ZNOVA
OBUJENI
PESNIKI
str.2
STO LEKO POZABI? str. S
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 8. marca 2001	 Leto XI, št. 5
Slovenski ples
Kurenti odgnali zimo?
Vrajžo je vcüj šlau, gda so 24. februara kaulek desete vöre večer v aulo Varaške šaule István Széchenyi notra prirugatali kurenti, steri skurok tak vögledajo kak bušonge v Mohači. Če bi kusta ženska bila v dvorani, bi ji starejši gvüšno tanačivali, naj vkraj gleda, ka pa če od straja znamenje deje gor na maloga. Dapa kurenti morajo »grdi« biti, kak bi ovak po-strašili pa zagnali zimo! Dapa nej so zagnali dobro volau tistim 320 lüdam, steri so vküpprišli na letošnjom Slovenskom bali. Če bi več mesta bilau, bi nas gvüšno eške gnauk telko bilau, Vejpa karte za bal so tak brž sfalile, kak če bi je sploj nej bilau. S tauga se tö vidi, ka Slovenski ples v Monoštri rang ma med fašenskimi plesi.
Goste je pozdravo predsednik Slovenske zveze, Jože Hirnök. Med njimi predstavnika diplomacije dr. Zlatka Muršca, generalnega konzu-la R Slovenije v Monoštru, polkovnika Bojana Potočika, vojaškega atašeja slovenskoga veleposlaništva v Budimpešti, poslanca slovenskega parlamenta And-reja Gerenčerja in madžarskega parlamenta Zsolta Né-metha, žüpana Monoštra Károlya Bauerja, predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša pa druge porabske žüpane.
Najbole iz srca je pa pozdravo porabske Slovence pa njine madžarske pajda-
še, steri vsakšo leto pridejo na Slovenski ples.
Za dobro volau se je skrbo
ansambel Strici. Istina, ka je njino ime Madžare malo vküpzmejšalo pa so mislili,
ka tau morajo velki štriki biti. (Če rejč Strici Vogrski preštemo, pomeni zvodni-ka.) Nej so velki štriki bili, istina, ka bi tau samo uni sami znali povedati, liki dobri muzikant Tau sé je vidlo s toga tö, ka je plesišče vsigdar puno bilau. Njim sé je pa nej vnaužalo špilati zazranka do pau štrte. Organizatori so sé skrbeti za bogato tombolo tö, vsakšo leto sé najdejo takša pod-jetja (vállalatok) tak v Prejk-murji kak v Varaši, stere njim pomagajo pri tem. Dapa tisti, steri kaj dobijo, so najbola veseli, če je tau kaj domanjoga, kakšne grable, meklau, košar, cejkar, tikvimi olje. Letos so sé veselili domanjoma krüja pa vrtan-kom tö. Mogli bi videti obraz kakšne mlade ženske, gda je meklau dobila pa so sé naši podje hejcali z njauv, ka sé čalarice tö na takšni meklaj nosijo...
Zdaj, gda te članek pišem, sé mi tak vidi, ka so kurenti dun nej dobro opravili svojo delo, Vejpa vnoči je snejg spadno pa je eške Zdaj vse bejlo. Pistili so nam pa tü dva mala kurenta, enoga so prinesli za dar generalnomi konzuli, drugoga pa predsednik! Slovenske zveze. Kak vögleda, mo si mogli s tejma dvöma pomagati, če mo steli rejsan odgnati zimo.
Marijana Sukič
2
Poezija Prekmurja v prvi polovici 20. stoletja
Znova obujeni pesniki
Konferenca o sožitju
Da je bila prekmurščina kot knjižni ali nadnarečni jezik živa vse do konca 2. svetovne vojne, je moč razbrati v lani izšli knjigi Francija Justa s pomenljivim naslovom Med verzuško in pesmijo (Založba Franc-Franc, Murska Sobota, 2000), knjigi, ki stopi na prste vsem nejevernim Tomažem, ki so še pred nedavnim prisegali, da je poezija v prek-murščni usahnila s priključitvijo Prekmurja k matici Sloveniji (tedaj Kraljevini SHS).
Ivan Camplin Pokoja daj...
Vtihnoli so zvoki, onemo je korak. Mimo pod oboki spava tihi mrak.
Tajno šepetanje bliža se z višin, tiho kopmenje iz nebeški lin.
Vekov Bog v samoti skrito tu prebiva.
V	večnoj ga lepoti moli vera živa.
Bog, v bolesti nemi dušami ječi.
V	te gleda oko mi, mir srce želi...
Še več: Franci Just je z vztrajnostjo skrbnega raziskovalca in razlagalca predočil javnosti pravi mali cvetober prekmurske poezije, pa naj bo pisana na “murskem polju” ali v daljni Ameriki.
Knjigo začenja seveda s prvo do sedaj znano pesmijo v prekmurščini, nekakšnim pesniškim dialogom Davida Novaka Versus Vandalici, konča pa z nekaj pesmimi Ivana Krampača, ki se je oglasil v času druge vojne.
Poleg pesnikov nam Franci Just razkrije tudi zelo bogato paleto časopisja, začenši z Agu-stinčičevim Prijatelom, ki je izhajal v Budimpešti, do Klek-lovih Novin, Amerikanskega Slovenca glasa in nenazadnje do kulturološke revije soboš-
kih akademikov, Mladega Prekmurca, v kateri so se poleg socialne in krajinarske poezije oglašali tudi ljubezenski verzi. Seveda ne smemo mimo predstavitve nabožne poezije ter tudi nabožnih publikacij, pa naj gre za katoliški Kalendar srca Jezušovega ali evangeličanski Duševni list, v katerih so se oglašali danes že pozabljeni, a v pričujoči knjigi znova obujeni avtorji.
Nace Kranjec Pajlin Sam...
Ah, kako sem sam v tej sobi razsvetljeni.
Samo sence, neme sence so pri meni.
Tam pri oknih pa že čaka noč temačna, da nato z roko drhtečo - ko ugasnem luč brlečo -me objame in zavije v svoja krila mračna.
Poleg predstavljene poezije nam avtor razgrne tudi “prekmursko jezikovno vojno”, torej kresanje mnenj in stališč, ali naj prekmurski avtorji zapustijo svoj materni jezik in začenjajo pesniti v knjižni slovenščini. To se je, seveda s prihodom prvih prekmurskih izobražencev, ki so se šolali ali v Mariboru ali v Ljubljani, tudi zgodilo, zato ne preseneča, da je prekmurska poezija v tridesetih letih začela usihati.
Kakorkoli, Just je poleg drugih znova priklical v spomin pesniško ustvarjanje Jožefa Baše Miroslava, Ivana Camplina, Ja-noša Flisarja, Jožefa flekla st., Ivana Krampača, Naceta Kranjca Pajlina, Jožefa Novaka, Avgusta Pavla, Franca Šebjaniča, Marike Kardoš, Ivana Šiftarja in Franca Talanyija, zato ima knjiga, seveda poieg študije o duhovni zgodovini Prekmurja v prvi polovici prejšnjega stoletja, tudi antologijsko vrednost.
In komu je namenjena: vsem, ki bi radi prisluhnili utripu poezije v prekmurščini, katere zven v ničemer ni zaostajal za knjižno slovenščino. Ne takrat ne danes. Zares.
Milan Vincetič
RADIO MONOŠTER UKV (FM) 106,6 MHz
Od pondejlka do sobote od 16. do 17. vdre, v nedelo od 12. do 14. vdre.
_______ FM _________
88	92	96 100 104	* 108
RADIO MONOŠTER	106,6 MHz
Fundacija za madžarsko kulturo in časopis Baratsag sta 16. februarja 2001 v Budimpešti organizirala konferenco z naslovom „Domače manjšine ob prelomu tisočletja”. Na konferenco so bili vabljeni predavatelji (etnologi, zgodovinarji, sociologi idr.) vseh 13 manjšin na Madžarskem. Prišli so Bolgari, Nemci, Slovaki, Srbi, Rusini, Romuni in Slovenci. Hrvatje so imeli razstavo „1100-letni stiki Hrvatov in Madžarov”, ki jo je pripravil etnolog dr. Djuro Šarošac iz Mohača.
Vsi predavatelji so odkrito in kritično govorili o težavah lastne manjšine. Za vse manjšine na Madžarskem je značilno, da govorijo narečje. Knjižni jezik se učijo le otroci v šolah. (Gradiščanski Hrvatje tudi svoj gradiščanski knjižni jezik.) Naj večje je zanimanje za knjižno obliko materinščine pri Nemcih in Slovakih. Romuni in Slovaki so v začetku 70. let ustanovili svoj znanstveno-raziskovalni inštitut. Madžarska vlada jih je nekaj let podpirala s sredstvi iz proračuna. Ko so se pa pojavile še druge manjšine s svojimi inštituti (npr. Rusini), je vlada ukinila podporo iz proračunskih sredstev. Od takrat naprej delujejo brez stalne podpore. Vlada jim svetuje, naj iščejo denar na raznih natečajih. Ne podpirajo jih baje več zaradi tega, ker „kaj bi bilo, če bi vseh 13 manjšin hotelo ustanoviti svoje raziskovalne inštitute”. (Iz istega razloga nima proračunskega denarja še vedno Radio Monošter.)
Marija Kozar je v svojem predavanju z naslovom,,Slovenci na tej strani meje” med drugim povedala:
„Odpravljanje nezaupljivosti in zaprtosti vase še vedno (ali že spet) otežkoča t. i. »vendska teorija”, ki je po letu 1989 ponovno oživela. Izraz „vend” se pogosto uporablja v madžarskih medijih, uradnih spisih in včasih tudi v znanstvenih publikacijah. V teh primerih dvomijo o slovenski identiteti prebivalcev porabskih vasi.
Uporaba izraza ‘vend, Vendvidek’ namesto ‘Slovenec, Slovensko Porabje’ v madžarskem jeziku negativno vpliva na narodnostno zavest Slovencev v Porabju in lahko privede do popolne asimilacije. Pri letošnjem ljudskem štetju se prebivalci teh vasi ne bodo izrekli ne za ‘Vende’, ne za Slovence, ampak za Madžare ali sploh ne bodo odgovorili na vprašanja, saj ni obvezno. To je samoobrambni refleks s strani porabskih Slovencev, ki je človeško upravičen in razumljiv.”
Predavanja bodo objavljena v časopisu Baratsag. Upajmo, da jih bodo prebrali tudi tisti, ki lahko za manjšine na Madžarskem kaj storijo.
-mkm-
Porabje, 8. marca 2001
3
Papiri pripovejdajo
Prva ženska - Eva
Prauško na Kurešček (3)
Vsikšo leto 8. marciuša največ gučijo o ženskaj. Največ sé moški pogučavajo o tome, če njim je ženska na asek ali na kvar. Ništerni ženske za krivo držijo za vse, ka je lagvo na svejti, ka prej je že prva ženska na kvar bila svojma tivariši. V Mali bibliji s kejpami iz leta 1898 etak leko štemo o prvi ženski, Evi:
„Adam je sam biu. Nej je emo k sebi spodobne tivari-šice, šterov bi sé veseliu i gučo. Zato je Baug na njega sen püsto i vö je vzeu edno njegovo rebro, i z onoga rebra je njemi napravo edno tivarišico. Ta je bila prva ženska. Adamova žena, štere je ime bilau Eva.
Baug je za tem prviva človeka blagoslovo, govoreči:
- Povnožita sé i napunila zemlo.
Adam pa Eva sta v paradi-žomi jako blaženiva bila. Ali Baug je vö Sto sprobati po-komost prviva človeka. Pravo je zato njima:
• Z vsakoga sada v tom pün-gradi slobaudno jejta, samo z drejva znanja, štero stoji na srejdi paradižoma, ne smejte jesti. Ar či ta z onoga
tüdi jela, konec bode vajno-mi blaženstvi i merjeta. Včinjeno je, ka sé je Eva v püngradi sprehajala. Iz zan-darečnosti je ta šla k prepo-vejdanomi drejvi i gledala je ono. Na drejvi je pa biu vrag vu kejpi edne kače. Ne-voskeni vrag je Evo zapelati Sto, zato je njej etak pravo:
-	Zakoj ne jejta sad z etoga drejva?
Eva je pravla:
-	Prepovedo je nama Baug. Či bi ž njega jela, tebi mrla.
Jálna kača je odgovorila:
-	Ka bi mrla! Dosta bole takšna bodeta, kak Baug, či ta ž njega jela. Znala ta vse.
Ete guč sé je do-padno Evi. Sadje pa lejpi biu. Dala sé je zato zgučati i nika nej marajoča za Bo-žo prepovid doli je vtrgnola eden sad i jejla je ž njega. DalejeAdarni i onje ladijo ž njega.
Baug je pa vse vüdo i pito Adama:
-	Adam! Nej li si ti jo z onoga drejva, s šteroga sam ti prepovedo, naj ne ješ? Odgovoro je Adam:
-	Žena mi je dala ž njega i jo sam.
Pravo je Baug ženi: -Zakajsitauvčinila? Odgovorila je Eva:
-Kača me je zapelala, i jejla sam.
Ni eden je nej Sto kriv biti. Ali da so vsi trgé krivi bili, Gospodin Baug je kaštigo vse tri... i z paradižoma vö pregno... Konec je biu človeka blaženosti.”
Marija Kozar
Lanjsko leto so eni prauš-karji iz Sakalauvec ojdli na prauško v Slovenijo na Kurešček. Ka vse so tam vidli pa zvedli, je nam napisala ena od rornaric.
Zdaj boš leko dühovnik
Kak je France Špelič dun dühovnik grato? Žena ma je dugo betežna bila. Lepau go je opravlo cejlak do smrti, kak sé tau ednomi krščans-komi človeki veli. 1992. leta na samo sveto nauč go je gospoda Baug k sebi vzejo. Zdaj je več nikša zanka nej bila, ka bi on dühovnik grato. 23. novembra 1993. leta - 11 mejsecov po ženinoj smrti - so ga za dühovnika posvečali. 28. novembra je svojo nauvo in prvo sveto mešo slüžo v Brezji v prauš-karskoj cerkvi. Vsigdar je
njegvo želenje bilau, ka naj on s svojimi rokami leko goraldüje Jezušovo sveto tejlo in krv, z rečami, stere je Jezuš pravo vučenikom pri slejdnjoj večerji, gda je blagoslovo krü in vino: »To či-nite na moj Spomin do konca svejta!«
V njegvom živlenji je te den bijo najlepši. Njegvo srce sé je pomirilo, ka ma je mati Boža telko pomagala, ka je on Boga slüžbenik postano.
Če bi nej vidli, bi nej vörvati
Gda smo mi nazaj s prauške šli, smo očo Špeliča ziskali na tistom farofi, gde je Zdaj boži slüžbenik. On nas je trno lepau gorprijo, mi smo ga pa spitavali. Kak nam je pravo, 1989- leta je meu prvo srečanje z Materjo Bož-jov, dapa vsigdar go je samo
polonje tejla vido, od pod-jasa tadola nigdar nej. On je vsigdar znau, ka je Mati Boža navzoča pa sé pogučava z njim.
Pokazo nam je svoje štigme na rokaj, na nogaj, na prsaj, gde so Jezuša s spicov pre-bodnili, na glavej, gde so ga koronüvali. Gda nam je kazo, te so rane zaprejte bile. Etak je pravo: »Gda so rane zaprejte, te preveč veliko bolezen mam, gda so oprej-te, tekrviznji teče, depa ne bolijo tak fejst.«
Tau je tö boža vola, ka on štigme ma. Če bi nej vidli, bi nej dali valati, dapa 15 lüdi nas je vidlo. Pravo je, ka Boža Mati samo molitev prosi od vsikšoga človeka, najbo-la raužni vejnec. Če nemo molili pa sé obmoli k Bogi, sé pogübimo. Molite iz srca, nej samo z lampami - je nas proso oče France.
Oče Špelič je nam pokazo cerkev pa je s sveto krizmov vsakšoga ejkstra blagoslovo.
Gda sam ga pitala, kak lüdje v Sloveniji katoličansko vöro držijo, kak ojdijo k meši, je pravo:» Starejši ja, starejši ojdijo k sveti meši, ali mladina trno rejdko. Liki pride en čas-gda so30,35 lejt stari - gda že držinopa mlajše majo, te kak če bi sé njim vsrci nikagentiopa te z mlajši vredpridejo v cerkev.«
France Špelič sé je 1989. leta srečo prvič z Božo Materjo, 1999- leta pa slednja. Marija ma je prej etak pravla: »Blagoslovim te, na etom svejti sé več ne sreča-va, liki vido me boš v nebes-komkraljestvi.«
Ka smo mi vidli pa čüli na Kureščki ino pri oči Špeliči, smo si v srce zaprli. S takšim veseljom smo šli domau, ka smo skoz po pauti molili, popejvali ino dičili Kralico Mira.
Ema Sukič
25 let etnološke serije
Madžarsko etnološko društvo je 21. februarja priredilo slavnostno sejo ob 25. obletnici izhajanja etnoloških zvezkov manjšin. Največ knjig so izdali Nemci (17) in Slovaki (16). Romunskih je izšlo 13. Hrvatje, Srbi in Slovenci so imeli skupaj 10 zbirk. Od leta 1993 jih imajo posebej, svojo posebno izdajo pa so dobili še Romi (9). Skupaj objavljajo svoje prispevke Bolgari, Grki, Poljaki, j Armenci in Rusini. Izšle so 3 knjige. Vse zbirke izhajajo v jeziku manjšin, le slovenska je dvojezična. Zaradi tega so j izdali do zdaj tri zbirke z izborom madžarskih prevodov najbolj zanimivih razprav o etnologiji manjšin na Mad-1 žarskem.
Etnologija Slovencev na Madžarskem (ur. Marija Ko- j zar) izhaja vsako drugo leto. V prvem samostojnem zvezku (1997) sta bili predstavljeni dve, do takrat še neraziskani temi: sezonsko zaposlovanje Slovencev iz okolice Monoštra (Katarina Munda Hirnok) in Slovenci v vasi Tarany v županiji Somogy (Tunde Dravec). Kronološka bibliografija prinaša etnoioške prispevke o Slovencih na Madžarskem od 1735 do 1945.
V drugi knjigi (1999) je razprava o borovem gostiivanju pri porabskih Slovencih (Erno Eperjessy). Avtor je opisal j osebe, zapisal potek in tudi govore v slovenščini in madžarščini. Katalin Hirnok Munda poroča o etnoloških raziskovanjih manjšin v Sloveniji. Jožef Jeli piše o življenju sezonskih delavcev v Šomodju z vidika domačinov. Obeležena je 90-letnica Vilka Novaka in 15-letnica monoštrs-kega muzeja. Drugi zvezek je zaključen prav tako z bibliografijo (1948-1975). Tretji zvezek bo izšel z letnico 2001.
-mkm- j
Porabje, 8. marca 2001
4
Novi film „A napfény iže” od dobitnika oskarja Istvána Szabóna
BRITEK ZMA SUNCNI ZARKOV
..Ne bom grm. ki sé rodi iz zemlje in ima korenine... ” (F. Lainšček)
Človek je grm, ki sé rodi iz zemlje in ima korenine. More meti korenjé, ka ma ovak dojposene njegova düša. De düša-süša.
,,Konec je 19. stoletja!” sé veseli bogata židovska družina na Vogrskom na silvestrovo 1899- Mladi Oča Meče pred svojo nosečo ženo in za tajér klon-cka na njeno veliko črvo pa pravi: „Es Čüj, sinek moj, eti tvoj ata guči!” Zmes vöra pol-noč bije. Stariš pa svojomi si-nej, šteri sé že 1.1900 narodi, pa veseli družbi radostno kriči: ,,Naj živé 20. stoletja! Naj živé 20. stoletji... ”
Srečen Oča, dr. Ignac Šorš je Veliki birov Avstro-ogrske monarhije. Ranč za toga volo je mogo miniti svoje pravo židov-sko ime s sestrov in bratom vred. Prva so sé pisali Sonnen-scheinn, kaj znamanüje „s«nč-ni žarki”. Novo vogrsko ime Šorš (Usoda) pa,,žitek, ki nam je dam od Boga ”. Gda sé sestra Valerija na ceremoniji zme-ša in sé prvo pot eške itak tak podpiše, ka Sonnenschein, ji birokrat pravi: „Nikša baja nej, samo prekpotegnite staro lagvo ime, in sé eške ednok pod-pišite z novim dobrím imenom.”
Staromi oči z globkimi židovs-kimi korenjami sé tö ne vidi, depa zato sé Žalostno poda: ,,Najbode, če že more biti, Vej smo pa svoje ime resan nej od Boga dobili, kak našo sveto vöro in človeško lübezen!” Iz Ignacove in Valerijine lübezni, štero je Oča trnok hrano, ka sta si v prvom koleni žlata bila, sta sé narodila dva sina.
Cesar Franc Jožef vleti 1.1914 obeča, ka „ tačas ka v jeseni listje dojspadne z drevj, de konec bojne!” Prva kak dr. Igna-ca Sorsa v Bosno pošle jo, ka de tam sodo „grešnikom”, ga pozove k sebi sam Ferenc Joška. Od tistoga cajta Ignac skor bole lübi monarhije, kak svojo lepo mlado ženo. Štiri leta, celo bojno ga nega domo. Proti konci dobi telegram od žene Valerije, ka ma je Oča mro. Za en malo pa eške cesar tö. Ta dvojna nesreča vküper sé ma je celo čüdna vidla. Cesarova smrt ga je sploj potrla. Kak je šego emo gučati: „ Ge sam zato na sveti, ka morem biti cesarov ofi-cir. ” Po vrnitvi iz Bosne ma žena vauči meče, ka „ Ti si zado-
volen,ijje leko svojega cesara rad maš. Ti si zadobolen če te
cesar rad ma... Ge se pa raz-pitam od tebe!... ” Ignac je tak čüto ka se je njegov zakon tak stro, kak kda mlajši s kamen-jami okno razbijejo. Na falajč ke razpadno. Monarhija tö. Zmes sta zrasla njegoviva dva sinova. Eden od njija, Adam Sors je za Horthyna grato naj-bokši sabljač (vívó) na Vogrskom. Te pa ma ednok pravijo, kak če bi ma presmeknili srce s kakšo sablo, ka V oficirskom klubi se Židov ne sme sabla-
ti!”	
Adam Sors je trnok žalosten grato, depa je po dugom pre-mišlavanji don püsto židovsko vöro ni je stopo med katoliča-ne. Ranč tak kak njegova lübica. Adam Sors se pripravla na olimpijo l. 1936. Gda vküp pišejo olimpijce, ga vsefele pitajo. To tö, kakše vöre je. Malo Premišlavam pa te naslednje don tak pravi, ka: katoličanisko. Te ma pa sodački gene-ral, šteri de pelo sabljače na olimpijo, odgovorni: „ Dobro ste sé odločal Edina prave pot je asimilacija... ”
V Berlini je olimpijce sam Hit-|er pozdravo. Gda je Adam gor-Ltopo, se maje sabila strla. Nato |e mladi židov na tüma začno moliti po - katoličansko: ..Oča Vaš, ki si vu nebesaj ... "Adam je gvino. Zvali so ga v Meriko tö, depa un je tak pravo, ka un ne zapüstí svojo domovino za nikše penaze nej. Gda so nazaj v Budimpešto prišli, so olim-iijce lüdje z veliko ovacijo sprejeli, eške poštne štempline (znamke) so o njij tö vödali. Zmes ma je žena Hanna rodila sina Ivana.
Te pa za en cajt ednok samo začnejo redno preganjati žido-ve. Vödajo paragrafuše, ka koga vse je trbej meti za židove. Horthynova država zrende-ifte, ka v državnaj slüžbaj je leko samo največ šest procentov židovov. Vsi vidijo, ka se velika nevola pripravla. Žido-vje že gneve pa gneve čakajo na vizume, Adamova šogorca Greta tö. Ranč na silvestrovo se pogučavajo o tom, pa gda jo drugi, med njimi Adam tö, doj-gučijo, ka je nej trbej v tihinski rosag titi, una se zadere: „Ne razmite, ka škem živeti?!?” En den panično pride domo, ka so vizumge prej - sfalili.
Nájbokši sabljač na sveti, Adam Sors je gvüšen, ka je njemi trikratno zagvüšeno, ka je
un nej židov. Na priliko zato tö, ka je ime meno, ka je gorvzöu katoličansko vöro, pa za toga volo tö, ka je madžarski olim-pijski prvak (bajnok). Madžarski fašisti so najprva samo njegovo rodbino odpelali. Srce se ma je paralo, gda je vüdo, ka budimpeštanske židove, med njimi njegovo ženo Hanno z žarečemi žutimi židovskoj* zvezdami ženejo kak Za par kednov so nima tö odgnali v	Tam so
ga zvüna pod milim nebom doj razmetali do nagoga, gor na eno drevo zvezali za roke, ka je tam viso kak kakša zginjena vrana in ga spitavali: ,,Kaj si ti?! Gda je s težavo odgovoriu ka „oficir Madžarskoga kraljestva, vogrski državni (prvak v sabljanji in olimpijski prvak”, so ga vse vküp zbrsali in zbili in ma je njilaš (pušči-čar) őrmešter z bikečim šinje-kom ragülo, ka,, Ti so en velki drek, en vonječi židov, nej pa oficir Madžarskoga kralje stva!!!". Brc-prc, dir -dur, bum-bum-bum. Jaj, kak težko
Mladi fant. sin Ivan je z drügimi dve gezari zgrablenci samo gledo, kak tele, kak njegovoga očo zverinsko matrajo trgé madžarski fašisti. Ta kalvarija se : ponavlala do onemoglo-sti. Zaman je omedlöu, s šlau-gom so ga dojpolevali. Ranč je krepka zima bila, je vod zmr-znila. na njemi. Un pa pod le-dom , šteri je na konci že tak kusti biu, kak lizika (nyaloka) koli palcike. Nej je un žmrzno, nej, liki samo njegovo mrtveče telo, ka je un, oficir Madžarko-ga kraljestva najprva mogo -zginiti. Od brutalnosti trej navadi šandarov Madžarskoga kraljestva.
Smrt. Smrt. Smrt. Trikrat zagvüšeno
Gda se je po bojni sin Ivan po veliki nevoli nikak  domo pre-mlato, so ga nagovorili, naj grata komunist in policaj, ka tak leko zgrabi tiste fašistične svinjr, štere so zaničile celo njegovo židovsko rodbino. Ivan na enom djileši kak policijski major (őrnagy) fejst hva-li Stalina. Te ma prednji takšo deli dajo, ka un more mantrati druge. Na slednje že sv joga ži-dovskoga šefa(főnöka) more v vozi spravlati, ka so prej žido-vje najvekši protivniki komunizma. Prej škejo prekvzeti delavsko gibanje (munkás-
mozgallom če resan so nigdar
nej meli v rokaj ranč en klapač nej. Ortodoksni komunisti so se začnili norca delati iz nji, ka je prej iz koncentracijski tabo-rišč več židovov nazaj prišlo, kak je tá šlo...
Ivan Šorš more z lažnimi pitanji matrati svojoga nekdešnjoga
„ Vejte, Ivan, mi smo sinovje zakunjenoga naroda... Vi mi gučite o krščanstvi? Mi smo bili okrščeni v Auschivitzi... Ge svoji korenin ne zatajim nikdar, te tö nej, če me bujete! Ovak pa, leko bi se pitali, šteri od naja je vekši izdajalec (aruló) ge ali vi?... "Policijski oficir Ivan Sors te nut previdi, ka je stalinizem ranč taksi od-ürní režim (rendszer) kak faši-zem Ne osodi svojoga nekdeš-njoga prednjoga Knorra. Ivan Sors se ranč tušira, gda nut stopi v kopalnico general pa ga dá z drugimi policaji doj-zadržati nagoga, ka je nej spravo svojoga šefa v vozo, kak so ma vödali. Vnük lgnaca Sonne-nscheinna, eroga so pod tistim tušom n oralno sploj zani-čili, je pá vüdo, kak pokvarjeni je stalinizem. Na njegovoga očo Adama j tö ranč tak tekla voda, gda je néro. Ivan je pod tušom "samo" düše gledoč mero in mro.
1956. leta ji Ivan držo guč za slobod pri g obi svojoga šefa, šteroma so brez njega tö vzeli Žitek in se spovedo pred vsemi navzočimi: "Dragi prijatelj! Eden od tvoji morilcov, djil-košov stoji ü pri tvojom grobi. Drugi s pa tü poleg mene...” je pogledno na komunis-tične prednje koli seba. „Ge zdaj od seba, kak ničvredno-ga človeka tö slobod jemlem. Nika sam nej naredo za to, naj tebe ne vmorijo. Kak sam nikanej včino, ka naj bi mojoga očo nej zaklali pred mojimi očan i kak kakšo pod-gan.... Ka je moj pradedek (dédnagypapa) Manó Sonne-nscheinn šego emo praviti: Bojmo si čisto videti, što smo, in bojimo se, ka do nas drugi čisto videli, Sto smo... ” Po dojzbiti revoluciji ‘56 so Ivana Sorsa za pet let zaprli. Gda se vöoslobodi, iz velike židovske familije več samo un pa njegova babica Valerija Sors živeta. Tista, štera je nej mogla trpeti, ka njen mož Ignac, Ivanov dedek raj má Ferenc Joškana kak svojo lepo mlado ženo. Babica zboli. V špitalaj jo pitajo, kak se piše, pa se pá
zmeša, kak inda sveta in pravi, ka: Valerija Sonnenscheinn... Po njeni smrti Ivan dé v kancalaj in prosi, ka bi si rad méno svoje ime Sors na ime Sonnenscheinn. Na biroviji se kan čüdo ne vejo djati, ka en takši lepi Vogrski priimek na takšo špajsno ime?!?...

Ivan Sonnenscheinn stapa po poštiji, listje na vötrovo mu-ziko pa pleše po poti in zraki. V svoji düši čüje ezoterične melodije, kak če bi kakši angelci igrali na harfe in angelke spevale. Zdaj za istino čüti, kaj so pomenile reči njegove pokojne babice Vale-nje, štera je vsigdar tak pravili gda je gorstanila od kla-kvira ali zongore ka „brezi muzike nega življenja!” Ivan Sonnenscheinn je prvo pot v življenji čüto, ka je srečen, ka se ma nej trbej naponi skrivati, tajiti svoje korenjé, liki -tak njegova babica fotografinja delala - „zagledniti in za-ütiti lepoto in sijo posaditi v svoje srce”.
Kak so plesati tisti nótlinge (note) pred njegvimi očami od vötrovo dirigentsko pali-co, ma je na pamet prišlo, kaj je njegovomi oči Adami pravo tisti general, šteri je sabljače
tom, gda so židove že tak niti po Budimpešti kak ma-ro TBC-nom:,, Gospod Sors, bojte čemerni, zmešo sam gda sam vam pred Berii-m tak pravo, ka je edina :iva rešitev - asimilacija! 
1vi madžarski film „A nap-iy iže ”bi mogo videti vsakši wek. Vsakši Porabski Slove-c. Tisti pa sploj, šteri so na üppisanji (Ijudsko štetje) an dali nut spisati, ka so Uni trej nej Slovenci.
Ivan Sonnenscheinn se je na telko nut zagledo v angelski ples in melodijo, ka se je po-tekno. Gda je svojo baklavov opóto in gor pogledno, je nikšo veliko sveklino zagledno na nebi. V velikom žerjavom žutom sunci je plavala nje-gova babica, se smejala, in nak če bi ga z rokami pozdravila, koli njije pa se je za rokice držalo in splesavalo vnogo-vnogo mat, žuti, šestki-klati zvezdic. Njine oči so se od radosti samo tak iskrile.
Francek Mukič
Porabje, 8. marca 2001
5
Sto leko pozabi?
Dostakrat pravijo moški od žensk, ka nej z njimi pa brezi nji tö ne more živeti. Pa rejsan je tak. Že Eva kak vözdelala z Adamom, gda ga je nanje vzela, naj djej iz tiste preklete jabolke. Kak če bi nej bilau tam več drejv. Nej, njej je ranč tisto trbelo ponüjati. Ženske na tau šagau majo prajti, ka Zaka ste vzeli, če vam go nej trbelo. Istino majo! Zaka?
Zato, ka žene nam moškom vsigdar nika nauvoga prinesejo, nika skrivnostnoga (titokzatosat). Pa se tau vidi nam. Nikdar ne pravijo, ka je tau mujs. Volan mi držimo vrokej, dapa kolé tak tam ta dejo, kama one škejo. Kak kukaut, gda se po dvauri tak djizdavo šeta med kokauši pa itak vsigdar on mora za njimi titi. Nej bi ma bilau mujs, dapa ka bi bilau te z njim, če bi dolazaausto. Komi bi se tak djizdavo kazo pa gora dola odo, če nej kokaušom. Pa ranč tak mi moški, ka bi delali brezi žensk. Živlenje bi dolastanilo. Če nej bi bile žene, nej bi bile družine. Ka bi motiviralo moške, naj v slüžbo dejo delat. Ižo bi njim nej trbelo zidati, zato ka bi mlajše nej meli, oni bi pa gdekoli leko spali. Z grdim gvantom z dugo brado bi odli, nej bi bilau komi bi se vözravnali, komi bi se videti steli. Nej bi meli cilja, Zakoj bi se mantrali. Brezi ciljev se pa človek zgibi. Samo te bi vedli istinsko, kelko so vrejdne ženske, če bi nej bile ali bi hitro taminaule.
Dapa tak mislim, mi moški brezi nji nej bi mogli živeti. Sto leko pozabi materine skrbne roke? Če dejte betežno grata ali če ga kaj boli, kakkoli rad ma očo, itak se včasin k materi potegne. Sto leko pozabi, da je prvič prijo deklino za rokau? Sto leko pozabi dlan stare mame, gda vnuki naskrivaj potisne kakšne pejnaze za čokolado? Sto leko pozabi, kak ga je v prsaj stiskavalo, gda je njegva žena rodila? Sto leko pozabi prvo lübezen? Za vse lejpoga smo leko ženskam (hvaležni.
Istina, ka takšen svejt Živemo, da se vsikši žené, leti, dapa 8. marciuša zatok stanimo malo. Bar za telko časa, ka eno raužo küpimo za ženo, mater, staro mater.
Karči Holec
Koga kača vgrizne, se kuscara tö boji
Naša družina je živela v Ritkarovci v ednoj maloj hišici, štera je stala na bregej. Vau-ska paut je pelala k hiši pa ešče do stüdanca je trbelo daleč v dolino titi. Iz tauga stüdenca smo nosili tavö na velki breg za živino pa za piti vodau. Meli smo živino pa zemlau, približno 1 hektar. Pred dugimi lejtami, leta 1956, je slüž redko daubo, zato je mogo oče daleč iti od doma na sezonsko delo, na marofe, Odkec je samo redko leko prišo domau. Nama-ter je takšoga ipa preveč brig pa dela spadnilo. Mogla se je za naja, dva šolska o tro-ka poskrbeti, krave pa praši-če krmiti. Na njivi go je tö dosta dela čakalo. Mivadva s Starejšo sestrov sva njej nej mogla dosta pomagati, zatok ka sva kesno iz šaule prišla. Telko sva pomagala, ka sva vodau prinesla, krave pasla pa kaj drügo. Mati se je Sama zase nej mejla časa skrbeti. Bila je íejpa, močna, preveč potrplivi den noč je delala, vse je zandolela.
Med tem ka je dosta delala, se je razmrazila, začnile so go müši (ledvice) boleti. »Eti me bode,« je kazala na tisto mesto, gde so müši. Moja starejša sestra je vpamet vzela, ka se pri naši materi drügo tö godi, noseča je. Sestra Agi je že starejša pa bola čedna bila pa mi raztomači^ ka leko čakava, ka va mela v kratkem cajti malo sestrico ali pa maloga brata. Mati se je na gausti tau-žila, ka go tü pa tam boli pa bolezen ne popisti.
Tak je oče mogo tam njati sezonsko delo pa je domao prišo. Najprva je gor poisko veško babo, štera je iz Otko-vec prišla našo mater pogle-dat, pregledat. Med tistim, ka je baba mater pregledala, so naja s sestrov vö zaprli iz hiše, samo je tetica leko notri šla. Mivadva s sestrov sva zatok iz künje dobra čüla, ka si vsobipogučavajo. Babaje
etak razlagao »Čüjte, lüstvo, müši so preveč betežne, zatokpred rojstvom ne mo-remopomagati nika, samo po rojstni gda de Giza že bole krepko« Čüla sva oči-no reč tü, šteri je pravo: »Če obadvej kravi odamo, tese tö mora ozdraviti.«Nama s sestrov nej bilao vseedno, eden drügoga sva samo gledala pa brez edne rejči sva tijo vö na dvor šla. Eden nej emo batrivnost, ka bi kaj Pito očeta ali tetico.
Kak je baba računala, mati je srečno porodila, dobila sva s sestrov edno krepko, zdravo sestrico, Mariko. Najprvin sta na obisk šla starejša sestra pa oče. Dobre novice sta prinesla iz monoštrske porodnišnice (szülő-otthon). Potistim se je naša tetica tö vküppobrala, ka de ona tö šla na obisk pa je mene vzela s seboj. Šla sva peški iz Ritkarovec do Monoštra. Tistoga ipa so autobusi rejdko vozili, biciklina pa malo lüdi melo. Nama s teti-cov je ta pot nej bila žmetna, nej se štelo ka moreva dosta klepati, samo naj mamo vidiva pa našo malo Mariko. V porodnišnici smo se komaj vöpogučali, mati je vse spitavala, kak je kaj doma, kak je živina, kak kaj raste nanji-vaj pa tak dale, trno je bila najgera, mejla je domotožje (honvágy). Z dobra volov smo se poslovili pa smo se preveč radüvali, ka mati pa mala sestrica prideta kmaiu domau. Domau po pauti sva bila tak dobre vole, ka sva dugo pot, stera je bila več
kak 18 km pa trüd nej vpamet vzela. Doma je tö bila velka radost, dapa Škoda, radost je samo dva dni trpela. Poštaš je prineso tele-gram s strašnimi novicami.
V	telegrami je stalo: »Mamo pa sestrico so odpelali v krmedinske špitale.” Doktorge so etak pravli: „Nas-tale so komplikacije pri led-vicaj.” Začnilo se je z velko boleznijo, dapa operacija je bila prepovedana, zato ka je ešče malo časa poteklo od rojstva pa takšne krvi so tö nej meli, štero bi moja mati potrebüvali Dosta krvi je zgübila pa mogla mrejti.
Oče je domau prišo komaj nam je nazvesto tö tragično novico, s teticov vred sta se trdo držala. Mivadva s Starejšo sestro sva včasin nej vzela tak tragično, nej sva mogla tak sprejeli kak edno Žalostno resnico. Ali potem je nama vsakši den bole bridko poslalo, vsikdar bole svanapametvzela, kajenas mati tü njala.
V	takšnoj velkoj nesreči nas je tau troštalo, ka je našo komaj osem gni staro sestro tetica k sebi vzela. Na njeni dom smo go nesli. Tam pri Rovatinoj hiši je mojo sestrico varüvala, opravlala pa gor zranila. Potem je moja paut na gausti v Rovatin dau pelala, naj leko Vidim malo sestro. Kak smo vsi trdje rasli, nas je starejša sestra tü njala. Odišla je daleč na ma-rov s takšim vüpanjom, ka njej baukše bao.
Prišo je čas, ka sam se oženo, ali gda je žena rodila, takšen skriti straj me je mantrau, ka vam ne morem doj napisali. Ravno tak sam skrivo moj občutek straja, gda se je dejte rodilo pri kak-šnoj žlati. Za volo moje materine smrti zame vela pregovor: Kogakača vgrizne, se küščaratöboji.
Joška Zrim
Porabje, 8. marca 2001
6
NASLEDSTVENA
POGAJANJA V
LJUBLJANI
Po skoraj dveh letih se je na vsebinskih pogajanjih pod vodstvom sira Arthurja Wattsa v Ljubljani sestalo vseh pet naslednic nekdanje SFRJ, ki so v treh dneh dosegle napredek pri mnogih vprašanjih, končnega dogovora pa pri nobenem. Mednarodni posrednik sir Arthur Watts je dejal, da so bile vse delegacije resnično pripravljene doseči dogovor in da zato upa, da jim bo v naslednjem krogu pogajanj 9- aprila v Bruslju to uspelo pri kar nekaj vprašanjih.
HANŽEK NOVI VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC
Predsednik Slovenije Milan Kučan je na podlagi ocene, da bo med poslanci mogoče dobiti soglasje le glede kandidatov, ki niso vezani na strankarske programe in aktivnosti, v državni zbor v izvolitev na mesto varuha človekovih pravic predlagal Matjaža Hanžka. Odločitev so poslanci sprejeli v enem samem dopoldnevu, Hanžkovo kandidaturo pa so v razpravi podprli predstavniki vseh poslanskih skupin, razen SLS+SKD. Slovenija je tako približno pol leta po preteku mandata prvemu in edinemu varuhu doslej, Ivanu Bizjaku, le dobila novega ombudsmana.
ČADEŽ BREZ
PODPORE
Če bi o tretjem poskusu odločanja o novem varuhu človekovih pravic lahko rekli, da je šlo gladko, pa bi to težko trdili za odločanje o izdaji soglasja k imenovanju Janeza Čadeža na položaj generalnega direktorja nacionalne radiotelevizije. Po domala dvodnevni razpravi so namreč poslanci z 51 glasovi proti 14 zavrnili predlog sveta RTV Slovenija za izdajo soglasja k Čadeževemu (ponovnemu) imenovanju na ta položaj. S tem je parlamentarna večina zavrnila dvakratno podporo sveta RTV Slovenija dosedanjemu direktorju in na nek način prisluhnila obtožbam novinarjev in sindikata na nacionalni televiziji o domnevnih nepravilnostih in napakah pri dosedanjem vodenju javnega zavoda, s katerimi se ukvarja tudi računsko sodišče.
UTRINKI S SLOVENSKOGA PLEŠA
Letošnji bogat srečolov na Slovenskem plesu so s svojimi dobitki omogo-čili: Tovarna Mura, Pomur-ske mlekarne, Radenska-Di-ana-Zvezda, Agromex, Ga-lex, Pomurska banka, Sho-ping „Potrošnik”, Radio Murski val, ID Solidarnost iz Murske Sobote. Kompas Mts in Radgonske gorice iz Gomje Radgone. Radenska iz Radencev. Krka in Mle-kopromet iz Ljutomera.
Elektromaterial, Ilirija-Ved-rog in Terme iz Zenddve. Pletilstvo iz Prosenjakovec in zdravilišče Moravske Toplice iz Moravskih Top-lic.
Tovarna kos-Kaszagyár Rt, Sariana d.o.o.-Kft, Trgovina s pohištvenim tekstilom-Hangulat Lakástextil, Porabje d.o.o.-Kft, Restavracija Lipa-étterem, Splošna pot-rošniškazadruga-ÁFÉSZ, Laci Korpič-Korpics László iz Monoštra. Državna slovenska samouprava-Országos Szlovén Önkormányzat, Alojz Hanžek-Hanzsek Ala-jos z Gornjega Senika.
Porabje, 8. marca 2001
7
Eške gnauk ooo
V našoj prejšnjoj številki smo pisali, ka so v Budimpešti (Pestszentlőrinc) tö meli fašenski slovenski ples. Pozvali so folklomo skupino iz Sakalauvec, stera je Zvün toga, ka je zaplesala porabske plese, notapokazala en tau z borovoga gostüvanje Snejo pa ženina so tö meli, istina, ka če bi snejo Sto zvižgalivo, bi včasin gorprišo, ka nika tašo ma med nogami, ka bi nej smejla. (Pojep je bijo za snejo notazravnjeni.) Meli so berbejra, vraga, frizejra pa Ciganji«) tö, steri so ranč tak ojdli med lidami pa svojo »delo« opravlali, kak gda doma v kakšnoj vesi baur vlečejo. Z našimi kejpi (istina, ka smo malo zamidili) vam škemo pokazati, kakšno je bilau razpoloženje (hangulat) na peštanskom bali.
Ja, gda človek spi, tak pravijo, te je sam s seuv. Gda človek spi, te je sam s seuv in s svojimi senj ami. Pa tou se tak šika, ka si te rejsan spočineš in te niške ne vmarja. Pravijo tö, ka je svoje senje najboukše v sebi nut držati pa nika od nji nej kouli gučati. Senje so samo od tistoga, steri ji senja. Dapa, pri mojoj tašči Regini, trno čedni ženski, tou ne drži. Začalo pa se je tak.
Kouli po ramaj je ojdila nikša ženska in odavala knjige. Med njimi je bila knjiga Senje trbej razmeti. Moja tašča Regina jo je küpila in se zaprla nut v sobo in je tri dni nej bilou videti. Gda se nam je te rejsan pokazala, je bila vcejlak ovakšna. Prajla nam je:
-Zdaj, ka sam tou knjigo tapreštejla, Zdaj pá vejm od Žitka dosta več kak sam vedla.
Ja, in te se je začalo. Že drugi den Zazrankoma, ranč sam tak pomali mleu svoj zajtrik, si je sela pred mene in odprla svojo nouvo knjigo.
- Vejš, senjalo se mije od breje krave in od velki črnij ftičov. Lejtali so kouli tiste krave in jo klükali med rog-lami. Krava je lejtala po travniki es pa ta, dapa, ftičov je bilou vsikši minuti več, tü se je Stavila in me gledala, ka mo na tou povedo. Ge pa sam čistak tiuma tadala mleu svoj zajtrik Tadale je začala mleti moja tašča Regina, trno čedna ženska, tö. In te sam se zbidila. Ške dobro, ka sam küpila tou knjigo. Tü nut vse piše in ta tumači moje senje. Breja krava pomeni, ka naskori dobim dosta pejnez. Če bi bila samo krava, bi bili pejnazi, Zdaj pa ka je breja, tou zaznamüvle dosta pejnez. Črni ftiči pa so perovni lidge,
ka mi škejo tej pejneze vkraj vzeti! je skončala s svojimi senjami
Brezi rejči sam odišo v slüžbo, una pa mi je še prajla, ka bi si ge tö leko küpo takšo knjigo. Že drugo gojno sam jo pa poslüšo.
-	Senjala sam od zlate ribe. Po tistom pa ške od leteči avtonov in od bousi moški nogaj. Vejš, ka tou zaznamüje? mi je moj a tašča Regina, trno čedna ženska, podržala knjigo pod nous. Tak sam te mujs mogo šteti. Pisalo je, ka zlata riba pomeni, ka je najbole srečna ženska na svejti, bouse moške noge pomenijo trno čedno glavou, leteči avtom pa so nej nika drugo kak pa človek, steri rad dobro gej-
In tak je bilou vsikši nemili zranjek. Že se mi je tak vidlo, kak če bi senjo ge sam, nej pa moja tašča Regina, trno čedna ženska. Čez cajt me je začala spitavati, če sam ge tö kaj senjo. Neka dni sam njoj lažo, ka sam nika nej senjo. Po tistom pa, gda sam več nej mogo strpeti, sam se njoj ške bole zlago, ka sam senjo od podrejtoga rama, srejdi šteroga je rasla velka smreka. Brž je začala kopati po knjigi in je najšla.
-	Tvoje senje pomenijo, ka si velki manjak in ka nemašrad lidi kouli sebe, mi je trno srečno povedala Regina.
Moram povedati, ka mi je nej bilou vseeno. Še menje pa mi je nej bilou vseeno, gda sam popoudnevi zvedo, ka je moja tašča Regina, trno čedna ženska, na lotoji dobila deset milijonov. Včasi sam si küpo knjigo od senj, dapa, od breje krave se mi je ške nej senjalo.
Miki
Porabje, 8. marca 2001
Dve milijardi za madžarsko univerzo v Romuniji
Državni sekretar na Zunanjem ministrstvu Zsolt Németh je po štiridnevnem obisku v Romuniji izjavil, da je bila podpora iz madžarskega proračuna, na-menjena ustanovitve madžarske zasebne Univerze v Kolo-zsváru, primerno uporabljena. Z romunskimi politiki se je po-govarjal tudi o tem, da odpi-ranje novih konzulatov ni več politične vprašanje, temveč le tehnično. Madžarska namera-va odpreti v Transilvaniji tri nova predstavništva, Romuni-ja pa eno ali v Gyuli ali v Debre-cenu.
Prireditve
•	8. marca organizira Društvo upokojencev v Murski Soboti gíasbeno-literami večer, naka-terem sodelujejo monštrske ljudske pevke ter porabska avtorica Irena Barber.
•	9- marca bodo na Gomjem Seniku predstavi monogra-fijo G. Senika, ki je izšla lani ob 1000-letnici Madžarske. O knjigi bo govorila avtorica Marija Kozar. V programu bo sodelo-val MePZ Avgust Pavel. Za ta dan načrtujejo tudi premiero igre »Leti, leti čüdni ftič« lutkovne skupine OŠ Gornji Senik.
•	10. marca prireja Slovenska manjšinska samouprava v Slovenski vesi program ob dnevu žena. Ob tem dnevu bo pri njih gostovala gledališka skupina »Tromejnik« iz Trdkove. Program bodo popestrili sakalovski folkloristi.
•	11. marca bodo pozdravili žene v Slovenskem domu v Monoštru. V programu, ki se bo začel ob 16. uri, bodo nastopili moški kvartet iz Martinja ter tamburaši s Cankove. Ob tej priložnosti bodo otvorili grafično razstavo Marije Kozar z naslovom Črte in črke.
•	11. marca prireja program ob dnevu žena tudi Turistično društvo Čepinci, v njem bodo sodelovau tudi porabske skupine (FS Skalovci, Laci Korpič in ženski kvartet, ljudske pevke iz Števanovce^Gledališka družina Nindrik-indrik).
8
Svetili smo den slovenske kulture
Zasedanje javnega sklada
Slovensko drüštvo v Budimpešti je 17. februara svetilo slovenski kulturni svetek. Malo ovak kak do etiga mau. Lansko leto pa prva lejta smo tö govorili o tejm, zakaj 8. februara svetimo te den. Te je mrau najvekši slovenski pesnik, France Prešeren. Lani je bilau 150 lejt, ka je mrau, decembra pa 200 lejt, ka se je naraudo. Zatok je lani v Slo-
gauve, gde se smučajo (síel-nek), tau so Alpe. Po dolini Trente, gde teče Süča (Ison-zó), krasna hči planin, smo se spüstili prauti morji in se na-maučili v maudrij valovaj. Voda Soče prej najlepše far-bo ma v cejli Evropi, tau pa tisti, steri smo tam že odli, vejmo. Bili smo v Postojnski jami (barlang), v Lipici, odtec pa šli na Dolenjsko. Gda ji
vleti bila na maurji v likovni koloniji (képzőművészeti tá-bor) in ste tam kejpe farbali Tak ka Zdaj mamo fotograf-sko razstavo pa likovno. Ta Zadnja nas pela na maurje, v Primorske kraje. Čista drugi so tej kejpi, kak če bi je v Prekmurji ali v Porabji farbali. Gospaud Bransberger je drüštvi podaro eden leseni kejp, ka simbolizira Slovenijo, na srejdi je pa vöra. Lepau se ma zahvalimo.
Monoštrski mali ženski zbor je takšne pesmi spejvo, stere naše ženske tüdi znajo. Sem vidla, da so ene tö spejvale. Tri ženske so falile, ka so be-težne bile, ali te mali zborček je tak spejvo, kak če bi dvajset lüdi bilau, nej šest. Takšne lejpe pesmi so peli kak je Moj ljubi je z gornjega kraja..., Deklina je po Vodo šla..., Tij zemla rajska mila, Porabski lübi kraj in še več. Ta Zadnja nam je segla do srca in smo začeli spejvati tüdi mi. Pevo-
veniji bilau Prešernovo leto. Decembra smo mi tö notri pokazali nauvo knjigo z njegvimi pesmimi. Letos sam mislila, da tau tö lepau bau, če na te den notri pokažemo Slovenijo, našo matično domovino. Ge že našo drüštvo šče titi v Slovenijo, te moramo nika več vedeti od nje. Potejm smo pa ešče odprli malo razstavo, v programi so pa spejvale Varaške ženske pod vodstvom Marije Rituper iz Murske Sobote.
Zemljevid (térkép) pa kasete smo dobili od slovenskega veleposlaništva. Na zemljevi-du nam je Slovenijo notri pokazo Jože Vild, predsednik Drüštva upokojencev v Murski Soboti. Vsakši vej, kak gos-paud Vild lepau zna plavati. Tak lepau gučati od domovine samo tisti vej, Sto tau domovino trno rad ma. Spoznali smo Slovenijo od Prekmurja do morja, vse kraje te lejpe male dežele. V misli smo šli skauz žitna njiva v Prekmurji, prejk Slovenskih goric, Maribora, bili smo v Dravsko dolini, v Ljubljani, v glav-nom mesti Slovenije. Na Go-renjskem na Bledi smo se pelali na otok in pozvonili v mali kapejlici pa si želeli nika lejpoga. Vidli smo velke bra-
Baug delijo zemlo narodom, te si je tau zemlau prej njau za püngrad. Te pa je šče prej eden človek, Slovenec, bijo, mali, skromen, brez zemle. Baug ga je šanjalivo pa ma je tadau püngrad svojga. Zatok je prej Slovenija tak lejpa. Vleta, gda je najbola vrauče, v brgaj se leko voziš s šiji, prideš do maurja, se leko kau-paš. Slovenija vse ma. V Prekmurji lejpe njive, gde raste pšenica, gorice, brege. Je kak püngrad, tau smo že prajli, gda smo bili pred dvema letoma v Prekmurji.
Potejm je g. Vild notri pokazo razstavo, stero sta mejla Emest Bransberger in Lojze Veberič. Ta dva gospauda sta
vodkinja Marija je sploj dobro navčila te naš zbor. Čestitamo jim in želimo, da še dugo tak lepau vküp delajo.
Na tejm našem Svetki nas je dosta bilau. Vesela sam bila, ka je našo lüstvo tak lepau vküp prišlo. Med gosti smo leko pozdravili veleposlanik R Slovenije v Budimpešti, Ido Močivnik, pooblaščenega mi-nistra Mitjo Močnika, soboško delegacijo, stero je Vodo g. Vild pa sekretarkcLZveze Slovencev Klara Fodor.
Najlepša se zavalimo vsakšoma, Sto nam je pomago, ka smo tak lepau leko svetili slovenski kulturni svetek.
Irena Pavlič predsednica društva
Delo sklada 1.2000
Javni sklad za narodne in etnične manjšine je imel v L 2000 v primerjavi z lanskim letom za 10 odstotkov več finančnih sredstev za podporo manjšinske dejavnosti. Sklad je gospodaril s
608.292.984	forinti.
Za podporo manjšinskih dejavnosti na raznih področjih je bilo namenjeno 226.000.000 forintov, za izdajo manjšinskih časopisov 224.000.000 forintov, za štipendije dijakom in študentom 82.000.000 forintov, za štipendije ustvarjalcem7.000.000 forintov. Predsednik sklada ima določeno vsoto, ki jo razdeli po lastni presoji, znaša 5.563.000 forintov. Sklad je imel za rezervo
24.788.984	forintov, za delovanje uprave so uporabili
38.971.000	forintov.
V1.2000 smo dvakrat razpisali natečaje na enajset tem: otroške in mladinske kolonije, šolski izleti; tradicionalne in kulturne prireditve; znanstvene prireditve; izobraževanje manjšinskih strokovnjakov; regionalni in lokalni manjšinski mediji; založniška dejavnost; Verske dejavnosti v jeziku manjšin; gledališka dejavnost; knjižnice in muzejske zbirke; kulturni programi; izdaja manjšinskih ietopisov.
Posebej natečaj se je razpisal za fotorazstavo, ki so jo priredili ob dnevu manjšin.
Slovenske organizacije, samouprave so v 1.2000 vložile 69 natečajev, izmed teh je bilo 56 pravilnih. Skupno so zaprosile za 12.498.964 dorintov, odobreno je bilo 5.413.200 forintov. Posebej moramo omeniti časopis Porabje, ki je bil deležen 8.147.140 forintov podpore.
Štipedijo izmed slovenskih srednješolcev je dobilo 5 dijakov, 5 tudi izmed študentov. Javni sklad je s posebnim natečajem podprl tudi izdajo manjšinskih letopisov, Slovenski koledar je dobil
560.000	forintov.
Prva letošnja seja sklada
15. februarja je zasedel kuratorij Javnega sklada za narodne in. etnične manjšine ter obravnaval več pomembnih tem, med njimi proračun sklada za 1.2001, novi formular za pogodbe. Odločali so tudi o sestavu delovnih komisij ter sprejeli poročilo o delu sklada v 1.2000.
Kuratorij je sprejel proračun sklada, ki znaša 600.900.000 forintov, ki je namensko razdeljen na sklope. Za namenske natečaje je na razpolago 242 milijinov forintov, za izdajanje manjšinskih časopisov 245 milijonov, za štipendije za ustvarjalce 7 milijonov, za štipendiranje dijakov in študentov 99 milijonov forintov. Za dan manjšin je namnjen 1 milijon, predsednik sklada razpolaga s 6 milijoni.
Na prvem letošnjem zasedanju je kuratorij razpisal natečaj za manjšinske časopise, ki ga morajo uredništva vložiti do 9- marca. Kuratorij bo o letošnjih podporah odločal predvidoma na koncu marca.
Sestavili so tudi novo obliko pogodbe ter se dogovorili o sestavu posameznih delovnih komisij, le-teh bo enajst, v njih bo povprečno delalo sedem kuratorjev.
Kuratorij je namenske natečaje razpisal v naslednjih temah: otroške in mladinske kolonije, tradicionalne in kulturne prireditve, znanstvene prireditve in raziskovanja, regionalni in lokalni elektronski mediji, založniška dejavnost in letopisi, izobraževanje strokovnjakov za javno upravo, (manjšinska verska dejavnost, manjšinska gledališča), državni manjšinski časopisi, štipendiranje dijakov in študentov, štipendiranje ustvarjalcev.
Ferenc Kranjec član kuratorija
Porabje, 8. marca 2001
9
Naše slovenske ženske so zatok nej nazaj...
leko nevzauča pri slovenski skupini. Veseli me društvo upokojencev, gde sam trnok rada. Zdaj edno leto me je zaojdlo takšo - morem
ka spejvam je nej tak dosta cajta. Tebi je prva nej falilo?
»Ge sem si s toga djala. Če rejsan so tü na Zidovi bole
Večkrat sam že pisala od toga, ka so Porabski lüdje pridni, dobri delavci. Tau sam nej ge vönajšla, liki tak so prajli gnauksvejta po maro-faj pa so prajli v Varaši po fabrikaj prednji tü. Tau tü moremo priznati, ka so naše slovenske ženske tü nej nazaj. Nej pri deli pa nej pri kakšoj koli stvari, gde se trbej malo vöpokazali.
Če je tak bilau potrejbno, naše ženske so v kosinoj fabriki tü delale, če rejsan nej žensko, liki moško delo. Doma pa, če je trbelo, so kosile tü. Med dostimi takšimi ženskami sam si z ednov malo pripovejdala, stera je že na začetki tak prajla, ka ji je samo Zdaj, na starejša lejta ležejše pa baukše.
Marija Bajzek-Glavano-nič na Židovi žive. Rodjena je na Gorenjom Seniki, tam se je tistoga reda oženila.
- Miri, kakše je bila tvoja mladost na G. Seniki? Kak si prišla es na Židovo? »Kakoli ka je v mojoj mladost! dosta veselje po pravom nej bilau, gda je človek mladi, je itak veseli. V srmastvi smo živeli v držini.
Starišje so me sploj sigurno meli. Ge sam pau telko prilik nej mejla kak druge dekle. Ojdla sam po marofaj kak največ naši mladi.
Mlada sam se oženila, prišla za snejau.
Tri mlajše sam mejla, z možomsvase na svojo rokau trla pa sva etak na Židovi najšla eden ram na odajo, sva ga küpila pa od 1975. leta tü živem. Mauž mi je že 14 lejt mrtev.«
-Nej tak dugo, ka sam z ve-seljem napamet vzela, ka ti tü spejvaš pri Korpičovi ženskaj. Kak siprišla do toga, kak sé kajpočütiš v tauj skupini?
»Sploj me veseli, ka sam
povedati - velko poštenje, ka sam leko začnila spejvati s Korpičovimi ženskami. Tau je pa tak bilau, ka me je Rovatina Anuška eden den gor poiskala, pa me je prosila za tau »slüžbo”. Sploj rada spejvam, vej sam pa z G. Senika, od tistega mau sam že s skupinov 17-krat nastopila. Pa ka mi je naj-
bole velko bilau, prvi nastop sam mejla v Salovcaj. Te sam najoprvin doživela tau, kak so nas v Sloveniji lepau sprejeli. Tak sam se Čütila, liki bi med sestrami pa brati bila.«
- Vidim, da rejsan sploj po-štüješ tvojo pevsko kompanija Vejsisipazamerkala vsakši vaš nastop. Tome pa
Vaugri, nas Slovencov je tüj dosta. Pa morem povedati, ka so tü stare šege tü skurok takše kak pri nas, vej smo pa skrajek. Že nistarna lejta nazaj so tüj tü organizirali Vsefale. Fašenek, po fašenki ojdti, držali so tekmo za ko-sitev pa kakše veške svetke
so meli, gde so iz Slovenije tü meli goste. Takšega reda sam ge bila napona tolmač. V tej prireditvaj sem pa vsigdar do šinjek! nut bila. Po fašenki sam ojdla, bila sam že cigan, ciganjica, faše-nek, bila sam namiklaušovo Miklauš. Kosila sam tü, druga sam gratala, pa so mi za dar dali edno pravo porišče. Tak ka tüj na Židovi kaj takšega brez mene nega. Tau ne vzemi tak, ka bi se valili«
- Prajla si, ka maš tri mlajše, ednoga sina pa dnej čerki. Sin pa edna čer-ka Živeta tüj na Židovi, edna čerka pa se je v Slovensko ves oženila. Maš pa živlenskoga partnera (éle-ttdrs) Mešič Lacija, s šterim sta že 8 lejt vküper. Ka tvoji mlajši pa tvoj Laci na tau povejo, ka ti tak rada kaj takšega delaš?
»S tejm morem začniti, ka moja deca zna slovenski. Najmlajša, gda smo es Prišli
na Židovo, je samo slovenski znala, Vogrski nika nej. Pa gda kakše skupina, društvo - povejmo gasilci - pridejo v ves iz Slovenije, nej samo name, liki mojga sina tü zovejo za tolmača. Z decov si med sebov tü slovenski gučimo.
Ka sam rejsan rada vsakšoj prireditvi, pa sam vsepovsedik tam, za tau se ne čemeri nej deca pa nej moj Laci tü nej. Slobaudno leko dem, kama škem. Škoda je samo tau, ka lejta ta letijo. Vala Baugi, ka mi zdravje dobro slüži. Pa se te ne šte tau, če na pevske vaje z biciklinom Odim v Varaš, zatok ka druge prilike nega, ne šte se, če mi za tau cajt trbej aldüvati. Vsigdar si Premišlavam, pa tak pravim, ka bi sploj lepau bilau, če bi vsigdar tak bilau. Žau, nej tak bilau. Depa tau je Usoda naše generacije.«
I. Barber
Človek se dosta more čemeriti
Moderne cajte Živemo. Tehnika je razvita, gnesden si leko sedemo v auto, pred računalnik, pred televizijo, ka bi pred nisternim! lejti nikak nej dali valati, če bi stoj kaj takšega samo povedo. Lüdje odijo po Mejseci, s fligari lejčejo, v nistarni fabrikaj samo mašini opravlajo delo, človek je samo pazi. Tak mislimo, ka ta modema tehnika lepau slüži človeki. Šec-pec, notra zakapčnimo tau ali tisto pa je delo kreda. Ge sam v tejm nej tak gvüšna. Človek zatok vse ne dela automa-tično, gestejo stvari, ka sami moremo z našimi rokami na mesto djati. V naslovi pišem, ka se prej človek dosta more čemeriti. Tak je. Auto se nam tü pobunta, televizija pride na djalino, gnauk nejma kejpa, gnauk nej glasa. Etakšoga reda je vlečemo k majstrom, steri je popravlo ali nej.
Gestejo pa takše stvari tü, stere nam čemere delajo, dapa bi malo smejšno bilau, če bi s takšim kama šli. Pomagaj si sam pa ti Baug tü pomore, pravi
pregovor. Etognauk sam doma spice (vžigalice) nücala, no nej za kadenje, stejla sam smetje zažgati. Lepau sam si vse nalek-la pa nauvo škatülo spic naprej vzela.
Prvo vužgem. Vtrgnila se mi je. Primlem drugo, te klump, Zaman sem ga čauvala, nika nej! Tretjo probam, ta se je vužgala pa je včasin vugasnila tü. Huj! Že so me čemerje meli. Te sam staupila po fajercajg pa ga vužgem, ga tiskam v smetje, te sam se pa zažgala. Ta sam ga obrnila, začnem znauva vužigati spice. Ta deseta, ja. Ta je gorejla. Gda sam že ogenj mejla, sam cejlo kaštülo v čemeraj nut lü-čila. Pa ka mislite? Vse so sé nagnauk vužgale, ranč tak kak moja »dobra” vola.
Na drugi den sam nika pisala pa sam te naprej vzela štemp-line pa koperte. Lepau vküp vugnam svoja lejpa pisma, pa škem koperto zaprejti. Ka mislite, se je zakelila? Na pameti ji nej bilau! Svojo lejpo pismo sam že vse vküp zoslinila, dapa nej pa nej. Te sam naprej vzela
štemplin (znamko) pa ga škem gor zakeliti. Kak se etak tam mantrau^ štemplin je doj s koperte minau. Pa vejte, gde je bio? Na mojom prsti. Lepilo (ragasztó) sam nej najšla doma pa sam tam stala z mojov zoslinja-nov kopertov pa štempli-nom. Pa te mi je nika »doj spadnilo”. Gda sam mala bila, v šauli, sploj pa doma, če smo kaj steli doj zakeliti, smo šli po malo mele (mo-ke), v melo vodau dali pa vküpzmejšali. Štemplin smo ozajek namazali pa ga gor prikelili. Nika se nej trbej bojati, ka bi doj spadno. Pa se ti ranč nej trbej sliniti. Zdaj sam staupila v klejt, melo naprej! Mojo koperto ešče tisti nede mogo samo tak gor vtrgniti, steromi go pošüjam.
Tak trbej tebi moderna tehnika! Vej pa človek prej zatok nosi na šinjeki tau krau-glo glavau, ka go včasin nücati tü trbej.
I.B.
Porabje, 8. marca 2001
IOi
Krepak ladjen
Tak petnajset lejt tauma, ka nas je gnauk vleta v Andovci pred krčmauv sejdlo kaulak deset mladi. Skur vsakši večer smo vküpprišli pa smo malo pripovejdali, dočas nej kmica gratala. Té večer smo tü ranč tak sejdli pa pripovejdali kak ovak. »Tak sam se nadjo, ka se ranč djeniti ne vejm,« pravi Dji-šarin Joži, gda gora stane s stomb, ka bi vömejno prazno posanco. »Ti se žaurgam Vejpa samo telko djejš kak edan maček,« se je smejau Djürvin Karči. Od Djürvinoga tau moramo vedeti, ka telko vej djesti kak edno gu-vedo. Na zajtrik trideset-šti* rideset dejk klobas, pau kile krüja pa pau litra mlejka gdakoÚ taspraši. Dostakrat še vnoči gorastane djejst. Njemi je najvekšo veseldje,
če se leko nadjej. »Če ti tak znaš djesti pa piti, te spij tisti gausti sirup (szörp), ka ga v forbi mam,« pravi Karbin Joži. »Samo tak ga ne bompijo,« pravi Djürvin. »Če sé kaj stavimo, te ga spijem, ovak nej. Pau litra gausti sirup (szörp) je meni nika nej.« »Na, dobro, stavimo sé,« pravi Joži. »Do-biš liter vina, če ga spiješ, dapa če nej, te ti plačaš! Dobro?« »Vreda,« pravi Djürvin.
Glaž goravtrno pa ga je že na lampa djau tö. Fartau je na gnauk vöpotegno. Sirup iz marlinščic se je vö iz glaža vlejko kak med, tak gausti je bijo. Gda je polonja vöspijo, te se je malo že mantrau. Nej Sto sirup dola titi, kumar ga je požiro. Dapa za pet minut je glaž prazen biu. Istina, ka
gda je slejdnje kaple požiro, te so ma že oči tak vöprišle od mantranja, kak če bi en vauz (kaule) vlejko. Dapa zato zmago. »Vidite, ka je zato šlau!« se je smejau Djürvin. »Tau meni nika nej! Če bi trbelo, še dva bi spijo!«
Nej minaulo več kak deset minutov, gda se Djürvin začno vtadjöjvati pa (h)lačin reman odpištjavati. »Ka je, (h)lače te stiskavajo?« se je smejao Karbin. »Nej, samo...« Dapa drügo že nej mogo vözdjaklati, ka gora-skočo pa proti sronjeki začno bežati. Prvin kak bi do dvera prišo, že (h)lače dole s sebe strgo. Dvera pa s špa-urom vred vövtrgno.
Dvej vöri se je tam mantrau, mi smo pa od smeja pokali. Spodkar vrkar vse od njega
odišlo. Kavöjlo pa tak, kak jeseni djeleni šagau majo. Gda nazaj prišo, samo telko pravo vözmantrano: »Tašo sam še nej probo!« pa üšo domau.
Drügi den že kumar Čako, naj Karbin Joži dolapride v bauto pa naj ma plače liter vina. Za pau vöra Joži prišo pa ma liter vina v roke dau. »Nam nika ne daš?« ga pita Kovačin Tibi. »Dja sam se „ mantrau ”za tau vino, nej vi,« pa doladjau na stombe pri sebi. Gdanotraüšo vkrč-mau po posanco, Kovačin potegno glaž pa skur dva decina vöspijo. Mi smo nej vedli, ka dela, samo te, gda nazaj na mesto vina, vodko vlejo pa glaž vküpstrauso. Djürvin z velko posancov vöprišo pa si go puno nalejo z vinov. Gda je z drügo posa-
ncov že tü spijo, te pravi: »Tau vino niši taši špajsni žmaj ma. «»Tau nišo nauvo vino, zato ti je špajsno,« smo ma prajli. »Leko, ka zato, dapa sploj krepko vino je tau,« pravi pa kuštava znauva vino. Nas je od smeja že čarvau bolelo. »Ka se vi telko smejeta?« pita Djürvin. »Pa ka? Nataka,« pravimo. »Tak sam smejšan?« »Zdaj še nej, Vej baudeč« pravi Kovačin. Pa rejsan, gnauk samo goraskočo za stanau odleto pa vse vodau. Gda je blejdi nazaj prišo pa si na stumbe dola sejo ma Tupin Joška tak pravo: »Vidiš, nej Zaman, ka pravijo: Sto sé s pamatjov, z močtjauv pa z... tistim vali, je nauri človek.«
Karči Holec
Dva, šteriva se mata resnično radiva pa vidita, ka pašeta vküper, se oženiti Zdrüžuje njiva lübezen in sadovi lübezni so deca.
Tak sta se oženila tüdi Števek pa Ilona. Števekovi stariške so meli že napravleno lepo kučo, ali trbelo je ešče dosta v njej delati pa nared gemati, ka so te leko v njej živeli. Zato sta pravla, ka neta Včasik mela decej.
Števek je odo v Varaš v apo-teko deíat, Ilona pa je s taščov (anyós) in tastom (após) doma delala. Meli so malo živine v Stali pa edno par svinj. Gda so meli že skoron kučo vse lepo napravleno, sta pravla, ka moreta meti deco, ovak ta stariva. Pa rejsan je gratalo, Ilona je bila noseča. Števek je tou povedo tüdi svojim paj-daškinjam tom v apoteki, pa so vsi že komaj čakali, ka se narodi. Števek bi rad meu pojba, kak skoron vsaki moški, celo če je tou bilo prvo dejte. Meseci so šli friško. Števek sé je v Varaš vozo s picikli-
nom, bilo je tou pred daleč, zato je domou šou samo vsakši petek, v nedelo večer ali v pondelek pa je šou nazaj. Tam je meu edno malo ižo gori vzeto, v šteroj je spau. Straj je meu za svojo ženo, da je bila že proti kraji noseča, naj doma nede kaj narobe. Gda sta bila z Ilonov vküper, sta si Večkrat zgučavate, ka de deteti ime. Mogla sta meti ime za sina in (h)čer, zato ka inda sveta nej bila še takša zna-nost, ka bi lejko prlej pogledno^ ka mati v sebi nosi.
Dugo cajta sta vö iskala, ka data za imena. Števek je bole za dečka gučo ime, rad bi biu, če bi biu mali tü Števek. Ilona bi rajši kaj drugoga dala, ali je obečali ka če de dečko, de tü Števek. Tüdi za dekličine sta mela ime. Gda je bila že bole proti kraji noseča, je Števek tüdi v sredo prišo domou pa je te v četrtek vgojno s picik-linom šou nazaj v Varaš. In rejsan je Ilona rodila, narodo se je dečko. Gda je babica gor napisala, je napisala, ka de
Števek. Stari Števek je prišo domou, srečen pa veseli, ka je dobo sina pa ka de meu njegovo ime. Mali pa se je narodo 11. novembra.
Stari Števek je par dni ostau doma pri ženi, te pa je šou nazaj v Varaš v slüžbo. Svojim sodelavcem je povedo, ka je dobo maloga Števeka.
Kak je pa navada, gda se dete rodi, idejo ženske dete gledat s pogačami pa vinom. Na drugi den so Ilono Prišli gledat sosidova Margit, pa da so si vse vö pogučali, so pitali, ka de deteti ime. Ilona je pravla ka Števek. Oni pašo pravli, ka so deteti nej dali dobro ime, ka si je mali prineso ime v prgišči. Ilona je pitala, ka bi pa te mogo biti. Margit so pravli, ka Martin, ka se je na mar-tinovo narodo. Iloni se je tou ime bole vidlo, pa gda je babica drugi den prišla, je pravla, naj popravi ime na paperi, ka nede Števek, ka de Martin. Babica je popraviti Te pa je v soboto Števek prišo domou iz slüžbe pa njemi je Ilona pravla, ka so deteti dali
drügo ime, zato ka si je ime Martin prineso v prgišči. Števek je pito, što je tou pravo. Ilona njemi je raztomači^, on pa je biu preveč čemeren, Zaka so ženske tou napravite. Pravo je, ka do njemi Zdaj pravli v slüžbi! Tüdi Iloni je nej bilo vseeno, Zakoj je bougala Margit. Prišo je pondelek pa je Števek seu na piciklin, se pelo v Varaš, ali nej je znau, kak naj pove ženskam, ka se je doma Zgodilo. Vküp se je poubro pa je pravo: »Naše ba-
be so doma dete prekrstile, ka de Martin, zato ka se je 11. novembra, na Martinovo narodo.«
Vse sodelavke so njemi gratu-lejrale, ka je tou lepše. Njemi pa je tüdi lepše gratalo pa je ešče tisti den šou nazaj domou, se Iloni opravlo, naj nede čemerna, ka se je koriu. Mali Martin pa je lepou raso pa vsako leto na Martinovo praznüvo svoj rojstni pa imenden.
Marta Sever
Spremljajte televizijsko oddajo SLOVENSKI UTRINKI vsak drugi četrtek ob 13.00 na 1. programu madžarske televizije.
Naslednja oddaja bo v četrtek, 15. marca 2001. Ponovitev v soboto, 17. marca, ob 11.05, na 2. programu.
Porabje, 8. marca 2001
11
Kak sam vido svejt spod Stola?
Prvo, ka se spominjam od svoji mladi lejt, je tou, ka sam sé najraj špilo pod našim velkim stolom v künji. Tam sam sé tak počüto, kak če bi tou biu moj mali ram, moj mali svejt, spod šteroga sam začo spoznavati velki svejt.
Kusuvanje
K nam domou je Večkrat prišla naša mala sousedica. Bila je tak edno leto mlajša od mene. Prišla je ta v našo künjo, splezila na Sto in gledala mojo mamo, kak kaj dela ali pa küja. Skur nika je nej gučala. Spistila je kakšo rejč vö iz sebe samo te, če jo je moja mama kaj pitala. Pa ške te je prajla samo ja ali pa nej.
-	Pri vas doma ste vsi zdravi? jo je pitala moja mama.
-Ja, je potiüma prajla in ujc-kala svoje noge pod stolom.
-	Za šolo ti je mama že vse küpila? jo je palik pitala za en čas.
-Nej, je Šarika tadale ujcka-la noge.
Bole porejci kak nad stolom je bila pri meni pod stolom. Pa je tam bila ške bole tiuma. Ge sam jo nika nej pito in una je nika nej povedala nazaj. Včasi je vzela v roke kakšo mojo špilo in jo pre-kladala es pa ta.
Te sam pa inouk v pamet vzeu, ka Šarika pride ta nut pod Sto skur vsikši den. Vse-ía še je tam pri meni in bila ške bole tiuma. Pomalek sam gor prišo, ka me šké nika pitati. Dapa, ge sam jo nej spitavo, ka jo miga. Te
je
pa enoga dneva li pitala.
- Ti se vejšküšüvati?)e prajla tak nagnouk, ka sam se pozabo špilati. Gledo sam nekam ta daleč in kuman spravo vö iz sebe: Aaaaaa, ge bi pa.
Te pa, kak če bi se sipalo vö iz njé.
-Moja vekša sestra pa seje že küšüvala. Pa sé je nej küšüvala, tak kak te kašne mama, liki sé je küšüvala na lampe. Küšüvala pa sé je s Kovačinim Pištekom. Gda sam njiva zaodila tam za našim stüdencom, seje trno grdo korila z meuv. Odišla sam kouli rama in sam njiva gledala tadale. Njivapa sta sé küšüvala tadale, tü je Zdaj vzela malo sape in kcuj tomi ške prajla, ge sam se ške tö nej küšü-vala. Tak si brodim, ka je tou nej nika lagvoga.
Ne vejm, če je moja mama kaj čüla od toga najinoga guča ali nej. Vejm samo tou, ka me je pri obedi gledala z nekšim čüdnim smejom v očaj. Ge sam po obedi odišo ta nazaj pod Sto. Brodo sam si. Šarika je prajla, ka je kü-šüvanje nej nika lagvoga. Kak pa te, ka še je njena sestra korila z njou? Trno me je mantralo, kak je Zdaj s tem küšüvanjom, ka sam zvečer Pito mojga očo.
-Ata, kaje küšüvanje lagvo alipa nej lagvo delo.
-Gevejm, kakjestem. Tipa bošžegoriprišo, čejelagvo ali nej, se je smijau, kak če bi gastoj ščigetopopodplataj. Tak sam te Čako ške neka de-beli lejt, ka sam gori prišo, kak lipou se je küšüvati.
Miki
O slovenskem kulturnem prazniku
Slovenci, ki živimo na Madžarskem, v Porabju, se redno spominjamo na slovenski kulturni praznik. Tako je bilo tudi letos.
4. februarja smo v Slovenskem domu praznovali deseti rojstni dan slovenskega časopisa Porabje. Ob tej priložnosti je razložila glavna in odgovorna urendica Marijana Sukič, kako se je začelo delo uredništva in kakšne načrte imajo. Potem smo lahko spoznali knjigo Ferija Lainščka, Mislice. Predstava je bila zelo zanimiva. Lahko smo spoznali okoliščine nastanka in eno pravljico iz knjige z naslovom Golobarjeva hči. Potem smo pogledali fotoraz-stavo Jožeta Kološe, na kateri smo videli modeme fotografije.
8. februarja smo praznovali 201. obletnico smrti največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna. Te prireditvi so se udeležili otroci iz
porabskih osnovnih šol. Nastopili so učenci osnovne šole Gornji Senik in dijaki gimnazije Monošter. Otroci osnovne šole iz Murske Sobote so prikazali zgodbo Povodnega moža, gomjeseni-ški otroci pa so zaigrali eno veselo zgodbico.
Veseli me, da sem lahko bila na teh prireditvah.
EtetkaDončec Gimnazija Monošter
4. februarja je ZvezaSloven-cev pripravila v Slovenskem domu v Monoštru praznovanje ob slovenskem kulturnem prazniku. Program se je začel s pozdravnim govorom. Potem so predstavili knjigo Ferija Lainščka, Mislice. Pisatelj je pripovedoval, da je pravljice slišal od očeta in matere. Časopis Porabje praznuje 10. obletnico. Urednica Marijana Sukič je povedala ne-
kaj besed o začetkih in načrtih. Na koncu so otvorili fotorazsta-vo Jožeta Kološe. V programu so nastopile še ljudske pevke iz Monoštra.
8. februarja je Državna slovenska samouprava organizirala prireditev za vse učence in dijake, ki se učimo slovenščino. V programu so nastopili učenci seniške in soboške osnovne šole ter dijakinje gomnazije v Monoštru. Predsednik Martin Ropoš je pozdravil učence in učitelje. Lektorica Valerija Perger je govorila o pesniku Francetu Prešernu. Potem so učenci seniške šole in dijakinje gimnazije recitirali pesmi. Soboška šola je predstavila Povodnega moža. Seniški učenci so zaključili program s pesmimi.
AndreaPint Gimnazija Monošter
Porabje, 8. marca 2001
Za kusto repo pa za dugi len
Stara naša slovenska šega je, ka prej na fašenek moremo titi v krčmau pa plesati za kusto repo pa za dugi len. Repo eške pau-vajo naši lüdje, depa len več nišče ne pauva. Na hasek je pa najbole mladini, če se ne pozabijo stare šege pa če na leto samo gnauk, depa čüjejo od lena tü.
Na fašenski torek so na Gorenjom Seniki malo po staroj, malo po nauvoj šegi držali fašenek. Pred podnevom je kaulag vrtca pa šaule že vse živo bilau. Velko pripravlate je šlau. Deca se je naravnala v maškare pa s školnika-mi vred so šli v kulturni daum. Pa nej samo mlajšov pa školnikov bilau zavole. Starišje so tü Prišli gledat tau veselo fešto, na
teltja, ka so v kulturnom daumi kumaj mesto meli.
Videti je bilau, ka kak deca tak starišje so Ostanili. Lejpe pa prilične maske so meli tej najmenkši tak kak velka deca. Žirija je buma nej mejla leko delo zatok, ka so vsi dobri bili. Tak mali kak velki so not pokazali vsefele »maštrije«
pa igre. Pa te so školnicke tü nej steli doj ostati. Vsi so sé not napelali pa so edno igro nut pokazali, kak prej vcuj de pri padara pri doktori, tačas ga čakajo. Naslov igre je pa biu: „Če je glava naura, tejlo dosta trpi”. Bilau je dosta smeja pa veselja, tüj pa tam bojazen, gda so
deco kakše čaralice pos-taršüvale.
Večer so pa te popravom, po staroj šegi pri Cifri zaplesali za kusto repo pa za dugi len. Fašenki so tü nej falili.
I. Barber
Sarma/Nadenjena kapüsta/ Töltöttkáposzta
1 kg kapüsta z bečke, kapüstino listke, 2 lüka, rdeča paprika, fejfer, mela, oli, voda, 3 dl vmjoga mlejka. Nadev (töltelék): 45 dkg küsamletoga mesa, 5-6 zlic raj sa, 2 djajci, 1 lük, san, paprika, fejfer.
Nadev: Rejs v solenoj vodej do trifartale sküjamo, prece-dimo. Da je mrzeu, cüdejemo k semletomimesej. Dvej cejli djajci nutvdarimo, solimo, papriciramo, fejframo. Na slejdje v žlici žirej eden cejii zosekani lük spražimo pa cü masi zgraužamo. V küjane kapüstine listke nadenemo. V edno laboško dejemo eden red kisale kapüste, eden red kapüstini listkov z nadevom. Vrkar, na síejdnje kapüsto dejemo. Pomalek aj se küja, graužati je nej slobaudno, samo trausiti. Telko vode gorvlegemo, ka se pokrije.
Gda je meko, listke z mesom vözememo, kapüsto pa zafri-gamo z zosekani lükom. Dobro vküpzmejšamo, pa njamo aj gorzavré. Listke z mesom nazaj dejemo, pa vrnje mlejko gorvlegemo.
Dober tek!
Hilda Čabai
Zebe ga
Franci etognauk, gda sta si z ženauv, Eržikov doj legla, etak pravi: »Zebe me, strašno mi jf mrzlo.« Eržika pa: »Naj se malo k tebi potegne!^«
Franci pa: »Nej, nej, bola aj me zebe.«
Oženjana sta?
Etognauk je Lujza v Varaš üšla, pa gda je vse obredili ka je stejla, si je malo sedla v Lipi. Nej dugo pride kölnarce Eržika pa go pita, ka bi pila. Ona pa Zdaj etak pravi: »Meni je zdaj nej najbole sila za piti. Liki kak tüj sedim, se mi strašno vidita tistiva mladiva tam v kauti, steriva se tak sploj radiva mata. Poz-naš je? Leko, ka sta zakonski par?«
Kölnarca pa Zdaj etak: »Vej pa Obadva sta v zakoni, samo ka vsakši v drügom.«
Brez pameti
Robert pa Pištak si etognauk malo sedeta v krčmej pa si pripovejdeta, gda Pištak etak pravi: »Ne boj čemeran, depa morem ti povedati, ka se vsakši čüdiva, kak je tau, ka si tak brž vzeo tvojo
Anuško. Vej pa vsakši je tak držo od tebe, ka si sploj pre-brani.« Robert pa Zdaj etak: »Vejš, gda sam spozno Anuško, cejlak me je nauroga naredla, tak ka sam popravom zgübo pamet.«
»Pa te?« pita Pištak.
Robert pa: »Pa te, pa te... Te sam se brez pameti oženo.«
I. Barber
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič
Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gardonyi G. ui. 1, p.p.77,
tel.: 94/380-767 e-mail:
porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062.
Tisk:
SOLIDARNOST D.0. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.