz različnih med seboj sicer povezanih segmentov, ki ob skupnem napredovanju prispevajo h kakovosti in uspehu. Mednje sodijo tudi športne strukture, kot obvezen element razvoja nešega slovenskega športa.
Težko bi si namreč zamislili uspešne kulturne sezone brez primerne gledališke ali podobne dvorane. Ravno tako bi težko izpeljali do konca več ali manj zahteven gospodarski projekt, ko bi ne razpolagali s tovarnami, uradi, skratka s prostori, ki služijo v ta namen. Isto velja tudi za telesno kulturo. Brez primernih vadbenih prostorov bi si zelo težko zamislili tako razvejano telesnokulturno življenje, kot ga beležimo na Goriškem kot sicer v celotnem našem narodnostnem prostoru.
Dežela bogata z objekti
Dežela Furlanija-Julijska krajina je po podatkih, ki nam jih posredoval deželni odbornik za šport, na prvih mestih kar zadeva športne strukture v primerjavi s številom prebivalstva. To se pravi, da prebivalci naše dežele imajo potencialno na voljo več telovadnic, bazenov, atletskih in drugih stadionov, kot v drugih krajih države. Verjetno so ti podatki absolutni in jih je treba jemati kot take. Ogromen del teh objektov, o katerih bo v kratkem izšel tudi zbornik, ki ga je naročilo deželno odborništvo za šport, je namenjeni le manjšemu številu prebivalcev, tistim, ki sodelujejo v raznih športnih društvih. Se več: skoraj vsi večji športni objkekti so na razpolago le peščici športnikov. V mislih imamo športne palače in večja nogometna igrišča, ki služijo v profesionalne namene. Manj pa je vadbenih prostorov na razpolago šolski mladini in zasebnikom, ki bi se radi na en ali drugi način ukvarjali s telesno kulturo
Sicer namen tega pisanja ne zadeva oceno o pravilnejši uporabi obstoječih objektov, želeli smo le Posredovati nekaj podatkov o stanju športnih struktur, kar zadeva potrebe slovenskih športnikov in rekreativcev na Goriškem.
Doberdobska brez primernega pokritega prostora
Če naš pregled začnemo na nieji med Tržaško in Goriško, moramo ugotoviti, da je prav zahodni bel Krasa med najbolj »problemskimi« področji. Doberdobska in bel Laškega, kjer prebivajo Slo-venci, ne rapolagata s primernim Pokritim prostorom, zaradi česar je tu število športnih panog omejeno. Nogometno igrišče v Doberdobu v bistvu osredotoči vso pokornost kraških športnikov, ki z rzjemo nekaterih posameznikov, se množično posvetijo temu športu. Kaj pa ostali, tisti, ki jih nogomet ne zanima? Kaj pa dekleta?
Potem ko smo na Krasu pred leti imeli dve ženski odbojkarski postavi, si je skrb za žensko telesnokulturno dejavnost prevzelo združenje Agorest, ki ob sodelovanju Mladosti skrbi za žensko odbojko pri naj mlajših.
To pa le delno rešuje vprašanje, ki ga občinska uprava skuša odpraviti z gradnjo primerne telovadnice, ki bi bila večnamenskega značaja. Prepričani smo, da izgradnja tega objekta bi kraško občino na Goriškem izredno obogatila in sprožila ves športni potencial, ki ga kraški človek vsebuje.
Uspešno na Sovodenjskem
Odločno na boljšem je položaj v sovodenjski občini, kjer razpolagajo z vrsto objektov, zaradi česar je v tej občini športna dejavnost dokaj razvejana in bogata. Ob nogometnem igrišču v Sovodnjah razpolagajo z veliko in za razne panoge uporabljivo telovadnico. Pred nedavnim so ob Kulturnem
Osnovnošolska olimpiada
domu uredili zelo lepe balinarske steze, ki se pridružujejo onim na Vrhu, ki so jih zgradili v kultur-nošportnem središču Danica, kjer imajo tudi betonsko ploščo (odbojka, košarka, tenis) in malo nogometno igrišče. Na Peči bodo v kratkem začeli s prenovo betonskega kotalkališča, ob tem pa bodo razširili in posodobili tudi slačilnice, sanitarije in društvene prosotre.
Pomemben doprinos telovadnic Kulturnega doma in ŠZ Olympia
Z odprtjem nove telovadnice Sportnrega združenja 01ympia smo v Gorici dosegli verjetno optimalni nivo, kar zadeva športne strukture. Telovadnici Kulturnega doma in ŠZ 01ympia namreč odigravata pomembno vlogo pri razvoju slovenskega športa in njuna popolna zasedenost (predvsem telovadnica KD) kažeta na pomembnost teh objektov. Ob tem pa ne smemo pozabizi tudi na druge vadbene in tekmovalne prostore, ki so v upravi občine ali
šolskih struktur. S tem v zvezi velja omeniti štandreško nogometno igrišče, ki ga bodo septembra obnovili in bo postalo pomembno središče za športno dejavnost tamkajšnjega prebivalstva.
Brda ostajajo »odprto vprašanje«
Briško področje je glede tega podobno kraškemu. Na desnem bregu Soče namreč naša skupnost ne razpolaga s pomembnejšim objektom, če izvzamemo betonsko igrišče ob števerjanski osnovni šoli ter manjšo ploščo pred sedežem kulturnega društva Andrej Paglavec v Podgori. Pomanjkanje objeto v v tem predelu Goriške se kaže tudi v skrčenem obsegu te-lesnokulturne dejavnosti, ki se mora večkrat seliti v mesto ali kam drugam.
Rajonska konzulta za Pevmo, Oslavje in Štmaver že več let pritiska na občinsko upravo, da bi prisluhnila potrebeam briškega prebivalstva in zgradila primeren športni center, ki naj bi nastal v Pevmi. Doslej so te prošnje ostale brez odgovora in o možnosti takega središča ni ne duha ne sluha.
Ne glede na nekatera odprta vprašanja, pa je treba povedati, da celovito gledano je vprašanje telovadnih objektov za potrebe Slovencev na zadovoljivi ravni. Zato bi bilo odslej potrebno postopoma zapolnjevati vrzeli, ki se kažejo predvem na Krasu in v Brdih. Ob tem pa seveda je treba upoštevati in izkoriščati vse dane možnosti. Če smo si v mestu zgradili dve športni središči, to še ne pomeni, da naši športniki ne smejo uporabljati drugih telovadnic, ki so v režiji javnih uprav. In to ne velja samo za štandreško, marveč za vrsto drugih, ki stojijo sredi mesta, kakor tudi za tiste športne prostore, ki delujejo na Tržiškem in Kr-minskem.
Objekti v naravi
Ob tem pa ne gre spregledati tistih »objekov«, ki jih imamo v naravi in ki ravno tako prispevajo k razvoju telesne kulture. V prvi vrsti gre za smučarska središča, za reke in morje, kjer so nekatere športne panoge takorekoč »doma«.
Smučarija je tudi v okviru slovenskih društev v središču zanimanja, toda prvenstveno kot rekreacija. S tekmovalnega vidika pa je zanimanje manjše. To velja za alpske kakor tudi za nordijske discipline in za samo plezavstvo, ki je pri nas domena le maloštevilnih.
Podobno velja za plavanje. Desetletno odprtje bazenov v Gorici ni še vzbudilo dob volj zanimanja, da bi si kako naše društvo posvetilo tudi tej disciplini. Očitno je za tem več razlogov, med glavnimi tudi pomanjkanje tradicije. Kajakaštvo in kanuistika imata v sosednji Novi Gorici oziroma v Solkanu svetovno središče, saj so člani Soških elektrarn med najboljšimi na svetu. Pri nas si ti panogi le s težavo utirata pot in poiskusi v Podgori so le v začetni fazi.
Tudi kolesarjenje je pri nas domena posameznikov. Kljub povečanemu zanimanju za to prevozno sredstvo, je vse premalo elementov, ki bi botrovali nastanku kake organizirane skupine, če že ne društva.
matm
Pogled na notranjost sovodenjslte telovadnice
V zadnjem obdobju so tudi na Goriškem zgradili več balinarskih stez
Nogometna dejavnost je na Krasu v središču pozornosti. Naslovna fotografija: pogled na telovadnico goriškega Kulturnega doma
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
jL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
4. avgusta 1989
V Genovi izdelali posebno plovilo za čiščenje morja
Morska gladina brez sluzastih alg te se sedaj zadržujejo v globini
ANCONA, PESCARA, GENOVA -Slabo vreme zadnjih dni je dodobra razpršilo plavajoče prevleke sluzastih alg s severnega in srednjega Jadrana. Biologi pa so skrajno previdni pri svojih napovedih. Že res, da je izginil površinski sloj, v globinah pa se nadaljuje prekomerno cvetenje kot zgovorno dokazujeta posnetka pred obalo Ga-bicce Mare v Markah. Slabo miljo od obale v globini 11 metrov se je namreč biologom pokazala nespodbudna slika s sluzjo prekritega dna (spodaj) vidljivost pa je bila minimalna že nekaj metrov pod gladino (zgoraj). Sluz bi lahko že v prihodnjih dneh ponovno splavala na površje, če se bo morje otoplilo in umirilo.
Še bolj zaskrbljujoča vest prihaja iz Pescare, kjer so po daljši biološki prepovedi nabiranja kaperoclov ali kočic (vongole) v zadnjih urah ribiči, gostinci in sladokusci zaprepadeno ugotovili, da med kuhanjem te školjke izloča-
jo neobičajno modro barvo. Po tem odkritju so ribiči zmetali ulov spet v morje in z grozo ugotavljajo, da bodo spet ob zaslužek. Nihče si ne zna razložiti pojava, končno besedo bodo morali izreči kemiki in biologi, ki so že začeli analizirati ta pojav. Vedno bolj pa se utrjuje sum, da je ta barva vezana na prekomerno cvetenje alg, saj iz sosednje Romagne prihajajo vesti o pravem pomoru kaperoclov.
Država je že nakazala prve zneske za sanacijo Jadrana, zasebna industrija pa si je prav tako zavihala rokave. V Genovi je družba Nova Meča izdelala posebno katamaransko ploščad s površino 15 kvadratnih metrov, ki s črpalko prefiltrirala 15 ton vode na uro in samodejno uskladišči sluz in drugo nesnago, istočasno pa lahko tudi »prezračuje« morsko vodo. Plovilo je v Genovskem zalivu dobro prestalo prve poizkuse, sedaj ga bodo poslali na pravo preizkušnjo v Emilijo-Romagno.
V	Lombardiji zaplenili
40 kg heroina
MILAN — Kljub iznajdljivosti tihotapcev je karabinjerjem in policiji uspelo pozitivno zaključiti dve preiskavi v zvezi s turškimi organizacijami, ki preprodajajo heroin.
V	nekem tovornjaku, ki je bil parkiran pred milanskim pokopališčem Musocco, so karabinjerji našli 30 kilogramov heroina in aretirali šoferja. Heorin so pritihotapil iz Turčije v rezervoarju za gorivo. Močan vonj goriva je dejansko prelisičil pse, karabinjerjem pa je neposredno pomagal šofer, ki je postajal zelo živčen, ko so pregledovali dno tovornjaka.
Enajst kilogramov heoroina so nato zaplenili pri Brescii, kjer je družinica skrivala zavoje »sugar brown« pod zibelko komaj tri mesece starega otročiča. Poleg heroina so skrivali tudi mačeto, zato je morala skupina tihotapcev v zapor tudi zaradi posesti orožja.
Reakcije wai blitza i’ bolnišnicah
RIM — Blitz, ki so ga specialne enote karabinjerjev NAS opravile pred manj kot tednom dni, je sprožil, kot je bilo pričakovati, vrsto negativnih in ugodnih reakcij. Medtem pa je minister za zdravstvo naročil še en pregled v javnih bolnišnicah in zasebnih klinikah v Markah. Tudi tu se je izkazalo, da je higiena zadnje, za kar skrbijo v kuhinjah in skladiščih ter pri pripravljanju obrokov hrane.
Zdravstvene delavce, zdravnike in Krajevne zdravstvene enote je ukrep ministra De Lorenza presenetil, marsikdo pa ga je pričakoval. Sindikalno združenje zdravnikov ANAAO v tiskovnem sporočilu piše, da je dogodek sicer žalosten, a ne predstavlja nobene novosti. »Sindikat je večkrat opozoril pristojne oblasti na nemogoče higienske in bivanjske razmere v javnih zdravstvenih strukturah, vselej pa je naletel na gluha ušesa,« meni sindikat in izraža željo, da ministrov ukrep ne bi ostal le propagandna poteza s politično oznako, temveč prvi korak na poti učinkovite reforme celotnega
zdravstvenega sektorja. ANAAO v sporočilu še piše, da se mora reforma začeti že pri upravni politiki zdravstva, saj je nepojmljivo, da tako pomembno javno službo upravljajo politiki in ne strokovnjaki oziroma tehniki.
Nekoliko manj navdušen je bil sindikat CGIL, ki sicer hvali ministrov ukrep, vendar opozarja na nevarnost, da bi ta dogodek lahko oškodoval vse tiste zdravstvene delavce in ustanove, ki se resno zavzemajo za to, da bi bolnikom in uporabnikon na splošno nudili čim bolj strokovno pomoč.
PLI, ki je tudi stranka ministra De Lorenza, pa je ubrala srednjo pot; blitza ni ne pretirano hvalila in tudi ne podcenjevala, pač pa je predsedniku milanske KZE Fappaniju poslala »tolažilno« pismo, v katerem piše, da je higiena v bolnišnicah glavna skrb vsak dan in ne samo ob priložnosti uglednih obiskov. Fappani je namreč blitz ostro kritiziral ih se čuti užaljenega, ker ga o »obisku« ni nihče obvestil.
V Etiopiji Mengistujev režim krši temeljne človekove pravice
NAIROBI — Amnesty International je včeraj objavila poročilo, v katerem pravi, da v Etiopiji nadaljujejo s kršenjem človekovih pravic. Mednarodna humanitarna organizacija trdi, da je v zaporih več tisoč političnih nasprotnikov režima predsednika Mengistuja in da jih držijo v zaporih brez sojenja in jih tudi mučijo. Med njimi je najmanj dvesto ljudi, ki so jih aretirali po neuspelem poskusu državnega udara 16. maja.
Amnesty International je pozvala etiopsko vlado, naj politične zapornike bodisi izpusti, ali pa naj jim sodijo redna sodišča, če imajo dokaze, da so zagrešili kazniva dejanja. Mednarodna organizacija je z najnovejšim poročilom demantirala predsednika Mengistuja, ki je neposredno po spodletelem vojaškem udaru dejal, da se bodo zarotniki znašli pred sodiščem, da jim bodo sodili po veljavni zakonodaji in da bodo imeli pravico do obrambe.
V	Adis Abebi po poskusu udara niso sporočili, koliko ljudi, civilistov in častnikov so aretirali. Uradno so povedali, da je med poskusom udara bilo ubitih 12 generalov, med njimi večinoma pucističnih. Prav tako je neznano, koliko študentov je umrlo ali so jih aretirali, ko je takoj po poskusu udara prišlo do množičnih demonstracij proti režimu v študentskem naselju v glavnem mestu. Ve se le, da je takoj posredovala vojska, ki je proteste neusmiljeno zadušila.
V	dobrem letu dni je vlada predsednika Mengistuja doživela drugo kritiko zaradi kršenja človekovih pravic, čeprav v Adis Abebi podobno kot v drugih atriških prestolnicah trdijo, da ni govora o kršenju teh pravic merveč le o »zakonitem kaznovanju kriminalcev in drugih protisocialnih elementov«. Lani je etiopska vlada molčala, ko so mar-
ca prišle v svet novice, da je vladna vojska v bojih proti eritrejskemu in tigrejskemu odporniškemu gibanju na severu bombardirala številne vasi, pri čemer so uporabili tudi napalm. Predstavniki odporniških gibanj so takrat trdili, da so med bombardiranjem pobili več tisoč kmetov, o množičnih pobojih vaščanov pa so govorili tudi vojaški strokovnjaki.
Nobeno presenečenje ne bi bilo, če bo etiopska vlada tudi tokrat zavrnila očitke in jih morebiti označila celo kot nedopustno vmešavanje v etiopske notranje zadeve. Podobne izgovore uporabljajo malodane vsi afriški režimi, kadar jim iz tujine očitajo, da teptajo človekove pravice. Verjetno je samo vprašanje časa, kdaj se bo pod novim valom mednarodnih kritik znova znašla tudi somalska vlada predsednika Siada Barreja zaradi nemirov, pobojev in množičnih aretacij prejšnji mesec v Mogadišu. In nič ne bo čudno, če se bo tudi somalski režim vedel, kakor da se ni
da je bilo med versko obarvanimi demonstracijami ubitih 23 ljudi (kasneje so povedali, da 59) in nekaj deset ranjenih, medtem ko so v množičnih aretacijah molčali. Očividci demonstracij in vojaško-policijske represije v somatskem glavnem mestu sedaj trdijo, da so gotovo pobili več sto demonstrantov, da jih je na stotine ranjenih in da so jih še več aretirali. Val aretacij menda še sedaj ni končan in tako bi se moglo zgoditi, da se je (ali se bo) v zaporih Barrejevega represivnega in totalitarnega režima znašlo nekaj tisoč novih zapornikov.
AVGUST PUDGAR
nič zgodilo in zavrnil kritična opozorila. Somalska vlada je namreč sporočila,
Milanski kuža se očitno strinja z vsebino »človeškega« plakata (Telefoto AP)
RIM — Stara in nadvse barbarska navada, da se pse in mačke v poletnih mesecih kar mimogrede odloži na cesto, počasi izumira. Podatki o obnašanju Italijanov, ki so se julija meseca podali na dopust, so razveseljivi, združenja, ki se ukvarjajo z zapuščenimi kužki in mucami pa trdijo, da je to le prvi korak na poti primernega ravnanja z domačimi živali.
»To, da nismo svojih zimskih ljubljenčkov prepustili usodi, je najmanj, kar lahko naredimo«, pravijo zastopniki združenja Lega per 1'ambiente, »sedaj pa je treba ukrepati tudi na področju primernega ravnanja z njimi«. Poseči je treba pri razmnoževanju in preprečiti trgovino z manjšimi psi in mucami, ki jih lovijo in prodajajo laboratorijem za vivisekcijo.« Pred tem pa se moramo vsi zavedati, da je domača žival nenadomestljiv prijatelj, ki ga ne smemo nikoli razočarati.
Enajst oseb umrlo pred pošto v Kijevu
KIJEV — Nesreča v Kijevu, kjer se je predvčerajšnjim popoldan zrušil del pročelja mestne pošte, je terjala enajst žrtev, tri osebe pa so bile težko ranjene. Stavba ni bila pretirano stara, a je bila že potrebna popravil prav na strehi, del katere pa padel na ljudi, ki so čakali na postaji podzemn® železnice.	(Telefoto AP)