Posvetovanje o učiteljskih plačah na Ceškem se je vršilo dne 16. maja t. 1. na Dunaju. To posvetovanje je zanimivo in tako poučno tudi za slovensko učiteljstvo, da hočemo spregovoriti o njem par besed. Razmere češkega učiteljstva so jako podobne razmeram posebno kranjskega učiteljstva. Posvetovanj so se udeležili zastopniki čeških učiteljskih Zvez, deželne upravne komisije, deželne in centralne vlade. Izmed poslancev so bili navzoči Stanek, Pacher in Schreiter. Zastopnik nemškega učiteljstva na Češkem je izjavil, da ima to posvetovanje namen, da pridemo na jasno v teh-le točkah: 1. uresničenje zakonskega načrta o regulaciji učiteljskih plač stalne šolske komisije iz leta 1913; 2. v slučaju nepremagljivih težkoč, zagotovitev onih denarnih sredstev, ki jih zahteva zakonski načrt; 3. primerno zvišanje draginjskih doklad kakor za državne uradnike v Ietu 1917; 4. zboljšanje prejemkov vpokojenega učiteljstva, učiteljskih vdov in sirot. Učiteljstvo hoče biti na jasnem glede tega, kaj namera vlada in dežela. Tako kakor dosedaj, ne more iti dalje. Predsednik češke učiteljske aZveze" tovariš S m r t k a je pripomnil, da je češki deželni odbor že v letu 1911 priznal, da se potrebuje za regulacijo učiteljskih plač 22 milijonov K, in da postavka stalne šolske komisije v letu 1913 v znesku 23 milijonov K ni nikakor previsoka. LJčiteljstvo na Češkem je sedaj od leta 1911, t. j. 5-/2 leta prikrajšano za ta znesek, t. j. za 135 milijonov K; kot predujem je prejelo učiteljstvo 45 milijonov K; primanjkljaj 90 milijonov K so dolgovi in obremenenje učiteljstva ki so že leta 1911 vzbujali pomisleke narodnih ekonomov. Tisti, ki so imenovali zakonski načrt r u inezen naj pomislijo, da bo brez uresničenja tega zakonskega načrta vse učiteljstvo na Ceškem ruinerano. Težka bremena so naložili tudi izven stanovskib dolžnosti na rame učiteljstvu, ki ga dovedejo često v mučen položaj; učiteljstvo in njegovo družino so pa pustili, da je stradala. Poslanec Schreiter je izvajal med drugim, da je skrb za učiteljstvo dobra priprava za vojno ter da bomo po vojni v gospodarski vojni, ki se nam obeta, dvojno potrebovali gmotno dobro podprtega uči teljstva. Ljudski svetovalci naj bodo prosti morečih gmotnih skrbi. Poslanec Stanek je govoril: Priznalnih besed in pohval je učiteljstvo že dosti slišalo, sedaj potrebuje dejanj. Oni, ki bodo dovolili denar v ta namen, naj se ne boje, da jih bo kdo zaradi teh izdatkov klical na odgovor; ti izdatki se izgube kot nekaj majhnega v velikem. Učiteljstvo je delalo v službi domovine in dolžnost vlade je, da mu pripomore vsaj do človeške eksistence. Poslanec Pacher je izvajal: Če je šola breme dežele, pa je sladko breme. Hvala bogu, da imamo mnogo otrok; da jih vzgojimo, potrebujemo učiteljev. Noben izdatek ni tako produktivno naložen, kakor izdatek za šolo. Izdatki za šolo so ravno takopotrebni, kakoronizavojno; tu naj se ne gleda na 5, 10 ali 15 miiijonov K. Poudarja se vedno, da se brez deželnega zbora ne more izvršiti regulacija učiteljskih plač ; zakaj pa je deželna upravna komisija brez deželnega zbora uredila in zvišala plače deželnim uradnikom ? Zastopniki deželne upravne komisije so izjavili, da priznavajo veliko učiteljsko bedo, da se pa vendar ne morejo spuščati v to, da bi se definitivno rešila regulacija učiteljskih plač po zakonskem načrtu stalne šolske komisije. Največ je, kar morejo dovoliti, da se zvišajo že dovoljene draginjske doklade za leto 1917 za 50°/0, ki naj se potem tako-le določijo: za neoženjene 270 K, za oženjene 315 K, za oženjene z 1 otrokom 400 K, z 2 otrokoma 500 K, s 3 otroci 600 K, s 4 otroci 700 K, s 5 in več otroci 800 K. Po dolgotrajni razpravi so se zedinili slednjič v teh-le točkah : vlada zviša svoj prispevek v primernih mejah, tako da se doseže znesek 12 milijonov K. Ta znesek naj se porabi za zboljšanje učiteljskih plač na ta način, da stopijo s 1. julijem 1917 v veljavo aktivitetne doklade, kakor jih določuje regulacijski zakonski načrt ali po načrtu 1 ali 2; ostali znesek se porabi za draginjsko doklado. Poleg tega so se zedinili še za nekatera druga manjša privoljenja, kakor za vračunanje znane devetine v pokojnino, dopolnitev provizorija za učiteljice ženskih ročnih del, zvišanje pokojnin itd. Po zakonskem načrtu stalne šolske komisije iz leta 1913 naj bi se izvedel načrt 1 aktivitetnih doklad takoj, ko stopi zakon v veljavo. Določal je: za Prago in predniestja od 10 do 10 službenih let v treh stopnjah za ljudske šole 640, 768. 960 K, za meščanske šole 800, 960, 1104 K; za kraje z nad 80.000 prebivalci 640, 720, 800 K, za meščanske šole 800, 880, 960 K; za kraje z nad 40.000 prebivalci 480,560, 640 K, za meščanske šole 600, 680. 760 K; za kraje z nad 10.000 prebivalci 320, 400, 480 K, za meščanske šole 400, 480, 560 K; za kraje pod 10.000 prebivalci 240, 320, 400 K, za meščanske šole 320, 400, 480 K. Načrt št. 2 aktivitetnih doklad naj se pa šele izvede, ko nastopijo redne razmere v deželnem gospodarstvu. V načrtu št. 2 aktivitetnih doklad se prištejejo kraji z 80.000 prebivalci k Pragi in predkrajem in določa aktivitetne doklade po službenih letih in po številu prebivalcev, kakor zgoraj tako-le: 640, 768, 960 in 800, 960, 1104 K; 504, 672, 840 in 672, 840, 963 K; 432, 576, 720 in 576, 720, 828 K; 360, 480, 600 in 480, 600, 690 K. Tovariši na Češkem so vendar nekaj dosegli. Z draginjsko doklado se zvišajo prejemki približno do one višine, kakor jih določa regulacijski zakonski načrt stalne Šolske komisije iz leta 1913. Kje pa je vojna draginjska doklada, ki jo dobe vsi uradniki, sluge in delavci k plači, ki je določena za niirne čase ? Kaj pa kranjsko učiteljstvo, ii največji trpini med avstrijskim učiteljstvom? Kakšna beda vlada tu v učiteljskih rodovinah, lahko posnamemo iz tega, da morajo hirati ob plačah, ki so se uredile pred 19 letl! Draginjske doklade pa so dobili letos po 160 K in po 30 K za vsakega mladoletnega nepreskrbljenega otroka in to v deželi, v kateri so »deželne finance urejene" po izjavi dr. Lampeta na Najvišjem tnestu.