novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina platana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 12(1049) Čedad, četrtek, 22. marca 2001 Le Valli del Natisone su Internet www.lmtver.it Storia Natura Cultura www.lintver.it Il ministro Fassino tra i presidenti di Sso Pahor ed Skgz Pavšič durante l'incontro di Gorizia Fassino per la rapida attuazione della legge Soddisfazione per la legge di tutela approvata, ma anche preoccupazione per il mancato arrivo dei finanziamenti che permettono l’attività delle associazioni. Sono questi i sentimenti annotati dal ministro per la Giustizia Piero Fassino che venerdì, al Kulturni dom di Gorizia, ha incontrato i rappresentanti della comunità slovena in Italia. Prima Rudi Pavšič a nome della Skgz, quindi Sergij Pahor per l’Sso hanno sottolineato questi due aspetti. Ma “l’approvazione della legge rafforza il dialogo tra la nostra comunità e le forze dell’Ulivo” ha affermato Pavšič auspicando che nel prossimo Parlamento possa trovare posto anche un rappresentante della minoranza slovena. Fassino, impegnato nella campagna elettorale come candidato vice di Rutelli, ha definito la legge “un atto di civiltà che un Paese democratico ha il dovere di compiere con i suoi cittadini”, quindi ha promesso l’impegno del governo per il regola- mento di attuazione e per il problema dei finanziamenti. Tra le parti del provvedimento che potrebbero venire applicate da subito, ha lasciato capire, anche quella che riguarda la scuola bilingue di S. Pietro al Natisone. Molti gli interventi da parte di esponenti della minoranza, dai rappresentanti di istituzioni come la Glasbena matica ad amministratori locali. Per gli sloveni della provincia di Udine Guglielmo Cerno, di Lusevera, ha rimarcato come “la legge ci permette di avere orgoglio e dignità, tuttavia ci sono ancora posizioni contrarie di personaggi che faranno di tutto perché non venga rispettata. Da parte nostra c’è il desiderio di non disperdere la ricchezza rappresentata dalla nostra lingua e cultura”. Fassino ha dedicato più tardi un pensiero commosso all’amico Darko Bratina, che durante la sua attività parlamentare si era battuto per un riconoscimento che oggi finalmente è realtà, (m.o.) [fìÀSgEKEA * (won esiste r EP \l SOLE fJT GIRA INTORNI \\M ^PuiWTeRRA/> Kobariški muzej Minulo soboto so v prostorih Kobariškega muzeja predstavili knjigo-vodnik z naslovom "Muzeji velike vojne, od Adamella do Kobarida". Gre za zanimivo in predvsem praktično publikacijo, v kateri je pregledno prikazanih nič manj kot 48 muzejev in zbirk na območju nekdanjih bojišč med Italijo in Avstroogrsko. Muzeji se večinoma nahajajo v alpskem loku in na območju predalpskih planot Lombardije, Veneta, Poadižja in Furlanije Julijske krajine, izven Italije pa na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji. Pomembno mesto med njimi zavzema Kobariški muzej, kateremu so v vodniku na- menjene štiri strani in bi mu po vzornosti postavitve ter organizaciji obiskov težko kjerkoli našli enakovredno primerjavo. Obmejni kraji z relevantnimi muzejskimi zbirkami so v vodniku poleg Kobarida zastopani še z vojnim muzejem na prelazu Monte Croce Camico, muzejem v kraju Kotschach-Mauthen v Ziljski dolini, zbirko na Sveti Gori, muzejem na Vrhu (Dober-dobski kras) in zbirko v Lokvi. Ob predstavitvi vodnika so organizatorji priredili tudi projekcijo dokumentarnih filmov o Kmu v času soške fronte in o kobariški bitki, ki jo je pripravil dr. Lucio Fabi. beri na strani 3 BOTTEGA LONGOBARDA ACQUISTA AL MIGLIOR PREZZO ORO - ARGENTO PERSONALE SPECIALIZZATO VALUTERÀ’ E CONVERTIRÀ’ IN DENARO CONTANTE TRATTATIVE RISERVATE MASSIMA DISCREZIONE CIVIDALE DEL FRIULI Stretta S. Maria di Corte 20 TEL 0432-730932 TEL 0338-6627325 Čedad, knjižnica Ivan Trinko petek, 23. marca ob 18.30 predstavitev knjig Stiri stoletja in pol prevajanja italijanskih del v slovenščino 1555-2000 Giacomo Leopardi: pesmi in proza Knjigi bo predstavil prof. Tomaž Pavšič Kd Ivan Trinko Med tistimi, ki se ponosno čujejo beneški Slovenci Kulturna ponudba našim emigrantam v Kanadi Ko prideš v Kanado ti se zdi use veliko, od letališča do avtoceste, od nebotičniku do senožetu. Je zaries puno prestora, a Kanadčani ga tarduo darže an ga lepuo varjo. Po zimi pa je use pod sniegom: pravjo, da lietos so ga imiel puno an da se bo arzstaju šele za kajšan mie-sac. Potle bo subit gorkuo, pomlad je zaries kratka. Se zdi nomalo čudno, kar ti povedo tele reči an ta uone je temperatura -15: pa muora bit ries, saj so istega mnenja pakistan, ki vozi taxi an fur-lan, ki smo ga spoznali na muzeju, mehikanka v restavraciji an slovenec z naših kraju. An kanadčani? Kanadčani so oni, blizu angle-že an francuoze, ki so paršli v tele kraje pred kajšno stu- Naši ljudje v Kanadi oletje. Indiancu se jih ne vidi an malo kajšan vie, kje se jih lahko ušafa. Morda so v kajšni pozabljeni rizervi, kjer gledajo se branit an ohranit njih kulturo pred invazijo sodobne družbe. Indiani al natives (takuo, ki jih kličejo tle tode) so mit za manjšince cielega sveta: se zmislemo na nje vsaki krat, ko kajšan nas če uničit al pobrisat pravico do naše navade al jezika. David Klodič beri na strani 3 Nov vodnik muzejev prve svetovne vojne Gubana, favole in concorso Successo di partecipazione forse inaspettato, per il primo concorso “La gubana delizia delle Valli” indetto dal Consorzio per la tutela del prodotto dolciario e indirizzato alle scuole elementari e medie di lingua italiana. Lasciata almeno per il momento da parte qualche polemica con la Comunità montana delle Valli del Natisone (il presidente Mari-nig si era lamentato perché l’ente non era stato coinvolto e non è stato invitato alla cerimonia di premiazione), va detto che la risposta all’iniziativa è stata positiva, (m.o.) segue a pagina 4 novi mata jur četrtek, 22. marca 2001 Aktualno Un lavoro di cucituta, di raccordo tra i suggerimenti degli amministratori locali, ed ecco il documento che i consigli comunali del mandamento di Cividale saranno chiamati ad approvare sul problema dell’ospedale. Nell’ordine del giorno i sin-daci tengono come punti fermi e non negoziabili “la necessità di dover soddisfare i fabbisogni sanitari della popolazione del mandamento, l’improponibilità di una ulteriore, anche minima, riduzione dei servizi attualmente erogati, l’inopportunità di una riduzione, anche solo temporanea, degli stessi”. Chiedono tra l’altro che a Cividale permangano le attività di medicina generale, di cardiologia, di Pronto soccorso nelle 24 ore con presenza attiva del servizio di anestesia, del laboratorio di analisi, di radiologia e del day hospital medico e chirurgico, con adeguato numero di posti letto. Si chiede Un ordine del giorno per tutti i consigli comunali I sindaci compatti: “L’ospedale sia eoa” poi che vengano mantenute e messe in rete con Udine le attuali funzioni di chirurgia generale, ortopedia e ginecologia, con annessi ambulatori specialistici. Gli specialisti dovranno inoltre assicurare la reperibilità per il Pronto soccorso, l’area medica e la Rsa. Il documento chiede anche che non vi siano riduzioni nelle risorse finanziarie destinate all’ospedale di Cividale, impegna i sindaci a incontri regolari con i due direttori generali ed a promuovere una Conferenza dei servizi al fine di verifica- Compostaggio domestico, incontri con la popolazione La Comunità montana ed i Comuni delle Valli del Natisone hanno promosso un programma di incontri con la popolazione sulla pratica del compostaggio domestico ed altre tecniche ambientali connesse con i rifiuti. Durante gli incontri verranno fomite indicazioni utili per il corretto utilizzo del composter domestico. Intanto degli incontri hanno avuto luogo lunedì 19 marzo a Torneano e mercoledì 21 a Togliano di Tor-reano. re la congruità di quanto attuato. Infine non viene tralasciata l’idea di collegare l’o- spedale ducale con il sistema sanitario dell’Alta Valle delPIsonzo. (m.o.) Pisrao iz K Stojan SpetiC 't - Marco Travaglio ni levičar. Kakor ni bil levičar leta 1992 ubiti protima-fijski sodnik Paolo Borsellino. Kakor ni levičar Indro Montanelli. Kaj jih pa druži? Predvsem dvom o Berlusconijevi neoporečnosti. 2e res, da sta prokuraturi v Calta-nissetti in Palermu arhivirali preiskave, toda nekaj pomembnih vprašanj ostaja odprtih. Ne sodnikom, javnosti bi moral premierski kandidat in gospodar Hiše svoboščin pojasniti, kako je mogel v tako kratkem času obogateti. še pred tremi desetletji je brenkal na kitaro med sredozemskimi k-rižarjenji italijanske jare gospode (na klavir ga je spremljal Fedele Confalo-nieri), sedaj pa ima medijski in finančni imperij, ki mu ga zavidajo a-meriški kapitalisti, saj premoženje š-teje desettisoče milijard lir! Vsi vemo, kako je Berlusconi začel. Lepo ga je opisal Peppino Fiori v svoji nepozabni (in nikoli toženi) knjigi “Il venditore”. Z gradbenimi š-pekulacijami v predmestljih Milana, ko so mu vladali socialisti. Tudi za gradnje je potreboval začetni kapital. Od kod je prišel? Nihče tega ne ve, Berlusconi pa ne pojasnjuje. Sistem kitajskih škatlic in “zaupnikov”, kakršnega si naša Safti niti sanjala ni. Sum, da je tu bilo tudi nekaj denarja, ki je bil mafijskega izvora in se je v Milanu prečiščeval, ostaja. Kaj ima pri tem mafija? Uradno nič. Berlusconi je čist kot solza. Noče pa pojasniti, kako to, da je njegovo konjušnico v vili pri Arcoreju vodil znan mafijski “boss” Vittorio Mangano, ki ga je s Sicilije pripeljal Marcello Dell’ Utri, tretji č-len triperesne deteljice, ki je iz niča ustvarila najprej Fininvest, nato pa še politično stranko “Forza, Italia!” Dell’Utrija sem pred nekaj tedni videl v rezerviranem salonu za pomembne osebe na Fiumicinu. Ko se je pojavil, so drugi poslanci, senatorji, časnikarji, podjetniki v hipu zapustili svoje sedeže, se približali in se mu šli poklonit. Intimnejši prijatelji so ga poljubljali na lice, drugi pa molili roko v pozdrav. “Deja vu”, kakor v znanih ameriških filmih. Nekdo je Berlusconija uščipnil in je takoj pozabil na svoj narejeni plastični nasmeh, ki se nam reži z velikanskih plakatov na ulici. Spremenil ga je v grozeče režanje, obljubil je, da bo obglavil vodstvo javne radiotelevizijske službe RAI. Fini je dodal še grožnjo časnikarjem, podobno kot pred desetimi leti Janša v Ljubljani, ko je novinarjem zažugal z “labodjim spevom”. Smo mar slepi, da ne vidimo, kakšni oblaki se zgrinjajo nad i-talijansko (šibko in razmajano) demokracijo? Berlusconi zagotavlja, da bo ob prevzemu oblasti takoj spremenil italijansko ustavo, ki se mu - kajpak - zdi naravnost “sovjetska”. Ne, italijanska ustava ni “sovjetska”, saj je sad enotnosti antifašističnih sil, torej komunistov, socialistov, krščanskih demokratov in liberalcev. Je torej temelj sožitja v državi in gotovo ena izmed najlepših in vsebinsko naprednih ustav v Evropi. Tako lepa in tako napredna, da se je v petdesetih letih, v časih hladne vojne, našel nekdo, zloglasni notranji minister Mario Scelba, ki je ustavo označil kot “past”, a si je ni upal spremeniti. Kljub vsemu je ostal zvest svojemu protifašističnemu poreklu. Za Berlusconija pa je vse to le navlaka preteklosti, ki se (poleg vsega) ne da niti prodati. Skratka, proč z ustavo, ki trdi, da je Italija demokratična republika, ki temelji na delu in organom republike naroča, naj odstranijo zapreke na poti k pravi e-nakopravnosti, ki ščiti manjšine in poudarja, da je javna korist pred privatno lastnino. A, v tem grmu pa tiči zajec! Berlusconiju in desnici se toži po časih, ko je bil gospodar tudi bog in batina. In mu nihče ni smel oporekati. Kaj naj vam rečem. Na majskih volitvah trikrat preudarimo, da bi ne razpršili svojega glasu. Sicer se bomo še dolgo, dolgo kesali. Kam je izginil major Troha nihče ne ve, Kdor je lani hodil v bližini ljubljanskega parlamenta, je tam videl vojaka - majorja Troho - ki je s kitaro v roki izražal protest proti določenemu vojaškemu sistemu. Major Troha je izginil in že skoraj dva meseca ga nihče ni videl, kar je sprožilo določeno zaskrbljenost in obenem val novih polemik. Zadnja številka Mladine posveča temu vprašanju uvodni članek. Majorja ni že vec kot 50 dni, ugotavlja tednik. O izginotju so razpravljali v državnem zboru. Mediji pišejo o tem in v političnem zakulisju je Trohovo izginotje postalo ena od pomembnih tem. V državnem zboru razen poslanca LDS Rudolfa Mogeta, poslancev SLS Franca Kanglerja in SNS Zmaga Jelinčiča pravzaprav nihče ni kazal pretirane Zelje, da bi bilo Troho morda treba začeti intenzivno iskati. Najbolj neokusen je bil poslanec SDS Jožef Jerovšek, ki je že ob sklicu seje komisije za nadzor dela tajnih služb Troho poskušal predstaviti kot nekredibilnega oziroma norega: “...Če bi želeli gospodu Trohi pomagati, bi bilo bolj smiselno, da bi odbor za zdravstvo sklicali, ker je problem bolj tam lociran”. Tudi policija je sicer pogledala naokoli, vendar Trohe ne išče intenzivno, ker naj utemeljeni sum za to, da se mu je kaj hudega zgodilo, bojda ne bi obstajal. Nenavadno. Policija se namreč tako nonšalantno obnaša kljub temu, da ve, da naj bi Trohi grozili s smrtjo, če bo razkrival dogajanje v Morisu. In kljub temu, da na policiji vedo za zaplet z intervjujem, ki naj bi ga kmalu po Trohovem izginotju Večerovemu novinarju Blažu Zgagi dal neki oficir (z dovoljenjem slovenske vojske). Sicer pa je ministrstvo za obrambo majorja Troho kar odpustilo. Obrambnemu ministrstvu, piše Mladina, se ob tem seveda sploh ne zdi skrb zbujajoče, da je vojak, ki opozarja na to, da so se bivši pripadniki Morisa - nekateri so seveda še vedno visoki častniki - ukvarjali s “terorizmom”, izginil. Praktično vsi mediji, tako tiskani kot elektronski, medtem majorja Troho vztrajno prikazujejo kot norega, omenjajo se njegove domnevne finančne težave, v bolj šaljivih rubrikah pa se pojavijo tudi namigi o kovanju nekakšnih zarot. Nič o tem, da Troha sam, tudi če bi, denimo, hotel vzbuditi še več pozornosti, verjetno ne bi odšel od doma za toliko časa, še sploh ker je doma pustil tako rekoč vse in predvsem skoraj nič o tem, kar je govoril in pisal. O bombi pod Jelinčičevim avtom in o trgovini z orožjem, katere priča je bil. In nič o Depali vasi, primeru, ki je z vsem, o čemer je major Troha pripovedoval, tesno povezan. Čeprav je prav tu mogoče iskati motive za njegovo morebitno odstranitev. Na sodišče namreč prihaja tudi ta epizoda slovenskih orožarskih afer. In pred sodiščem (da bi ga advokati želeli zaslišati, najbrž ni nobenega dvoma) bi bil major Troha, ki je v času Depale vasi poveljeval odredu za hitre intervencije pri Morisu, nedvomno izjemno neprijetna zaprisežena priča. Tako neprijetna, da izginotje majorja Trohe pravzaprav ustreza zelo široki koaliciji političnih sil, da sega prek meja vladnih ali opozicijskih strank? (r.p.) Sloveni alla conta La Slovenia inizia a prepararsi al censimento del 2002, il primo dopo l’indipendenza. L’operazione costerà circa oltre 33 miliardi di lire e sta trovando qualche ostacolo per la presenza di una domanda riguardante la religione praticata. Il governo desidera infatti ottenere anche questa indicazione mentre da più parti si invoca il diritto alla privacy. Nuovi passaporti Sono pronti i nuovi passaporti per coloro che ne hanno fatto richiesta. Solo nei primi due giorni di marzo le domande presen- tate dagli sloveni sono state circa 1.600. I documenti hanno una nuova veste grafica, hanno la copertina rossa e sono realizzati con inchiostri, carta e rivestimenti che consentono rapidi controlli per evitare le falsificazioni. Il Canin in vetta Per la maggior parte degli sloveni il mese di marzo rappresenta la fine della stagione sciistica. Non è stata una stagione fortunata, tanto che le stazioni sciistiche alla fine di feb- braio, a causa della mancata messa in funzione degli impianti per circa la metà dei giorni programmati, hanno lamentato una perdita complessiva pari a circa 800 milioni di talleri, 8 miliardi di lire. A salvarsi, in questa situazione, è stato il monte Canin dove la permanenza quasi costante della neve ha attirato sciatori, oltre che dalla Slovenia e dal Friuli, anche da Paesi lontani come Germania, Ungheria e Russia. La visita di Haider Jorg Haider, governatore della Carinzia e ispiratore della destra austriaca, durante la sua visita a Lubiana avvenuta la scorsa settimana si è rimangiato quanto aveva detto, poche ore prima, parlando nel parlamento federale austriaco. Ha infatti sottolineato gli ottimi rapporti tra Austria e Slovenia (mentre in precedenza aveva posto condizioni per l’entrata della Slovenia nell’Unione europea). All’Austria, ha detto, interessa però soprattutto la situazione della comunità di lingua tedesca presente in Slovenia. Questo durante l’inaugurazione di una mostra sul Medioevo, mentre Haider non ha incontrato, nell’occasione, alcun politico sloveno. Riapre Palazzo pretorio C’è attesa a Capodistria per la cerimonia di riapertura di Palazzo pretorio, alla quale parteciperà anche il presidente Milan Kučan. Si tratta di uno dei principali gioielli architettonici del Litorale che lunghi lavori di restauro hanno riportato all’antico splendore. Nuova università Il Consiglio superiore per l’istruzione universitaria sloveno ha dato il via libera all’istituzione di corsi di laurea a Capodistria. Diventa così realtà l’Università del Litorale. I corsi proposti sono quelli di “Geografia delle aree di contatto”, “Storia europea e mediterranea”, “Studi culturali e antropologici”, oltre ad un corso post-laurea in “Carsologia”. Una novantina gli studenti che saranno ammessi. četrtek, 22. marca 2001 Emigranti, ki so tarduo povezani na Benečijo s prve strani Ko si v Kanadi pa imaš vtis, da so usi nomalo indian-ci, usi nomalo manjšinci an da usi gledajo branit svojo identiteto, a katero? Tisto, ki jim je normalna, tisto, ki so jo imiel ko so šli od duoma an ku emigrantje paršli do Kanade brez poznat angleškega jezika. Nečem reč, da so ostal od zad: ne, naši ljudje dielajo an so lahko ponosni na tiste, ki so nardil. Mi druz imamo puno za se na-vast od njih, a učasih lahko tud jim pomagamo, ko je tri-eba razlagat mlajši generaciji zaki se ponosno čujejo beneški Slovenci, čeprav takuo deleč od duoma. V nediejo 25. marca v dvorani italijanskega nogometnega kluba v Ottawi se je zbralo ries veliko število emigrantov, ki so paršli na kultumo-družabni popoldan, ki ga je organiziral društvo Slovenci po svetu s finančno pomočijo Dežele Furlanije-Julijske krajine. Z e takoj na vhodu liepe dvorane se je Culo v zraku nieki posebnega. Takšne priložnosti za se srečat jih ne smie obedan zgubit. Ljudje so začel prihajat zaries zagoda an vič ku kaj-šan je pamesu kiek zraven: staklenco vina al torto, al pa, ku se je zgodilo za Bepiča Vogriča, razstavo lesenih izdelav. Parjeteu Benečanu, ki parhaja iz Trevisa je pred-stavu celo miniaturo znanega Bassanovega muosta! Vse tu an žlah se je zdielo bit zaries doma: beneška govorica takuo daleč od duoma je še buj rim C.AWASA ... /iTOVENt»; ■*0 iVSTV liepa an človek, ki si ga par-vič vidu v življenju postane takoj parjatel. Emigrantje te vedno presenetijo: so tarduo povezani na Benečijo, berejo naše časopise, se varnejo vsak an tkaj damu, se zdi, da pogrešajo stare čase an potle so navdušeni, ko se jim predstavi današnji obraz naših dolin. Tukli so roke po uvodnih besiedah ravnatelja društva Slovenci po svetu Renza Mateliča, ki jim je le-puo razlagu, da tle par nas smo zelo aktivni an ustvarjalni an da, takuo kot emigrantje, imamo radi naše korenine, da od njih izčrpamo ideje an elemente, ki so temelj sodobne kulture. Slišali so, da Slovenci v Italji nečemo se Simbol Zveze, ki ga je naredil Beppino Vogrig uničit s folklorjenr an da die-lamo le napri za razvoj naše družbe. Najliepši dokaz teh besied pa so bli razstavi naših umetnikov (na ogled so ble slike Daria Pinosa iz Zavarita an tipične lesene maske iz Ruonca, ki jih je izdelala Silvana Butterà) an koncert kvarteta Glasbene matice iz Trsta (Žarko Hrvatič -violina, Stefan Job - violina, Božo Petrač - viola, Peter Filipčič - čelo) s katerim je sodeloval pianist David Klodič iz Čemeč (Sriednje). Na programu so ble naslednje skladbe: Mozartov Divertimento n.l in re maggiore, Britteno-va Suita Quartetto d’archi in re min. op. 4, Tam gor je moja vas Danieleja Zanetto-vich-a ter Rozajanska citira Julija Strajnarja. Številna publika je pazljivo poslušala vse skladbe an predvsem Za-nettovichevo an Strajnarjevo, v katerih je zapoznala znane ljudske motive izvedene na vesoki umetnostni ravni. V parvi varsti bla sta navdušena Emma Vogrič, predsednica sekcje beneško-slovenskih emigrantu v Ottawi, an predstavnik italijanske ambasade v Kanadi Cospito, ki na koncu je osebno pohvalu organizatorje za takuo lepo inicija-tivo. Oba sta sevieda pozdravila vse prisotne pred začetkom koncerta. Večer pa se je zaključu z zakusko an družabnostjo. Koncert so ponovili an ti-edan kasneje v Torontu, v prostorih primorskega kulturnega doma Simon Gregorčič. Na lepemu popoldnevu, ki seje zvrstil v pravi do-mačji atmosferi, so bli prisotni primorski an beneški emigranti ter njihovi predstavniki. Po uvodnih besed Renza Mateliča sta spregovorila tudi predsednik tamkajšnega kulturnega doma an Armando Sdraulig v imenu beneških emigrantu. Oba sta pod-čartala dobre odnose med primorskih an beneških izseljencu an izražila željo za bo-dočno sodelovanje. Izvedba godcu je bla pa deležna velike pozornosti, takuo ki se je zgodilo pred sedmimi dnevi v Ottawi. David Klodič L’Inquisizione nella Slavia La normalizzazione 19 Capitolo II Faustino Nazzi L’Inquisitore Francesco Como da Vicenza, dell'Ordine dei Minori Conventuali, decide di procedere all'arresto del Rosso e della Boc-china, procedura che non sembra messa in atto. Invece la sua attenzione è tutta rivolta alla selvaggina che gli è appena sfuggita: Martino. Convoca pre Simone Fornasario, «surogatus in loco di S. Maria de Monte». Un giorno costui nel tempo natalizio si trovava in osteria del Bidino insieme ad uno di Altana, a Martino, Biagio ed altri. Quello di Altana accusava il Rosso di aver tolto il latte a sua moglie. Il Rosso reagisce impugnando la paletta del fuoco. Martino lo allontana dalla rissa conducendolo a casa sua e lo tranquillizza. Ricostruita la compagnia il Rosso estrae di tasca un pezzo di pane di sorgo che aveva ricevuto dalla donna di Altana per restituirlo al marito. Questi, capendo la lezione, gli offre un pane bianco. 11 prete che seguiva il tutto, sospetta stregonerie e ne avverte il Rosso che soggiunge: «Bisognerà dunque tuorsi via». Va nella stalla vicina e «con due aghi o gucchie, facendo trapassar una per l'altra pungeva un pane qual poi divise in più piirti et lo diede a quel d'Altana con dire, dategliene una parte questa sera al tramonto del sole et domattina nel levare che la vostra donna rihaverà il latte; et di più diede alcune minucciole come di pane che cavò fuori dalla scarsella et altre cose con dir che con quelle la moglie si profumasse». L’efficacia di queste pratiche si basa sul presupposto di un ordine di natura, di un equilibrio degli umori, di un'armonia psico-fisica del proprio corpo in sintonia con i fenomeni naturali. La psicologia umana si acquieta di fronte al succedersi del giorno e della notte al ritmo del sole, si dinamizza alla variazione del ciclo lunare e delle congiunzioni planetarie. L'efficacia del pane «bianco» contrapposto a quello di sorgo sono simboli rispettivamente di abbondanza e di carenza decisivi per il benessere della puerpera. La quantità è relativa, ma il siboli-smo è sacramentale. 11 prete insieme ad altri andò poi ad Altana a controllare l'efficacia del rimedio. Il marito negò ogni beneficio, ma Martino sbirciò «che la donna dava la tetta al figliuolo e se non havesse havuto il latte non l'havrebbe tettato»; la stessa «donna ammise che haveva havuto il latte». Colao Rosso sapeva venir a capo di ben altre traversie umane. Un giorno una donna «andò a comprar un pane» nella bottega del sagrestano Bidino «et lo diede al Rosso acciò la liberasse dal-l'impotentia di non poter ha-ver l'atto matrimoniale, et che esso Rosso preso il pane, andò dietro la Chiesa et quello si facesse non so. Di più il giorno di S. Stefano, sendo io in compagnia di un chierico di Tercento overo Tercimonte (43), il cui nome è Pietro et altri., era ivi un forlano che disse., come il Rosso predetto haveva restituito a suo fratello il poter u-sar l'atto matrimoniale con un certo pane benedetto et a-qua benedetta <44).. Il Rosso è favorito dagli schiavi per timore che hanno di lui e che per tal fatto gli diedero uno della carne di porco, acciò non facesse entrar i vermi (45) nelle loro carni». (43) Questo toponimo ricorre varie volte in forme differenti e con riferimenti altrettanto ambigui: Ter-cento-Tarcento per Tarcetta, ma anche per Tercimonte o Mezzomonte, gruppo di case sotto Castelmonte. Potrebbe riferirsi pure a Tercimonte sopra Savogna, ma siccome a Castelmonte esiste una canipa «di quei di Tercento» bisogna concludere che nel nostro caso il riferimento vada proprio a questo villaggetto, parallelo all'altro denominato Marcolino, dal nome dell’amico-anta-gonista di Martino Duriavigh, tutti e due proprietari di una canipa. (44) L’uso delle cose sacre era la preoccupazione principale della gerarchia ecclesiastica che imponeva la chiusura dei tabernacoli e sacrari, onde impedire l’asportazione a fini superstiziosi. Gli stregoni sentivano la potenziale concorrenza di una sacro monopolio della religione; sono pure i più sensibili all’efficacia contenuta nel sacramentali-smo e ne approfittano. (45) La conservazione degli alimenti, specie in periodi caldi, era la difficoltà degli antichi, aggravata dal costo dei trasporti. Abbiamo visto questi vermi regnare sovrani nelle malie degli stregoni e il rimedio più efficace alla loro sfortuna. Gli appuntamenti in preparazione del Mittelfest Poesia della Mitteleuropa Mentre fervono i preparativi e la definizione del cartellone artistico della decima edizione del Mittelfest (si svolgerà dal 20 al 29 luglio), Cividale mercoledì 21 ha proposto un’anticipazione del “Progetto poesia”, curato da Cesare Tomasetig, con la partecipazione alla Giornata mondiale della poesia proclamata dall’Unesco. Nella biblioteca civica il professor Luigi Reitani, docente dell’Università di Udine, ha condotto un interessante incontro sulla poesia austriaca contemporanea. Il progetto proseguirà nel mese di maggio con un ulteriore incontro, arricchito da una serie di letture, sulla poesia femminile nella Mitteleuropa. In giugno, infine, a Cividale giungerà Amos Luzzato, presidente delle comunità ebraiche in Italia, che presenterà il testo del poeta ebreo di Ucraina Chaint Nach-man Bialik. s xmunna ragične vojne vihre s prve strani Vodnik je izšel v založbi Osiride iz Rovereta, ki ima v okviru svojih izdaj zbirko Museo Storico Italiano della Guerra. Redakcijsko delo je opravil dr. Lucio Fabi, prijatelj kobariškega muzeja in znan pisec o dogodkih iz prve svetovne vojne. Z raziskovalnim in dokumentarnim delom so se poleg njega ukvarjali Marco Balbi, Tiziano Bertè in Giovanni Galvagni. Sam Lucio Fabi je v vo-dniku prispeval uvodni tekst, v katerem opisuje nastanek in razvoj muzejev o prvi svetovni vojni. Spominska obeležja so se začela množično postavljati okrog leta 1920, velik razmah pa so doživela v času fašizma, ki je zmagovito vojno mitiziral do skrajnosti. S tem je fašizem dal duška svoji nacionalistični retoriki in poveličevanju pojma velike domovine, kar je kmalu postalo funkcionalno njegovim imperialnim ambicijam. Vse to je Italijo pahnilo v novo vojno tragedijo, s kakšnim koncem, to je danes vsem znano. Po drugi svetovni vojni so obležja iz prve zlasti v nekaterih primerih ohranila arhitektonske in konceptualne ostanke fašističnega mitiziranja, v glavnem pa so bila dokaj razbremenjena retorične navlake. Tako je danes večina teh muzejev pričevanje o veliki svetovni moriji in novi vodnik bo nedvomno pripomogel k njihovemu obisku, (du) MANSUTTI © Audi IL TUO USATO NON CATALIZZATO DA ROTTAMARE VALE FINO A: L. 4.800.000 su GOLF VARIANT L. 5.800.000 su BORA e BORA VARIANT SU VETTURE IN DISPONIBILITÀ’ E FINO AD ESAURIMENTO EVENTUALE SUPERVALUTAZIONE DELL’USATO SABATO APERTO TUTTO IL GIORNO LE NUOVE DIMOSTRATIVE NUOVA AUDI A4 2000 argento - 8.000.000 AUDI A4 Avant 1.8 T Quattro argento 11/00 - 10.000.000 SAAB 900 Se Turbo 5P blu met. 1996 AUDI A8 4.2 Tiptronic Quattro nero met. 1996 AUDi A6 Avant 2.5 Tdi Quattro blu met. 1999 LANCIA Y 1.2 LS bianco 1997 LANCIA Z 7 posti TD 2.1 LX bianco 1997 VW Golf Cabrio bianco 1993 VW Gold Tdi 110 Cv 5p argento 10.1999 VW Gold Tdi 110 Cv 5p bianco 1998 VW PASSATI.8 20 V Berlina nero 1997 VW PASSAT Variant 1.8 20 V blu 1998 MERCEDES 230 ML nero 12.1999 VOLVO 960 3.0 Aut 5.W blu 1995 VOLVO V70 2.3 Aut 5.W Optima T5 argento 1999 FIAT Bravo 100 TD Gt nero 1998 FIAT Uno 1.4 Sx 3p cat. grigio 1992 TRICESIMO (UD) - Via San Giorgio 28 - Tel. 0432.851950 r.a. linea diretta responsabile di zona: Tel. 0339.8156830 Četrtek, 22. marca 2001 4 Pogovor s predsednikom središča Planika Skrb za jezik in slovensko kulturo Prireditev ob dnevu slovenske kulture na Trbižu je letos pokazala na zaznaven napredek otrok v znanju slovenskega jezika. Očitno se večletno redno obiskovanje tečajev začenja obrestovati, čeprav bo odločnejši korak v to smer opravljen tedaj, ko bo slovenščina našla redno mesto v šolskih programih, kar bo, tako je pričakovati, prineslo uresničevanje zaščitnega zakona. Slovenskemu jeziku pa so že pred leti do mladih in starejših odpirali pot tečaji, s. katerimi je pred kakimi dvajsetimi leti začel pokojni Salvatore Venosi, danes pa jih nadaljuje Slovensko kulturno središče Planika. O tem smo se ob dnevu kulture pogovarjali s predsednikom Rudijem Bartalothom. Človek ima tudi ob nastopih, kakršen je bil ob letošnjem dnevu kulture vtis, da imajo kanalski otroci do slovenščine vse bolj sproščen odnos. ”To gre pripisati uspehu dejavnosti, ki jih že vrsto let prireja središče Planika. Skrbimo za to, da je poučevanje redno in uspeh je tudi v tem, da število tečajnikov iz leta v leto rase. Poleg tega imamo letni program prireditev in nastopov, tako da ljudje v Kanalski dolini čutijo našo prisotnost*1. Koliko otrok se redno udeležuje dejavnosti Planike? "Letos vsega skupaj oskrbujemo kakih štirideset otrok, kar v naših razmerah ni malo. Tu so tečaji jezika, glasbe in računalništva, štiri dijake, ki so zrasli v našem središču, pa imamo vpisane na dvojezičnih šolah v Celovcu. Ob ponedeljkih se povprečno udeležuje tečajev jezika petindvajset otrok**. Kaj pa računalništvo? "Tudi ta tečaj poteka v slovenščini. Letos je poučevanje prevzel domačin Kristjan Willeit, fant, ki študira informatiko v Vi-dnu in je več let obiskoval naše tečaje. Je nekako naš prvi kader, ki se vrača med nas, kar nam je v veliko za-doščenje**. Omenil si tudi glasbo. "Redno poteka poučevanje klavirja v polni zasedbi, za kitaro smo se dogovorili o sodelovanju z gasbeno šolo iz Celovca. Glasbeni pouk ge naprej ob raznih problemih, malo kot drugod v zamejstvu. V glavnem je to finančni problem, število tečajnikov pa se je tudi znižalo**. Zakaj pa? "Tu je bila ustanovljena godba na pihala, ki je bila najprej prikazana kot slo- Molte scuole hanno partecipato all’iniziativa Gubana, tanti in concorso dalla prima pagina Oltre duecento i lavori presentati (addirittura un’opera da Marsala) e non meno di settecento persone, tra bambini e genitori, che sabato hanno affollato il teatro Ristori di Cividale per le premiazioni. Per le elementari i primi riconoscimenti sono andati a tre classi della “Nievo” di Rualis e alle scuole materne ed elementari di Savogna, seguiti da classi degli istituti di Ro-mans d’Isonzo, S. Pietro al Natisone, Gradisca d’I-sonzo e Pulfero. Per le medie hanno prevalso i ragazzi dell’istituto comprensivo di Cormons. Tra i segnalati i bambini della scuola bilingue di S. Pietro per “Čudežna guban-ca” e “E’ nata la gubana”. In precedenza c’era stata una lunga serie di interventi, tra cui quelli del presidente del consorzio Loris Giobbi e del referente per l’istruzione al Comune di Cividale, Dino Tropina. Il sindaco Attilio Vuga a proposito delle polemiche che riguardano il consorzio ha affermato che “se tutti i produttori seguissero la linea tracciata da questo concorso, sarebbe utile per loro e per il territorio”. Livio Sossi, presidente della giuria e conoscitore della realtà e-ditoriale per bambini e ragazzi, ha auspicato che “l’antologia che raccoglierà tutti i lavori possa stimolare la pubblicazione di altre favole in italiano, friulano e nello sloveno delle Valli”, (m.o.) Rudi Bartaloth venska, a v resnici je to "Banda musicale della Val-canale**. Poleg tega je treba določen osip pripisati tudi generacijski zamenjavi**. Imate na programu še druge prireditve? "Enajstega marca imamo na programu Primorska in Koroška poje, kmalu bomo predstavili knjigo o hišnih imenih v Zabnicah, rezultat raziskave otrok našega središča. V okviru sodelovanja z občino Trbiž bo spet literarni natečaj treh dežel, poleg tega bo še tečaj slovneskega jezika za višjo šolo ITC. Načrtujemo tudi tečaj slovenščine za odrasle in še dve srečanji s slovenskimi književniki. Vse to naj bi opravili do poletja. Ce bo možno, bi radi z otroci izpeljali tudi program poletnih dejavnosti, kot smo ga do sedaj**. Omenil si občinsko upravo, ki je do vaših dejavnosti zelo pozorna. ”S tem odnosom smo zelo zadovoljni. Z županom Baritussiom in upravo nasploh je stalen dialog in sodelovanje. Upravitelji očitno razumejo položaj v Kanalski dolini, imajo več kot korekten odnos do našega središča in značilno je, da se niso protivili zaščitnemu zakonu, čeprav gre za desno upravo, kot je znano. Z Občino imamo več skupnih načrtov, večjezične table naprimer. Stalni dialog očitno rojeva dobre rezultate**. Kako pa so ljudje v Kanalski dolini sprejeli odobritev zaščitnega zakona? "Temu vprašanju ljudje dejansko malo sledijo. Seveda bo treba nuditi ustrezno informacijo. Zakon je seveda zelo pomemben, je temeljni kamen, na katerem bomo morali graditi. Zelo pomemben je odnos z občinsko upravo, pa tudi z drugimi skupnostmi, kot je nemška. Z vsemi smo pripravljeni na sodelovanje. Le ob medsebojnem razumevanju bomo nekaj zgradili v korist vseh“. Zakon odpira možnosti za poučevanje slovenskega jezika tudi v javni šoli. "To uresničiti bi bilo seveda zelo pomembno. Videli bomo, če bo šola sama v tem smislu dala pobudo. Mi smo z našimi izkušnjami vsekakor pripravljeni sodelovati, saj je posredovanje slovenskega jezika in kulture naša glavna naloga**. (d.u.) ZELENI / LISTI Ace Mermolja Vse Dlyjeve zasluge... Časopisnega pisanja ne enačim z igranjem violine trenutnim mogotcem ali morebitnim jutrišnjim dobrotnikom. Ce pa si nekdo zasluži pohvale, mu jo radevolje dam in to v pisni obliki. Tržaški župan Illy si takšno pohvalo nedvomno zasluži. Odstopil je z županskega mesta zato, da bi lahko kandidiral na vsedržavnih volitvah, saj zaradi nespametnega zakona ni mogoče kandidirati za župana več kot dvakrat. Zakon je nelogičen, ker so lahko na primer poslanci ali deželni svetovalci večni kandidati, uspešnim županom pa niso privoščili tretje Sanse. Vendar vprašanje pričujočega Zelenega lista ni v tem. V nekaj besedah bi rad naglasil pomen Illyjeve uprave. Tržaška stalnica je bi-la:“non se pol”, “se ne more”. Med ljudstvom je bila mentaliteta zelo priljubljena. Cilj družin je bil, da si sinovi zagotovijo državno službo, ali pa stalno mesto v bankah in zavarovalnicah. Zgodovinske anomalije ali peripetije so živahno trgovsko mesto spremenile v kraj upokojencev in uradnikov, saj statistike dokazujejo, da sodi Trst med italijanska mesta z najvišjim številom državnih uradnikov. Birokracija ima v Trstu udobno gnezdo, kot ga imajo rentni kapitali. Mnogo ljudi živi ali je živelo na račun preteklosti in nekdanjih dobičkov. Motivacij za naložbe pa ni bilo veliko. Tržačani in tudi njihovi župani so raje klicali na pomoč državo in se pitali od podpor v imenu ita-lijanstva, obmejne cone in podobnih zadev. Illyjeva največja zasluga je, daje zarezal v to gmoto z duhom podjetništva in optimizma. Dovolj je, da se človek sprehodi po mestu in opazi nemajhne spremembe. Zupan se je obdal z odličnimi sodelavci in pripravil teren za mnoge naložbe. Usposobil je občinske urade, razbil nedostopnost trdnjave na trgu Unità in segel po razpoložljivih finančnih sredstvih. Občinska uprava je bila pobudnica mnogih načrtov in zato je danes Trst veliko delovišče, ki se iz središča Cavane in samega trga Unità pomika v periferijo in na barkovljansko obalo. Celo nekdanje zatočišče najrazličnejših klientov, kot je bilo podjetje ACE-GAS, se je spremenilo, dobilo zagon zasebnikov in se šlo merit na milansko borzo. Jutri v Kobariškem muzeju otvoritev razstave o Valtellini Kobariški muzej spet vabi, tokrat v petek (jutri), 23. marca ob 19. uri na otvoritev razstave "Hribovci iz Valtelline v miru in vojni“. Ob predstavitvi bo tudi predavanje dr. Nema Canet-te z naslovom "Valtellina - dolga zgodovina*4. Mnogi načrti so aktivizirali verigo najrazličnejših podjetnikov in strokovnjakov tako, da postaja Trst ponovno zanimivo mesto. Najpomembnejše Illyjevo dejanje pa je bilo, da je s potrpežljivostjo prebil politično, kulturno in psihološko mejo ter odprl mesto sosednji Sloveniji, Kopru in sami Ljubljani. Občinska uprava je ustvarila pogoje za razvoj pristanišča in prometnih povezav, ki pomenijo nove tokove dela, blaga in dobičkov. V to odpiranje sodita tako zaščitni zakon za Slovence kot tudi zakon, ki ureja odškodnine ezulom. Illyjeva uprava se je lotila zidu in uveljavila to, čemur smo nekoč pravili “drugi Trst”, to je Trst, ki misli, a je emarginiran. O globini spremembe se lahko prepričano prav tako s sprehodom. Letaki in nadces-tni napisi opozarjajo na slikarski razstavi dveh Slovencev: Palčiča v prestižni Re-voltelli in Groma v Palači Costanzi. Občinska uprava je na primer podprla drobno pesniško antologijo Poeti Triestini contemporanei, v katero je prvič v zgodovini avtor Dedenaro uvrstil kot enakovredne tri slovenske pesnike. Prestižna italijanska kritiška revija L’indice je zbirko ocenila in avtor recenzije Adolfo Frigessi je izpostavil prav pomen slovenske umetniške prisotnosti. Gre za droben primer, ki pa bi bil pred Illyjevo upravo nemogoč. Odbornik za kulturo Damiani je lahko nonšalantno predstavljal antologijo, ki bi se nekoč zdela oskrumba templja. Trst je namreč zagovarjal svojo kozmopolitsko vlogo, vendar je bila “polis” italijanska, druge narodne prisotnosti pa so bile turistična zanimivost, nekak človeški zoološki vrt za tujce. To podobo je Illy pogumno razbil in upamo, da ne bo jutri prišel Zupan, ki bo šel v skladišče iskat stare slike z namenom, da jih restavrira... Corso P. D’Aquileia, 12 - CIVIDALE DEL FRIULI (UD) Tel. 0432/732294 - fax 0432/730061 Viale Venezia Giulia, 17 - CORMONS (GO) Tel. 0481/639387 - fax 0481/629507 www.immobiliareducale.it Proposte in vendita: REMANZACCO zona centrale, ottimo miniappartamento ristrutturato. CIVIDALE loc. “al Gallo", nuovi bicamere e tricamere, biservizio, giardino proprietà, doppio garage. CIVIDALE centro storico, nuova ristrutturazione, ampio appartamento bicamere soppalcato, possibilità garage. TOGLIANO (Torreano) nuova zona residenziale, prossime villette in bifamiliare, pagamento dilazionato, L. 320 milioni. TOG LIANO (Torreano) prossima quadrifamiliare, appartamenti tricamere biservizi; giardino proprietà, pagamento dilazionato. TARCENTO centra, nuovi appartamenti bicamere in corso di ultimazione, finiture personalizzabili, L. 170 milioni. S. LEONARDO terreno edificarle di circa 600 mq„ buona posizione, L. 30 milioni. CIVIDALE centro storico, nuovissima ristrutturazione, negozi e uffici di varie metrature. CIVIDALE centro storico, cedesi avviata attività abbigliamento intimo, trattative riservate. CIVIDALESE lotti di terreno edificarli urbanizzati di varie metrature. PREPOTTO (Castelmonte), casa riattata su due piani oon ampio scoperto. CORMONS zona centrale, recente ampio bicamere termoautonomo. CIVIDALE cedesi avviatissimo bar-caffé, trattative riservate CIVIDALE cedesi centralissimo bar-osteria, trattative riservate. CORMONS fabbricati rurali da riattare con vigneto, prezzo impegnativo, trattative riservate. CORMONS zona servita, cedesi salone parrucchiera con arredo e attrezzatura. CIVIDALE cedesi bar, solo avviamento e licenza, trattative riservate. CIVIDALE nuovo miniappartamento con giardino in proprietà Proposte in affitto: CIVIDALE ufficio di 180 mq. circa in zona con buona viabilità. CIVIDALE centro nuovi negozi e uffa' di varie superfa. S. GIOVANNI NAT. villa indipendente finemente arredata, canone impegnativo. Cerchiamo per ns. clienti rustici anche da riattare nelle Valli del Natisone, Colli Orientali e Collio, — Minimatajur ———— Fu proprio il 476 la data spartiacque tra Antichità e Medio Evo? L’Italia conquistata da un re germanico četrtek, 22. marca 2001 tiUUÈÉÉl Cerchiamo di riassumere in breve l’avvento del Medio Evo nei suoi principali elementi, per individuare la sua apparizione anche in Friuli e nella Slavia. Dobbiamo prima di tutto chiarire che non è possibile tracciare un processo unico e lineare del passaggio dall’Antichità al Medio E-vo, perché si tratta di un percorso storico complesso, a volte contradditorio, a conclusione del quale maturò una nuova geografia politica, una società rinnovata nei rapporti sociali e produttivi, nelle forme del pensiero e dell’arte. Una geografia inedita, una società nuova, forme di pensiero, richiedono studi distinti, perché ci sono alcune differenze di analisi sull’avvento del Medio E-vo, in base alle diverse letture compiute degli storici. La data del passaggio dell’Antichità al Medio E-vo è stata posta all’anno 476, quando anche l’Italia -dopo altre regioni dell’Impero - divenne dominio di un re “barbaro”, Odoacre, che aveva deposto l’ultimo imperatore romano Romolo Augustolo. La data, che riguarda essenzialmente un rivolgimento militare, ha un enorme significato simbolico. Tuttavia non furono intaccati i poteri di Roma, né ci furono rotture nell’ordine sociale ed economico (l’annunciato esproprio di un terzo delle terre italiane in favore dei Germanici fu žiTAkice R'Z yieuicA. rì troso VoRoi/v .Z&Zin&E Tv«»"**. SeuTtiic molto approssimativo), o nei rapporti con il senato e con i magistrati romani che furono rispettati. Odoacre non si fece nominare imperatore né re d’Italia, ma “rex gentium”, inteso come re dei popoli germanici in Italia (Eruli, Rugi, Turci-lingi, Goti). La data del 476 è assunta dunque sulla base di un percorso politico e militare: per la prima volta un comandante romano di origine germanica - pur riconoscendo l’autorità dell’imperatore d’Oriente - diventava padrone, o meglio dittatore, dell’Italia del Norico e della Pannonia, la parte meridionale dell'Impero d’Occidente. Il processo che condusse alla penetrazione del potere germanico in Italia fu conseguenza del reclutamento sempre più massiccio di soldati appartenenti a popolazioni barbariche, spesso legate a Roma attraverso patti e trattati (“federati”). Questi soldati andarono ad ingrossare l’esercito, guadagnando posizioni di comando anche molto elevate, fino al comando supremo dell’esercito e della cavalleria. Il reclutamento militare era di regola assicurato, allo stesso modo delle imposte, dai proprietari fondiari. Il reclutamento pesava sulla popolazione contadina perché il servizio militare durava vent’anni e poteva essere perfino un obbligo ereditario. In alternativa il proprietario fondiario poteva pagare somme di denaro per procacciarsi le reclute. Con ciò risultò più facile ricorrere a soldati germanici, ottimi guerrieri, che offrivano la disponibilità a farsi assoldare. Questo ebbe inizio con l’espansione dell’elemento germanico nelle province di confine. Non solo ci fu un reclutamento per gruppi, ma l’immissione nell’esercito di intere tribù di popolazioni stanziate oltre il Reno e il Danubio. I Germani Le forme dell’arte barbarica: parte in oro di spada unna (Museo di Copenhagen) disponevano anche di buoni comandanti, che si erano già distinti al comando di grossi reparti presso le proprie tribù. Grazie a queste attitudini ci fu dunque un aumento della presenza di soldati di origine barbarica; molti salirono ai più alti gradi dell’esercito romano: “duces”, “magistri pedi-tum” ed “equitum”, cioè comandanti supremi, soggetti solo all’imperatore. Molti acquisirono anche cariche e funzioni civili facendo carriera (“cursus honorum”) nelle magistrature dello stato, fino all’ordine senatorio e all’ordine equestre. I Germani furono così perfettamente assimilati all’aristocrazia dell’impero e al governo di intere regioni. Prima di Odoacre ci furono altri personaggi di origine “barbarica” ad assurgere ad elevatissime funzioni di governo a fianco dell’imperatore (come il franco Arbogaste ed il vandalo Stilicone). Perciò, pur riconoscendone il valore simbolico, non tutti gli storici attribuiscono al 476, con la presa dell’Italia da parte di un barbaro, il vero spartiacque tra l’Età Antica ed il Medio Evo. (Venezia, 66) Paolo Petricig Kotič dan l jazek 23 Matej Šekli Isi vijač Cemò najprit pogledat SCè nur, da koj ni majo ta-na kunce te moške, te ženske anu te sridnje biside, ko ni so tu-w strumen-talu singolarja. Te moške biside dèdon, kunjon, zobon Te ženske biside lipo, kozo, nogo; lečjo, vasjo Te sridnje biside jabulkon, rašaton, oknon; janjacon, jajcon Njan pošpegnimo SCé, da kaku ni se ri-vawajo biside, ka ni se nalažajo ta-prid timi moškimi, timi Zenskimi anu timi sridnjimi bisidi, ko ise ni stujijo tu-w strumentalu singolarja. Te moške anu te sridnje biside ziz nin/tin / isin/itin / min/tvin / našin/wašin lipin/rozajanskin dèdon, pirunon / janjacon, mlikon Te ženske biside ziz no/to / iso/ito / mo/two / našo/wašo lipo/rozajansko babo, žlico; lèCjo, stardjo Provejmò prig’at bisido itaku, da na bo Sla prow! 1. Ma mati pleše ziz (danp starajši dédp). 2. Ma mati rumun'f ta-na gufici ziz (na stara žinica). 3. Wcera si ròmunil ziz (danp biologo), ka an mi pravil karjé interesent ridi od brawuw. 4. WCera si ròmunil ziz (dano stari am'igp). 5. Zapišita si isò ziz (te Carnjéli lapižp). 6. Wmiš dèlat ziz (kompjuterp). 7. An dila wsè ziz (ta hiida roka). 8. Na se kapi' lòpu kòj ziz (mòj0 wojp). 9. Mòj bratar pleše radè ziz (twa sastrà). 10. Za rišolvinat isi problema maš rumunet ziz (twojfl profasòrp). 11. Ziz (isa nòwa lèC0) se mòrè wdèlat karjè dobrih rici. 12. Ziz (iti Clovèk0) ja ni Con rumunet wmej veé. Kaku to jè joSt? 1. nin starajšin dèdon; 2. no staro žinico; 3. nin biologon; 4. nin starin ami'gon; 5. tin Carnjèlin lapiZon; 6. kompjuterjon; 7. to hiido roko; 8. min wiijon; 9. two sastro; 10. tvin profasòrjon; 11. iso nòwo lèCjo; 12. itin Clovèkon. Za paraCàt isò somò doparali librin »Grammatica pratica resiana: Il sostantivo« od profasòrja Hana Steenwijka. Beneške križanke na šilabe Rešitev prejšnje številke H NO ja: BE | Rl RAN NET CE CE CA MA KA KO RA Ml Ml Tl LO BI LO RIJE KI NI PO KA Sl NJE Ll NE NO LA PRA GO TA PE TNI RO Rl Sl VI Sl KA KI Tl PAR CA KO CE Sl Rl CA SVI PE RO CER SKA TA Četrtek, 22. marca 2001 Risultati 1. Categoria Valnatisone - Azzurra 3-0 3. Categoria Savognese - Gaglianese 2-1 Stella Azzurra - Audace 6-0 JUNIORES Valnatisone - Buttrio sosp. Allievi Tavagnacco - Valnatisone 2-2 Giovanissimi Fortissimi - Valnatisone 2-4 Esordienti Lestizza - Valnatisone rinv. Pulcini Nimis - Audace rinv. Amatori Mereto di Capitolo - Reai Filpa 0-1 Treppo - Valli Natisone 1-2 Ai Cons - Poi. Valnatisone 0-0 Ost. al Colovrat -Grions Calcetto Merenderos - Alla Speranza rinv. 2-6 Prossimo turno 1, Categoria Lumignacco - Valnatisone 3. Categoria Lib. Atl. Rizzi - Audace Chiavris - Savognese JUNIORES S. Gottardo - Valnatisone Allievi Valnatisone - Union ’91/A Giovanissimi Valnatisone - Buonacquisto Esordienti Valnatisone - Bujese Pulcini Audace - Torreanese Amatori Coop Premariacco - Reai Filpa Valli Natisone - Racchiuso Poi. Valnatisone - Agli Amici Moimacco - Poi. Valnatisone Osteria al Colovrat - Linea golosa Ost. da Lodia - Osteria al Colovrat Osteria al Colovrat - Grions Classifiche 1. Categoria Gonars 53; Reanese 51 ; Santamaria 46; Flumignano 45; Lumignacco 40; Majane-se, Union Nogaredo 36; Riviera 34; Tar-centina, Ancona 32; Valnatisone 27; Venzone 25; Azzurra, Tre stelle, Marane-se 23; Castions 19. 3. Categoria Corno 45; Stella Azzurra 38; Nimis 37; Savognese 36; Moimacco 35; Serenissima 32; Chiavris 31 ; Gaglianese 30; Lib. Atletico Rizzi 26; Assosangiorgina 25; Savor-gnanese 24; Fortissimi 23; Cormor 19; Audace 1. JUNIORES Pagnacco* 37; Chiavris 35; Centrosedia* 29; Valnatisone', Com. Faedis, Cussi-gnacco* 26; S. Gottardo 23; Buonacquisto* 22; Lestizza* 15; Serenissima 11; Com. Tavagnacco* 10; Buttrio* 8. Allievi Pagnacco 48; Bearzi 40; Union 91/A* 39; Azzurra 37; Manzanesé’ 36; Gaglianese 33; Valnatisone, Torreanese* 31; Reanese* 22; Fortissimi 20; Libero Atl. Rizzi 16; Centrosedia* 11; Com. Tavagnacco* 4; Chiavris 2. Giovanissimi Buttrio 38; Gaglianese* 34; Chiavris* 32; Valnatisone** 28; Moimacco* 20; Com. Faedis** 19; Buonacquisto* 17; Com. Tavagnacco 16; Serenissima, Fortissimi* 13; Martignacco* 1. Cussignacco/B fuori classifica. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa 29; Edil Tomat 26; Anni 80, Effe tre 24; Warriors, S. Daniele 21 ; Ter-mokey, Al sole due 20; Mereto di Capito- lo 18; Tissano, Bar Corrado 17; Coopca Tolmezzo 15; Fagagna 14; Coop Premariacco 10. Amatori (1. Categoria) Valli del Natisone 27; Treppo 26; Osteria della salute, Turkey pub 25; Rojalese 22; Racchiuso 20; Elettrica Passon, A-maro 19; Team Cailigaro 16; Dream team, Montenars 15; L'Arcobaleno 7. Amatori (2. Categoria) Torean 31 ; Birreria da Marco 28; Campe-glio 27; Gunners, Polisportiva Valnatisone, S. Lorenzo 24; Pizzeria Rispoli 20; Carioca 18; Agli amici 14; Colugna 13; Moimacco 7; Pizzeria da Raffaele 6. Amatori (3. Categoria) La bottega del mobile 31 ; Ai Cons 29; Linea golosa* 26; Osteria al Colovrat* 22; Piaino 18; Grions 16; Alla terrazza 15; Bar Manhattan 14; Atl. Beivars 13; Moulin rouge 9; Osteria da Lodia 5. Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali sono aggiornate alla settimana precedente. " Due partite in meno - * Una partita in meno Contro l’Azzurra di Premariacco la squadra di Martinig ottiene la seconda vittoria delTanno La Valnatisone torna a respirare Denis Gosgnach dà slancio alla Savognese - Un gol di Fabio Simazfa tornare alla vittoria il Reai Filpa La Valli del Natisone grazie a Carlig supera fuori casa il Treppo e ipoteca la promozione in Eccellenza E’ arrivata, contro l’Azzurra di Premariacco (assieme ai valligiani una delle quattro concorrenti nella lotta per evitare la retrocessione in Seconda categoria), la seconda vittoria dell’anno per la Valnatisone. I ragazzi del presidente Andrea Corredig hanno disputato una buona gara andando in gol al 5’ grazie Jadran, dragocena zmaga Košarkarji Jadrana iz Trsta so v Tržiču konec prejšnjega tedna dosegli izredno dragoceno zmago. Ekipo Alloys so premagali z rezultatom 69:77, osem točk razlike pa se lahko izkaže zelo dragocenih, če bi se na koncu prvenstva ekipi znašli z enakim številom točk na lestvici. Zmaga Jadrana je bila po nekaj zaporednih porazih zelo dobrodošla, kajti vsak nadaljni poraz bi lahko dokončno kompromitiral obstanek slovenske ekipe v C ligi. Velja povedati, da so se za zmago v Tržiču pošteno potrudili vsi Jadranovi košarkarji. Pomembna je bila zlasti druga četrtina tekme, v kateri so si Jadranovci priborili trinajst točk prednosti in to se je na koncu izkazalo kot odločilno. Najboljši v vrstah slovenske ekipe je bil Oberdan z devetnajst točkami. a Danilo Brandolin che ha battuto a rete da pochi passi il pallone servitogli da Alessandro Bergnach. Il gol ha galvanizzato i ragazzi allenati da Ivano Martinig che sono andati vicini al raddoppio con Pisciotta che in semirovesciata centrava la base del palo. Nella ripresa la Valnatisone aveva più di un’occasione per arrotondare il risultato. Grazie ad una travolgente azione conclusa in gol da Brandolin al 14’ arrivava la rete della tranquillità. Al 39’ la squadra faceva centro per la terza volta con u-na punizione calciata da Antonio Pisciotta. Tre punti d’oro in attesa del prossimo difficile impegno di Lumignacco. La Savognese ha vinto il derby contro la Gaglianese continuando la sua serie Roberto Dugaro (Audace) positiva. I savognesi sono passati a condurre al 10’ della ripresa grazie alla rete messa a segno dall’attaccante sloveno Klemen Plesničar. I ragazzi allenati da Bruno lussa hanno raddoppiato al 20’ con il giovane attaccante Denis Gosgnach, prima di incassare la rete della bandiera degli amaranto. Ancora una battuta d’arresto per l’Audace di San Leonardo sui campo della Stella Azzurra di Attimis. Giovanissimi, a Udine allungo nei minuti finali FORTISSIMI 2 VALNATISONE 4 Valnatisone: Sessa, Dus, Clinaz, Cendou, Berdussin, Beuzer, Valentino Alessandro, Iure-tig, Crisetig, Marcuzzi (25’ st. Gabriele Dor-bolò), Busolini. Udine, 18 marzo - I Giovanissimi, anche se con fatica, violano il campo dei Fortissimi prendendo il largo nei minuti finali. I ragazzi valligiani allenati da Renzo Chiarandini chiudono a reti inviolate il primo tempo. Gli ospiti partono all’arrembaggio con Lorenzo Clinaz che vede neutralizzata dal portiere la sua conclusione da fuori area. Il dominio territoriale costante della Valnatisone porta la squadra per due volte a segno ma in entrambi i casi l’arbitro ingiustamente annulla. Al 25’ il portiere udinese alza in angolo il pallone calciato da Alessandro. Il tempo si chiude con un’altra deviazione in angolo del portiere locale su tiro di Crisetig. Inizia la ripresa con i tentativi di Alessandro e Clinaz, preludio alla rete che arriva al 10’ ad opera di Alessandro. Due minuti più tardi Iuretig con una conclusione da fuori area costringe il portiere alla deviazione in angolo. Ancora Iuretig in evidenza: al 16’ l’attaccante valligiano con una staffilata manda il pallone a centrare la base del palo. Sul rovesciamento di fronte i giallorossi si portano in parità. Continua l’assalto alla porta udinese con tentativi infruttuosi di Crisetig ed Alessandro. Al 24’ Crisetig s’invola solitario verso l’area avversaria ma viene steso dal portiere fuori area. Sulla conseguente punizione calciata da Alessandro, svetta di testa a centro area Crisetig che manda il pallone nel sacco. Due minuti più tardi, approffittando di uno svarione difensivo, i Fortissimi si riportano in parità. Il primo tentativo di Beuzer dal limite dell’area si perde sul fondo, ma un minuto più tardi, al 29’, il centrocampista di Tribil di Sotto centra il bersaglio. Nel primo minuto di recupero arriva la quarta segnatura ospite grazie a Mattia Iuretig. Tour de force per la Valnatisone che affronterà nell’ordine il Buonacquisto domenica 25, quindi giovedì 29 ospiterà il Moimacco alle 17.30, infine giocherà a Udine sul campo del Chiavris, diretta avversaria nella corsa alle finali provinciali. Paolo Caffi Un arbitro che non ha u-sato la “regola del buon senso” ha mandato in campo gli Juniores della Valnatisone e del Buttrio su un terreno impraticabile e sotto una pioggia battente. La Valnatisone si è portata in vantaggio al 3’ con Davide Duriavig. Alla mezz’ora prima sospensione di 12’ e quindi, dopo avere ripreso la gara sul campo ridotto ad una piscina, dopo altri 7’ rimandava tutti negli spogliatoi. Gli Allievi della Valnatisone, dopo il capitombolo con la Gaglianese, si salvano a Cavalicco dopo avere costretto il Tavagnacco alla rimonta della rete siglata da Gabriele Miano. Sotto a causa di due rigori conse- degli Esordienti della Valnatisone. Stessa sorte è toccata ai Pulcini dell’Audace nella prima gara del girone di ritorno a Nimis. Nell’Eccellenza amatoriale, il Reai Filpa di Pul-fero con un gol di Fabio Si-maz al 20’ della ripresa ha portato a casa la vittoria da Mereto di Capitolo. Nella trasferta di Treppo, grazie a Marco Carlig autore di una doppietta, la Valli del Natisone ha ipotecato la promozione in Ec- cutivi concessi bonariamente dall’arbitro e trasformati dai padroni di casa, i valligiani hanno centrato un’incrocio dei pali con Raffaele Iussig e conquistato, trasformando un calcio di rigore con Gabriele Iussig, la parità. Rinviato a causa del maltempo l’esordio nel campionato di Primavera Alessandro Sessa, portiere dei Giovanissimi cellenza. Gli “škrati” non devono perdere l’ultima gara con il Racchiuso. In Seconda categoria la Polisportiva Valnatisone ha pareggiato a reti inviolate sul campo di Buttrio contro il Carioca. In Terza categoria l’Osteria al Colovrat di Dren-chia è stata costretta ad un rinvio a causa del campo impraticabile. Nel recupero del campionato di Eccellenza di calcetto i Merenderos, andati in gol due volte grazie a Michele Osgnach, sono stati sconfitti dalla Trattoria alla Speranza. Brutte notizie per il Bronx Team che, nonostante il buon finale di campionato, è retrocesso in Seconda categoria assieme al Paradiso dei golosi, (p.c.) Kronaka novi mata jur četrtek, 22. marca 2001 Srebarna poroka v Sant’Andrat Na 28. febrarja tela dva “noviča” na fotografiji sta praznovala 25. oblietinco njih poroke, skupnega življenja: tisto lieto, kadar sta se oženila, je bluo nomalo hudega an nomalo dobrega, saj je bluo lieto od potresa! On je Sergio Crai-nich iz Dreke, sin Natalina Ivanovega an Nadalje Matičcjove, le iz Dreke. Njega žena je pa Mariarosa Botussi iz Sant’Andrat (Corno di Rosazzo), kjer dva “noviča” tudi živta. Se puno liet življenja kupe jim iz sarca Zeljo tata Natalino an mama Nadalja, njih otroc Cinzia, Simona, Gabriele an Emanuele an vsa družina. Daržajta se nimar ta-kuo dobro! Gabriele, primo anno di vita E’ già trascorso un anno! Vi ricordate di me? Sono Gabriele Colussi, un anno fa mi sono presentato con un “toc toc”. Ora invece vi voglio raccontare come sono andate le cose in questo periodo. I miei primi mesi di vita sono trascorsi “tettando” e dormendo. Dal settimo mese in poi mi sono dato alle pazze gioie. Mi sono usciti i primi dentini, ho cominciato a gattonare e a stare in piedi da solo, poi corro come un matto con il girello e dove passo disfo tutto. Però è molto divertente e a casa dei nonni Beatrice e Roberto mi diverto un mondo! C’è zia Lara che mi strapazza di coccole. Qualche volta esagera e allora la devo tirare per i capelli! C’è la bisnonna Mimi che mi vuole un bene dell’anima e mi parla in sloveno. Qualche volta non capisco, ma poi mi dico: imparerò! Nonna Beatrice dice che siamo tutti e due piccoli, io perchè ho un anno e bisnonna Mimi... perchè mi supera di un po’. I nonni poi sono una cosa... Con nonna Bea- trice trascorro quasi tutta la giornata e le faccio tutti i dispetti possibili. Quando alle cinque toma a casa nonno Roberto, lei si siede e dice: “Prendi tu il piccolo che io ho la schiena rotta!” Chissà cosa vorrà dire!? Boh! Mamma Elena e papà Andrea lavorano e io me la godo! Un pensierino per i miei genitori... Vi a-mo! Grazie per l’amore che mi date... e non dimenticate che domani, 23 marzo, è un anno che sono con voi! Un salutone alle zie Maria, Liliana e Adele ed allo zio Luigi che abitano in Belgio e a tutti gli amici del Novi Matajur. Gabriele P.s.: Gabriele ha le sue radici a Stregna, infatti la rtonna e la bisnonna di questo splendido bambino sono Beatrice e Milica -Tamažacuove di questo paese. Pru lepo novico so nam dal na podutanskem kamu-nu, kar smo poklical, kakuo je šlo v liete 2000 demografsko gibanje (movimento demografico) po njih vaseh: so šli na vič. Parvi dan lieta 2000 je kamun šteu 1.183 ljudi, 591 možkih an 592 žensk. V teku lieta se je rodilo devet otruok, šest puobčju an tri čičice. Umarlo je pa da- Podutana dvajst vic ku lan! najst možkih an danajst žensk, vsieh kupe dvaan-dvajst. V tel kamun je paršlo živet šestanpetdeset ljudi (osamandvajst možkih an osamandvajst žensk), proč jih je šlo pa petanštierdeset (petandvajst možkih an dvajst žensk), takuo zadnji dan lieta 2000 kamun je šteu 1.203 prebivalcu (residenti), dvajst vič ku lieto priet! Nieso velike številke, veliki numeri, pa tle par nas dvajst ljudi vič al dvajst ljudi manj pride reč puno! SREDNJE Dolenj Tarbi Maša par svetim Ivane V nediejo 18. marca je parielo, de v Dolenjim Tar-bju je senjam! Judje so bli pru veseli an za tuole so hvaležni novemu gaspuo-du, ki je paršu tle h nam novemberja, Rinaldu Ge-russi. Za ka’ se gre? Se gre, de tisto nediejo jim je zmo-lu sveto mašo go par svetim Ivane, njih liepa cierku gor na bul, ki, na žalost, je malomanj nimar, če ne nimar, zaparta. V nediejo se jih je zbralo zaries v liepim številu čeglih je biu močan daž. Pa na sveto mašo nieso tiel parmanjkat vasnjani an cierku jih je bla puna. Tuole na bo samuo an spomin, saj don Rinaldo jim je že obeču, de vsako trecjo nediejo v miescu zmole mašo v njih cierkvi an de lietos sveto obhajilo, ki bo junija, bo pru par svetim Ivane. NEDISKE DOLINE Kakuo je Slo s piskulinam? Parvo nediejo februarja smo tudi po naših farah praznoval “dan življenja” an smo pred vsako našo cierku mogli kupit piskuline. An lietos naš ljudje so bli zaries radodarni, generoža-sti. Predalo se je vse piskuline an s tem se je potegnilo 8.650.000 lir! S telimi sudmi se je plačalo zadrugo, koperativo II Melograno iz Reana del Rojale, kjer se pardielajo piskuline an kjer dielajo nadložni ljudje. Plačalo se je 4.200.000 an takuo jim dal pomuoč za iti napri (odgovorni, responsabili tele koperative so že pošjal pismo tistim od Caritas nediških dolin za jih zahvalit). S tistim, ki je ostalo (4.450.000 lir) bo Caritas špietarske foranije pomagala potriebnim ljudem. SOVODNJE Duš Zbuogam Basilio Smo pru ostal, kar smo zaviedel, de nas je za nimar zapustu Basilio Dus -Tamažu po domače iz Du-ža. Imeu je 72 liet. Basilio je biu an pose-ban človek, znu je puno reči an je bluo nimar zanimivo, interesant ga poslušat. Ustavu se nie pred obedno težavo, zlo navezan na naše kraje an domače stvari, je tarpeu videt, de naše vasi so nimar buj zapuščene. Skoda se mu je parielo, de se zapuščajo domače kime- tije. Daržu je za naš izik an našo kulturo an kar nas je paršu gledat na Novi Matajur, nas je nimar pohvalu za dielo, ki ga dielamo za daržat živo našo besiedo. Basilio je biu vičkrat konsilier an tudi podžupan na sauonjskem kamunu. Zaslužu je biu an kavalie-rat. Za njim jočejo žena Bernarda, sinuovi Luciano, Paolo an Romano, hčere Maria an Bruna, nevieste, zeti, navuodi, sestre, tetà, kunjadi an vsa druga Zla-hta. Venčni mier bo počivu na Tarčmune, kjer je biu njega pogreb v torak 20. marca popudan. PODBONESEC Carnivarh Še adna smart Zapustila nas je Fiorina Menig, uduova Bunin. Po domače je bla Menčoua, nje mož je biu pa Gino Kraču. Imiela je 74 liet. Untarla je v čedajskem š-pitale. Na telim svietu je zapustila brata, sestre, navuo-de, pranavuode, kunjade an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v Carnimvarhu v četartak 15. marca popudan. GRMEK Liesa - Avstralija Zapustu nas je Bepi Bonini V petek 9. marca v Avstraliji nas je zapustil Bepi Bonini - Kovačov. Se je rodil na Lesah trinajstega leta in otroške leta niso ble lahke, ker je ostu preča brez oči. Je bil zadnji kovač na Lesah in v garmiškem ka-mune; je koval do sredi šestdesetih liet, kar je mu-oru menit meštier v zidarja. Kot večina parjateljev je preterpel ujsko, biu je al-pin v Albaniji. Se je vamil damu in takoj se je pardru-žil slovenskim partizanom, ki so se boril pruot nacistom in fašistom. Na koncu uiske, kot vsi borci za svobodo, je mislu, de se je varnila nova pomlad. Ni bluo takuo, in jih je zavojo tega pretarpel svoj part. V tistih hudih časih je paršlo do neverjetnega položaja: so začel tožit partizane in ne tiste fašiste, ki so bli nacistom predal Benečijo in celo Furlanijo! Bepi je preživel tudi tuole. Te zadnje lieta, priet, ku seje preselil v Avstralijo, je bil veliko zadovoljen, ker je videl, de počas reči so se začele obracjat. Mu je bluo ušeč piet, za-tuo je bil vedno prisoten v zboru Rečan. Ranik Bepo je bil strpen za malenkosti, pa brez kompromisov na načela, je biu podoban drugim beneškim osebnosti, kot so v mojem spominu, med drugimi, pre Arturo Blasutto. (fb) Dragi Bepo, v mieru počivajte. Manjkale nam bojo vaše pisma an vaše misli na vse vaše ljudi, ki ste jih biu pustu tle doma an na katere se nieste biu nikdar poza-bu. Vaši družini iskrene sožalje od vsieh nas, tudi tle z Novega Matajurja. jih prave... Toninac, Karleto an Bepin so hvalil njih očeta. - Muoj tata - je jau Toninac - je taj-šan sprinter, de z njega bičikleto ti pride iz Čedada daj gor na varh Mataju-ra tu an kuart ure! - Pa muoj je bu-ojši sprinter - je po-viedu Karleto - z njega motočikleto ti pride iz Škrutovega gor na Solarje tu pet minutu! - Te narvenč sprinter je muoj tata - je poviedu Bepin -genja dielat o dni popudan dol na ka-mune an o pudan an pu je že doma za mizo! Mož an žena sta radoviedno gledala tu an šteram, kjer je bluo napisano: “šteram želji” (pozzo dei desideri). Sta se ničku oparla oba gor na rob od šter-ma za poviedat njih željo, kadar žena je padla notar! Preču-dvan mož je hitro zaueku: - Oh vse sajete, zaries uresniči želje! Dvie parjateljce so se poguarjale. - Tuoj pas, al ima “albero genealogico”? - Ne, za seda nuca šele kajšan ga-rim! Sodnik je poviedu navadnemu tatu: - Tu vaši vasi je manjku deset ljudi, ki so videl, de ste ukradu adnega petelina! - Oh ja, gaspuod sodnik, pa jih je vič, ku petdeset, ki me nieso videl! - Moji dragi vasnjani - je pridgu šindak - al četa imi-et vodo tu vaši hiš? - Jaaa! - Dobro, arzkrita korca! Na dvojezični Suoli v Spietre učitelj-ca je dala an tema: Poviejta vse kar vesla gor mez tuna (tonno). Tema od Perina-ca: Tun je ’na riba, ki živi tu škatlah!!! Informacije za vse V saboto 31. marca staro blaguo za Caritas Tele dni nosejo po hišah Nediških dolin Zakja-ce armene, kamar diet vse blaguo (oblieke, koutre, obutve, borše...), ki jih na nucamo vič an takuo Caritas videmske škofije nas še ankrat klice na pomuoC za pomagat te potriebnim ljudem. Zberita tan doma, kar na nucata vic, ziozita tu Zakje an pustita v presto-ru, kamar vam porCe vaš gaspuod nunac al pa predstavniki (raprežentant) Caritas vaše fare, v saboto 31. marca zjutra. Ce na bota imiel zadost tistih armenih Zakju, lahko deneta pa tu druge, ki jih imata tan doma. Vse kar se zberè pope-jejo v velik depozit, kjer adna firma pregleda vse blaguo: kar je za vrieC, varZejo (tiste blaguo, ki bi vargli al zažgal tudi mi tan doma), kar je v dobrem stanju arzspartjo med ljudmi, ki Zivjo v deželah, kjer imajo zaries velike teZave še za preži-viet. Kar je vederbano ga predajo firmam, ki potlè predielajo an “riciklajo”. Kar se s tem zasluže, puo-de za pomagat te potriebnim tle par nas. Lansko lieto se je s tolo posebno inicjativo plus z blagam, ki se pobiera v posebnih kasonetah od Caritas (tudi v Cedade jih je nomalo povserode) zbralo 265.000.000 lir. S telimi sudmi se po- maga tistim hišam, ki so jih odparli za dat ’no stri-eho potriebnim ljudem (case di accoglienza), pru takuo za “centre za poslušanje” (centri di ascolto), kamar se morejo obarnit vsi tisti, ki imajo posebne težave. Vsiem vam, ki parsko-Ceta na pomuoC naj gre posebna zahvala. Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedact. v pandiejak an srie-do od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon vsriedood9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37*, 8.07, 9„ 10., 11., 12., 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.17*. 15.06.15.50.17..18., 19.12, 20.05 Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40; 14.*, 14.20, 14.40*, 15.26,16.40, 17.35,18.30,19.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan -** samuo nediejo an prazniki Nujne telefonske številke Bolnica Čedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Čedad....731142 Karabinierji................112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad 705611 URES- INAC 730153 ENEL.................167-845097 ACI Čedad 731762 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Čedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza stov. izseljencev.,.732231 Občine Dreka.................721021 Grmek.................725006 Srednje...............724094 Sv. Lenart............723028 Speter................727272 Sovodnje..............714007 Podbonesec............726017 Tavorjana.............712028 Prapotno..............713003 Tipana................788020 Bardo.................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727553 Green hotel - Magnano in Riviera venerdì 23 marzo - ore 21 L’ALBERO DELLA VITA antiche e segrete tecniche dello yoga integrale svelate al grande pubblico pranic healing - una via di autoguarigione Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 24. DO 30. MARCA Čedad (Fomasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja. Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in lisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbonamento Italija: 52.000 lir Druge države: 68.000 lir Amerika (po letalski pošti): 110.000 lir Avstralija (po letalski pošti): 115.000 lir Poštni tekoCi račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo -DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro račun SDK Se2ana St. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT Včlanjen v USPI Associato all'USPI Poliete za našo mladino Smo bli Ze napisal, de mladinski odsek Planinskega društva Nova Gorica je orga-nizu že 25. mladinski tabor v Završnici pod Stolom v Karavankah. Organizatori bi bli veseli, če bi na tem taboru paršli tudi mladi iz zamejskih planinskih in športnih društev z Italije an Avstrije. Tabor bo od 15. do 25. julija lie-tos. Spali bojo pod šotori (tende) an bojo imiel puno parložno-sti za se zabavat, za spoznat druge mlade pru takuo... za se potrudit, ker, sevieda, bojo tudi hodil po gorah. Cena (costo) tabora je ries simbolična, okuole 10.000 tolarjev (parbližno stuo taužint lir). Ce imaš od danajst do osamnajst liet, na stu-oj zamudit telo lepo parložnost! Za se vpisat je cajt le malo dni, do sabote 24. muoreš poklicat predsednika Planinske družine Benečije, Igorja Tuli (-tel. 727631). Taboru pa se moreta vpisat an buj potlè, pa vas bo koštalo nomalo vič (parbliZno 25.000 tolarjev, 250 taužint lir). ...je pru škoda na pustinat! četrtek, 22. marca 2001 Skupina iz Dreke an drugih kraju dolin je jala de. Smo v postnem cajtu, pa nam šele parhajajo fotografije zadnjega pusta an je pru škoda, jih na publi-kat. So nam jal, de gor v Lombaju se je bla v nediejo 25. febrarja, zadnjo pustno nediejo, zbrala ’na velika skupina judi, predvsem iz dreškega kamuna, pa na “pomuoč” so jim parskočil an parjatelji iz drugih bližnjih kamunu. So se fino preobliekli, omaškeral an šli po vaseh. Prehodil, pruzapru prevozil, vasi dreškega kamuna, potlè še srienjskega, podu-tanskega an garmiškega. Za de jim bo pot lahka jim je parskoču na pomuoč Gianni Iurman go miz Bri-ega s tratorjam an, sevieda, tudi trator je biu lepuo oflokan. Z ramoniko jim je godu pa Adriano Crainich, ki je go miz Kraja, pa seda Živi v hiši na poti, ki iz Škratovega peje do Cemurja. “Tarkaj smo se presme-jal, an preplesal an vepiel, de je ki!” nam je jala Adele Drečinova gor z Dolenje Mierse (pruzapru je gor z Lombaja). An na kor migu Buoh vie ki! Kako staro oblieko, kake duge karau- Alzapoznata kajšnega? de, kajšan čudan klabuk al kamar so paršli, so jih pru maškere niemajo vič o- Bravi! an par starih očalu, pa je. lepuo sparjel an so bli pru troške lieta, imajo še tako Dajta kuražo še drugim Lohni je odvič reč, de veseli videt, de čeglih tele dobro voljo za znorevat! za se takuo veselit!