Maribor, četrtek 21 marca 1935 Ste* 66 Leto IX XVI.) M1MBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In uprava; Maribor, Qoapoakaul.lt/ Telefon uredniitva 2440, uprave 240* lahaja razen nadalje fn praznikov vaak dan ®*> uri 1 Valja meaeSno prajaman « upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom 12 Din / Ogiaal p« ceniku I Oglaaa •prejema tudi oglaanl oddelek Jutra" v Ljubljani t PoStnl čekovni račun St. 11.40« 99 JUTRA 99 teorazum z Stalijo Kakor smo poročali, je novi italijanski poslanik na našem dvoru, g. Guido Viola conte di Campalto, pretekli petek izročil Ni. Vis. knezu namestniku Pavlu v prisotnosti predsednika vlade in zunanjega ministra g. .Te v tič a svoja akreditivna pisma in je ob tej svečani priliki po nalogu leta svoje vlade, g. Mussolinija podal značilne izjave: da ima od svojega vladarja iii od šefa, svoje vlade dolžnost delati na uresničenju stvarnega zbližanja med Jugoslavijo in Italijo; da Italija nima neprijateljskih namenov napram Jugoslaviji ter je ne želi ovirati v njenem razvoju niti se dotikati njene teritorialne integritete. nasprotno ima namen ustvariti vse pogoje, ki so mogoči, da bi prišlo do stvarnega sodelovanja in do sporazuma na političnem in na gospodarskem področju med obema državama. Kratki odgovori ftneza-namestnika, da je to tudi iskrena želja Jugoslavije, ki se zaveda, da bi iskreno sodelovanje in sporazum na političnem in ekonomskem področju koristi ne samo našima dvema državama. ampak da bi bil tudi v interesu miru, je popolnoma v skladu s politiko, ki jo vodi naša država na zunaj od svojih prvih početkov. Nedvomno moramo sporočilu, ki ga je • prinesel g. Viola od viade sosedne Italije, posvetiti polno pozornost. Saj pomeni več nego samo diplonatsko kurtoazijo ali diplomatsko formalnost. Moremo je smatrati kot povoljen znak, da se bodo končno odstranila nesporazumi jen ja, ki so se pojavljala ves čas od 1. 1918. naprej pa do danes. Ne po naši krivdi. Zgodovina kaže, da je Jugoslavija vedno bila pripravljena uvesti dobre, prijateljske odtto-šaje tudi z Italijo. Dokazala je to celo s težkimi žrtvami. Saj smo z rapallsko pogodbo žrtvovali več nego bi nam bil sme' dopustiti naš nacionalni ponos. Vedno smo verjeli in verujemo tudi danes, da so dani pogoji za stvaren sporazum med novo Italijo in mlado Jugoslavijo, in da je vredno in potrebno storiti v tej smeri vse napore. Kot realni politiki se zavedamo, da ste Jugoslavija in Italija tesno navezani druga na drugo in nam z vidika gospodarskih interesov sodelovanja z Italijo v mnogih pogledih ne norejo nadomestiti niti države članice male antante, uiti balkanskega sporazuma. Vendar pa se kot realni politiki tudi vprašamo: ali pajeblagovestje iz Rima res tudi že zadosti iskreno? Zakaj je prišlo šele sedaj, ko ima Italija svoje velike skrbi zaradi abesinskega incidenta? — Ravno sedaj, ko se zaradi presenečenja iz Nemčije močno razgalja Ahilova peta — Brenner. preko katerega škili Hitler? Ali nista že samo ti dve vprašanji dovoljen razlog, da bi kdo utegnil dvomiti? *oda na drugi strani se tudi dobro zavedamo. da je sporočilo g. Mussolinija sa-"’o nadaljnji člen, v verigi dogodkov izza francosko - italijanskega sporazuma, ker 'etno, da je med pogoji tega sporazuma, ki jih je stavil g. La val, tudi sporazum Itaiijje z Jugoslavijo. Ako je ponudba g. Mussolinija torej odbita in iskrena, jo sprejema naša država '■ odkritim in iskrenim zadovoljstvom in gotovo — v interesu svojem in v in-teresu splošne mednarodne politike, zlasti pa v interesu miru! — storila s svoje strani vse. da se sporazum uresniči. Pri teni se tudi dobro zaveda, da bo za primer iskrenosti na strani Italije možno z n'o razpravljati tudi o položaju in .isodi našlli sonarodnjakov v Julijski Krajini. V tew upanju tudi pozdravljamo vest, da Cmerava predsednik naše vlade in zu- MM sklep grud Društvom narodov Sela in sklepi frarcoske viade — Spor zaradi konference treh - Francoska in itaSšjanska demarša v Berlinu - V Angfiiji nezadovoljni s Francijo PARIZ, 21. marca. Francoska vlada je na svoji včerajšnji seji sklepala o korakih, ki naj se store proti Nemčiji zaradi samovoljne odpovedi veljavnosti vojaš- {(?!■ > |>030d- be. S seje vlade se izve, da je bil ton razprav in izjav zelo oster in zveni iz vsega, da Francija nikakor ne bo mirno trpela te kršitve, kakor to skuša trpeti Anglija. Predvsem je bilo sklenjeno, da se izvrši v Berlinu ostra demarša. Besedilo zadevne note, ki je kratko, a energično, je bilo odobreno in takoj odposlano v Berlin. Obenem je bilo sklenjeno zahte vati takoišnje sklicanje sveta Društva narodov. Prav tako vztraja Franciia še nadalje na sklenitvi novih skunnih korakov vseh zanadnih velesil. Vendar je zelo malo verjetno, da bi se Anglija hotela odzvati temu predlogu, ker smatrajo v Londonu, da Anglija po svoji prvi noti ne more odposlati v Berlin še nove. Francoska prizadevanja za sklicanje kon ference tr?ii nred Simonovim nofova-njem v Berlin, so, kakor izgleda, uspela. Konferenca se bo baje sešla v soboto 23. t. m. v Parizu, iz Londona pa so predložili, da se te konference udeleži lord Eden namesto sira Simona, kar pa je francoska vlada odklonila in zahteva, da brisostvuje konferenci na vsak način angleški zunanji minister. Zaradi spora, ki je s tem nastal, trenutno še ni gotovo ali se bo konferenca vršila v Parizu ali v Londonu, kamor b? prispela francoski zunanji minister Lava! in Ha-1i