604 PASTOŠKIN: KORCKI IN PODI.ESEK. — GRADNIK: OJ HODI...
PASTOŠKIN:
KORCKI IN PODLESEK.
Glej, korček, živ, kot ni zdaj cvet noben, in bledi cvet podleska-modrijana v zeleno mahovino sta ubrana kot umno delo gibkoprstih žen.
Kaj smo že tam, kjer leto in jesen se stikata, že na konceh srpana, da s korčki in podleskom je pretkana vsa loka pod nogami strmih sten?
Kaj sva že tam, kjer silni kres ljubezni ne plameni več kakor prej živo in ga pomisleki gasijo trezni?
Ozriva se drug drugemu v oko
in vse krog naju se v nebit pogrezni:
še nisva tam in to nikdar ne bo!
ALOJZIJ GRADNIK:
OJ HODI, HODI ...
Oj hodi, hodi, hodi kamor koli! Jaz sem potrgala tvoj prvi cvet, jaz sem izsrkala tvoj prvi med, ki druga ga ne najde več nikoli.
Kaj je ločitev? Smrt? Samo spomini življenje pravo so. A ne, ki smeh življenje dal jim je v veselih dneh — le tisti, ki so zrasli v bolečini.