Ameriška Domovina /* mm e r i e /* m—h once AM€MCAN IN SPIRIT K>R€1GN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 4, 1964 SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LXII — VOL. LXII Državni podtajnik Ball pojde k gen. De Gaullu Predsednik ZDA je poslal v Pariz državnega podtajnika G. W. Balla na razgovor s predsednikom Francije De Gaullom. WASHINGTON, D.C. — Bela hiša, je objavila, da bo jutri, v petek, državni podtajnik George W. Bali govoril s predsed-nilkom Francoske republike De-Gaullom o “vprašanjih skupnega interesa”. Objava sama ne pove, katera so ta vprašanja, toda drugi vladni viri nič ne skrivajo, da gre pred vsem za jugovzhodno Azijo, ki je trenutno najbolj boleča točka ameriške zunanje politike. De Gaulle dosledno za nevtralizacijo Indokitajske Med tem ko se Združene države ženejo, da bi ohranile Laos “nevtralen” in rešile Južni Vietnam in Kambodžo pred komunistično poplavo, se je predsednik Francije De Gaulle že v januarju izjavil za “nevtralizacijo” cele nekdanje Indokitajske in skuša sedaj dosledno to svojo zamisel izvesti. V zvezi s tem je predložil tudi sklicanje ženevske 'konference, ki naj bi se jo udeležilo 14 držav, podpisnic dogovora o končanju vojne v Indokini leta 1954 in podpisnic dogovora o nevtralizaciji Laosa Pred dvemi leti. Hodi svojo pot De Gaulle hodi svojo pot in se pri tem le malo meni za stališča Združenih držav, to je nedavno očitno pokazal v Varnostnem svetu Združenih narodov, ko se je izjavil proti ameriške-nau predlogu, naj bi Združeni narodi prevzeli nadzor nad mejo med Kambodžo in Južnim Vietnamom. Trdijo, da je nekaj hladnosti med predsednikom Francije in Amerike tudi v o-Kebnih zamerah. Osebna zamera med Be Gaullom in Johnsonom De Gaulle se je zameril John-s°nu, ko je bil ta na obisiku v Franciji še kot podpredsednik 2D A in ga je De Gaulle ob obi-sku pri njem vprašal, kaj prav 2a prav on išče v Franciji. John-f(°n naj bi bil De Gaullu to ‘Ijufoeznjivost” vrnil ob pogre-hn predsednika Kennedyja, ko §a je pustil čakati pred očmi Vscga sveta med množico dru-ph poglavarjev tujih držav pre-'k° 20 minut. Pri takem položaju je težko ^erjeti, da bi mogel Ballov o-‘sk doseči kaj bistvenega. Novi grobovi Peter Aleksič V Highland View bolnišnici, kjer je bil od preteklega novembra, je umrl 54 let stari, v Far-rellu, Pa., rojeni Peter Aleksič. Bil je vdovec, žena Mildred, roj. Babic, je umrla leta 1951. Bil je cče poročnika Walterja Aleksiča, ki je pri marinih ZDA, v Španiji, Paula (Oxford, O.), Mrs. Fachard Omara (Pt. Huron, Michigan) in Raymonda (Jacksonville, Fla), dvakrat stari oče, brat Smilijo Zegarac. Pokojni je bil član Sv. Save. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v soboto popoldne ob enih, v cerkev sv. Mihaela na Union Ave. ob dveh, nato na Teodozij evo pokopališče. Damska >)■ Polaris rakete lete do 3,000 milj daleč Washington, dc. — Naj- ^ovejše rakete Polaris A-3 lah-0 ponesejo vodikovo1 bombo, P je sposobna uničiti veliko me-do 3,000 milj daleč. Dejan-/o torej ni več nobenega pre-ela na svetu, ki ga z njimi o-0rožene ameriške atomske Podmornice ne bi mogle zadeti 12 svojih skrivališč pod gladino Svetovnih morij. ‘Morska deklica dobila novo glavo KOPENHAGEN, Dan. — Morska deklica, ki je pozdravljala obiskovalce mesta s skale pred vhodom v pristanišče, je zopet na svojem starem mestu. Glavo, ki so ji jo neki divjaki odžagali, so nadomestili z novo. Kip je izdelal prvotno danski kipar Edward Ericksen 1. 1913. Ker je bil na razpolago še prvotni model, so lahko vlili novo glavo. Znan je bil po vsem svetu in je nekako znamenje Kopenhagena kot je na primer Eifellov stolp Pariza ali Svoboda New Yorka. —" I..*" Khanh začel šele sedaj radijsko propagando v Severnem Vietnamu SAJGON, Juž. Viet. — General Khanh je šele pretekli teden slovesno o tvoril radijsko postajo, ki naj dela propagando med njegovimi rojaki v Severnem Vietnamu. Vietnamska vlada v Saj gonu je torej rabila deset let, da se je poslužila tistega propagandnega orožja, ki ga že dolgo rabita tako radio-postaja v Hanoju kot Glas Amerike. Razumeti ne moremo, kako so mogli naši strokovnjaki za propagando talko dolgo trpeti saj-gonsko zanikrnost. Na takem škandaloznem postopku nosi ne-koj odgovornosti tudi naše poslaništvo v Sajgonu. Sen. F. Lausche proli graditvi elektronskega cenlra NASA v Bostonu Njegovi napori za postavitev tega centra v Ohiu niso u-speli. Senator dvomi v nepristransko odločitev. WASHINGTON, D.C. — Sen. Frank J. Lausche je v Senatu znova spregovoril proti gradnji novega elektronskega središča za NASA v Bostonu, ki bo stalo 61 milijonov dolarjev. Zatrjeval je, da se je za to središče potegovala vrsta držav, med drugimi tudi Ohio, ki imajo vse potrebne pogoje zanj, pa je bilo vendar odločeno, da ga bodo zgradili v Bostonu. NASA izjavlja, da je izvedla posebno študijo o tem in da je ta pokazala, da je Boston za to najprimernejši. Ko je fcong. John W. Wydler, republikanec iz Rhode Islanda, zahteval, da mu dajo študijo na vpogled, so pri NASA to gladko odklonili. Sen. F. Lausche je predložil v Senatu, naj ta toliko časa ne odobri sredstev za gradnjo o-menj enega centra, dokler NASA ne bo njegovemu odboru dala na razpolago omenjeno študijo in vse druge dokumente, ki “dokazujejo” prednosti Bostona. Dober del poučene javnosti in tudi članov Kongresa je mnenja, da se je NASA odločila za gradnjo v Bostonu v okviru obljube sen. Teddyja Kennedyja leta 1962 tekom volivne borbe, da bo “imel več priložnosti” storiti kaj za državo Massachusetts kot kdorkoli drugi. fmglsži se jeze na IM zaradi kupčij z Eomumjo LONDON, Vel. Brit. — V pred nekaj dnevi podpisanemu dogovoru o trgovanju med Romunijo in Združenimi državami je bilo določeno, da bodo podjetja v Združenih državah lahko večino svojega blaga izvažala v Romunijo brez posebnih dovoljenj. Romunija je komunistična država in trgovanje z njo je zato omejeno po posebnem dogovoru med zavezniki. Angleže ni toliko razburil sam dogovor o trgovanju med Ameriko in Romunijo, kot poročilo, da utegnejo Združene države prodati Romuniji dve a-tomski elektrarni. Take elektrarne, so po mnenju Angležev strateško blago, saj je v njih mogoče pridobivati surovine za atomske bombe. V Washingto-nu seveda trdijo, da bodo- atomske elektrarne Romunom prodali le, ker so ti sprejeli za njihov obrat mednarodno kontrolo. V tukajšnjih krogih se sprašujejo, kako smejo prodati Združene države komunistični Romuniji atomske elektrarne, ko se pa razburjajo in protestirajo ob angleški prodaji avtobusov Castrovi Kubi. — Država Kansas je v pridobivanju soli 4. v Uniji. Ves dobiček pobašejo v prodajni mreži? WASHINGTON, D.C. — Eden izmed vodnikov Farmarske zveze je dejal, da je ta prepričana, da so večji del 2.5 bilijona dolarjev, ki so jih živinorejci v Združenih državah lani prejeli manj za svojo živino, pospravili v žepe lastniki velikih živilskih prodajnih družb, med tem ko so od znižanih cen živine imeli ku-povalci mesa le skrajno malo koristi. Pri Kas mesa preveč, v Evrepi ga pa manjkal WASHINGTON, D.C. — Evropa je normalno uvažala največ mesa iz Argentine. Sedaj je argentinski izvoz opešal, ker so tam imeli sušo, p -j čemur je pa domač konsum precej nara-stel. Evropa je torej ostala brez mesa, kar se čuti v marsikateri evropski državi. Tega pa očitno .niso opazili naši živinorejci, ki so šli k predsedniku Johnsonu, da ga prosijo za pomoč, ker je pri nas preveč mesa in cene padajo. Pri Johnsonu so slabo naleteli. Predsednik jim je rekel, da je proti temu, da bi federacija podpirala cene za meso in da bo ve-tiral vsak zakon, ki bi ga v tem pogledu sklenil naš Kongres. Za nameček je farmarsko delegaci-jo' kar naložil na predsedniško letalo in jo poslal v Evropo na oglede. Delegacija se je menda vrnila hudo zadovoljna in je prepričana, da se bodo pri nas kmalu ZMERNI REPUBLIKANCI ŠE VEDNO IŠČEJO "REŠITEV" Zmaga sen. B. Goldwaterja pri primarnih volitvah v Kaliforniji pretekli torek je odstranila zadnje veliko oviro na njegovi poti do imenovanja za republikanskega predsedniškega kandidata. Trdijo, da mu do absolutne večine manjka le še nekaj desetin delegatov. Zmerni republikanci še niso čisto obupali in še vedno iščejo rešitev . NEW YORK, N.Y. — Sen. Barry Goldyater je v torek pri primarnih volitvah v Kaliforniji zmagal nad liberalnim republikancem guv. Rockefellerjem sicer zelo pičlo, dobil je skupno 51.1 odstotka vseh oddanih glasov, vendar si je zagotovil 86 kalifornijskih delegatov za republikansko konvencijo v San Franciscu prihodnji mesec. Po trditvah njegovega lastnega tabora kot tudi po trditvah nepristranskih poznavalcev manjka senatorju le še nekaj desetin do potrebne večine za zmago pri prvem glasovanju na konvenciji. Večina je prepričana, da imenovanja Gold-waterja za republikanskega predsedniškega kandidata skoraj ni več mogoče preprečiti. Zmerno krilo republikanske stranke, ki ie to vodilo zadnji dve desetletji, še ni vrglo puške v koruzo, še vedno upa, da bo našlo kako rešitev in preprečilo imenovanje Goldwaterja._____ 1,050 Doslej je bilo izbranih delegatov za republikansko konvencijo prihodnji mesec v San Franciscu, treba jih je izbrati le še 258. Sen. Goldwater ima sedaj 438 delegatov in bo predvidoma dobil še nad polovico teh, ki bodo izbrani prihodnje dni. Poznavalci razmer trdijo, da mu bo manjkalo ob prihodu na konven- rešiti pred primarnimi volitvami v Kaliforniji, še težje ga bodo sedaj. Čas za nje se naglo izteka. Iflada zfeira šile m boj proti opornikom v Km LEOPOLDVILLE, Na1 prizadevanje in Kongo. — pritisk vla- Zastopnik Zveze živilskih prodajnih družb je seveda te trdit-i pojavili evropski uvozniki mesa ve odločno zanikal. lin zahtevali ponudbe. cijo do popolne večine le še okoli ide so se čete, ki so jih uporniki 25 do 30 delegatov. Katerikoli j v pokrajini Kivu razgnali, zopet kandidat je imel kdaj toliko de-igrale in s? preuredile ra o-legatov na svoji strani, je zrna-1 hrambo mesta Bukawu, ki je gal, zato je večina komentator-i dho v nevarnosti, da ga zavza-jev prepričana, da je sen. Gold-|mei3 upornixi, kot so pretekli waterju zmaga že zagotovljena. | tec*en §Dvno mesto pokrajine S Albertville. Vse še ni izgubljeno Kljub takemu prepričanju vodniki zmernega krila republikanske stranke še niso izgubili nade na morebitni preobrat. Guverner Rockefeller je dejal včeraj na tiskovni konferenci, da je do konvencije še en mesec in v tem času se lahko še marsikaj zgodi. Dejal je, da je še vedno kandidat. Osnovno vprašanje za vodnike zmernega krila republikanske stranke je, kako združiti vse razpoložljive sile in izbrati kandidata, ki bi lahko uspešno nastopil na konvenciji proti Goldwa-terju. To vprašanje niso uspeli Prihodnji torek glasovanje v senatu o obstrukciji! Večinoma jasno in hladno. — Ffojvišja temperatura 65. CLEVELAND, O. — Zdi se, da so zadnje čase postali torki politični dnevi vsakega tedna. Ta teden smo imeli na torek primarne volitve kar v šestih različnih državah, največ zanimanja je bilo naravno za volitve v Kaliforniji. Prihodnji torek bo pa glasovanje o obstrukciji v senatu. Kot je znano, obstruirajo južni demokratski senatorji že tretji mesec proti zakonu o civilnih pravicah. Senatna večina jim tega posla ni preveč zagrenila. Vpoištevala je starost senatorjev in urejala seje senatnega plenuma tako, da ni starim senatnim politikom z juga grozila nobena nevarnost od prevelikega napora. Bil bi namreč pravi škandal, ako bi se kak star senator pri svojih 70 letih in še več zgrudil na tla in morda umrl od srčne kapi. V senatu so imeli in imajo tudi sedaj rešilno postajo v polni opremi in stalni pripravljenosti, seveda predvsem za senatorje, ki obstruirajo. iSedaj pa ,sta se demokratski voditelj senata Mansfield in republikanski prvak senator Dirk-sen sporazumela, da bodi v torek glasovanje za konec debate. Da bo debata res končana, je treba, da zanjo glasujeta dve tretjini navzočih senatorjev, v skrajnem slučaju torej 67. Seveda jih toliko ne bo treba nabrati, kajti nekaj jih bo gotovo manjkalo. Vsekakor pa večina računa z 58 sigurnimi glasovi, opozicija pa s 26. Večini torej manjka do 9 glasov. Za njen predlog bo glasovalo, tako upajo, okoli 42 demokratov in najmanj 25 republikancev. Dirksen pa pravi, da bo republikancev celo nekaj več, kar se lahko zgodi in kar bo večini hodilo samo prav, kajti malo je upanja, da bo res 42 demokratskih sena- * tor jev glasovalo za konec debate. Zato drži napoved: čim več repuiblikansikih senatorjev bo glasovalo za konec debate, tem bolj sigurna bo zmaga za pristaše civilnih pravic. Vse to so seveda samo računanja in ugibanja, najbrže pa niti v torek pred glasovanjem ne bo jasno, ali bo večina spravila skupaj potrebnih tor jev. 67% prisotnih sena- Da bo pa vkljub temu prišlo v torek do glasovanja, ako se med tem ne zgodi kaj posebnega, kar seveda v našem senatu ni nikoli izključeno, je treba pripisati republikanski želji in ne morda demakratsiki nestrpnosti. Republikanska stranka ima 13. julija konvencijo, pred konvencijo pa mora poseben odbor sestaviti votivno deklaracijo, ki v njej ne bo mogel prezreti vprašanja civilnih pravic. Da mu bo delo olajšano, želijo republikanski senatorji čimpre-je končno glasovanje o zakonu o civilnih pravicah, časa za to imajo samo še 3-4 tedne. Obstrukcije mora biti torej kmalu konec, kajti tudi po končani obstrukciji se bo obravnavanje zakona o civilnih pravicah še zmeraj hudo zavleklo. Najpreje bo imel vsak senator ki sedaj obstruira, še zmeraj pravico, da govori eno uro O' zakonskem načrtu. Obstrukcija se bo torej nadaljevala najmanj 19 ur in tako bo prihodnji teden minul brez pravega napredka v debatnem postopku. Potem bo pa senat moral obravnavati še kakih 250-300 predlogov, ki spreminjajo sedanje zakonsko besedilo ali pa dodajajo nove paragrafe. Dasiravno je za take predloge predviden skrajšani postopek, se bo debata, posebno pa glasovanje o njih, zelo zavlekla. Zakon ne bo torej tako hitro dočakal svoje zadnje glasovanje. Potem bo pa senatno besedilo moralo iti pred skupno konferenco senata in predstavniškega doma, da ga bodo tam združili z besedilom predstavniškega doma v dokončen zakon, ki bo moral zopet biti ponovno izglasovan v senatu in predstavni-šikem domu. Če bomo do tega prišli do konca junija, bo kar dobro. To je razlog, zakaj se trenutno mudi republikancem bolj kot demokratom. To so demokratski voditelji vedeli že januarja in so že takrat napovedovali, da bo junij odločilni mesec za glasovanje o zakonu o civilnih pravicah. Glavni poveljnik Ikongoške armade gen. Mobutu je menda odločen poslati iz Katange proti severu v pokrajino Kivu bataljon rednih čet v boj proti u-pornikom plemena Bafulero, ki so pretekli teden ponovno razpršili in pognali v beg vladne čete. Po tem porazu je prišlo med kakimi 500 belci v mestu Bukawu do pravega preplaha in vsi so premišljevali le, kako bi jo od tam pobrisali. Poveljstvo Združenih narodov je preudarjalo, ali ne bi 'kazalo poslati tja četo ali dve nigerijskih vojakov, pa je načrt nato opustilo. Trenutno, je v Kongu še nekaj nad 3.400 vojakov ZN, toda vsi bodo predvidoma do kraja tega meseca Kongo zapustili. Iz Clevelanda in okolice Parada Perry “male lige”— V nedeljo, 7. junija, ob dveh popoldne bo parada Perry male lige od E. 79 St. po St. Clair Avenue na Grdinovo igrišče na severnem koncu E. 61 St. Prireditve se bo udeležil tudi mestni župan R. S. Locher. Javnost je vabljena. Strela udarila v šolo— Med včerajšnjo dopoldansko nevihto je udarila strela v dimnik javne šole na Stanard Ave. Povzročila je okoli $20,000 škode. Šola bo vsaj do prihodnjega ponedeljka zaprta. Premalo otrok— Župnik pri Sv. Andreju na Superior Ave. in E. 53 St. je objavil, da bo tamkajšnja katoliška šola z letošnjim šolskim letom končala svoje delo, ker za njen nadaljnji obstoj ni več dovolj šolarjev. Njihovo število se j e v nekaj letih znižalo do preko 300 na komaj 100. Župnija sv. Andreja je narodnostna slovaška župnija. Zlati poročni jubilej— To soboto, 6. junija, bosta praznovala 50-letnico srečnega zakonskega življenja poznana' Mr. in Mrs. Peter Rom, 1103 E. 67 St. s slovesno sv. mašo ob pol devetih v cerkvi sv. Vida. V nedeljo bo družinsko kosilo v Settlers restavraciji na Buckeye Rd., oo štirih popoldne dalje pa bo njun dom odprt za sprejem prijateljev in znancev. Slavljencema se je v zakonu rodilo šest otrok, John je v Detroitu, Rudolph v Milwaukee, Joseph, James, Mrs. Mary Špehar v Minnesoti in Anne Divis v Clevelandu. Imata 14 vnukov in vnukinj ter enega pravnuka. Mr. in Mrs. Rom, ki sta tudi dolgoletna naročnika Ameriške Domovine, k temu lepemu jubileju iskreno čestitamo in jima želimo še mnogo božjega varstva. Perry Fund sklicuje sestanek— Nocoj ob sedmih bo v Mello Bar na 7508 St. Clair Ave. važen sestanek za prebivalce E. 74 St., E. 76 St. in Donald Avenue. Gre za vso sosesko, naj torej nihče ne manjka! Kong, I1a L Fdgta siap¥@daf razpravo o vsefifveisesii zaksr*3j WASHINGTON, D.C. — Kongresnik Michael A. Feighan, načelnik domovega pododbora za Imigracijo in naturalizacijo, je objavil, da bo njegov pododbor skoro začel z zasliševanji o novem zakonskem predlogu za parlament, imigracijo in naturalizacijo. Za ta predlog sta se zavzela tako pokojni predsednik Kennedy kot predsednik Johnson. Kong. M. A. Feighan je razpravo o njem odklanjal, ker mu Kongres ni odobril $140,000, ki jih je hotel imeti za skupni odbor obeh domov Kongresa za vseljevanje in naturalizacijo, ki mu on načeljuje. Kongresnik M. A. Feighan je hotel ta sredstva za kritje stroškov novega, obsežnega študija o vseljevanju v ZDA, ki je po njegovem nujno potreben, če naj novi zakon vključi in upošteva vse nastale spremembe. Predstavniški dom je Feigha-sedmih let neodgovoren! nov predlog zavrnil z enakim številom glasov največ po prizadevanju kong. E. Cellerja, načelnika pravosodnega odbora Doma, v okvir katerega spada Feighanov pododbor. Ciprski nadškof Maka-rios bo imel svojo grško armado NIKOZIJA, Ciper. — Ciprska republika je dejansko že razpadla v dva dela. . Turški poslanci bojkotirajo ciprski grški poslanci pa postopajo v njem, kakor da bi Turkov ne bilo na otoku. Sedaj so sklenili, da bo nadškofova vlada vpeljala za Grke obvezno vojaško službo in dali Makariosu pravico, da sestavi armado 25,000 mož in da jo oboroži z o-rožjem, ki naj ga kupi v tujini. Turški podpredsednik dr. Ku-čuk se je posl užil svoje pravice in vetiral te zakone, toda za njegov veto se ne menita ne ciprski parlament ne Makarios. Zastopniki ZN se v te “notranje” prepire v ciprski politiki ne menijo. Po ameriških in angleških zakonih je otrok izpod 7 let starosti neodgovoren za kakršenkoli zločin. 5 »MEHIŠKA DOMOVINA, JUNE 4, 1964 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Vublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ol July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: /■a Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece ,6a Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio Sedanji val zločinov in zlasti nasilij ima ponekod značaj izbruha nezadovoljnosti rasnega zapostavljanja, treba pa je vendar celotno vprašanje gledati v luči moralnega propada, ki bolj in bolj zajema Ameriko, prav posebno pa njena velemesta. Propadanje starih moralnih vrednot je očitno v vseh plasteh naroda, prav posebno pa med mladino. Zdi se, kot da ta ne vidi več globljega smisla življenja, ne vidi več nobene vrednosti v žrtvah in samoprema-govanju, ampak hiti le za uživanjem. Moralni razkroj je treba zaustaviti, treba je delati na moralnem preporodu, treba je vrniti Boga in ideale v naše šole, v vse druge vzgojne ustanove, v vse naše življenje. Šele potem bodo oblasti imele manj težav pri vzdrževanju miru, reda in javne varnosti, deželi se bo odprla lepša bodočnost. Brez tega bo ta naglo drsela v propad, kot so na podoben način propadle prav tako mogočne države in cele kulturne skupnosti. No. Ill Thurs., June 4, 1964 Ali javne oblasti niso več sposobne opravljati naloženih jim nalog? Osnovna naloga urejene države je skrbeti za red mir in varnost na področju, preko katerega se razteza. Njeni organi so dolžni paziti, da prebivalstvo države zakone in predpise spoštuje ter se po njih ravna, in jih kaznovati, če jih prestopajo. , , , V naši deželi smo zašli v zadnjih letih v kaj nenavaden položaj. Pred nekaj meseci smo slišali v Clevelandu, da bodo črnske skupine začele ustanavljati strelske družine, ki bodo pomagale z orožjem podpirati črnske zahteve v boju za enakopravnost. Te dni poročajo o nasiljih tolp črnih mladoletnikov na podzemni železnici in na cestah New Yorka. Neki rabin sredi Brooklyna je organiziral “samo-obrambo’’, ko so bili pripadniki njegove verske občine ponoči ponovno napadeni in žena nekega rabina na cesti posiljena. Štirje z radio-oddajniki opremljeni avtomobili s šestimi trdnimi možmi krožijo vsako noč od 8. zvečer do 5. zjutraj po naselbini in skrbe za varnost prebivalstva. Policija za novo samoobrambno organizacijo ni navdušena, toda rabin je kritikom odgovoril, da je to edina pot, dokler javna oblastva niso sposobna jamčiti varnosti prebivalstva. lavna varnost je v velemestih postala res zelo pomanjkljiva. Napadi in nasilja na javnih cestah so vse češči in to v navzočnosti številnih ljudi, ki se enostavno ne zganejo, da bi šli napadenemu na pomoč. Tako je neki moški pred nekaj tedni napadel nekega dekleta v poslopju sredi New Yorka. Tej je uspelo napadalcu goli pobegniti namesto. Klicala je na pomoč in kljub temu, da je bilo v bližini okoli 40 ljudi, ji ni nihče prihitel na pomoč. Rešil jo je šele policaj, ki je bil slučajno v bližini. Neka druga ženska je klicala na pomoč, ko jo je nekdo na cesti napadel z nožem. Posrečilo se ji je pobegniti, pa jo je napadalec dohitel in do smrti zabodel, ker se ni nihče odzval njenim klicom na pomoč. Ljudje pravijo, da se ne marajo “mešati” v take slučaje, ker je to združeno s tolikimi potmi, stroški in sitnostmi. Ti stroški in izguba časa so postali ljudem važnejši, več vredni kot nujna pomoč bližnjemu, ki je v življenjski stiski! Nekateri se pritožujejo, da oblasti ne pritisnejo dosti, da bi bili napadalci primerno svojim zločinom tudi kaznovani. Boje se, da jih bodo ti, ko bodo prišli na svobodo, poiskali in se nad njimi maščevali. Prenekateri zaradi tega napadov niti ne upajo prijaviti. Dejstvo je, da so sodniki in sodišča res velikokrat premili, upoštevajo vse mogoče okoliščine, ki zmanjšujejo kazen, pri tem pa ne pomislijo, da so dolžni družbo zavarovati pred zločinci in njihovimi nasilji. Nihče nima nič proti temu, da skušajo sodišča mladostne zločince spraviti na pravo pot in jim z milo kaznijo dati možnost vrnitve v družbo, toda to se mora vršiti pod skrbnim nadzorom. O-bfasti vrše ta nadzor dostikrat skrajno malomarno in se pri tem izgovarjajo/da imajo premalo osobja. Prav v našem naselju smo doživeli okoli Božiča in Novega leta vrsto vlomov in kraj. Policija se ni posebno trudila, da bi vlomilce poiskala, še celo potem, ko ji je bila nakazana sled, je neki čuvaj javne varnosti dejal okradenemu: Prazniki so, pa so se morali na nek način oskrbeti! Pojasnilo je značilno za presojo odnosa čuvarjev zakonitosti do kršilcev zakonov. Za te imajo oblasti razumevanje, za one, ki škodo trpe, pa ne ravno preveč! Položaj je postal ponekod res skrajno težaven in ljudje se iz predelov, kjer je pomanjkanje javne varnosti posebno občutno, selijo v mirnejše in varnejše predele. Urejeni predeli preslabo zavarovanih velemest se na ta način spreminjajo v “slume”, nova gnezda revščine in zločinov. V New Yorku so sklicali posvet vodnikov policije, raznih organizacij in vseh, ki se za ta vprašanja zanimajo, da bi našli rešitev, da bi zavarovali mesto pred zlomom javne varnosti v njem. Sklenili so uvesti skrbnejše in pogostejše nadziranje nevarnejših predelov mesta, napovedali odločnejši nastop policije. Sedanje razmere so brez dvoma posledica splošnega propada morale in čuta dolžnosti. Propadanje morale, slaba vzgoja ali njeno pomanjkanje so krivi naraščajočega števila zločincev. Veliko doprinese k temu tudi revščina, ki jo je v velemestih dosti, javne in skrite. Propadanje morale ubija v ljudeh čut dolžnosti do soljudi, katerega občutno pomanjkanje je vidno prav v tem, da ne hiti nihče ali zelo redko kdo na pomoč napadenemu, kot trdi policija v New Yorku. Propadanje morale ima svoj vpliv tudi na pripadnike same javne varnosti, ki preneka-terikrat ne vrše svoje dolžnosti vestno in požrtvovalno, kot bi smela družba od njih pričakovati. V tej zvezi je poučen zlasti slučaj iz Denverja izpred par let, ko je bilo okoli 60 policajev vpletenih / kraje in vlome. S!0V@n§ka šoSa pri Sw, ¥idu - konec šolskega leta Cleveland, O. — V soboto, 23. naša srca. Polne udeležbe na maja, je Slovenska šola pri Sv. teh prelepih prireditvah so do-Vidu zaključila šolsko leto 1963-kaz, da je Slovenska šola naši 1964 s skromnim sporedom,1 slovenski javnosti zelo pri srcu. kjer so razdelili spričeva la To je tudi potrdila udeležba na onim, ki so izdelali, kakor tudi'zadnjem “Open-House” 21. mar-nagrade in pohvale vsem tistim,!ca, kjer si je lahko vsak od bilki so se prav posebno odlikovali1 zu ogledal kaj in kako se otroci v pridnosti in vztrajnosti. |učijo. Vsi, ki so izlkoristili to pri-Podatiki, ki sem jih dobil na liko, so bili presenečeni nad iz Vabilo na piknik Cleveland, O. — Dramatsko društvo NAŠA ZVEZDA vabi v soboto, 6. junija, na svoj društveni piknik na farmi SNPJ rojake in rojakinje, ki se žele kulturno udejstvovati z dramat-skimi nastopi. Člani in članice bodo pripravili vse, da se bodo udeleženci piknika dobro imeli. Za ples bo igral John Ludvik. Članstvo je vabljeno, da pripelje seboj na piknik tudi svoje prijatelje in znance. Na pikniku se bomo poslovili tudi od štirih članic, ki potujejo v staro domovino. V nedeljo, 14. junija, ob dveh popoldne bo v SDD na Recher Avenue letna seja Naše zvezde. Po seji pa bo prosta zabava in ples. Vabljeni vsi člani in članice, pa tudi prijatelji društva. Frank iSegulin, preds. razpolago, kažejo, da se je v začetku šolskega leta vpisalo 180 učencev in učenk. Ob koncu šolskega leta pa jih je bilo 166; redno dobrim programom in u-spešnim učenjem. Tu zasluži vso pohvalo učitelj ski zbor pod vodstvom č. g. Jo- glavni vzrok te razlike so bile šta Martelanca. Ogromno dela preselitve staršev izven območ- je namreč vloženega v vestno ja šentviške fare. pripravo učnih snovi, pripomoč- Po razredih je bil uspeh sle- kov in sporeda, ker ni primer-deč: jnih knjig na razpolago. Neštete V otroškem vrtcu, ki ga je so bile ure, potrebne za pripra-vodila ga. Zalka Likozar, je bilo vo vseh prireditev: petje, de-olb koncu leta 24 otroki; izdelali klamacije in igrice so zahtevale Slcv&siicsf pri Spcnsli kapelici m Slovenski pristavi so vsi. celo vrsto vaj izven rednega Cleveland, O. — V nedeljo, 7. junija, to je prihodnjo nedeljo, bomo v oltarni podstavek spominske kapelice na Slovenski pristavi vzidali listino z imeni vseh darovalcev, ki so darovali kakršenkoli dar v sklad za postavitev spominske kapelice, ki j O' sedaj gradimo. Listina bo vzidana v zaprti pločevinasti škatljici pod ploščo, na kateri bodo vklesani križ, letnice vojske in revolucije in letO! zgraditve. Ta kratka slovesnost se bo vršila ob štirih Dr. Ludvik Čepon: Bežna srečanja Na znanem ameriškem katoliškem kolegiju sv. Vincencija v Latrobe, Pa., poučuje že od leta 1956 profesor dr. Ludvik Čepon teološke predmete, za katere se je bil usposobil najprej na teološki fakulteti v Ljubljani, pozneje pa se je v njih še spopol-nil v vrsti drugih zavodov po svetu. Zanima ga v prvi vrsti primerjalno bogoslovje, za katero se je vnel pri prof. Ehrlichu. Profesor dr. L. Čepon je v tej deželi iz študijskih razlogov leta 1959 napravil najprej pot v Sovjetsko zvezo. O vtisih, dobljenih na tej poti, je med drugim predaval tudi v clevelandskem Baragovem domu 3. jan. 1960. Lani: pa ga je želja po razširitvi znanja peljala na Daljni vzhod. Zemljepisno vzeto je bila njegova druga pot pravza- V prvem razredu, ki ga je u- pouka. Odbor staršev pod pred- popoldne v okviru družinskega čila ga. Silva Savernik, je bilo sodstvom g. Vinka Rožmana je popoldneva, ki se bo začel po ob koncu leta 30 otrok; izdelali bil seveda največja pomoč uci-jkosilu- so vsi; Jurkovič Pavel je dobil teljskemu zboru, zlasti ob prire- Slovesna blagoslovitev spo-nagrado, Martin Sfiligoj pa po- ditvah, ko je toliko dela in pri- minske kapelice pa bo 5. julija, sebno pohvalo1. V drugem razredu, ki ga je učila gdčna. Marija Delchin, je bik> ob koncu leta 20 otrok; izdelali so vsi; Marjanca Petelin je dobila nagrado, Martina Koš-nik pa posebno pohvalo. V tretjem razredu, ki ga je učila gdčna. Marija Bolha, je bilo ob koncu leta 12 otrok; izdelali so vsi, Marija Žakelj pa je dobila nagrado. V četrtem razredu, ki ga je u-čila gdčna. Zina Velikonja, je bilo ob koncu leta 19 otrok; izdelali so vsi; Braniko Antloga je dobil nagrado, Mojca štran-car pa posebno pohvalo-. V petem razredu, ki ga je u-čila gdčna. Angela Bolha, je bilo ob koncu leta 19 otrok; izdelali so vsi; Katarina Kolarič je dobila nagrado, Rožica Dolinar pa posebno pohvalo. V šestem razredu, ki ga je u-čila ga. Fani Štrancar, je bilo ob koncu leta 26 otrok; izdelali so vsi; Marija Rihtar je dobila nagrado, Helena Kolarič pa posebno pohvalo. Sedmi, osmi in deveti ali višji razred pa je učil in “krotil” g. Stane Vrhovec. V sedmem razredu je izdelalo vseh devet; Marjanca Tominc je dobila nagrado, Marija Meglič pa posebno pohvalo. V osmem razredu jih je izdelalo vseh šest; posebno pohvalo si je zaslužila Dana Lobe. V devetem ali višjem razredu je bila samo ena učenka Mary Jane Strauss, ki je dobila diplomo s pohvalo. Petje pa je v vseh razredih učil g. Toni Ušaj. Iskrene čestitlke vsem tem pridnim učencem in učenkam, zlasti še tistim, ki so sprejeli nagrade in pohvale. Čestitke pa seveda tudi vsemu učiteljskemu zboru, čigar nesebično požrtvovalnost in delavnost vsi globoko cenimo. Kakor vsako leto, tako je tudi to šolsko leto), ki smo ga ravnokar zaključili, Slovenska šola imela vrsto prireditev kot Mi-klavževanje, Družabne večere in Materinsko proslavo, kjer so srebrna grla naših otrok s pesmijo in igrami razveseljevala njo, prav potrebno z dvorano, kuhi- ko bo kapelica dograjena. točilnico, vstopnicami itd. I Nismo še dosegli zneska, ki je Zahvala torej vsem, ki žrtvu- potreben za dokončno izgraditev jejo čas in sredstva, da lahko'M olepšanje kapelice ter pro-Slovenska šola pri Sv. Vidu leto štora okrog nje, tako da bo res imel za to veliko pot na razpolago samo tri mesece, se je v svojih študijskih načrtih omejil samo za podrobnejši ogled in preučevanje . Japonske, Siama (Tajska-Thailand) in Indije. Naj pripomnim, da mu je zunanji okvir za to potovanje v podrobnostih naredila potniška pisarna Brownell v Birminghamu v Alabami, ki se, kakor znano, ukvarja samo z organizacijo specialnih potovanj iz Amerike na Daljni vzhod. Ko se je dr. Ludvik Čepon vrnil s svoje druge poti, je zbral znanstvene vtise, ki so jih nanj napravile velike vere Daljnega vzhoda hinduizem, budizem in šintoizem. Tem vtisom je dodal, če je čutil, da bi bilo to- potrebno, nekaj svojih osebnih razmišljanj kakor tudi nekaj svojih izsledkov, do katerih je prišel pri svojem študiju. Vse to je letošnjo spomlad izdal v kaj okusno opremljeni knjigi z značilnim naslovom “Bežna srečanja z verami Indije, južnoazij-skih dežel in Japonske”. Knjiga je kar zajetna, ima 224 strani, in je bogato ilustrirana. Natisnjena je bila v tiskarni Graphis v Trstu ter ima tudi potrebni cerkveni imprimatur. Na prodaj je med drugim tudi v ZDA in prav pot okoli sveta; začela se v Kanadi. Velja $2.50. Kdor bi je namreč v San Franciscu inlj0 rad naročil, naj piše ponj o ga je nato peljala preko Tihe-j Slovenski pisarni v Clevelandu, ga oceana, Japonske, Hong Kon-’Baragov dom, 6304 St.Clair ga, Siama, Singapora, Indije,! Ave. ali pa Ligi katol. sloven-Evrope in Atlantskega oceana ' skih Amerikancev, Brooklyn 27, nazaj v Združene države. Ker je p.o. Box 32, N.Y. J. S. govina in gospodarstvo. [prodajalni avtov kot knjigovcd- Kar se tiče farmarjev v Min-1 ja in ker je sposoben, je napre- za letom tako uspešno vrši svojo vzvišeno nalogo na vzgojnem in narodno-ohranjevalnem polju. Povezanost med učiteljskim zborom in odborom staršev, njihova nesebična moralna in ma-terijalna podpora ter širokogrudno razumevanje slovenske javnosti v Clevelandu so temelj uspešnemu delu Slovenske šole in poroštvo, da bo slovenska govorica in pesem še dolgo zvenela med nami. Zahvala tudi našemu župniku msgr. L. Bazniku za vso naklonjenost in razumevanje ter za vse zanimanje, ki ga vedno kaže za Slovensko šolo. Vsem otrokom šentviške slovenske šole pa vesele in srečne počitnice ter na svidenje v septembru! F. A. G. vreden spomenik junakom, našim svojcem in sobojevnikom. Zato- še vedno prosimo za prispevke. Vse, ki bodo še darovali do slovesnosti v nedeljo popoldne, bomo vpisali na listino, ki jo bomo vzidali. Tudi dobiček popoldneva na pristavi bo šel v sklad za spominsko kapelico. Lepo naprošamo žene, da bi spekle potice in pecivo in jih darovale za uspeh popoldneva. Za pečenice je poskrbel dar Pestotnikovih. K temu družinskemu popoldnevu in mali slovesnosti ob spominski kapelici na Slovenski pristavi prihodnjo nedeljo popoldne vas vse prisrčno vabimo! Odbor za postavitev spominske kapelice. Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček. xx XXX Duluth, Minn. — Čas hiti z jih kdo hoče kupiti! njegovo običajno hitrostjo neprestano naprej. Nikogar ne Čača, niti ne počaka, tudi za eno samo minuto ne. Saj ne more! Njemu je določen tek, ki ga prekiniti ne sme. Tako smo že preko prve polovice pomladi. Še par tednov, pa bomo že v poletju in še preden se bomo dobro zavedli, bo tu že jesen in za njo pride zopet zima. Ob tem čudnem teku časa se bova čudila jaz in ti, ki to čitaš, čas pa bo nama obema porogljivo pošepe- Naša nesreča je, da let od nas nihče noče kupiti. Taka je naša pravda s tem presnetim časom. Nikogar ne posluša — svojo pot hiti. Pustimo ga, naj hodi po njegovih potih — ustaviti ga ne moremo — to nam ni dano! • KAKO JE Z DRUGIMI ZADEVAMI PRI NAS? V političnih ozirih hodimo nekaj po svojih potih, nekaj po potih, ki jih nam diktirajo in nakazujejo od drugod. Ne gre drugače. Okoliščine in razmere tako zahtevajo. tal: Fanta! Eno leto sta starej- Mi smo odvisni v mnogih ozirih ša! Glede tega se ne bova mogla od drugih, drugi so odvisni v go-nikomur pritožiti. Čas nikogar tovih ozirih od nas. V premnogih v nobenem slučaju glede tega ozirih je sodelovanje potrebno, ne posluša. Je pa čas tudi svoje Gospodarstvo, kupčije in izme- vrste velik ih strog oblastnik, sekunde, minute, ure, dneve, nesoti, ti še vedno ugovarjajo po svojih udruženjih, da jim gospodarsko ne gre tako, kakor gre drugim industrijam, ampak da so prikrajšani na dohodkih radi nizkih cen žitu, klavni živini in perutnini. Kongresniki in senatorji, ki zastopajo okrožja Minnesote v zveznem kongresu in senatu v Washingtonu, se sicer trudijo in obljubljajo farmarjem izboljšanja, a kakih izdatnih izboljšanj pa le ni, kakor bi jih farmarji 'radi in kolikor iste pričakujejo. Radi tega po mnogih okrožjih napovedujejo, da bodo farmarji ob volitvah glasovali po svoje proti kandidatom sedanje administracije, pa tudi za program republikanske stranke niso kaj prida navdušeni. Obljub je od politikarjev dosti, dejanj pa malo. Industrijalci kljub temu, dane shajajo preslabo od svoje strani tožijo, da so preveč kontrolirani po vladi, previsoko obdavčeni in da jim delavske unije preoblast-no diktirajo glede plač in delovnega časa. Delavci potom svojih organizacij pa ugovarjajo in kažejo, da industrijske korporacije imajo pri proizvodnjah visoke dobičke in da bi lahko dovolili delavcem boljše plače in druge socialne ugodnosti. Stara pesem, vsak jamra in stoka in vsak bi rad več in več. In v vrtincih teh prerekanj prihajajo razni politični kandidati z njihovimi obljubami, da bedo vse uredili, če bodo ljudje njih volili. ° KAKO GLEDAJO LJUDJE NA PREDSEDNIKA JOHNSONA? — Po nekaterih mestih našega severno-zapadnega dela U-nije tu in tam še vedno prirejajo takoimenovane ‘town-mettings,’ na katerih razpravljajo o raznih gospodarskih in političnih zadevah. Enemu takemu zborovanju sem še jaz prisostvoval zadnji teden. Glavni govornik je bil poslovodja Northern Motors Sales, tvrdka, ki prodaja in razpečava njave tako zahtevajo. Od nas izvažajo v druge kraje razne ru- tedne, mesece in leta nam vsem j de, poljske pridelke, meso, les deli. Nazaj jih nikdar ne jem- in še marsikaj drugega. Od dru Ije. Niti ne odračunava jih. Ampak prišteva jih nam in se nam god pa k nam uvažajo njihove izdelke in pridelke. V tem in ob doval in je zdaj poslovodja iste. Predmet njegovega govora je bil razmerje med farmarji, delavci in uradniki. Po njegovem dokazovanju farmarji gospodarsko nazadujejo. Ni sicer še kake nevarnosti, ampak povprečno in splošno ne napredujejo kakor so n. pr. deset ali dvanajst let nazaj. Tudi uradništvo, zraven učitelji in razni drugi profesionalci, v katerih rokah je vzgoja bodočih rodov, tudi ti tožijo, da njihovi položaji jim ne dajejo tega, kakor nekaterim drugim v drugih panogah raznih industrijskih poklicev. Navajajo n. pr. električarje, pleskarje, plumber j e ih še mnoge druge takih vrst poklicev, ki prejemajo v sedanjih časih vse od $2.75 pa tja do $5.50 na uro in to samo delavci. Podjetniki, ki iste zaposlujejo, pa še v mnogih slučajih še več kot zase računajo. Poklicni delavci navedenih poklicev, če so stalno zaposleni, zaslužijo na leto od $8,000.00 do $10,000.00. Učitelji, ki jih vežbajo, pa trdijo, da zaslužijo najmanj eno tretjino manj na leto. In ta razlika da mnogim misliti: jaz, ki ute-pam in vlivam v glave učencem raznih poklicev znanje za dela njihovih poklicev, bodo in s° boljše plačani, kot sem jaz. JaZ pa naj se borim in tolčem skozi življenje z eno tretjino manjš° plačo, kakor ti, ko bodo izučeni za njihove poklice. Te razlike v tem so tisti činitelj, ki uničuje idealizem onih, da bi v polni meri vršili svoje poslanstvo, če hočete to tako imenovati pri term da pripravljajo in vežbajo mla' de rodove za vse razne poklie0 in službe. Zgornje omenjam zato, da b° to nekoliko umljivo tistim, ki si' cer čutijo in vidijo, da idealizem za vse razne poklice nekam pe®a in vpada, a pravih vzrokov zato ne vidijo. Razlogov in vzrokov za vse t° je sicer več. Le ne povdarja se jih ne dovolj ali tako, da bi jU vsak razumel. Prvi razlog Pr* tem je ta, da ljudje so še vedno reži: Drugim jih prodajte, če’tem sistemu uspeva in živi tr-’predkom. Zaposlitev je dobil pri avtomobile in truke. Govornik ljlldje) v tem ozim ljudje starega tipa: “Jaz sem prvi, zase .m0' ram najprvo gledati, drugi naj gledajo zase!” Drugi vzrok: Imetniki, lastniki industrij in investor ji glehaj ju le, da jim industrijski vrtovi (Dalje na 3. strani) je sam omenil, da je sin švedskih priseljencev. Zelo razgledan človek. Kakih osem let je poučeval v Minneapolisu na osnovni šoli, nakar se je podal na drugo polje za kruhom in na- XMEEiiKS DUMUViNA, '"'»■iimmiiiimmmmiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiii ROKOVNJAČI IZPOD TATRE ""iiiimiiiimmmiiuiiimimimummimiiuiMiiimmmiimimiiiiiimiiiimiiMmi “Vi ste Sobek Javorcaž?” kmet zajecljal čez nekaj fosa. “Sem!” Zdaj pa ga niso več vabili ^°d streho, ampak na postečo, in sami so hoteli iti pod sfreho, čeprav je bila silno ^fzla noč. Sobek pa si je dal )0stlati v beli sobi — ukazo-Val je, saj je imel pravico — zadovoljen je bil, da se bo !endar pod streho prespal. retji teden so ga že zasledovali. Bil je častiljuben človek, in 0tl ljudi je pričakoval take ča-8ti> kakor je bila njegova. Ni dvomil, da kmet ve za Ogrado na njegovo glavo, a Obijal je misel, da bi ga stegnil izdati. “Nikar ne zamerite!” je lekel mirno, ko je odhajal iz ^he izbe. “O, ni nič hudega!” je odgovoril kmet, Sobek pa je šel belo izbo, legel in zaspal. Kmet pa naravnost k Stareti, ta pa naravnost po kmete. Obralo se jih je dvanajst, ali ^ še več. Hiše ni bilo treba ''kkoliti, okna so bila zamre-^ena. Zato je vsa tolpa drla v *2bo, kjer je Sobek spal. Po Rokovnjaški navadi je bil cju-1)ago položil poleg sebe, a že-ba mu jo je bila za časa izmaknila. Ko je ugledal luč in ljudi, K segel po cjupagi — ni je— skoči iz postelje. A zvita žen-8ka je bila natihem graha nanosila po tleh. Sobku je iz-bodrsnilo, da je padel. Planili s° čezenj in ga zvezali. Tako so zajeli v Harklovu Novim trgom Sobka Javor-Caža z Brega izpod samotnih ^ater, ki se je, kakor se je tovorilo, zemlja pred njim ^esla od straha, zemlja, kjer tekel Vah, Orava, Poprad m Dunajec. Polastili so se ga iJ° izdaji kmeta in ženske. Vest o Sobku je šla daleč, da-eb na okoli. Ko so ga hoteli posaditi na V°z> da ga popeljejo v Novi tr k k sodišču, je rekel kmetu, ka je izdal: “Zakaj mi nisi rekel, da si snornak, in zakaj si napravil sramoto, da si me izdal? ‘'aJ bi ti bil tudi jaz dal toliko ^ pa (še več, kot bi hotel. Ti, bba, ki si mi graha natrosila k,0(i opanke, pa zaslužiš, da bi v oči pljunil, če bi me kdo 2(ial — no — saj so to raz-^asili po mestih in vaseh, vsak je imel pravico do tega, meni se ni bilo treba bahati, sem! No, pa z Bogom vsi sltUpaj! Nad vami se ne bom Maščeval, kajti orel se mašče-m nad jastrebom samo takrat, adar mu v gnezdo sili.” sti se ga niso upali. Tako so se peljali naprej in ga kleli, on pa je prepeval in se smejal. Izpustili bi ga bili, ker njim samim ni storil nič žalega, a čakali so, da za njega pri sodniji dobi vsak vsaj po dve dvojači. čeprav so si o kmetu, ki ga je izdal, mislili, da je malopridnež, so ga vendar zavidali za tistih dvajset cekinov in obžalovali, da Bog ni k njim pripeljal Sobka. Ljudje so že taki. Pripeljali so ga v Novi trg, v uradu so ga prevzeli in poslali v Novi Sonč. Naj bo že tako ali tako, Sobek Javorcaž je dobil dvajset let ječe. Kajti pri sodniji je prišlo drugo za drugim vse na dan, kaj je ukradel, ubil in koliko krčem je podžgal. Ko so mu pričeli naštevati, kaj, kje in kako, je vse kazalo, da do večera tega' ne bo konec. Toliko je bilo tega. Sobek je torej dobil dvajset let ječe. Ljudje pa so pripovedovali, da to še ni tako hudo, češ, da bi bil lahko dobil dvaindvajset ali triindvajset let. Sicer pa ni dosti razlike, ako reko dvajset, dvaindvajset ali triindvajset. Tudi če bi rekli petdeset. Ako pa te za-pro za vse življenje, e j, — ta je pa huda. Neki kmet je bil takrat šestdeset let star, ko so mu pa rekli: “Dvajset let boš sedel”, se je popraskal po glavi, šlo je pa vendar. Dosmrtna ječa, ta je pa huda. Ko bi bil kdo star osemdeset let, pa bi mu rekli: “na dosmrtno ječo!” bi bilo to isto, kakor bi mu bili pri priči glavo vtaknili v rakvo. Sobek pa jih je imel šele trideset, zato je pomislil: “in če tudi ne uidem, ne bom še tako star, ko pridem ven!” In dvomil ni o sebi prav nič. Zaprli so ga v višnickem gradu. Kogar so tam zaprli, in naj je bil rejen kot medved jeseni, si je lahko s prstom štel rebra: eno, dve, tri — kolikor jih je imel. Ušteti se ni mogel. Tam mati ni nalivala mleka na kašo in ni nosila zabeljenega krompirja na mizo. A Sobek ni povešal glave. Višnic ni oravski grad in on je ušel tudi od tam. Kako je to storil? Mrežo je prepihi s skrito pilo in skočil ven. Zletel je in letel, živ je pa vendar padel na tla. Vedel je, da pade živ na tla, in to ga je rešilo. To je treba vedeti; čim ga mine zaupanje in vera samega v sebe, čim prične premišljevati in tehtati, si gotovo zlomi vrat, kakor si IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA (Nadaljevanje z 2. strani) rodijo najprvo za nje, drugim, kar ostane. Tretji vzrok: Delavske unije, ki so postale tudi v naši deželi nekaka “država v državi,” tudi po svoje diktirajo. Toliko' boste plačali nam za delo, drugače ne delamo. Države in zvezna vlada, vsi hočejo od dohodkov pri trgovini, zaslužku, svoje — davke, saj poznate to, to je neka stalna “hira,” ki jo od vseh nas zahtevajo naprej in naprej. Zdaj pa, ko prideš v trgovino po “štruco” kruha, po meso, po to in ono, tam ti pa naštejejo na seštevalne stroje in registre po cenah takih in takih. Tam pa začuti tvoj žep — ti se pa pri tem in ob takem vščipu prebudiš in se vprašaš: Kaj hudirja, od ke-daj pa vse to košta več in več? Huduješ se nekaj časa, če nisi prehudo vščipnjen, se kmalu potolažiš, če pa si, se pa jeziš in huduješ. Tako tvoj bližnji in daljni in tako imamo neprestano ugovarjanje proti draginji in težavam življenja. Kako to odpraviti, omejiti, u-blažiti? Prav lahko, če bi vsi hoteli sodelovati pri tem, da bi prišlo do olajšave. Vsak bi moral nekaj doprinesti in žrtvovati, pa bi šlo. Ampak koliko je takih, ki bi hoteli to doprinašati? Vsak'Superior Ave. od 8.30 do 11. hoče zase vse, za druge ga ne dop. ali od 1. do 3. pop. od tisti ne izpahne noge, ki smelo Kad bi si bil klobuk pomak-igkoči naprej. “Ni boljših pe-■ Po strani, sunil je s pleči, Je imel roke zvezane. Sta-|ešina in svetovalci in vsi kme-vJe so se čudili takemu juna- stvu. “človek božji, ali ne veš, vam pojdeš?” je rekel starega. ‘Vem, kam pojdem, in tudi 0 vem, da pojdem prav lepo.” “Zakaj ?” ‘Ker me bodo konji ali pa Voli potegnili.” Bali so se ga pa tako, da ga Tihče ni udaril na to žalitev; tel° z občudovanjem so ga Ogledali kmetje. Nlorda bi ga bili celo izpu-StBi, ko bi se ne bili ozirali drug- na drugega in računali z Rhaščevanjem. Pričakovali so, dobi vsak nekaj. Zato jih tudi večina sedla na voz. ^obek Javorcaž pa je med Totjo prepeval in se morete po mojem in vse bo prav. In tako gre v naši Maleriki od volitev do volitev. Hvala Bogu, vsake volitve prineso nekaj dobrega. Dal Bog, da bi tudi letošnje! Predsednik Johnson se trudi in veliko dela. Morda ni vsakemu po godu, kar in kakor dela — a dela pa! Demokratje, tega tudi ne smemo pozabiti, zato tu in tam malo republikance popegla, da jim razumeti, da je demokrat. Njegova naloga ni lahka. Trudi se, da bi ne ranil smernic, ki jih je začrtal njegov prednik predsednik Kennedy, ter trudi se, da bi nekaj pokazal tudi svojega. To je pa težka naloga. In iz tega stališča moramo gledati in opazovati njegova prizadevanja v teh časih. Čas pa bo pokazal kako bo. Vsem čitateljem A. D. iskrene pozdrave! Andrej ček. Moški dobijo delo Snažilec oken dobi stalno zaposlitev. Se ne sme bati višine. Redna plača, dobri delavni pogoji, nešteto drobnih koristi, 40 ur, 5 dni tedenski. Mora biti US državljan. Zglasite se v personal nem uradu Federal Reserve Bank of Cleveland, E. 6 & Mozellski prekop, del zveze Rhone-Ren, odprt TRIER, Nem. — Pretekli teden so se na okrašeni ladjici vozili po reki Moselli do njenega izliva v Ren predsednik De Gaulle, predsednik Zah. Nemčije H. Luebke in luksemburška nadvojvodinja Charlotta. Ta vožnja je predstavljala otvoritev 170 milj dolge vodne poti po reki Moselli, ki bo omogočila francoskim jeklarnam cenejšo zvezo reko reke Rena s Severnim morjem. Vodno pot so gradili več let in je stala blizu 200 milijonov dolarjev. Večji del stroškov je nosila Francija, čeprav teče da-leko večji del vodne poti po o-zemlju Zahodne Nemčije. Francozi upajo vključiti novo vodno pot v sistem plovnih rek in prekopov, ki bo preko rek Rhone-Saone in Rena povezal Sredozemsko morje s Severnim morjem. Od tega bo imela seveda glavno korist Francija, zato Zahodna Nemčija in Luksemburg za gradnjo nove vodne poti nista (bila navdušena. ariga. Politikarji v naši demokratični deželi vse to poznajo, prav tako, kakor kak star organist svoje orgije. Zato tudi vsak politikar igra na njegove politične orgije tako, kakor ugaja in prilega njemu in pa pričakovanjem in upanjem njegovih volivcev, od katerih je odvisen. V kampanjah ob volitvah politikarji vse obljubijo, da bodo delovali za uveljavljenje tega in onega socialnega in drugega programa. Po volitvah seveda na svoje obljube pozabijo, kakor star mesec (luna), ki obljublja rastlinam in rožicam: vesele bodite, jaz sem vami in bom. Ko jo pa mlaj (mladi mesec) zasuče okrog in ko pride naokrog z novim obrazom, pa seveda vse pozabi in pravi: kar je zadnji mesec pred menoj obljubljal, mi ni nič povedal in o tem nič ne vem, zdaj bo po( mojem in ravnajte se če ponedeljka do petka. (112) Ženske dobijo delo Gospodinja Iščemo gospodinjo, ki je dobra kuharca, za župnijo. Nič težkega čiščenja. Kličite HE 1-6216. —(IH) Iščem čistilko za splošno hišno čiščenje, enkrat tedensko, ob četrtkihu V Eucli-du. blizu Euclid Ave. Pokličite IV 6-1068. (111) Oglašajte v “Amer. Domovini’'’ MALI OGLASI Farma naprodaj Proda se farma, 19 akrov, hiša, zunanje poslopja, 10,000 smrek, greenhouse, zaloga, mestna voda, avtobus postrežba. Zmerna cena za pravega človeka. Lahko pokličite 1-9-3737. Na 4241 South Ridge Rd., Perry, Ohio. (113) Delo za žensko Iščemo žensko za lahko hišno delo vsak drugi teden za endan, v Collinwoodski okolici. 425 E. 156 St. KE 1-3219. (113) Delo za žensko Iščemo izkušeno žensko za hišno delo za pol dneva, 4 dni v tednu, stalno. Kličite 932-8537 po 7. uri zv. (112) V najem Tri-sobno prenovljeno stanovanje se odda novoporočen-cema ali starejši dvojici, na 5211 Luther Ave. Zelo poceni. Kličite 391-8621 ali 391-1102. (112) Naprodaj Prodamo veliko zidano hišo, 3 stanovanja in garaža. 1148 E. 63 St. Tei.:'EN 1-3037. (112) Farma naprodaj Farma, 75 akrov, 1800 čev. pročelja na Route 322. Dobra hiša in farmarsko poslopje. 60 akrov za oranje; se lahko razdeli. 3 milje od Orwell. Kličite 422-3139, Colebrook. (112) TONY KRiSTAVNIK Fainting & Decorating • Sedaj je čas, da nas pokličete za barvanje vaših hiš. • ° Hitra postrežba! Nizke cene! — Pokličite še danes • • HE 1-0965 ali UT 1-4234! 1171 E. 61 ST. • Hiše naprodaj Blizu Grovewood, 6-sobna enodružinska hiša, garaža za 2 kare. Blizu E. 185 St., 6-sobna enodružinska, garaža za 2 kare, velik lot, lepo zasajeno. Blizu cerkve Marije Vne-bovzete, zidan bungalow, garaža za 2 kare. Blizu Grovewood, skoro nov zidan veneer bungalow, 4 spalnice, lep lot. Blizu E. 200 St. ranch hiša, 3 spalnice, sončna soba, razvedrilna soba, garaža. E. 76 St., blizu St. Clair, enodružinska, 4 spalnice, ne potrebuje popravila; v zelo dobrem stanju, garaža, cementni dovoz. Cena samo $11,700. KNIFIC REALTY IV 1-9980 820 E. 185 St. "7 Izvršujemo cemenfiia flffila Dovozne poti, pločnike, OSIss brezplačna ocenitev. JOHN ZUPANČIČ, KE 1-4993! Naprodaj Dvodružinska hiša v fari sv. Vida, velike 5-5, obe stanovanji prazni. Cena je prava. Imamo več hiš v okolici St. Clair in Superior Ave. Če hočete kupiti ali prodati, kličite. FRANCES HROVAT REALTY EV 2-4535 (112) V najem 4 sobe na prvem ali drugem na 972 E. 69 Pl. $35 mesečno. Penzijonisti ali samci dobrodošli. Opremimo. HI 2-2829. (112) Hiša naprodaj 7-sobna hiša, brez kopalnice, zidana cementna garaža, 2 akra zemlje; blizu Rt. 6— Montville. Kličite po 6. uri 968-3663. (112) Hiša naprodaj Enodružinska, 7 sob, vsa opremljena, klet, garaža, na 1146 E. 72 St. Naprodaj ali v najem. Kličite AN 1-0938. — (114) V najem Tri sobe in kopalnica, zgoraj, prenovljeno, garaža po želji, na 1185 E. 61 St. Vprašajte spodaj ali pokličite EN 1-1758 po 4. uri. -(112) V najem Na 1083 E. 71 St., 5 neopremljenih sob, zadaj, zgoraj, mirno. Oglasite se pri oskrbniku. Tel.; 881-7529. (x) V najem Tri čiste sobe, kopalnica, spodaj; plin, elektrika. Mala najemnina. Se lahko vselite takoj. Kdor želi po ceni najemnina,, naj se zglasi pri Ana Železnik, 8818 St. Catherine Ave. Tel.: VU 3-8938. (2,4,5 jun) Gostilna naprodaj D-3A licenca, stanovanje, $10,000 naplačila, pomagamo financirat. Rt. 20, 7 milj vzhodno od Painesville. Tel.: 25-9-3574. 4,5 jun) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZD ELO VADNICA NAGROBNIH SFOMENIKOv 15425 Waterloo Rd. IV 1-2237 rotnic, kakor je smelost”, ^so že od nekdaj govorili stari ljudje. Tudi Sobek Javorcaž si je tako mislil. Ko so Sobka zaprli v visnič-ko ječo, je takoj uvidel, pri čem da je. Pride k njemu star paznik — bilo je peti ali šesti dan po Sobkovem prihodu — s silnim vikom in krikom, da Sobek ni pometel celice in ni napravil reda, ko je bila na njem vrsta. (Dalje ormodnflč) RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR V VSEH 5 MAY COMPANY IRGOVINAH! Prodaja moških oblačil za očetovski dan Kasa lasina "Welford" znamka Prostogibne pletene srajce ali bermudske kratke hlače Obsežen potres Potres v dolini reke Mississip-pija leta 1811 so čutili na ozemlju nekako dveh tretjin celotne Unije. — Od 9 civilnih uslužbencev jim ro-' v Združenih državah dela eden Jeza jih je grabila, a tep- za vlado. Ene ali druge Originalno po 2.99 in 3.99. Vse kvalitetno izdelane. IZ BOMBAŽNEGA GINGHAMA Moške kratke hlače s pasoni, sedem zank, sandforizirane, mercerizirane, obstojnih barv. V večjih in manjših križastih vzorcih in motnih barv. Mere 30 do 42. Modre, sive, rjave, olivne. iMoške kratke hlače iz bombažnega ginghama s kontinentalnim pasom, premakljiv stranski stogljaj, sanforizirane, 100% bombaž. Mere 30 do 42. Modre, sive, rjave, olivne. Prostogibne pletene srajce za golf, čolnarjenje, brezdelje. Dva kroja, iz pletenega bombaža, spredaj trije gumbi, modni ovratnik. Bele, rdeče, olivne, rumene, modre. Mere: od majhnih do izredno velikih. Ali spredaj na zadrgo, iz pletenega bombaža, z gumbom pripet ovratnik. Bele, rdeče, .rumene, črne, modre, olivne. Mere: od majhnih do izredno velikih. Hladne moške bombažne kratke pižame 2- $5 Originalno 2.99 Čezglavne fali; na gumbe. Iz potiskanega batista, izbočenega bombaža ali potiskanega broadclotha Hlače imajo elastičen, pas, zapenjajo se spredaj z zaponcem. Velikosti A do D. Povprečni kroj, iz potiskanega izbočenega bombaža ali enobarvnega izbočenega bombaža, elastično opasje, zapenjajo se spredaj z zaponcem. Mere A do D. POSEBNA DARILNA VREDNOST!! tofmsia meške športne srajse s kratkimi rokavi Originalno po O /S 3.99 ^ za »prr Običajni, polrazdrti, športni ali z gumbom pripeti ovratniki. 100% pralni, sanforizirani bombaž. Importirano kri-žasto in karirasto blago. Na rokavih razporek, dolgi šilasti1 ovratniki, spredaj žepi. Mere:,od majhnih do izredno velikih. — Rdeče,, modre, drap, bele, zelene. KLETNI ODDELEK MOŠKIH OBLAČIL, THE MAY COMPANY, V MESTU IN PODRUŽNICAH, VKLJUČNO GREAT LAKES. MALL, MENTOR S 1 AMERIŠKA DOMOVINA, Vendar pa niso mogli odstraniti krogle, ki me je zadela tik ob tilnika. Posledica strela je bila delna ohromitev tilnika, ki me sili še sedaj, da se moram s celim telesom obrniti, če hočem videti, kaj se godi za menoj. Januarja 1915 sem bil dodeljen k pomožni službi v pisarno generalnega štaba štirinajstega oddelka. Imel sem le manjša dela. Lyon nudi vojaku, ki nima poznanstva in ki se ne zadovolji s svojo vojaško družbo, le malo zabave. Po nekaj brezuspešnih poizkusih sem sklenil, da bom številne proste ure, ki mi jih je puščala služba, posvetil delu. Delaj, je lahko reči. Toda kaj delati? Spomnil sem se sodobnega pisatelja, ki je imel na moj rod pomemben vpliv. Ta je nekoč rekel: “Mladi ljudje ne bodo pomenili nič toliko časa, dokler ne bodo študirali kaj posebnega.” Hotel sem se otresti dolgega časa, razmišljanja o telesnem nerazpoloženju in o vseh sovražnostih tega neprijaznega mesta. Te bežne in osamele trenutke sem hotel za vsako ceno spremeniti v kapital za bodočnost. Zato bi se moral učiti kaj posebnega. Toda kaj? Nekaj časa sem mislil, da se posvetim znanosti o grbih. Na to misel me je napotila knjiga Leeoy de la Marchea, ki sem jo kupil pri starinarju. Misel sem pa kmalu opustil, ker mi ni ugajala. Nikakor nisem mogel najti česa, kar bi bilo praktično ali pa idealno. V soboto 13. marca pa mi je srce vztrepetalo od velike sreče. Našel sem, kar sem iskal. Popoldne tega dne sem bil v vseučilniški knjižnici in sem neodločno brskal po seznamu. Odločil sem se ob štirih popoldne, ko je v curkih lil dež. Ob petih sem odšel iz knjižnice in nesel s seboj pod plaščem tri knjige: Pozijev Uvod v jezikoslovje, Hovelaquovo Jezikoslovje i n Jezikoslovje šestero glavnih kavkaših narečij, ki ga je napisal moj stric Ferdinand Gerard, profesor na Collegeu de France. Moja odločitev je bila trd- na: za svojo življenjsko nalo- go sem si izbral učenje min-grelskega jezika. Bilo je že temno. Mrzel veter je bičal sive valove Rhone. S trga des Cordiliers sem zavil na Rue de la Republique. Preden pa bi prišel domov v neprijazno sobo, sem si hotel privoščiti še majhno okrepčilo. Sedel sem na teraso pred neko kavarno. Bil sem edini gost. Natakar mi je godrnjaje prinesel nekako žganje. Luči so rumenkasto odsevale na mokrem hodniku. Na cesti se je gnetlo polno ljudi, ki So se z dežniki zadevali drug ob drugega. Bili so podobni velikim, črnim, neprijetnim gobam. Brezupen večer, ves samoten in pust! Jaz pa sem bil vendar srečen, ker sem čutil pod plaščem tri knjige s hrbti iz svinjskega usnja. Splošno je znano, čeprav jaz tega nisem vedel do tega jutra (do sobote 13. marca 1915), da se delijo vsi človeški jeziki v tri skupine; v enoz-ložne in sklanjajoče se jezike, ki se zopet delijo v arijske ali indoevropske in semitske. V tretjo skupino pa spadajo jeziki, ki jih govore v Afriki, Amepiki, Avstraliji in v manj kulturnih delih Evrope, ki leže ob azijski meji. Takoj sem sklenil, da se bom naučil enega izmed teh jezikov. Tisto popoldne—bilo je trinajstega marca — sem še vedno omahoval. Zelo me je zani- kaz se širi na dveh mejah Rusije, in sicer proti Turčiji in Perziji. Rusija je bila naš zaveznik, Turčija naš nasprotnik, Perzija pa nevtralna . . . To bi bilo torej nekaj dobrega in praktičnega. Na Kavkazu govore šest narečij. Zemljepisno delijo teh šest kavkaških narečij v dve skupini: na severu je lesgiška in čerkeska, na jugu pa georgij-ska, suanska, lacijska in min-grelska. če sem izmed teh šestih narečij izbral prav min-grelščino, sem to storil samo zaradi besede. Vsakdo mi mora namreč priznati, da ima ta beseda nekako prepričljivo moč, poleg tega sem pa na zemljevidu' še ugotovil, da je današnja Mingrelija nekdanja staroveška Kolhida. Jaz pa sem bil vendar romantik in klasicist! Toda vse to bi bilo samo prazno navduševanje, če ne bi v knjižnici dobil knjige o mingrelskem jeziku. Lju- beznivi knjižničar me je sam j naj! Ni mogoče! ’ je rekel, ko prosil za premestitev v deve ter ima nalogo zbirati opozoril nanjo in mi je tudi J je slišal, s čim se ukvarjam, j parjz>” je vpadel prijatelj j podatke in propagandno gra-priporočil dela Pozzija in Ho-j “Ali mislite, da boste mingrel-!knjižničar> “toda vedno brez divo; dela na to, da bi prepri-velaqua, ki so mi precej olaj- ščino lahko kje rabili?” je šala učenje mingrelščine. pristavil z onim tenkim čutom Kasneje sem, si moral še|za Praktičnost, ki ga imajo kupiti na svoje stroške nem- francoski vseučilški profesorji. ška in angleška dela o min-grelščini. Pripomnil bi, da sem “Ko sem pred letom začel, sem komaj mislil na to,” sem tedaj nemščino in angleščino,mu odvrnil. “Toda če pogle-že prav dobro obvladal. V dam, kako so se stvari danes učenju sem torej lahko napredoval. Ni še minilo leto, pa sem bil že prepričan, da je moje delo uspelo in sem si laskal, da to kavkaško narečje temeljito poznam. Manjkala pa mi je> in mi še danes manjka priložnost, da bi svoje znanje lahko preizkusil, če bi me kakšen šaljivec hotel prepričati, da je zasukale, ne mislim več tako. Rusi so že zavzeli Erzerum, Trapezunt si bodo tudi kmalu osvojili, črno morje bo imelo hudo važen političen pomen in zato se mi zdi, da bom svojo mingrelščino v bližnji bodočnosti lahko s pridom uporabljal.” “Seveda, seveda,” je odgovoril Portero Germain Martin mingrelščina samo izum jezi- in si zamišljeno gladil brado, koslovcev, ne bi imel nobene-! “V Lyonu ste na pomožni ga stvarnega dokaza, da bi mu službi?” me je vprašal, oporekal. Vsekakor pa sem | “Delam v tajništvu general-zase dosegel, kar sem hotel, inega štaba 14. oddelka,” sem i mu skromno odgovoril. Februarja meseca letaj “Ali bi radi ostali tukaj? 1916. sem delal tako, kakor Mislim, ali vas kaj posebnega navadno delajo študentje v knjižnici modroslovskega oddelka na vseučilišču. Tedaj je veže na Lyon?” “Prav nič,” sem odvrnil tako hitro, da sem skoraj obža- vstopil v čitalnico prijatelj; lova!, ko sem videl v dobrih, knjižničar, ki se je razgovar-j kratkovidnih očeh prijatelja jal z nekim črnobradim gos-* knjižničarja rahel očitek. podom. Predstavil mi ga je kot Germaina Martina, profesorja na pravnem oddelku vseučilišča v Montpellieru. “Mingrelščina! Primojdu- “Torej,” je nadaljeval Germain Martin, “ali bi bili veseli, če bi vas premestili v Pariz?” “V Pariz?” sem vprašal. “Gospod Gerard je že tri- uspeha . . . Ah, gospod Germain, ali bi vi mogli doseči to zanj ?” “Lahko,” je rekel profesor. “Ali sta že slišala kaj o tiskovnem uradu, gospoda?” “Da,” je odgovoril knjižničar. “Tiskovni urad je zavod, ki je bil ustanovljen na pobudo ministrstva za zunanje za- čal vse narode, ki se še ne vojskujejo, da se borimo za pravico in svobodo narodov.” DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne. V BLAG SPOMIN OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBA MAMA Mary Bratush Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 3. junija 1963. Hvala naša dobra mama, vso ljubezen ste nam dala, vse moči in vse skrbi; rajski mir, nebeška sreča naj bo Vaša v večnosti. mal jezik “youkaghir”, ki ga jžalujoči: govore, v Sibiriji, prav tako pa hči MRS MARY CSEZI tudi jezik Eskimov —“inmut”. sinova Charles in Joseph Z ozirom na politične raz-1 v imenu vseh sorodnikov, mere, v katerih smo živeli spomladi leta 1915., bi bilo učenje “youkaghirja” in “in-nuita” v resnici nekaj neko-1 ristnega in nepotrebnega, štu- ] dij kavkaških narečij bi mi pa lahko vsaj kaj koristil. Kav- Cieveland, O., 4. junija 1964. THRIFTIEST FRIOIDAIRE 2-B09R REFRIGERATOR! • i00-lb. zero zone freezer. • Automatic defrosting refrigerator section. • Twin vegetable Hydrators. • Deep-shelf storage door. § Model FC3-137-2 ,, 13.24 cu. ft., 4 colors or white. i,er nl01Kil V MIRU RJAVI! — Prekupčevalec s starim železom je postavil nad prostorom, kjer ima svoje “blago”, napis “Rust in Peace”, po naše “V miru rjavi!” CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE HIGHLAND PARK — Modern one-level Roman Brick and Crab Orchard Stone. Spacious living with conveniences built-in everywhere, 7 rooms, 3 tile baths, 9 double - pane picture windows, a separated cottage room with bath, cathedral beam ceiling, solid ash interior, and entrance from breezeway, large patio, 2 car att. gar. At Clavey Subdivision 5/8 acre private park, quiet atmosphere, many large Evergreen pines, beautiful landscaping, close to shopping and Edens. Low 60s. Phone ID 2-2066, Owner Evening and week-ends. (Ill) ARLINGTON HTS. — RAMBLING RANCH HOME 1 Acre of secluded beauty, prize pines & fruit trees. 6 Lge. Rms., screened porch, stove, refrig., deep freeze, Extras. By owner $22,900 or best offer. 287-8058. (112) CHICAGO RIDGE 2 BEDROOMS, EXPAND. Tile bath, kitchen. New hot water baseboard gas heat. IVz car gar. 60x34’ lot. $14,000. Terms or trade. BE 3-1454. (112) RESTAURANT - LOUNGE — By Owner. Well estab. Seating cape. 250, Living quarters. Water right. Selling due to illness. PH. 395-9836. (113) REAL ESTATE FOR SALE BARRINGTON — BY OWNER 6 rm. ranch, on 1 A. Indscpd.; 3 bdrm. & kit. plastered, tiled bath, bit.-in shower. Hdwd. firs. Pan. liv. rm., din. rm & hallway. 2 frpls. F.A.H. Full bsmt. 2 blks. to public | sehl. $27,900. Phone 825-6249. (114) TRANSFERRED OWNER. 8 RMS., IV2 baths, 3 bedrms., screened patio, | S/S. carpeting, softener, near schls., See to appreciate. $15,000. Carpen-tersville, HA 6-7966. (113) MATTESON—BY OWNER. 4 bdrm. 1% bath, full bsmt., Att. breezwy 2 car gar., w/sun deck on V2 ac. corner lot. Fully landscpd., w/full orchard, 21003 Homeland Road. ■— Pilgrim 8-5468. (114) PALOS HTS. BY OWNER. 3 Bdr. Brk. Ranch. Air-cond., gas hi, fam. rm., 2 frplac’s., bsmt., lge. 2 car gar. §25,500. 12533 S. Harold, GI 8-1331. (113) LITTLE FLOWER PAR. 4 BDRM. BRK., Lge. Liv. & din. rm. W-W. cptg., Lge. attic & full bsmt., 2 car | garage. Many extras. By owner. Nr. 81st & Wolcott. HU 3-1863.1 (111) N@rw©®d Appliance & Furniture 6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK & SONS FRISIAN PROVISION SLOVENSKA MESNICA 1747 Addison Rd. STANKO PRISLAN EX 1-1419 Naše posebnosti ta teden: ROUND STEAK m lb. CHICKEN LEGS 45tlb. CENTER CUT PORK CHOPS 69( lb. SUGAR'D ALE BACON SLICED 59c lb. EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca fer vsen vrst perutnino. Pridite !n si izberite! K O W A R D 51«) EAST 185 STREET, EUCLlD BAKER KE 1-8187 MARY A. SVETEK POGREBNI ZAVOD —- KE 1 - 3177 Na razpolago smo vam podnevi in ponoči... Same Telefoniraj te! Naše pogrebne posle opravljamo v Grdino-vem pogrebnem zavodu. Urad pa irnamo sedaj na 472 East 152 Slin to v torek in soboto od 2. do 4. ure popoldne, druge dneve pa po dogovoru. J"'....«