Največji slovenski dnevnik -i ▼ Zedinjerih državah > Velja u v§e leto ... $3.50 Za pol leta......$2-00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 2876 CORTLANDT. NO. 195. — ŠTEV. 195. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 20, 1917. — PONEDELJEK, 20. AVGUSTA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Iz Washingtona. WILSON BO ODGOVORIL PAPEŽU NA NJEGOVO MIROVNO POSLANICO. — ZDRUŽENE DRŽAVE. KI DRŽE RAVNOTEŽJE SILE MED VOJSKUJOČIMI SE, BODO VODILE VSA MIROVNA POGAJANJA KLJUB TEMU PA SE BO NADALJEVALO Z VOJNIMI PRIPRAVAMI. -ooo-- mil Washington, 1>. < .. 18. avgusta. — Nt-k a administra- v;t avtoriteta, ki j» v stalnem stiku z Belo hišo. je iz-ki danes naslednji*: Administracija -i /«li miru v prvem ugodnem ut kil, vendar pa ne l><» nikukcga prekinjenja v vojnih •avali. dokler se natančno ne preuči in najde varno P«» kateri bomo sli k zaželjenemu miru. Ždru/eiiim državam !»<► pripadla naloga diktirati po-. i ,i ]m'dlai kat» rili >e bo sklenilo mir, kajti Združe-r/ave imajo ravnotežje sil v tej vojni. V i i h psi pai tednih s«* pričakuje diplomatičiiih \. . !■ -"in ]-.kazali, ee je že čas, ali ne, da se pre- 1 s sovražnostmi. V m. i ka/.rj«da bo par nadaljnih mesecev • •• ■ . —> : i- > sitnari ju. če bi sedanji napori papeža tneli za/eljenega us]>eha. ■ i- ;>ar-m«'iitu je izjavil državni tajnik <)l. : m . , . in predh^u papeža se zelo skrbno raz-. . vci dar pa niso prišli do odločitve. — \ < i na 1 (»zadevna vprašanja je izjavil Lan- i.M .» '/A ii/« nr države same zase odgovorile na /- \m t < ai Nadalje je rekel, da ostali zavezniki r/. i . )m>< 1«» zapntsili Amerike, lrfij odgovori v imenu zavezniških držav. K: il. temu pa izjavljajo, da bi predsednik Wilson ■ i! pap«-žu >< jiose 1 »sio ameriško poslanico, tudi v ju, l([ voril v drugi v imenu vseh zaveznikov, j aiii<-M-ki poslaniei bi dal izraza stvarem, katerim bi e mo^el dati v skupni poslanici. ' .!• d« rasa. kdaj bo odposlan odgovor, se ne ve še ni- I y. :< bilo jas],.., da vlada manjše zanimanje gle-i /avt zn i kov ali skupnega odgovora , <'i t 'ja, ki ua bodo dale Združene države pa- Za\ - 1 -ki diplomati v glavnem mestu razpravljajo le • it ' udu'»vnru predsednika Wilsona, iz česar jc raz-o. k a ko velikansko važnost polagajo zavezniki v bese- redseduika Wilsona. i'rizna\a se, da bo odgovor Wilsona na papeževo po-«•<» /načil preobrat v vojni in ne le razvoj. I >< " e a - a sr je Že vedelo, : poboje, }M>d katerimi bi bile Združene države i« uporabiti svoj upliv pri zaveznikih, da se konča sejo vojno. NoIh na oseba tukaj pa ne veruje, da bi se zadovoljil — Inik Wilson tudi s pičim manj kot s stvarmi, kate-pr«»glasil v splošnem v svojem nagovoru na kongres ri^ki narod, ko se je pričela vojna, n-ga nagovora naprej ni predsednik nikdar ome-k< ua vojevanja s podmorskimi čolni, pač pa je iT izraza mnenju in nazorom, kakšne izpremem-ajo izvršiti v Nemčiji, predno bo Amerika pre->ojem. Ivoinno bo izjavil predsednik v svojem odgovora papeža, da ne more Amerika razpravljati o mirov-pogojih, dokler vrši- nemške pomorske sile svoje ope-je tiranstva in umora. Nadalje Im» predsednik najbrže izjavil, da bi ne bil ki bi pu-til prusko avtokraeijo nedotaknjeno nikad n in resničen mir. temveč le premirje, ki bi ne tvorilo kega jamstva proti ponovitvi sedanje velike vojne. Končno Im> izjavil predsednik, da vlada Združenih dr-ne more pogajati s sedanjo nemško vlado. < >< H Angleška ofenziva. Angleži v dveh ofenzivah. — Napredovali za 500 jardov. — Zlivali vrelo olje na sovražnika. Ujetniki. London, Anglija, 19. avgusta. — Zavezniška ofenziva v Flandriji narašča in se i že razširita na zelo obširno ozemlje. Pri Ypresu in Poeleapelle so prodrli naprej za 300 jardov na miljo dolgi fronti. Ob istem čosu >o Drieeli tudi ofenzivo ob Som mi. kjer je bilo mirno ž«' dolgo časa. Zgodaj zjutraj so juri,šali nemške zakope med Lempire in Bon. Sinoči pa so zavzeli nemške postojanke pri Ha-vrineourtu. — Severovzhodno od Ypresa znaša število ujetnikov 2114. Vojaški strokovnjaki so nine nja. da bodo flandrski in francoski boji stopili čisto v novo fazo boje\. Ne samo. da so Angleži pričeli dvojno ofenzivo pri Ypre-su in Lensu, ampak imajo tudi toliko število vojaštva, da morejo vprizarjati na več krajih napade. ne da bi to kaj vplivalo na njihove poglavitne operacije. V zadnjem času se opaža, da an gleške čete vderejo v nemške zakone. kadar in na katerem mestu hočejo. Značilno je tudi, da Angleži, dasiravno Nemci vedno vedo. od kod bo prišel napad, dosežejo svoj cilj. Angleži so pričeli uporabljati nove sile. Ob Sommi so se posluževali "tankov", ki so vprizorili strah v nemških vrstah. V Flan-driji pa so pričeli z minami. Prvič se jc poročalo o njih pri zavzemanju Messines; rabijo jih pa sedaj proti vsem sovražnim večjim utrbam. Vporabljajo tudi posebne stroje, ki Iijejo vrelo olje v nemško zaltope. Ko so se Nemci v petek v gostih formacijah umikali iz Lensa in sc pripravljali, da bi naskočili Kanadce, so se pred Nemci usi-pali kot dež gosti izstrelki iz topov; nad njimi pa so letalci s stroj nimi puškami zahranili umikanje.' Nato pa so pričeli posebni stroji še izlivati na nje vrelo olje. Izlili so nanje 500 litrov olja; spekli so se pri živem telesu. Največje važnosti pa jc dejstvo, da se opuščajo zakopi. ki so posebno pri Nemcih dosegli višek popolnosti. Zakopi ne morejo več zdržati bombardiranja s težko ar-tilerijo in so zdaj samo še pasti za vojaštvo. Zdaj uporabljajo samo posamezne jame. katere utrdijo z zidom, za katerega postavijo top in strojno puško. Posebno okoli Ypresa so se Nemci branili, na ta način Pari*, Francija. 19. avgusta. — Posebno hudi artilerijski boji so ob Aisni, v okraju Brave in Cer-nv. Infanterijskih bojev ni bilo. V Lotaringiji so Neme i poskušali pri Pont a Musson vdreti v francoske zakope. kar pa se jim vslcd francoskega ognja i^i posrečilo. Včeraj so francoski letalci izvršili zelo veliko delo. Uničili so 11 nemških letal, 6 pa se jih je moralo umakniti iz boja. ker so bila poškodovana. Drugi oddelki pa so bombardirali mesta v Belgiji in severni Franciji. in papeževa nota. Neuvorški kardinal Farle\" izjavlja: — Strašne izgube žj vi jen j in imetja, katere je povzročila vojna. Boji v Flandriji. Zavezniki zmagujejo. — Kanadci e odlikujejo. — Vojni plen ge množi. — Mnogo ujetnikov. London, Anglija. 17. avgusta. — Po serijah anjljutejših protina so dovedle do .»ovratka k zdravi - katerimi pa niso mogli pameti in njegova svetost je sma- zt,-atl Angležem niti pedi zemlje. Rusko bojišče. Rusi so odbili vse soMtražne napade. — Nemci in Avstrijci napadajo na široki fronti trala za prilično. obrniti se s pozivom na vse vlade, nahajajoče se v vojni. O njegovih predlogih naj bi skrbno razmišljale merodajne osebe ter končno odločile glede miru ali vojne. Bivši predsednik Taft izjavlja: Papež je seveda za mir. vendar pa ne smejo imeti njegovi predlogi nikakih posledic, dokler stoji Nem. čija pod kontrolo pruske vojaške kaste. Ena stvar je. katere ne slišim rad. namreč trovorice o miru. Ljudje ponavadi niti ne razumejo. kaj pomeni sedanja situacija. • Governer Arizone T. E. Camp bell je brzojavil: — Naša vlada naj bi s primernim rešpektom vzela na znanje papeževo mirovno poslanico ter odgovorila, da je naš delež v tei vojni boj za svetovno demokraciio in trajni mir. Rezultata pa ni mogoče doseči po načrtu papeža. Mislim, da so čustva, katerim dajem tukaj izraza, čustva vseh prebivaleev Arizone. Mainjšl-na v naši sredi je za mir, na tej ali oni podlagi. Ta želja pa izvira iz strahu pred morebitnimi osebnimi žrtvami ali pa iz popolnega nerazumevanja našega stališča kot vojskujoča se velesila. Governer iz Missouri, AVailuce Crossley, izjavlja: — Narod iz Missouri bi pozdravil sv£Nwui napredno bi odslf njegovi mlacf?'ljudje v zakope. Missourcam so za mir z zmago ter zaupajo v držav niško vedio in domoljubje predsednika Wilsona. JI. Alexander, governer iz Idaho, izjavlja: — Mirovni predlogi v se-flapjera času bi morali vsebovati popolno jamstvo in zagotovilo proti bodočim vojnam i/ osvojevalnih namenov ter naj bi imeli vtelesene vse principije in pravice, radi katerih je ta narod napovedal Nemčiji vojno. Sedanji čas ni primeren za govorice o miru, razen na podlagi. katero je orisal predsednik Wilson. Škof Gabriels iz Ogdenburga, N. Y-, (rimski katolik), izjavlja: — Dasirovno je mir v sedanjem času nemogoče, se nam zdi, da bi bilo za Združene države koristno, če l/i razpravljale o tem potom takega zaupanja vrednega posredovalca kot je rimski papež. S tem bi sc zagotovilo časten, trajen in konečen mir ter končalo to veliko vojno tsrasti. sovraštva in smrti, ki j* preplavila celi svet. Episkopalni škof Samuel Bab-cock iz Bostona izjavlja: — Papež upravičen, da se ga s primernim rešpektom posluša, a Združene države ne smejo razmišljati o miru, dokler se Nemci ne umaknejo iz Belgije in Franeije ter ponudijo primerno odškodnino. je legel na nemške vrste in iste r j o-zen mir. Vidi se, da njihova moč gine in so preslabi, da bi zavzeli izgubljene zemljo. Kar je bilo napadov, so jih vprl zorili samo Angleži in Francozi, ki imajo mnogo opravila s tem. da utrjujejo zavzete postojanke. Posebno se odlikujejo Kanadci, ki so zopet pridobili nekaj ozemlja severno od Lensa, kjer so vjeli u^U Nemcev. V tem sunku so Angleži zaplenili 24 topov, med njimi je več težkega kalibra. Ponoči so Nemci severno od Lensa vprizorili tri hude protinapada. Prvi se je izjalovil: v drugem pa so bili Angleži nekoliko potisnjeni nazaj, toda Nemci niso mogli obdržati zasedenih pozicij. Tretji se je tudi popolnoma izjalovil. Pariz, Francija, 17. avgusta. — -Nemci so v bližini Verduna izvr šili ljut napad. S početka so sicer zasedli nekaj francoskih prednji?* zakopov. toda pozneje so Dili i?, njih pregnani. Ravno tako so napadali ob Aisni, pa je vse napade odbila francoska artilerija. Berlin, Nemčija. 17. avgusta. — Nemški vojni urad pooča, da jc bilo ob Aisni odbitih več krajevnih fraficoskih napadov. V okolici Verdiji a se vrše zelo vroči artinv rjfjskif boji, toda Francozi še niso predli k napadu. Na vzhodnem bregu Mozele so badenske čete navalile na Franco zc v gozdu Caureres; i>orušili so francoske utrdbe in so se vrnili k 600 jetniki, ki so pripadali trem divizijam. Včeraj je bilo izstreljenih 16 zavezniških letal. Nemčija utrujena. NEMČIJA TRUDNA VSLED VOJNE. — PREBIVALSTVO JE LAČNO. — GREH. KDOR JE DEBEL. — U-ČOLNI. — KAVA IZ OTROBOV. — KAJ JE Z "BREMENOM?" — STRAŠNA REV-ŠČINA. — NEMŠKO POSOJILO. Atlantsko pristanišče, IS. a v g. "Nemčija je sita vojne. Njeni sinovi ne gredo več tako veseli, kadar so poklicani. Poti orožje kličejo dečke stare po 17 let. Nemške žene se čudijo, ako so žrtve vredne cilja." Tako je mnenje Mak>a Tannen-bauma iti Jakoba Šureka, ki sti* ravnokar prišla iz Nemčije, kjer sta bila vojna ujetnika. Surek pravi, da so debeli lju dje v Nemčiji zelo redka prikazen. Smatrajo jih za zločince. — Kdor ima psa, ali mačko, je kaznovan s $500 globe. Bakreno žico pri eestih železnicah so porabili za municijo in mesto nje razpeli železno žico. Kljuke iz medi ni več najti. Zlata ni več videti, ze lo redko tudi nikelj. Posamezne nemške države izdajajo samo papirnat denar. Velike tovarne, ka kor Kruppove. izdelujejo svoj denar in ga sprejemajo za živež, ka terega prodajajo delavcem. Narod je vedno lačen. Ves živež se daje samo na nakaznice. Za vsako osebo je dovoljena sledeča brana na teden: tri funte kruha. 30 gramov sirovega masla, eno jajce, 2')0 gramov mesa. 50 cm-mov sladkorja, "JO gramov mila. kos masti; krompir in drug živež 1'panje. katero so polagali na svoje velike topove, so prenesli na podmorske čolne. Vse nemško prebivalstvo se z velikim upanjem o-zira na podmorske čolne, tla bodo končali vojno. O usodi "Hicuie-na" se v Nemčiji ni nič objavilo. govori se pa, da je bil potopljen. Šesto nemško posojilo v maju je vlada zbrala na ta način, da so šolski otroci prispevali in vsakemu vojaku so od-trgali po njegove plače. Sedmo posojilo bo nudilo žalostno sliko. Narod je prepričan, da meče denar v žrelo, ki nima dna. Tannenbaum pripoveduje, da j« bil v novembru 1914 odpeljan v Nemčijo. Tedaj je živel s svojo ženo in otroci v Aleksandrovi na Kuskopoljskem. Ko so prišli v mesto Nemci, je prebivalstvo večinoma zbežalo, on pa je ostal s svojo družino v mestu. Vsi se namreč mislilil, v'a vojna ne more dalje trajati kot tri mesece. Ne-k( 'ga dne je Tannenbaum skušal dobiti kako delo. Sicer jc igralec, toda prijel bi bil za vsako delo. Namenil se je, da odpotuje, navzlic temu. da ga je žena prosila, da naj ostane. Nasproti njegove- dobijo samo tedaj, kadar je kaj mu stanovanju je bila železniška Zaplenjenje premoga. Nikolaj Romanov v Tobolsku. Petroffrad, Ru*ij*. 19. avgusta. it- iuiel vlak nekoliko zamude. — Pravijo, da bo Nikolaj stanoval Nikolaj Romunov, prejšnji ru*ki en teden v palači prejšnjega go e svoj« družino prišel v vernerja. potem pa ga bodo pre- k Tobolsk, rojstno mesto zloglasnega ruskega meniha Razputina. — Družin« ie sla z njim prostovoljno. Tobolsk je bil izvoljen zato, ker bo tam najbolj na varnem. Na potu se je lokomotiva pokvarila io -fiilitfhriri -r AH peljali v apaleki samostan, ki se nahaja v gozdu 20 milj od Tobol-aka. Tobolsk se nahaja v zapadni Sibiriji, na vznožju Urala. i / ' ■ ; t ■ ||| •1 mm^j^rnmmmmm London, Anglija, i9. avgusta. Ruski vojni urad poroča, da so Ruai odbili vse nemške in avstrijske napade, katere so vprizorili na široki fronti. Bolj proti severu v bližini Vilne so majhni nemški oddelki podpirani po artileriji poskušali vdreti v ruske zakope pri Naroškem jezeru, toda niso mogli vzdržati ruskega ognja in so se umaknili. Na ftumunskem so Neanci it Avstrijci pogosto napadali ob Okni,* pa vsi napadi so bili odbiti. Skozi ves da/i so se vršili boji pri Slanici z menjaj očim uspehom. — Proti večeru 90 bili vsi napadi odbiti Laška ofenziva. Dunaj, Avstrija, 19. avgusta. — Itaoljani so ob Soči pričeli novo veliko ofenzivo na 37 milj dolgi fronti, ki sega od Tolmina do morja. Bombardiranje je trajalo poldrugi dan, včeraj popoldne pa je infanterija prešla k napadu med Mrzlim Vrhom in morjem. Boji so najhujši, kar jih je še bilo na tem bojišču. Najhujši so pa pri Tolminu in pri hribu Sv. Gabrijela, južno od Gorice in na kraški planoti. Dosedanja poročila so za Avstrijce ugodna. Washington, D. C., 18. avgusta Po nekem posvetovanju z živilskim administratorjem Hoover-jeui se je podal danes predsednik Wilson k trgovski komisiji, kjer si je dal predložiti številke, tikajoče se stroškov proizvajanja premoga. Poročilo komisije priporoča predsedniku, naj prevzame pro dukeijo in razdelitev premoga. — Predsednik je definitivno sklenil lotiti se pričetkom prihodnjega tedna vprašanja glede stroškov produkcije in razdelitve premoga. Iz urada trgovske komisije je vzel seboj veliko množino statističnega materjala ter se bo preko nedelje pečal s tozadevnimi študiji. — V pondeljbk bo najbrže že obelodanil svoj sklep. iz dobrega vira se poroča, da ima predsednik namen znižati sedanjo ceno premoga, ne ie pri rovih samih, temveč tudi cene, ki jih zahtevajo takozvani komisijski trgovci in prodajale ina drobno. Iz poročil trgovske komisije je baje jasno razvidno, da prodajajo premog pod'pred kratkim ugo tovljeno maksimalno ceno treh do larjev za tono. da pa imajo kljub temu še dobre dobičke. Predsedni-k so dokazali v uradu trgovske komisije, da se posestniki rovov sploh niso brigali za tridolarsko ceno ter zahtevali veliko višjo ceno za svoj premog. Pri teh njihovih naporih pa jih je podpiralo delo pomanjkanje premoga v raznih delih dežele. Glede tega precej kočljivega vprašanja o premogu je dala trgovska komisija predsedniku pra\ posebna priporočila. Tako se je na rimer priporočilo predsedniku od strani komisije, naj takoj uveljavi določbe postave za kontrolo živil, na podlagi teh določb ima vlada pravico zapleniti ves na dan sprevljeni premog ter ga prodati zaloge. Za hleb kruha je treba plačati pet mark. Ako kdo proda nakaznico, zapro prodajalca in kupca za eno leto. Obleko je mogoče dobiti le s posebnim dovoljenjem in po dolgi preiskavi. Ako policija potrdi, da kdo potrebuje suknjo, jo dobi, drugače moraš nositi staro suk njo. Tudi vojaki uu bojnem polju ne dobivajo boljše lirane. V svojem pripovedovanju, kadar so doma na dopustu, se vedno pritožujejo da dobivajo premalo hrane. Vsak vojak "dobi vsake štiri dni tri funte kruha, ako ga sploh imajo. — Mleka ni. Nemci so se navadi i na črno kavo. In kaka kava. Žgejo je iz otrobov raznega žita. Nikdo se proti temu ne pritoži. Kdor kaj takega poskuša, je za prt. Vsak čas nabijejo kaka naznanila, da so nemške armade zopet napredovale, in narod se nekoliko razveseli. Toda mnogo je hromih mož, ki bodijo po cestah in mnogo je nemških mater, ki so suhe vsled napornega dela in nezadostne hrane. Vsi stari možje morajo delati. Ako kak dan ne pridejo na dflo brez opravičila, jih oblečejo v vojaško suknjo. Nekatere ne briga ne zmaga, ne poraz. Surek in Tannenbaum pravita, da ne bi bilo veliko razburjenja, ako bi Francozi prekoračili mejo. Za časa ruske revolucije je bilo v Nemčiji veliko veselje. Narodu so rekli, da je revolucijo povzročila Nemčija in da je to del nemške strategij^. Toda vesela poročila so kmalu ponehala prihajati. Ko so Združene države napovedale vojno, je zavladala po Nemčiji velika potrtost. Niso se bali ameriške armade, toliko pa bolj ameriškega denarja. "Amerika je velika država", so govorili. "Toda ni pripravljena. Amerika ima samo denar in živež. Ni se nam pa treba bati njenih vojakov," St Quentinska katedrala pogorela. Berlin, Nemčija, 17. avgusta. — Nemški vojni urad poroča: St. Quentin je bil zopet pod fran- občinstvu, coskim ognjem. Streha je paidla v j Predsednik White, U. M. W. je katedralo. Notranjost zgodovinske podal danes daljšo izjavo, glede stavbe je zgorela. 1 konference, katro sta imela on in Pttic, Francija, 17. avgusta, —[predsednik komiteja Peabody gle-Franeotko uradno poročilo pa pra- de produkcije premoga spredsed-n: ... . ________nikom Wilsonom. postaja. Poklical ga je nek nemški častnik. Vzeli so ga v vojašnico. kjer so mu povedali, da bo moral iti v Nemčijo. Rekel je, da ne gre. toda povedali so mu, da bo moral vseeno iti Po dolgih prošrjah so mu dovolili, da se je smel posloviti od svoje družine. Pozneje so mu povedali, da je zaprt. ker ga smatrajo za špijona, kajti, ko je stal pred železniško postajo, so mislili o njem, da je špijon. V ječi je dobival zelo slabo hrano in še te le malo. Prepeljali so sra potem v Havel-berg, kjer je videl najbolj sestradane ljudi; bili so Belgijci. Po pet in pet jih je stanovalo v majhnih barakah; vsak dan so dobivali po sto erramov kruha in krožnik juhe iz krompirjevih olupkov. Vse so ostrigli, peljali jih p<* snetru do kopališča, kjer so jih skopali v ledeni vodi. Ako so se temu upirali, so jih pretepli, dn so se videle maroga po vsem životu. Nekateri ujetniki so bili tako lačni, da so crizli lesene stene. Po štirih tednih je nastala kolera in tifus. Vedno je prihajalo več jir-srečnržev; v enem tednu jih j<- pomrlo 850. Nemški zdravniki s<» zbežali in ostali so samo uj«'ti ruski zdravniki. Po treh mesecih j»' prišla komisija iz Berlina, nakar je bila odločena boljša hrana. Tannenbaum je nato moral delati še v tovarni za municijo. Ve« čas ni ,>mel pisati svoji ženi. S pomočjo nekega prijatelja se mu j« posrečilo, da je prišel v Essen, od koder ^ je ne^ Xemka za 120 mark spravila preko meje na Nizozemsko. V Belgiji se je Tannenbaum veš' ! s Surekom in oba sta se odpeljala v Ameriko. Papeževa poslanica. Rim, Italija. 19. avgusta. — ''31 essagero" piše: — Papež zahteva sedež pri mirovnem kongresu, toda zavezniki so že odločili drugače. Pošiljateljem denarja« i«TT 11 ' "111 ifi,r r- • - ^ Kakor že znano, ne sprejemamo več denarja za h* plačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji. Lahko pa vedno še izposlujemo izplačila vojnim ujeti« nikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so zasedeni po laški armadi. g * m Kadar pošljete denart priložite tudi dopisnico ali pi« smo vojnega ujetnika, ker nam s tem pomagate sestavit} pravilni naslov, ffVBDKA JPRANK. 8AZ8EV »Portland* m+Ummmrn, S. X- ■....... - . .................... A QLAS NARODA. 20. AVC. 19lT. MOLAS NARODA" ? - * * (Slovenian Daily.) OvuMl and published by the 8L0VEKIC PUBLISHING COMPANY V1S BKNK1MK, Treasurer. Ptm* of of the conwratbtd and addresses of above otfkm: i '<»rt land t StrwH. lW.*urti i»f Mutiiiartan. New Tork City. N. Y. Dopisi. Mo velja list za Ameriko fanad« $3.50 2 00 1.00 Za eelo leto za mesto New *Tork $5.00 Za pot k ta za most o New York.. 3.00 Za iVtrt let a lit mesto New York l..V» Za iuoaa m>tvo aat <*»lo leto...... ti.UO LAS XAKOI'A" izhaja vsak dan iswafii nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People"*) Issued every day except Sundays and Iloliday«. __Sub«Tiittioo yearly £L50._ Advertisement m agreement. lK.pi>l brez iHxlpisa In osebnosti se ne priobčil jejo. Ttenar naj «e blairovoll pošiljati po — Money Order, •tubi kraju naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče _ naznani, da hitreje najdemo naslovnika._ Detroit, Mich. lasi se kzpreuunjajo pohoti, tako t-udi v na&i naselbini Detroit. Vojašik j tabor je zahteval od nas 4 »Mane pevskega društva *'Ljubljanski Vrh" ; potrjeni so: Al<*j zij Požar, Fran Gabrovšek, Karel Gahrovšek in Jerry Leskovec. Da u*um je nafbor napravil malo zmešnjave ravno sedaj, ko se pripravljamo za Cleveland, je razumljivo. — Pred teunom dni je naš rojak Frank Strmšek. domu. iz Boene na Štajerskem, utrgal redko cvetko iz vita tukajšnje naselbine. Po- Ukrajinski socijalni demokrat poslanec Wityk je podal na predsednika poslanske aborniee dr. G-rossa.v zadevi dr. Friderika Ad-lerja vprašanje, iz katerega posnemamo: 4 Izjemna sodnija na Dunaju je obsodild dr. Friderika Aillerja na smrt na vislicah. Sod ba je bila proglašena po izjemni sodni j i. ker je dr. Adler ustrelil grofa Stiirgkha. Zapoved človeštva se glasi; Ne ubijaj! Motivi dejanja dr. Adlevrja so njegovo upravičenje. Misli njegovega o-brambnega govora so misli plemenitega človeka. Žrtvoval je svoje življenje v prepričanju, da reši življenje in cast ljudi Težko Iz avstralskega pragozda. Čuden utis napravi na evropskega kulturnega cioveka čisto posebno rastlinstvo avstralskega pragozda. Nalik velikanom iz mračne davnine se stez.ijo proti neba velikanski evkalipti. Mogočni praproti in trave nudijo sliko bujne rasti. Drevo evkaliptus je najbolj tipični zastopnik avstralskega pragozda. V celoti uspeva na avstralskem kontinentu 140 vrst. in sicer nastopata dve, popolnoma druga od druge ločeni vrsti: prva vrsta ima kot sveča ravno teblo ter veje, ki so dvignjene naravnost kvišku ; druga vrsta pa ima grčavo 1 ><>pi-»oklican, tukaj natančno pretehtati krivdo in kazen. Krivda dr. Fr. Adlerja je s smrtjo mnogih tisočev po nedolžnem usiuree-nih bogato poravnana. Ali naj sa- s škrgami. Kiti in drugi morski sesavei so skoraj popolnoma iz-trebljeni, dočiin so morski psi ob obalah in visoko v rekah. Priseljevanje tujih kolonistov v Avstralijo se vrši i-za sredine sedemnajstega stoletja. (M-onega časa do današnjega dne so skušali dvigniti zaklade te tako bogato obdarjene dežele. Vsprieo prodiranja civilizacije trpe seveda predvsem spomeniki davnih dob v živalstvu in rastlinstvu, ki polagoma izginjajo in se umikajo evropskim rastlinam iu domačini živalim. Predvsem težavna naloga je iz trebiti avstralsko divjino. V ta namen se najame posebne ljudi. AA AAAJI AAAA AAAA AAAA AAAA AAAA' l&W^W W^^w^l^'w^* KAKO DELUJE PEDISIN? VEČINA LJUDI RABI ZA POTNE NOGE NAČIN, KI USTAVI POTENJE NENARAVNIM POTOM. Mirovri predlogi Vatikana so obsojeni na izjalov-'.jenje in to ne le radi tega, ker so poboji sami po sebi ne-zndovljivi za proste narode, ki se bore proti prusijan-stvu. temveč predvsem radi znaeaja nemške vlade, s katero naj bi se ti prosti narodi pogajali. Mogoče bi lahko nastale razmere, vsprieo katerih bi se lahko resno razmišljalo o ustanovijenju stanja, kot je obstajala pred vojno, <> povratku nemških kolonij ter o medsebojnem prevzet ju bremen rekonstrukcije ali zopet-"ie zgraditve Evrope. Obenem bi se tudi lahko prišlo do sporazuma za mir-liu poravnavo teritorijalnih in političnih vprašanj, porajajoči li se iz te vojne, a vse to se ne more zgoditi, dokler o-Mane nemška vlada to, kar je sedaj. Med zavezniki in nemškim narodom bi zaslužili pred logi papeža resnega razmisleka. Med zavezniki in nemško avtokracijo pa je kaj takega sploh nemogoče. Prva izmed osnovnih točk, ki jih našteva Vatikan za dosego trajnega miru. mora biti„44da se nadomesti ma-terijalno silo orožja z moralno silo pravice". Edinolc ta stavek razveljavlja iu uničuje vse, kar sledi. Ni je nobene moralne sile pravice, ki bi bila znana sedanji nemški vladi, — vladi, ki je provocirala to vojno, ki je pregazila Belgijo, opustošila Francijo, j)otopila Lu-sitanijo, ki je onečašeala ženske in morila otroke ozemlj, katera je zasedla, ki je proglasila brezobzirno vojevanje s podmorskimi čolni, ki je dvignila barbarstvo v vero, iz-premenila vojne jetnike v sužnje in ki še vedno kljubuje vsaki božji in človeški postavi, ki je na poti njenim 'vojaškim potrebam". V namenu, da predloži zavezniškim silam svoje pred-loge, je prisiljen papež zavzeti stališče, ki direktno nasprotuje dejstvu, namreč da obstaja v Nemčiji vlada, s katero se je mogoče pogajati na podlagi "pravice in nepri-stranosti" in ki se bo uklonila "pravilom in jamstvom,* katera se hoče veljaviti. To je točka, pri kateri se razblini v nič celo poslopje vatikanskega mirovnega predloga. Demokratične narode se prosi, naj zaupajo še enkrat eelo svoje lastno življenje časti nemške vlade, ki ne pozna nobene časti, svojo dobro vero nemški vladi, ki nima nobene dobre vere, svojo odkritosrčnost nemški vladi, ki je brez odkritosrčnosti m svojo integriteto njej, ki nima ni-kake integritete. Tega se ne more storiti. To se pravi toliko, kot tla bi stopila družba v dogovor z vsemi svojimi kriminalci: — svojimi morilci, ponarejevalci, požigalci, tatovi, bandit i, pirati in degeneriran-«*i ter zaupala svojo bodočo varnost njih čutu 44pravice in nepristranostL" Nobenega miru ne more biti, dokler se ne stre in ne Uiiiči^— prusijanstva. < V se ga bo razdejalo od zunaj ali znotraj je v glavnem stvar nemškega naroda samega, a razde jati ga se mora, če hoče sploh kedaj zavladati na svetu mir. To je sedaj pričetek in konec vseh vojnih ciljev zaveznikov in v slučaju, da se jih ne doseže, bo triumfirala avtokracija in nemški militarizem bo vladar — civilizacije. -ooo- Po paragrafu 237 (a2) avstrijskega državnega zakonika je obtožen Zottijev list v New Yorku veleizdaje in Črne nehvaležnosti, ker ni v soboto dne 18. avgusta dostojno proslavil godu Njegovega Veličanstva, pokojnega avstrij- demu paru mnogo sreče v zakonskem življenju, vam pa, mladi fantje, pogum! Drugih novic za sedaj nimam poročati, nato se pozneje kaj oglasim. Vsem rojakom široiu Amerike rojaški pozdrav. John P oz nič. Girard, Kansas. Iz tega našega mesta se nobeden nič ne oglasi, zato se jaz malo oglasim. Tukaj je umrla Ana Flis, stara 14 let; bolehala je par mesecev. Zapušča mater, sestro in par bratov. Bodi ji lahka tuja zemlja. Girard je farmers k o mesto. Slovencev ni mnogo; nas je samo 7 družin in se prav lepo zastopimo. Preuiogorovov ni. toda enkrat jih bodo že odprli. Zdaj hodimo kopat premog 5—6 milj daleč, naj več v Kast Ringo, ki je lepa kesu-pa in še vedno raste. Tu so raz lični narodi. Je tudi nekaj Slovencev, med katerimi pa je slaba zastopnost in to je kriva največ suša. Ce kdo dobi kak j mas, ga že kdo zatoži in pridejo gospod šerif z biričom in vse po hiši razme-čejo. Pa to še ni dovolj; kopljejo ti tudi na vrtu in še Slovenke sc take. da jim gredo pomagat, zato so bolj vajene vita. Drage rojci-kinje. pustite tako delo pri miru iti zanimajte se za svoje vrtove, ki so tudi malo zaraščeni. Opominjajo neko gospo, d a mojega avtomobila ne bo več pregledala, posebno ne ponoči. Ce je Jako *4i'erbča;a'\ naj pride vsak dan enkrat opoldne in bo videla, če j? kaj mokrega v njem. Moram še omeniti, da se je poročil na Breezy Hill ženin Okoren, doma iz Svorga, fara Krasna, z nevesto gdč. Magne, doma iz Levee, fara (.'esence. Zahvalim se jima za veliko postrežbo in jima voščim velik napredek. Pozdravljam vse čitatelje in či-tateijiec tega lista. Frank Mas-il. široko. Listje tega drevesa je lah ko ter daje le malo sence. Slično pa je našim vrbam. Usnju podobno, vedno, zeleno listje se dr2i vej ter ne odpade niti v deževni ali zimski dobi. Les nekaterih vrst je zelo trd iu se ga rabi kot staivbin-ski les ter v mizarstvu. V Avstraliji je najti še Kari-drevo in prav posebno Džara-dre-vo, kojega aiaravnost neuničljivi les se porablja za tlakovanje cest. V notranjosti Avstralije srečamo tudi cedre in divje poprovo drevo. Uozdovi v nenaseljenih krajih so Večina zdravil je takih, ki so oglaševane za to. Znanost je to že zdavnaj dokazala. iVdisin uživi. krepi in hrani nogo in taka noga se nkdar ne poti in ni nikdar u-trujena. Pedisin naredi dobro in čisto naravnim potom. Pedisin so najlažje rabi. Nobenih neprilik p*i rabi. nobenih neprilienih ko-lmenovane trampe, ki se potikajo j pelj. Pepsin bi moral rabiti vsak mo •paiiameut molči o tem in ali - , ■ ^ ,. k se sedaj naravnost neprodirm in to radi gostega grmičevja, ki ob- na-j vi, gospod predsednik, poklicana instanca, molčite k temu 1 Vprašam: Ali hočete preiskovati in delovati?" Xa vprašanje rusinskega soci-jalnega demokrata poslanca Wi-tyka je odgovoril predsednik poslanske zbornice dr. Gross tako-1 staja iz najbolj različnih vrst Posebno značilna za pokrajino so ta-kcizvana trama drevesa, ki dosežejo visokost do treh metrov. Na- po celi deželi. Ti trampi nasekajo drevesa v višini enega metra ter zabijejo v deblo železen klin. Tako obtsekana drevesa se polagoma posuiše ter odmrjejo. Nato se zii-žge grmičevje, ki raste pod večjim drevjem in s tem se pospeši tudi strolinenje. Drevesa se nato podre iu jih pusti ležati. Ta poži-galna metoda pa je v rabi ne pri iasekavanju pragozda, temveč tudi že na deloma obdelanem svetu Kakorhitro se iztrebi gozd. se prične saditi diuga drevesa, predvsem sadno drevje. Goje jabolka, aprikoze, slive, predvsem pa bre skve, ker te najboljšo uspevajo. Drevje prinaša že po treh letih prve sadove in po šestih že prinaša obilni pridelek. Zemljo, ki leži med posameznimi sadnimi drevesi. se obdela ter zasadi z melonami in bučami, ki so zelo priljubljene kot zelenjava. skega cesarja Franca Jožefa, ga naroda! dobrotnika" slovenske- Novioe iz Nemčije. O vodnogospodarskem programu novega nemškega kanclerja se poroča, da je dr. Michaelis prepričan. da se mom Nemčija pripravki na večletno racijoniranje poljedelskih živiL Novi kancler želi za Tekom vojne je bil izdanih v Nemčiji 4000 vojnik odredb, katere jako otežkoeajo trgovski promet. Trgovci in obrtniki se vedno boje. da bi se ne pregrešili proti kaki naredbi. Zato pa so tngovske zbornice sedaj napravile v raznih delih države poaiovalniee, kjer Iz Avstro-Ogrske. Novi nemški državni kancler dr. .Michaelis je poslal ob nastopu službo avstrijskemu zunanjemu ministru grofu Czerninu pozdravno brzojavko, v kateri naglasa svoje trdno prepričanje o zmagi. Grof Czenilu je odgovoril s prisrčno brzojavko, v kateri naglasa pripravljenost za časten mir, obenem pa tudi pripravljenost za boj do zmage. * * * Dunajska :*Redehspostje prinesla obširen članek o knjigi Francoza Jeana Finota '' Civilises contre Allemands" (Civilizirane! proti Nemcem). Knjiga je polna napadov na Nemčijo in Avstrijo. Kar se tiče plačila odškodnine, pravi Finot: Pustimo Avstrijo na strani. Ako se ta vojna konča logično, jej odpadejo vse njene pokrajine (provice), razven čisto nemške dele. Ker je Avstria tudi v brezupnih gospodarskih in finančnih razmerah, bo njen delež pri plačilu odškodnine v primeri Iz nemškim jako neznaten. Nemčija, najbogatejša zemlja sveta, bo mogla in morala plačati ta znesek, zavezniki pa bodo driaii najbogatejše nemške pokrajine tako dolgo, da bo plačan zadnji novčič. G4ede Avstro-Ognske yra-vi, da izgubi Sedmograško (Transilvanijo), marniaroško županijo (komitat) in Bukovino, katere se priklopijo Rumnnski. Glede Hrvatske, Slavonije in Dalmacije naj se reši vprašanje pripadnosti potom plebiscita. Češka postane samostalua. Končno razlaga Finot, kaj ostane Avistriji: Ako se Avstrija ne odeepi od Nemčije, bo mogla rešiti iz katastrofe samo nadvojvodino Avstrijsko s kakimi 32,000 kvadratnih kilometrov. t . i le: Odgovarjaje na vprašanje, -alir ^^ -m 7- , i-i tlIS rastline, ki nosno zavzitme sa- ■icm pripravljen, v kazenski zadc- Tn , , . 4 . .. , , -i t.: , ji . ^ *.. , , , eteze. ia kaktus tvori za noliedel- dalje južno je najti avrakarije in egiptovske orhideje. Sempatam sej1Jt;"e ZC1CI1 iBaileti tudi na beli bezeg in kak- ol>ronklh ki so obr- njeni proti solneu, uspeva tudi sem vi dr. Fr. Adlerja storiti kake korake, se počaščam sporočati, da se ne smatram poklicanega, posegati v sodmijsko razsojevanje ter da za to tudi nimam nikake poia-vice. * . * Ministrstvo za prehrano je naročilo političnim oblastem, da je'^g sa(je2e. poljskim delavcem pod vsakim pogojeni dati potrebna živila, da ne bodo prenehali z delom. Tako se hoče preprečiti škoda, ki bi lahko postala neizmerna za apro-vizaeijo prihodnjega leta. poljed ea zelo nadležen plevel, katerega se skuša na vse načine iztrebiti. Najti je kaktuse v višini treh do štirih metrov in raditega se jih tudi uporabljia kot meje ali seči, ki so naravnost nepredirne. Avstralija je zelo revna glede divjih rastlin, ki bi nosile zavžit- S privoljenjeiin armadnega vrhovnega poveljniŠtva se je odredil razpust trdnjavskegia komisa-rrjata Krakov v Galiciji. S tem je izvedena v poslanski zbornici od Poljskega kluba zahtevana popolna obnovitev avtonomne uprave Krak ova. * * * Domobranska divizij ska sodnija v Pragi na Češkem je obsodila višjega tad ravnika dr. Frana Ti-sovskega na pet let težke ječe, izgubo oficirske šarže in naslova Živalstvo Avstralije znači pied vsem njega posebnost in starodav-nost. Med te živali spadajo pred vsem raizličine vrste kengerujev. katere je najti še zdaj v velikih tropah na ravninait. Posebno velika rjavečma vrsta kengerujev živi v gorovju ter jo imenujeyo avstralski kolonisti ''valaro". Druge za Avstralijo značilne živali so podlasice z vrečo za mladiče ter miš iu jazbec. Najti je nadalje tudi volka, podgano in tako-zvano pustinjsko miš; vse te živali spadajo v vrsto prastarih, z vrečico opremljenih živali. Edino-Ie za Avstralijo pride vpoštev ta-kczviuni kljunač ter avstralski o-posum. Lamed višjih sesaveev je predvsem imenovati dingoja ali avstralskega psa, katerega so pa doktorja, ker je v neki rezervni pač ljudje uvedli v Avstralijo. Ta pes doseže velikost ovčarskega psa ter je izdaj popolnoma podivjan. Nadalje je šteti med te živali bolnišnici nastanjene vojake proti plačilu predlagal v superarbitri-ranje. Sokrivci so obsojeni nia 4 mesece do dveh let in pol. Pod-j kunce, katere pa so importirali v deželo šele leta 1862, in sicer lovske svrhe. Od onega časa naprej se kunci tako razmnožili, da so postali prava nadloga deželi. Vse protiodredbe so se i/kazalo kot nezad'>stne iu iarmerji se jih skušajo zdaj ubraniti s sečni i iz bodeče žice, katero puste l*n meter globoko v zemljo. Uvedli so tudi lisico, ki pa je veliko večja kot evropska. Tudi z lisico niso imeli dobrih skušenj, kajti ta žival se potika v skupina li 30—50 glav ter mori mlada jagnjeta na pašnikih. Med avstralskimi ptiči je veliko zelo razširjenih vrst, med katerimi se odlikujeta prav posebno velika ptica, alien a noju, namreč ka-zuar in takozvani emu, ki niinta nikakih pe*"oti. Nadalje je najti številne vrste vodnih ptic, lafbii.de, race, gosi. pelikane in žrjave. V manj obljudenih pokrajinah notranje Avstralije so nadalje orli. j'jstrebi ter druge raparske ptice. Prav posebno pozornost zasluži tudi vrabec, ki je bil istotako šele uveden v deželo in ki je postal prava nadloga koit povsod drugod. Najbolj nevarne živali v avstralski divjini pa so kače, kojih številne vrste so strupene ter zahtevajo vsako leto veliko žrtev. Najti je tudi kuščarje precejšnje velikonti, in sieer v tropičnih delih Avstralije. V rekah živi neke vrste krokodil, a prav posebno pri izlivih rek v morje in na obe-lih severnega dela Avstralije. V tem delu je opaziti tudi številne vrste žab in krastač. V rekah živi dosti zavžitniii rib. Najbolj značilna med temi je sta kupni znesek 12->,000 kron je zapadel. * * * Iz Budimpešte poročajo, da bo v kratkem izstopilo 20 do 'iO poslancev i/. Tiszove stranke; pod pirali bodo novo ogrsko vlado. * * * Društvo "Hangva"' (madžarska gospodarska zveza) je izročilo madžarski vladi mil j on kron kot temeljno glavnicq, za osnovanje narodnogospodarskega vseučilišča v Budimpešti. * * * Ogrski oskrbovalni urad je čutil potrebo, pomiriti prebivalstvo glede zadostne zaloge krompirja. Nade na zadnji pridelek treba nekoliko popraviti, ker je po jutru (oralu) producirano samo 10—l-metrskah šteto v. V Avstrijo se bo izvozil samo ostanek, ko bo potreba Ogrske popolnoma k lit a. — Cena pšenice je postavljena na 50 K za stot. * * * V Szentesu na Ogrskem je bil kaznovan kmet Valentin Lenaird z globo 3000 kron. ker je pričel mlatiti ječmen, pa ga nc prijavil oblasti. * * * V Nviregyhazi na Ogrskem je bil uanorjen internirani Srb -Jo-van Milic, njegov tovariš Milja-kovič pa je izginil in ž n jim je izginilo 10,000 kron, prihranek interniranih Srbov, ki je bil poverjen Mitičevemu varstvu. Miljako-viča so aretirali v Debrecinu ter naadi pri njem 240 kron. Izprememba imenovanja angle-šek kraljevske rodbine. Kralj je sprejel 17. julija v seji rivy Con vinska trta, ki daje zelo dobro in močno vino. Zemlja, ki ni primerna za vinsko trto ali sadno drevje, služi za pridelovanje korir:e ter takozvanega sago-fižola. Te rastline ne potrebujejo posebne pažnje ter imajo še to prednost, da se jih lahko sadi dvakrat na leto. Zemlja, ki še preostaja, služi kot pašnik za živino, in štore, ki še tiče v zemlji, puste ležati, dokler ne segnijejo. Med drevjem, katerega les se uporablja, je* cula vrsta, razven tega pa sc pridobiva tudi smolo takozvanega gumijevega drevesa. Ta smola je slična jantarju. Ta mož, žena ali otrok, mlad ali star, to je vsakdo- Velika škatlja zadostuje za družino več mescev in stane $1.00. CROWN PHARMACY 2812 E. 79th St., E. CLEVELAND, OHIO. VABILO NA IZLET, (piknik) katerega priredi SLOVENSKA GODBA v Thorn's Run. Pa, v nedeljo 26. avgusta 1917 na vrtu so brata Josipa Avbelj, ali podomače pri Kržišniku. Teni potom vljudno vabimo rojake in rojakinje iz tukajšnje in sosednih naselbin, da nas na ta dan posotijo ter nam pomagajo do boljšegn uspeha. Vstopnina je prosta Za dobro okrejjčilo in prigrizek bo skrbel za to izvoljeni odbor. Na svidenje 26. avgusta! (20-21—S) Odbor godbe. Kje je moj svak JOŽE HRABR1-JADoma je iz Velikega Brda. Ce kdo ve za njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam oglasi. Slišal sem. da se nahaja v Veroni Pa. — Anton Puyel, ls-17 Sail port St.. Chicago, 111. (17-20—S) ROJAKOM V UJETNIŠTVU! Rad bi izvedel za naslov svojih ,treh bratov J^sips^ Jakoba hi An-jantar se uporablja pri izdelova-: t(>MU pilltar doma .J;,mniku nju ]>ip m v druge svrhe kot prist- l!t ob£ilia SH(;(, na (3omijskeail. ni evropski jantar. Bogat = so tudi zakladi zemlje gh-de kovin in drugih mineridij. Že v prvih počet-kih kolonizacije so pričeli izko pavati premog, kar je zelo pospeševalo parobrodstvo po južnih re- Vsi trije so bili na fronti in pt»-zneje nisem nič več slišal o njih. Morda se kateri nahaja v zavezniškem uj<-tni>t vii. Prosim, da mi kdo kaj poroča o njih. Matevž Pintar, kah. Razkrili so tudi bogate skla-;1)ox G7 Muskegon Heights, Mich. de bakra, dalje zlata polja v No-1 (lT-^0__8) vem Južnem Walesu, Victoriji in! Zapadni Avstraliji. Srebro se pridobiva v vseh državah Avstralije in istotako tudi cin. Industrialno obdelovanje v deželi pridobljenih kovin se je pričelo že takoj pričet kom kolonizacije ter se je posebno v zadnjem času povzpelo d'» visokega razvoja. Trgovina Avstralije je precejšnja in to ne le mod posameznimi državami, temveč tudi z inozemstvom, posebne. Iz Anglijo. Privy Couttcila za sebe in za bvo- Irodavna riba, imenovana pljučna 0O rodbino ime Findwr, ; 'riba, ki khk« diha • - ' " mmmm m ROJAKOM V UJETNIŠTVU! ! Rad bi izvedel za naslov mojih štirih bratov po imenu FRANCK, IVAN. ALOJZIJ in KAROL FRANČEŠKIN, doma iz Kostanjevice na Krasu. V začetku vojno so bili vsi štirje v vojni po vseh bojiščih. Mogoče s e kateri nahaja v zavezniškem ujetništvu. Prosim rojake v Rusiji, Italiji in drugod, da mi javijo njih naslov, ali pa naj sc sami javijo svojemu bratu: Anton Frančeškin, Tekmovalno brzopisje v slovenski mm Saranac Rd., Cleveland. O. stenografiji C. S. A. se je vršilo na (Jhrlstofo.cm zavodu v Ljubljani dne IG. julija. Pisalo se je o zgodovini idrijskega rudnika s hitrostjo 150 do 180 »zlogov na minuto skozi pet minut. Pri tekmi je bila prva gdč. Pavla Tužnim srcem naznanjam pri.ja Š nI igo j (20 K), druga gdč. Julija Iteljem in znancem žalostno ves: Banovec (15 K), tretja gdč. Ura-Ma je po sedem mesecev trajajoči ga Slovnik (10 K,', četrta gdč. bo lean i za jetiko, ]trevidena s sv. Fani Gerbic (5 Kj iu peta'' gdč. | zakramenti za umirajoče, dne 8. Kina Deisinger (Kettejeve poezi- avgusta v Gospodu zaspala mojfi. NAZNANILO IN ZAHVALA. je). Tekmo je vodil profa^or Ad. Robida. Hitrost, ki se je dosegla je za desetmesečen tečaj povse m presenetila ter kaže o neumorni pridnosti gojenk in o smotrenem vodstvu šole. Soisko leto se je zaključilo na imenovanem zavodu 19. julija? Odličnjakov je 18 in je vstopih) 19 absolventiuj takoj v prav dobre službe v Ljubljani in drugod. Rlad bi izvedel za naslov ALOJZI JA RUDOLF. Pred enim letom se je nahajal v West Virginiji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sani oglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega. -- Jtrfin Tomšič, 14'JOl Darwin Ave., Coliinwood, Ohio. (20-22—8)_ Rad bi izvedel za naslov svojega brata JOŽEFA LESKOVEC Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi nfazriani, ali naj se pa sam javi. — Carl Leskovee, 201 Church St., Toronto, Ont., Ct-nada. (20-22—8) ljubljena žena, oziroma mati štirih nedoraslih otrok. ga. IVANA ZAKBAJŠEK. Tukaj zapušča mene žalujočega moža in štiri neotom se zahvaljujem dr. Marije Pomagaj št. 79 KSKJ, čigar članica je pokojna, ter Članom dr. sv. Jožefa št. 53 KSKJ za vdeležbo pri pogrebu. Ravno tako lepo se zahvaljujem tudi bratom pokojne ter sorodnikom in prijateljem za darovane vence iu ves trud. katerega, ste imeli v času bolezni iu pogreba. Bog vam povrni Žalu joči ostali: Andrej Zakrajsek, soprog. Ivanka, Andrej, Frank in John, otroci. . Korfch..Chicago, HL, 12. ayg. li. i Jugoslovanska BI ~ Katol. Jednota ■D Inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minn sedež v ELY, MINN. GUkVHl URADNIKI: PredMdnik: MIHAEL BOVANŠEK, R F. D. No. Cone-mittfh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Are., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, Minn. OlaTni blagajnik: GEO. L. BROZTCH, Ely, Minn, Blagajnik N. S.: LOUT8 COSTELLO, 8ali*da, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, PitUburgk, Pa. NADZORNIKI: JOHN OOUZE, Box 105, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Avenue "M", So. Chieafo, HL JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. 70R0TNJLK1: GEO J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Waah. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn MAT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, I1L GOSPODARSKI ODBOR: rOSEPn PLACTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich« JOHN MOVERN, 483 Meaaba Ave., Duluth, 1Tin« JOHN RUPNIK, Box 24, S. R, Delmont, Pa. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PEHDAN 6024 St Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANE SKRABEC, Stk. Yda. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. _ FRANK KOCHKVAR, Box 386, Gilbert, Vinn V« dopisi, tikajoči «e uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj mt poiljejc na glavnega tajnika Jednote, v* prt tožbe pa na predvdnika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov ie ne bode odralo. Društveno glasilo:"OLAS NARODA". in brez sodnije. Oprostite mi, va-milost ako »mu s pota dosel nar.ivtw>*t semkaj pred vas in takoj v "sičetku ]H>vedai, kar mi je veleval gospod oče." Klara gleda radovedna mladeniča. "Oprostile, gospod, vam nimam nič oprostiti", odgovori gospa iiimio, * ker se o£>rošca samo greii. Veljavni medvedgnijski go-Hpodar je mojemu domu mil in drag, a njegov sin nd je dobrodošel. meni, najbližji sosedin j i in pol gospoda riei saanoborski. Kajti vedita. gospoda", obrne se Klara k častnikoma, "da je Pavel G-re-g«>rijanec sin gospodarja di\ig<* polovice samolxirake. Ou je slaviti izza žalostne bitke pri llra-stovici, slaven tudi. ker je rešil mestno gospodično iz smrtne nevarnosti. Se enkrat, da ste mi dobrodošli pod to Ktreiio, ki je tudi vaša. Kadi računov nii je pisal trda oklep«. Jaz ne ljubim raeu-uov, posebno dolgih računov ne pa topot so mi prišli prav. Naj vas nekaj vprašam; kaj je z viašo rano. ki ste jo dobili pri Hrastovimi ?'' '"Xe čutim je več. Bila je samo prasketi na, vaša milost". odgovo-ri Pavel. ''Hvala I»ogu!*? nadaljuje Kta-ra. "Ko ?rte ležali v vročniei v Sa-moboru, skrbela sem se za vas. da, da. verujte mi, wlo sem se skrbela !" "Hvala, vaša milost, za skrb!" ' In vaša gospa mati""' Klaru dvigne glavo. "Marta, mila g«»pa Marta. moja druga nta-ti." '"Vedno boleha." '•Sirota; slabo ji je. vem. Ko je brla v Mokricah, videla sem jo vsakega drugega dne. Xe srnino enkrat so mi saLze zalile oči, ko sem gledala njeno nadlogo. Oh. gospodič Pavel", nadaljuje vdo- gosj.od oče. Do sodnijsk:h potov *a s solzami v očeh, "srečtni ste. da jo morete imenovati svojo mater! To ni žena, to je angel j od Zlatarjevo ziato. Historična povest ix 16. stoletja. Kpual Avgust Šenoa. "Najprej", začne Pavel prot« yf«NHjn»j. *• jrtorortaui vaši milosti pozdrav in pukl«»n *k| mojega go-s »oda očeta. ik se nadeja, da vas najdem v dobretn zdravju. Vaši mnoNti 1k» znano, da ne prihajam d aelie. «nt}»ak po zapovedi '.i m (Nadaljevanje). ram* »!<*pi Pav?! bl«*d I'okloni w gospe j in j tr« »*•!>• M lutna mojega jpoupoda očeta. in sieet" radi nu-unov o saumborskih kme-tib. Ore nd je .še rekel, naj izve-detn te rakune do čartega in po- vdova \4jubi Bog *, nasmeje se zaničevalno, "sama sta va, kaj ne? Ne kruha, ne piti vam ne ponudian. Okara^te me, oka-rajte! ^Nisem si zaslužila drugega. Glejte, nad goro se že rumeni večerna zarja. Pustiva svatovščine, gospodič Pa-vel! Ali prosim vas, pustiva za danes račune; ne izvršiva jih do polnoči. Glava me hoče boleti. Vroča je — na, počutite -sami", spozabi se Ktara ter ujame mladeniča za roko, a kmalu popravi: "Ne štejte mi tega v greh. Bolua sem, nerodna sem Spominjam se, kako ste ležali v vročnici. Nakrat sem vam stavila roko na čelo in tako sem se zdaj Mpozabiia." Paveil ZiM d i. Zastonj išče besede. 4 • Ali iea ! Anica!?' zakliče naen-krat Klara. "Ali poznate mojo hčerko Anico?" "Nisem še imel sreče videti je" odgpvori mladenič. "Pokazarfi vam hočem angeljč-ka, edino radost mojega vdovskega stanu. Anica, pridi sem! Pri durih se razgrne čnri za- ........ • ~ — i Ho ga ! Pa kaj rekajo zdravniki ',&torr Jl v s»bo priskaklja dekletce, No. pustiva to!" staro kakšna štiri leta, drobno. Obrne se proti oknu, da bi Pa- "ežao kakor evetka in oblečeno v vel ne videl njenih sola. modro obleko. Zlati kodri so ji Mladeniča ganejo njene be?ede. igrali okrog milega liceca, ki je Začuden motri lepo ženo. 'bilo prava podoba inatere. "Kaj pa vaš brat Niko?" iz-r ' Jo3» mama, mamica!" zakliče prašuje zapet Klara. "Zeni se. ktikor sem slišala, z Ajnkermovo gospodično. Ali je res tako?" "MisKm, milosti j i va gospa." "Pa sem slišala, da vas. bo preskočil. Običajno je vendar najstarejši na vrsti, t'udno' Kako je to mogoče, Pavel?" Klara ga meri natihonia. "Nisem še nikdar mislil o tem vaša tnihuit", odgovori Pavel mirno. "Niste? Ali če bodete morali kdaj misliti o temi?" "Vojak sem, milosti ji va gospa", meni nekako zmedeno Pavel. "Zdaj sem tu, zdaj tam, zdaj v šotoru in zdaj zopet na i Hrtu dekletce in ne opazi tujca, ker je »sedel nekoiliko na strani. "Glej vrtnar je bil ravno zalotil krtico črno in kosmato. jaz se je nisem bala, nisem. In Tomo je re kel, da mi je ta živalica jedla le ipe cvetlice. In Tomo jo je ubil popolnoma ubil. Pa povej mi, ma iniea —*' hoče dekletce vpreš&ti nekaj, a ko zapazi tujca, umolk ne. Pritisne se k materi in jame došleea opazovati z velikimi, bi strimi očmi. "No, Anica, pozdravi gospoda, lepo pozdiiaivi!" opomni jo mati ter jo glavi po glavi. "Dober dan, gospodVr pozdravi dekletce. Dober dan. mrla Anica!'' od mala k materi in dvigne prstič. "Ave Marijo zvoni. Treba bode moliti.'' Klara sklene dekletcu ročici in se nagne nad njeno ziato glavico. Glasno se je razlegalo zvoneuje iz doline. Skozi bršljan na okrni se je svetila večerna, zarja in tre-ipetala okrog Klarine lepe glave in po licu nedolžnice, ki je molila.' Nem in ginjen je gledal Pavel ta prizor. "Zdaj, srce drago", reče mati hčerki, poljuhivši jo na čelo in spustivši jo s krila, "lahko noč! Idi! Spavaj sladko. Ivanu pa reci, naj prižge luč." "Lahko noč, mamaea! Lahko noč. gospod!' pokloni se mala in odcaplja skozi duri. "Niste-li srečni, milosti ji va gospa?" vpraša z blagim glasom Pa-vel. "Vam-li ne poskakuje srce močneje, kadar imate takšnega otročiča poleg sebe?" Vsled blagega glasu Pavlovega posbiiue Klara »pozorna. Oči se ji zaiskrijo. ustni vstrepetata. "Ali smete mater še vprašati, če je srečna s svojim detetom?" Zavrne Klara. "Oprostite, plemenita gospa; ako je stavilo srce tako vprašanje. Zdaj mi dovolite", opomni Pavel in se dvigne, "da vašo milost ne nadlegujem dalje. Noč se bliža in gotovo je vasa milost potrebna miru. Dovolite mi, naj vam želim lahko noč in grem v svojo sobo. Če se bo vaši milosti dozdevalo jutri, lotiva se lahko najinega dela." "Nimam česa oproščiati". reče Klara živo in se dvigne, "a ne skrbite se. gospoklič, za moj mir. Zastonj čaj za poskušnjo. ■s čudodelnih rastun unm* m. *5jjooelna ■dravriiika iznajdba - FATHER -roUJNGEJUEVEGA GtASOVITEGA RASTLINSKEGA ČAJA. - Ako imata rwrwatixem. xaDrtje. nečieto kri. noredni žalodec, slavobol. nered ▼ ledieah aH jatrmh. pošljite na dopicaici i*oje ime in prejeli bo«te brezplačni zavitek. Nailav . MOLUNGER MEDICINE CO. 21 MoOinnr Buildin*. 14 EMt P«Ht Wmj (N. S.) Pittsburgh, Pa. Ostanite, plemeniti gospodič, o-stanite",\ poprosi Klara, "in ne odbijajte mi prošnje v moji hiši! Kaj ne, da še ostanete!" nagne Klara glavo in pokale v smehu svoje bele zobe. "Vaša želja mi je povelje", pokloni se Pavel dvorljivo, ' oda čez Čelo mu zaigra oblak nevoije. Kmalu se prikaže sluga, prižge na svetilniku sveče in postavi na ntrzo finih jedi ter kristalen vrč ognjenegja eiprskeiga vina. Za mizo sede Klara, sede tudi gost in oba začneta večerjati. "Na vaše zdravje, na vašo srečo, mladi vitez!" dvigne gospa z lepo roko čašo. "Bodite slavni Ln srečni! Tako vaau kliče moj glas iz tukajšnje naže pustinje!" (Dalje prihodnji S). MOŽJE! Pišite Se danes po brezplačna pojasnila, kako podvojiti svoje moči, živahnost, možastro in krepost. Hitri uspehi. Naslovite: JUVITO LABORATORY, South Hill Branch 5, PITTSBURGH PA REŠIMO SLOVENSKI NAROD LAKOTE I tako ini primanjkuje č::sa, misliti; zove se Pavel in .gleda s prijaznim ma svatovščine." j.^esom malčiko. "Ali vi ste hrvatski plemič, ni- 4i(!Iej, mamica", zašepeče mal-»ste plačani najemnik. O času inir>Jka Klari, "on me pozna, a jaz ga imate prilike dovolj... Toda o- ne poznam. Kdo je ta gospod/" prostite, gospodičnasmeje "I^epo dete!" opazi Pavel. vdova, "izprašujem vas kakor •spovednik in pozabim najinih rv.-čunov, pozabim tudi. dta ste prišli iS potovanja. Zagovori se človek. Lepa gospodinja, ki je pozablji- Klara se nasmege. Dvigne jo k sebi ter jo poljubi na čelo. V istem trenutku se oglasi zvon saiuoborskega samostana. *'C'uj, čuj, mamica!" nagne se Išče se majnarje in delavce za zunaj« Pennsylvania Coal & Coke Corporation v naših majnah: v Beaverdale. Pa., Ehrenfeld, Pa, Cresson, Pa. Nantj-Glo .Pa^ Patton, Pa., Hastings, Pa., MarsteUer Pa. na Pennsyl-vanjski železnici, v Winburne, Pa., Clearfield County in v Arcadia, Pa., Indiana County na N". Y. Central železnici. Naše inajne so pod unijsko plačo na dva tedna. ilajne se nahajajo v bližini lepih krajev z .šolami, cerkvami, zabavami, vrtovi. Mi imamo dobre hiše z primerno stanarino. Dobro vodo, dobre živ-fjenske razmere. Mi i>oslujemo pravilno z našimi ljudmi, da so zadovoljni. Ako hočete stalno delo za najboljšo plačo in hočete udobno živeti 3 svojo družino, potem pridite osebno k suiierintendetu ene zgoraj omenjenih majn ali pišite za pojasnila ne: Pennsylvania Coal & Coke Corporation, 17 Battery Place, New York, N. Y. mmmmmmm mmmmm mmmmmmmt ŽIVILSKA PREDLOGA V ALBANY. Odločil sem se, da podam prebivalstvu tega mesta' tem potom defijiitivne informacije glede poglavitnih točk živilske predloge goveraeria Whitmana, ki io hoče voostaviti v Aibanv. Predloga med druoim nrednieniA* Prvič: Metoda, kako more mesto New York kupovati živila in gorivo od lxdelovatelja in prodajati konsumentu po načinu, kakor predpisuje urad xa mestne trg«. Drugič: Metoda, kako more mesto shraniti živila, da se ne pokvarijo, ker jih je velika množina in kako bi mesto preneslo živež iz časa, ko ga je v isobUju, v čas, ko ga primanjkuje, namesto da za to skrbe, kakor je sedaj v navadi. Ukorisčev»lci, prekupci in ipekul&nti. Tretjič: Metoda, kako bi se upeljali novi dodatni trgi, da bi se mogla dovesti v mesto hitrejše in bolj ekonomično večja množina živeža. To bi omogočilo, da bi mesto imelo javne trge, ki bi bili v resnic v čast in ne v sramoto, kajti zalagati te trge, bi bila za farmer je v mestni okolici igrača. Ako bi bila obdelana vsa zemlja v okolici mesta, kamor more priti voz, bi ta zemlja dajala le mal del tega, kar mesto potrebuje. Naša hrana pride iz vseh krajev Združenih držav in drugih dežel. Velika množina ko-koši prihaja iz Texasa, sirovo maslo iz Californjie, jajca iz Kitajske itd. četrtič: Metoda, ki poučuje kupovalno občinstvo z raznimi buletini in oglasi o zalogah in ceni. Petič: Metoda, kako more državna komisija sodelovati in pomagnti zveznim oblastim. Šestič: Metoda, kako je mogoče prisiliti železnice, da dajo prednost prevozu živeža in goriva. Sedmič: Metoda, kako preprečiti škodljivo delovanje za javnost. Osmič: Metoda* po kateri bo mesto izdalo posebne dohodninske bonde da se zboljšajo prevozna sredstva* skladišča itd- »rtji ituflrt J M I tli«1 V zadnjih desetih letih so izdale mestne in privatne korporacije sedem miljonov dolarjev za izboljšanje postaj za osebni promet, za podzemeljsko železnico, predore in mostove, da se ljudstvo prevaža po mestu hitreje m bolj gospodarsko. Med tem se pa ni storilo nič za izboljšanje modernih naprav za prevažanie živeža katere™ naše prebivalstvo potrebuje. • J * g V zadnjih sedmih letih se je število prebivalstva na šega mesta pomnožilo za število, kakor ga imajo mesta kot Boston in San Francisco. Zanemarjenie naprav za dovoz ziveza v New York, zanemarjenje gospodarske pro daje je v veliki meri odgovorno za narastle cene naše hra ne. To se ne more izboljšati brez obširne postave v Aibanv kar se more doseči z delom in denarjem. m mmtimm kooperativne dru21*\ okrajni tryi. v letu «"-a*t suicšni. Kolikor prej zbudim«, iu •.jHtzuamo položaj^ toliko UoVfrtHT lov ln lirutfiu ^■UiHII |M«W(M V ImstllViaUj« H.,J j,- ju bniin'ii.1 kult winiiiiHii n« i«rfii«'lMMoa priz««l»*va. repre<'tli tako živilsko iiostavo. Ti ljudj** so javno |?r<»zili «»l,ti<- \ VII Ti lju«lj»* ^r»* njim v«iditl. • i ti u« I _'i\erii«T Whitman j«- za |*>stav.«lajo. ki U> \sel>ov«La oliširen in usiiešeu pr«^:raiu. ki lx« o]irostil v>saj de! onejra morajo x«laj nositi kousuuie nti na>ei:a un»sta. To 1h> pa tu«li v veliko koristza farmerje in «lrujre produeente živeža. tri Ne ®»vorim t,: površnega znanja, ali iz kake osebne simpatije, temveč po natančnem prou&tvanju tetra problema, že vec kot leta. govorica, da /^elim letati tržni nadzornik, je brez podlage. Ako bi želel po tem mestu. ,>otem bi se moral odnov.sJati kot nad-zorn.k parkov, ,1a W potem mogel prevzeti tržno nadzorništvo. katero mesto mi je ,>ouudil žn,K,n. čutim pa. da je moja moralna doiž-n.ist zelo velika. «ia ostanem v z^ezi s parki, in zaradi tega ne mislim pustiti mesta kot nadzornik parkov Pokazal sem stvar, kakoršna je. Ne morem dovolj nujno poživljati prebivalstvo tega mesta, da meti danes in prihodnjo sredo, sesla zopet postavodaja. priporočijo vsakemu članu postavodaje iz Greater New York«. In-list da je demkorat, ali republi- I Ml k«« s« kanec, da podpirajo governerja in glasujejo za njegovo predlogo. To m politična »deva; to Je ekonomično vprašanje in strankarska nasprotstva morajo prenehati, da se stvar reši. Sledeči so zastopniki iz Greater New Yorka: Ime. Qu«ii» (utility. I'KTKR A. LKXHNSBH..... l'trTKU J U'CABRT....... WILLIAM H. O'HARK..... FRANK E. HOPKINS..... Kings County. i i m |R<; E H. LUK 'SON_____ PATRICK II UKfET_____ FRANK H. TAYLt >R....... FKTF.lt A. M'AfltOLE...... JAMES H. CAt"FIELD. JR ♦ HtraJ. Ime. NATHAN 1». SHAI'IRO..... DANIEL F. FARRELL...... JOHN J. M.-KKON.......... FREDERICK S. BI rr...... fred. m ahf.rn......... t^FOROE R. BRENNAN____ WILLIAM T. SIMPSON.... MORGAN T. DONNRLI.Y... john P. la frenz........ jeremiah f. twomey... s.v\n*ei. r. <;reen....... frederick a. wells... Okraj. ____ 9 8 ft 10 11 12 13 14 15 16 17 Ime. Okraj. Ime. Okraj. WILFRED E. YOCKER....... .... 18 MAURICE M DONALD..... .......• 5 BENJAMIN KLIXGMMAN____ ----19 NATHAN D. PERLMAN... ....... 6 AUGUST C. FLAMMAN....... ____20 PETER P. M'ELLIGOTT... ....... 7 JOSEPH A. WHITEHORN____ ----21 A B It A HAM (iOODMAN S CHARLES H. Dt-FF.......... CHARLES D. DONOHUE ABRAHAM I. SHlPIJlCOFF.. ----23 ABNER GREENBERG..... ...... 10 New York County. JAMES S. MAHONY...... ...... 11 JOSEPH D KELLY....... ....... 12 JOHN j. RYAN ............. ... 1 FREDOLIN F. STRAUB.. ...... 13 PETER J. HAM ILL........... i«i ROBERT L. TUDOR...... ...... 14 CAESAR B. F. BARRA........ . ... 3 ABRAM ELLEN BOG EN... ...... 15 HENRY S. SCHIMMEL....... MARTIN H. M'CUE....... ....... 16 Državni senatorji iz Greater New Yorka: Ime. Okraj. MARTIN BOURKE.............. 17 MARK GOLDBERG.............. 18 FERRY M. ARMSTRONG........ 1S> FRANK ARANOW............... 20 HAROLD C. MITCHELL......... 21 MAURICfe BLOCH............... 22 EARL A. SMITH................ 23 OWEN M. KIERXAN............ 24 ROBERT M'C. MARSH.......... 23 MEYER LEVY.................. 20 SCHUYLER M. MEYER......... 27 CHARLES NOVELLO............ 28 Ime. «ikra j. ALFiySD l>. BELL.............. »t TIMOTHY F. GOI LD............30 JACOB GOLDSTEIN............ 31 Bronx County. WILLIAM S. EVANS............ 32 EARL H. MILLER...............33 M. MALDWIN FERTIG.......... 34 JOS. M. CALLAHAN............. 35 Rirhmond County. HENRY A. SEESSELBERG...... Itti**. Queens Coonl). (»kraj. PFTER M 1>ALY................ j Kins* County. THOMAS II CCLLEN............ 3 THAR LES C. LOCK WOOD...... 4 Ime. Okraj. william j. heffernan...... 5 charles f. mcrphy.......... 6 daniel j. carroll.......... 7 alvah w. bcrlrxgame. jr... h Ime. Okraj. ROBERT It. I.KWSON........... O ALFRED J. GILCHRIST........ 1(1 New York County. BERNARD DOWNING...........; 11 Ime. JACOB KOENIG...... JAMES J. WALKER.. JAMES A. FOLEY____ JOHN J. BOl'LAN. Okraj. ... 12 ... 13 ... 14 ... 15 Ime. ROBERT F. WAGNER..... ALBERT OTTINGER...... EDWARD J. DOWLING... SALVATORE A. COTILLO. Okraj-... 1« ... 18 ... 1» ... 20 Ime. Bronx County, okraj. JOHN J. DUNNIGAN............ 21 JOHN V. SHERIDAN............ J2 Richmond County. GEORCE CROMWELL........... 23 ■ - • GLAS N1BOPA 30. AVQ. 1917 I* SLOVENSKO ! 1 r.....- : f podp. društvo i®\ svete Barbare i >n i * ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. ' Sedež: FOREST CITY, PA. š lucorporiran« dne 21. iuavja 19*2 v dri*v i Pcnuj lnnk f GLAVNI URADNIKI: PmlMtlulk: F. S. TAT "CHAR. 674 Absay Ave., Koek Springs, Wyo. PotlpmlMxiuik: JAKOB DOLENC, box 181. Brougbtou. Pa. Taktik: FRANK PAVLOVČIČ. box 047 Forest City. Pa. Pomožni tajnik: AVGUST CONTIŠA, box 310, Forest City. Pa, Blagajnik: JOSIP MARINOlČ. 580R St. Clair Are, Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: ANT HOCHEVAR, RFD. No. 2, box 11 Vi. Bridgeport, Oblo. NADZORNI ODBOR: Prvdf*dntk nad*, odltora: JOSIP PETERNEL, box 1*3, Wlllocfc, Pa. 1. uadzuruik : JERNEJ HAFNER, box 65, Burdine. Pa. 2. nadaornik: IVAN GROŠELJ. 885 E. 137th St.. Cleveland, Ohio. W r POROTNI ODBOR: Pm)tednik iiorot. odbora: MARTIN OBREŽAN. box 72. E. Mineral. Kans. 1. porotnik: FRANC TEROPW*. R. F. D. No. 3. box 146. Fort Smith, Ark, 2. porotnik: JOSIP GOLnB. «»16 So. 14th St.. Springfield, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St.. Pittsburgh, Pa, Fradno gla«dk>: "GLA8 NARODA**, 82 Cortlandt St.. New York, N. T. Cenjena drnStva. odroma njih uradniki ao naproxen! pošiljati vse do-piae direktno na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pa pošilja edino potom poAtnih. ek«presnib ali bančnih denarnih nakaznie, nikakor t* ne |n>tom privatnih Čekov. na naslov: Frank Pavlovčič, Farmery A Miner« National Bank. Forest City, Pa. V »lučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo uradu glav. tajnika, da ■e camore napako i »opravit i. L UMETNI JAHAČ ROMAN:« Za. njima je jahal znameniti Monsieur Bertrand, oblečen v tesno, črno, žametasto obleko. — Na glavi je imel črn baret, na njem pa veliko nojevo pero. Bil je visoke vitke postave. Dolgi črni lasje in črna brada mu je obkrožala bled obraz. — V njegovih obraznih potezah je bilo nekaj dostojanstvenega. — Vse ženske so zapičile svoje poglede vanj, kajti bil je res vzor moške lepote. — Gledal ni niti na desno niti n^ levo. ampak strmel je nekam v daljavo, brez zanimanja in cilja. Konj, katerega je jahal, je bila krasna žival. Ob njegovi strani je jezdila čudovito lepa ženska. — Bila je visoke, junonske postave, iz oči ji je žarelo življenje, napolodprte ustnice so ji komaj vidno drhtale, kot v neki neznani strasti. — Bila je oblečena v rmeno svilnato obleko. Ljudje na verandi so vstali, -da bi lahko boljše videli sprevod. Naenkrat je rekla Melanija: — To je takozvana lepa Marta, žena umetnega jahača. — Poglejte. gospod grof, kako predrzno nas opazuje. Gulf pa ni odgovoril. Svoj pogled je imei neprestano vprt v skupino, in zdelo se je, kot da kri vidno izginja iz njegovih lic. — Oh, gospod stotnik! — je zašepetala komtesa. — Zdi se mi, da vam ta družba ni popolnoma neznana. — Da, najprej sem mislil, zdaj pa vidiui, da sem se motil. — Samo neka podobnost me je zmotila. — Seveda v življenju se vse lahko pripeti. Vpitje, kričanje, smeh in vriskanje je prevpilo njegove besede. Za sprevodom se je namreč motovilil pajac, oblečen v pisano obleko. — Obraz je imel namazan z vsemi mogočimi barvami. Za seboj je vlekel malega ponija. — Če se mu je ravno zljubilo, je stopil nanj, ali se je pa postavil nanj na glavo. Pri tem je uganjal take neumnosti, da so imeli ljudje od samega smeha vse solzne oči. Sprevod je gledalcem polagoma izginil izpred oči. K mizi se je pririnilo par prijateljic, ki so komteso Melanijo u-Ijudno pozdravile in jo začele prositi, da bi šla žnjimi k prvi predstavi. Povedale so tudi. da bo prihodnje dni napel Monsieur Bertrand med stolpoma cerkve sv. Katarine žico ter plesal po nji. Ker mu županstvo tega noče dovoliti, pravi, da bo prosil samega kneza za dovoljeje. Med tem je prišel po cesti minister Ralpen, Ko je opazil svoje dve hčeri na verandi, ju je že od daleč pozdravil. — Oh. oče — je rekla Rozalija in ga prijela za roko. — Nocoj bo prva predstava. — Gotovo bo zelo lepo. — Ali bomo smeli iti t — Seveda, moj ljubi otrok. — je odvrnil starec prijazno in jo pogladil po čelu. — Ker jaz ne morem iti, bo šla mati. -t- Vseeno bi bilo boljše, če bi bil kak možki poleg. — No, potem nas bo spremil grof Gulf! — je vzkliknila Roza lija. — Če dovoli ekselenca. seiu damam na razpolago — je odvrnil stotnik in se priklonil. — Hvala lepa, grof — je prikimal starec. — Pojditf ror z nami k večerji, potem pa v cirkus. (Dalje prihodnjič). se je vse na dobro obrnilo. Spoštovani gospodje:— Nekaj več kot en mesee uživam vaš Bolgarski Krvni Čaj in prav dobro se počutim, kot nikdar pre-je-Dokler nisem užival tega čaja, sem bil vedno zaprt in nobenega teka nisem imel. niti 24 ur ni minulo. da bi me ne bolela glava. S spoštovanjem Franjo Vlahovič, Sta. A. Box 86 Yougstown. Ohio. To in tisoč sličnili pisem svedoči, da je Bolgarski Krvn Čaj najboljše zdravilo na svetu. Ena velika škatlja Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja 5 mesecev za 1 dolar, šest škatelj za 5 dolarjev kamorkoli posije Marvel Products Company, 9 Marvel Building, PITTSBURGH, PA. Opomba: Ako hočete pošiljatev zagotoviti, pošljite 10c. več. IŠČE SE 300 MOŽ z» delati drva pri Cleveland Cliff & Iron Co. Za pojasnili, in podrobnosti se obrnite pismeno ali osebno na: Louis MikuLich, (16-21—8) Forest Lake, Mich. 1. Ne vrjamem Na glavni ulici mesta K. je bilo precej živahno. V mestu je bil semenj in valed t» «ra ni čudno, da je seglo vrvenje tudi na glavno u-liro, polno t-kvipa/ iu bogate gospode. Pri koneu ceste >»■ je naenkrat pojavila črna gruča ljudi in se počasi pomikala naprej. Kočije »o m.* obrnite, ljudje so stopili s ceste na tlak in napravili prostor. „ Obstali so tudi dve mladi dauii. kateri jc spremljal kavalerijski častnik. — Ce gremo nazaj. — je rekla.starejša — ne bomo srečali očeta, ki se bo ravnokar vrnil iz ministrstva. — Na vsak način ga moramo srečati. — .laz sem mu obljubila, — Toda, kaj je tof Najbrie kak sprevod — je odvrnil častnik. — Najboljše je, • • stopimo na verando one kavarne, da se množica razkropi. — Zatem lahko nadaljujemo pot. \'a \eratidi kavarn« je bilo že precej ljudi, elegantnih dam in •_'ospoduv, ki so neprestano gledali v smer, odkoder se je valila množica. — Nmm« trojica je šla na verando in stnlla k prvi mizi. Častnik Gulf je sedel na sredi, na njegovi desni krasna, mlada korntes^ Melanija hči vojnega ministra Kalpena. ua levi strani pa njena mlajša sestra. Mlada komtesa je držala v rokah malo eaao slaidoleda in nepremično gledala na cesto. Tudi grof Gulf jc bil zamišljen. O čem ste premišljevali zdaj, gospod grof! — jra .ie vprašala Melanija nenadoma. — Jaz. komtesa T — No, seveda. — Na vas sem rnulil. — Samo na va&. — Res? — se je začudila deklica in odkimala, /.e dvakrat sem vas vprašala, če ste že govorili z grofom Selikovom, pa mi dozdaj niste še dali odgovora. — Zato vam nisem odgovoril, ker sem mislil na vas. — Oprostite, da sem preslišal to malova/.no vprašanje. — Malovažno vprašanje, gospod stotnik? — To se mi pa res čudno zdi. — Skoraj bi rekla, da niste danes razpoloženi. — Z vami mora biti človek zelo potrpežljiv. — In potrpežljivosti vam manjka, komtesa, kaj ne? — se je za ■smejal Gulf. — No, jaz sem potrpežljiva, če je treba. — Če ni treba, seveda nisem. — Toda. kaj je to? Medtem se je bila privalila moužica skoraj do kavarne. — Zaslišali ao sc tudi zvoki godbe. — Še celo grof je vstal — Oh, to j«- imenitno — je rekla komtesa Rozalija, mlajša sestra Melauije. — T vi je najbrže umetni jahač in plesalec na vrvi, gospod Bertrand .s svojo družbo. — Zdaj se predstavlja občinstvu. Pravijo, da bo »io večera cirkus že postavljen in da se bo vršila ob o»mih prva prelistava. — Ti si pa dobro poučena o tej stvari — sc je nasmehnila Melanija Gospod grof. ali ste že videli gospoda Bertranda? — Pra vijo, da jc v svoji stroki neprekosljiv umetnik. — Ne ir, komtesa — je odvrnil mladi mož. — Takih umetnosti ne ljubim. — Plesanje na vrvi pa sploh sovražim, ker se mi zdi, da (»oniiuje človeka. — Zakaj pa ? % — Sam ne vem zakaj. — Plesalec na vrvi mora biti vendarle pogumen človek. — Malokdo bi si upal stopiti na vrv, napeto v veliki višini. — Ne, to ni junaštvo, to ni pogum. — To je le predrznost. — Noben pameten <"dovek ne prodaja za par grošev svojega življenja in svojih udov. — Toda beseda predrznež je še predobra za take ljudi. To ao pravzaprav strahopetci, ki se boje dela. — Vi ste preoster sodnik, gospod grof. — Ne vrjamem. — Toda, to je moje prepričanje. — Toda ti ljudje so vseeno srečni in zadovoljni s svojim po-klicom. — Jaz bi rekel, da niso — jc odvrnil grof in odkimal. — Na zunanjo je morda res tako, v resnici pa ni. — Toda, tukaj so. — Ali vidite tam veliko nojevo pero na baretuf Na stotine ljudi je drlo po cesti. — Pred "Cafe Franeais" je bil« taka gneča, da se človek niti skloniti ni mogel. W A—* * prijahala dva trobentača v rdečih, z zlatimi vrvica Trobila sta na žive in mrtve, kajti čimveč ji POZOR! — FARME! Zdaj je čas, da si kupite farme z vsem potrebnim, ko vidite, kaj raste. Tu so štiri naprodaj od 120 do 140 afcrov. Pišite na: J. M, 864 — 74. Ave., West Allis, Wis (17-20—8) Lahko se ozdravite Ako ste bolni, pridite k meni. Jaz imam najfinejše aparate za zdraviti vsako bolezen. PREISKAVA Z X-ŽARKL Ju vapl povem, Se morete biti odpravljeni ali ne, J*g> vam povem natančno, kaj jc pravzaprav vaša bolezen, Jaz rabim le najnovejše znanstve ne metode in iznajdbe, Jas imam sam leke in laboratorij. Jaz rabim I* pravi Neosalvartan, 914 in 606, Jaz ozdravim, ako drugi ne morejo Začudili se boste, kako hitro boste ozdravljeni. Jaz sem specialist i večletno skušnjo in vem, kaj napraviti za vaa. ZDRAVIM USPEŠNO VSE KRONIČNE MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNI. + Posvetovanje in nasvet zastonj. PROF. DOCTOR SLOAN I"radne ure: dnevno od 9. do- [ j poldne do S. ure zvečer. V pet- 1| kih od 9. dojtoldne do 2. popol. V nedeljo od 10 dop. do 2. popol. DR. LORENZ. I specialist moških bolezni. j j 644 Petin Ave. II. nadst. na ulico, | Pittsburgh, Pa. i! iiaraaiaiaiaiS POZOR ROJAKI UKADffE UKE: Jdavaikik «4 9. zj. 4a 8 mcm ah mMhk U 10. 4a l ar«. Car. IrilMliH Si. Specialist Pittsburgh, 408 sixth avenue fa. Saj vem, kam jo bom mahnil,.. k Baikovcu, ker tam bom dobil prijatelj a- Kadar se gre za postrežbo za krepčilo telesa, kakor toidi za lepe nrejena prenočišča za potnike, ta* krat je zmaga vedno na moji strani Moja dolgoletna skušnja v splošnem pri hotelski obrti jamči mojim prijateljem pravo domačo postrežbo. — Torej Če čuti telo slabosti, si lačen ali otožen, pridi k meni, in in postregel te bom prav izvrstno. JohnBalkovec Ho nI 5400 Buttler St., Pittsburgh, Pa. JAKOB WAHOlO, €702 Bonna Ave* Cleveland, Ohio. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v zapadnih državah, Montani, Wyoming, Utah in Soloradi, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik DR. ROSENTHAL, «22 FENN A VIL, PITTSBURGH, PENNA. Dr. Rosenthal. Specialist ie čes 20 let Ako >3 Imate tajne bolezni, syphilis, Cankar, kaperico, izgubo semena, bolno kri, nervosnost, Se-lodec, ledice, mazulji, revmatizem ln drags bolezni, uprašajte za nasvet Dr. Rosenthal« ln povedal vam bo Se ste ozdravljivi. POSEBNA PONUDBA sa kratek čas Je dva dolarja na teden. Ako niste sadovoljal ■ sdravljenjem vam vrnem dva dolarja. Dr. Rosenthal zdravi z naj bolj Umi sdravlll, ki jih dobi is Snope, Indije. Kitajske, Južne Amerike la vseh drugih krajev sveta. On Ml sdraviti le svoje bolnike. Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave, Pittsburgh, P«. NOVO! Naznanjam cenjenim rojakom ftirom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia record© (plošče). B 8258 (Sem slovenska deklica -jr (Regiment po cesti gre /3C 1 8259 (Vai to prihajali, njega ni blo nr-(Divja rožica I DC S 8260 (Škrjanček poje frrgoll •*>-(Slišala sem ptičko pot' »OB Gena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo zeli da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpošljem z prvo poŠto. To so v reqpici nove prave kranjske plošče s finim petjem; po jO na obe strani. Se priporoča Vaš rojak; IVAN PAJK, 166 Chestnut St., Conemangh, Pa. PM PENN AVE, Mi SLOVENSKI ZDRAVNIK Dr- Koler j« najstanjil almtukl idnnft. tpocikliot v Fttta tarebu. Id ima ZOetno pnkao t sdwrljMija taj»ih nož kit baimri Siftfi* mfi ndnvUmabri^mi s ghmiillM «8. ki m ja JubmI dr. prof, Ertich. Ca Imato ■i«li> Ji ■ifcwn« i aa «■»■■«. v »^■.»»»■^■■iaha.WlartbaTk«—fr. p«W>a ta UMU vam ba kri. Na fakajta. kar ta bolwn mm aaUaa. tak. kapavacaK Mparts tn