Iz velikih dni boja za naše življenje
Društvo kmetijskih fantov in deklet Golo-Škrilje
10. marca 1924 je bil občni zbor Izobraževalnega društva Gulo. Poleg tekoče problematike, katero so obravnavali, so takratni člani društva sklanili, da se preimenujeju v »Dnišlvo kmetskih fantuv in deklel«. Kol prvo nalugo su si /adali. v najkrajšem času zgraditi lastni dom in šolsko p<»sk>pje!
Kmečka večerna šola
Ohprvlnmnici lctu 1M27/2K jc hila na Ciolum orguni-/innui kmcčka vcčcrna šola. Obisk jc bil izrcdno velik. Ciiavni prctlmcti na lcj šoli so hrli: sadjarstvo. gozdar-stvo, travništvo, /cnska ročna dcla, dopisovanje in račnnstvo.
Zii šoli) jc mcd mladino vladalo i/rcdno /animanjc, pa tutli njciio koristi so sc kmalu pokazalc.
Odhod v Kanado
V  ncdcljo,   l. aprila   \*-)2H so imcli poridvni občni /U)r / vcliko udclc/bo. Prisotni so bili ludi člani druš-tva i/ ^climclj. Po končancm /bnru jc imcl dclcgat /.vczc kmctskih fantov in dcklct /animivo in koristno prcdavanjc o g(>sp<xlarstvu.
Konccm mcscca pa so skupaj s člani (Jruštva Šk(x:jan in Zclimljc prircdili skupcn izlcl na Kurcščck, istcga ilnc popoklan pa je hilo v vasi Zapotok vcliko politično zbi)rovanjc,"katcrcga ju vodil Ivan Pucclj.
V lem lclu so jih pričcli /apuščati prvi člani. Odšli s«
za boljšim kosom kruha v Kanado. Zal so bili !o najaktivnejši člani društva. Joško Kraljič je tri leta z izredno natančnostjo vodil blagajno in Vinko Ponik-var, ki je bil delegat Zveze.
Kmalu sta cxišla tudi Ivan Šlrumbelj in ustanovni član Anton I^enič.
Preprosto gledališče
V lctu 1932 je društvo organiziralo lastni cxler. Pripravili so ga kar pod skednjem, tudi kulise so bile prcprt»ste. Igre je režiral upravitelj šole, Stane Svete.
Pri tem delu je prišlo do izredne sloge med vaščani Golega in Škrilja. Zanimivo je, da je ta ostala vse do usodnega lela 1941 in nadaljc do konca, do osvobodi-Ive.
Prva glcdališka uprizoritcv je bila »Stari grehi«. Nadaljc jc gledališče delovalo pcxl vodstvom učitelja Matka Lubiča. V tem času je naštudiralo kar sedem igcr. Sami so izdelovali tudi kulisc. Vsaka predstava je bila dobro obiskana, včkrat pa so gostovali z uprizori-tvijo »Divji lovcc«.
Zvesti nasprotniki
Društvo je vseskozi imelo proti sebi duhovščino in klerikalce. Pri vsakem vidnejšem uspehu društva so takoj poskrbeli, da so se maščevali, pa naj si bo na še tako umazan način.
Pri snovanju društva je imel zelo pomembno vlogo učitelj Matko Lubič, katerega smo omenili že pri gle-dališki dejavnosti. Bil je odličen zagovornik pravičnosti in poštenosti. in prav zato so ga vaščani še bolj vzlju-bili.
Takratni klerikalni režim je v njem kmalu videl nevarnega sovrainika, ki bi utegnil preveč vplivati na preproste Ijudi, hitro so poskrbeli in ga premestili v Prezid.
Na Golem je dolgo deloval župnik Kunaver. kateri je že od starosti postal veiik skopuh. Imel je štiri krave in par konj, a pri beri ni popustil niti za kilogram. Zaradi tega in še nekaterih drugih slabosti župnika. je Joško Kraljič cxipeljal pritožno delegacijo k banu Ma-rušiču. V delegaciji sta bila še Joško Lavrič in Pepe Glavan, oba iz Škrilja. Ban je sicer takrat obljubil da bo to neprijetnost zagotovo rešil dekan Žabre, brž ko se vrne iz Kranja.
To obljubo pa ban želel pozabiti. Podaljšem čakanju so se Goljani odločili. Poklicali so župnika stare katoli-ške vere. Mašo in prestop iz rimsko katoliške vere v njegovo vero so imeli kar v starem gasilskem domu v Škrilju.
Šele po takšni provokaciji je škofija poslala v župni-šče na Golo komisijo, katera je morala razrešiti hudob-nega župnika Kunaverja.
Alojz Železnik — zmagovalec smučarske tekme DKFD pripoveduje
21. 1. 1934 je Ižansko okrožje DKFD na Igu organi-ziralo okrožno smučarsko tekmovanje, ki so se ga udcležili člani DKFD iz Skrilja, Velikega Osolnika, Turjaka, Zapotoka, Želimlja in Iga. Start je bil na Turjaku, cilj pa na Škrilju.
Progo je pripravil dr Janže, ki je že dobre tri ure pred našim startom odšel iz gostilne Prajer na Turjaku na delo. Komaj je dobro končal z označevanjem proge, že smo bili na cilju. Dr. Janže se nikakor ni mogel načuditi, da sem s predzadnjo številko prešel progo minuto kasneje kot on, saj je bila proga zelo težka. Tudi opremo smo imeli skrajno pomanjkljivo, zato pa smo bili veliko bolj potrpežljivi in vztrajni. Na Zapoto-ku je bila tekoča okrepčevalnica, kjer so nas dekleta pričakala s toplim čajem.
Razglasitev zmagovalcev je bila na Igu v gostilni Roza. Jaz sem zasedel prvo mesto, v dar pa sem dobil lepo ročno uro od dr. Janžeta.
Na vprašanje, čemu pripisuje zmago, lahko odgovo-rim: »Treniraj s slabimi nenamazanimi smučtni, pa boš imel na tekmi dovolj moči«