Številka 08 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXVI • Oktober 2020 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Spoštovani bralci in bralke, M ostišcar je zadnje case malo, tanjši kot ste ga vajeni. Glavni razlog gre iskati v okrnjenem programu dela številnih naših društev, saj v luci prepreceva­nja širjenja novega koronavi­rusa prireditev skoraj ni. Pa vseeno, nekaj novic se je nab­ralo! Iz obcinske hiše pišejo o podpisu dveh pogodb, ki bosta pomembno vplivali na dogaja­nje v naši obcini – novega na­jemnika je dobil dom v Iškem vintgarju in sklenjeno javno­zasebno partnerstvo za grad­njo doma za starejše na Igu. Še nekaj novega je v središcu Iga – z evropskimi sredstvi je bil urejen brezplacni dostop do Wi-Fi omrežja na izbranih javnih površinah in stavbah. Z evropskimi sredstvi se ple­te kolišcarska zgodba – kako dalec je gradnja interpretacij­skega centra in kolišc, izveste v tej isti rubriki. Kulturna in društvena de­javnost je skoraj usahnila, zato sta obe rubriki, ki pokrivata to tematiko, skromnejši po obse­gu, z zacetkom šolskega leta se je vrnil otroški živžav in prejeli smo nekaj prispevkov iz osnovne šole Ig ter Vrtca Ig. Rubrika Turizem prinaša prispevka o kolesarski prire­ditvi Barjanka in o idejah za obisk Ljubljane. Zanimivo je dogajanje na Pungartu, tam potekajo obsežna arheološka izkopavanja, o tem, kaj vse so že odkrili, izveste v rubriki SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošlji­te vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Zgodovina naših krajev. No­vica, ki bo vsekakor še imela nadaljevanje! O svojih aktivnostih piše Planinsko društvo Krim, nji­hov clan Jakob J. Kenda pa piše o svojem pohodniškem podvigu v Severni Ameriki. V Športu so se javili rokometa­ši, ki porocajo o svojih aktiv­nostih, predstavlja se glavni trener njihove clanske ekipe Dejan Vujic. Na zadnjih straneh med obvestili ne spreglejte tistega, ki nam ga je poslala Upravna enota Ljubljana – njihov kra­jevni urad na Igu je ponovno odprt, po novem so na Igu pri­sotni ob torkih. Želimo vam prijetno branje in ostanite zdravi! Uredništvo Mostišcarja Rok za prihodnjo številko Gradivo za novembrsko številko Mostišcarja zbiramo do cetrtka, 29. oktobra. Predvideni izid številke je 13. novembra. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. PISANJE CLANKOV – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju Pred oddajo piscem priporocamo naslednje korake: – Vzemite si cas in še enkrat v miru preberite svoj clanek. – Clanek naj ima naslov, ta naj bo kratek in jedrnat – do 30 znakov s presledki. Ce je daljši, ga raje razdelite v nadna­slov in glavni naslov. – Ne pozabite se podpisati, nepodpisanih clankov ne obja­vljamo! – Uredite in izberite slikovno gradivo ter predvidite pod­pise k vsaki fotografiji (gl. še posebna navodila o slikov­nem gradivu). Uredništvo Mostišcarja Mostišcar je uradno glasilo Obcine Ig. Obcina Ig Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Suzana Bratkovic Zavodnik, Zdravko Grmek, Mirko Merzel, Anton Modic, Franc Toni Naklada: 2.700 izvodov Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Gregor Bolha Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) Mostišcar 07 | Oktober 2020 Podpis pogodbe za gradnjo doma starejših obcanov na Igu 30. 9. 2020 sta župan Janez Cimperman in direktor druž­be Lobium d.d. Žiga Modic podpisala koncesijsko pogod­bo za izgradnjo doma starejših obcanov v Obcini Ig. Postopek izbora koncesio­narja se je zacel po sprejemu Odloka o javno-zasebnem par­tnerstvu na obcinskem svetu Obcine Ig 5. avgusta 2020, na podlagi katerega je bil objav­ljen javni razpis. V postopku javnega razpi­sa je bila koncesija podeljena družbi Lobium d.d. za obdobje 40 let. Obcina Ig bo v projekt v obliki stavbne pravice vložila zemljišca, ki so skladno s pro­storskim redom opredeljena za nameravano gradnjo. Družba Lobium d.d. prevze­ma v izvedbo projektiranje, fi­nanciranje in izgradnjo zaseb-del projekta pa vkljucuje sa-prešel v last in upravljanje Ob-opravljanje institucionalnega nega in javnega dela projekta. mostojni objekt neto površi-cine Ig. varstva v domu za starejše na Zasebni del bo namenjen in-ne 300 m2, namenjen javnim Realizacija projekta bo mo-lokaciji Obcine Ig.stitucionalnemu varstvu sta-programom obcine s pripada-žna, ko bo družba Lobium d.d. rejših in prostoru za dnevni jocimi zunanjimi parkirišci in pridobila še pozitivno odlocbo Marjetka center v skupni površini naj-površinami. Ministrstva za delo, družino, Pintaric Župec manj 6000 m2 s predvideno Javni del projekta bo po iz-socialne zadeve in enake mož­zmogljivostjo 150 mest. Javni danem uporabnem dovoljenju nosti za izvajanje koncesije za Vzpostavitev brezplacnega interneta v središcu Iga O bcina Ig je na podla-okolici glavnih središc javnega Dostop do brezplacnega in-cinska stavba in javne površi­gi uspešne prijave na življenja. Namestitev opreme terneta je omogocen v ožjem ne v okolici. poziv Evropske komi-in omrežja WIFI4EU v Obcini središcu naselja Ig: Center Ig, sije za dodelitev nepovratnih Ig je izvedlo podjetje Telekom avtobusno postajališce Ig, ob­ Obcinska uprava sredstev za spodbujanje in-Slovenije d.d. ternetne povezljivosti v lokal-Uporaba brezplacnega nih skupnostih prejela 15.000 omrežja je preprosta, upo­evrov. Uporaba brezžicnega rabnik na mobilnem telefonu omrežja z oznako WiFi4EU ali drugi napravi med razpo­bo obcanom in vsem drugim ložljivimi omrežji na lokaciji obiskovalcem omogocala izbere omrežje WiFi4EU, nato brezplacni širokopasovni in-se odpre spletni obrazec z em­ternetni dostop. blemom WiFi4EU in Obcine Evropska komisija želi s Ig, kjer uporabnik izbere mož­programom WiFi4EU državlja-nost Vstopite. S tem je prijava nom in obiskovalcem povsod v opravljena in uporabnik lahko Evropi omogociti brezplacen zacne uporabljati brezplacni brezžicni dostop do interneta v internet. Objave Obcine Ig v glasilu Uradni list Republike Slovenije Od 1. 9. do 1. 10. 2020: - Sklep o spremembah Sklepa o dolocitvi cen progra­mov v Javnem zavodu Vrtec Ig, UL št. 123, 18. 9. 2020 - Odlok o rebalansu proracuna Obcine Ig za leto 2020, UL št. 123, 18. 9. 2020 - Obvezna razlaga Odloka o lokacijskem nacrtu za ob­mocje urejanja VP 14/2 Ig, UL št. 123, 18. 9. 2020 Podpisana najemna pogodba za dom v Iškem vintgarju O bcina Ig je julija objavila javno zbiranje ponudb za oddajo nepremicnine v Iškem vintgarju. Do roka za oddajo ponudb smo prejeli tri ponudbe, med njimi je strokovna komi­sija kot najugodnejšo izbrala ponudbo podjetja Adora plus d.o.o. iz Ljubljane. Pri merilih je komi­sija poleg višine ponujene mesecne najemnine in referenc upoštevala še oddani program izvajanja dejavnosti ter financni nacrt za obdobje 36 mese­cev. 21. septembra je v prostorih Obcine Ig potekal podpis najemne pogodbe. Dom v Iškem vintgarju bo s svojo gostinsko ponudbo predvidoma ponov­no odprt spomladi 2021.  Maja Zupancic, obcinska uprava Urejanje grobov in obiski pokopališc P red nami je praznik dan spomina na umrle, zara­di cesar bo v tem casu povecan obisk pokopališc. Ob­cina Ig ima sprejet Odlok o po­kopališkem redu na obmocju Obcine Ig, kjer so podrobno opredeljena dolocila ravna­nja na pokopališcu. Podrobno so opredeljeni nacini pokopa, pogrebne slovesnosti in stori­tve grobarjev. Sprejeta so do-locila, kako se na pokopališcu vzdržuje red in mir ter kaj je na pokopališcu prepovedano. Odlok o pokopališkem redu, na obmocju pokopališca Ig prepoveduje: - nedostojno vedenje, vpitje, glasno smejanje in razgra­janje - hojo po grobovih - poškodovanje grobov, nag­robnikov in pokopališke opreme - vodenje domacih živali na obmocje pokopališca - odlaganje odpadkov, ki niso nastali na pokopališcu, in odlaganje odpadkov izven dolocenih prostorov - unicevanje zasaditev - vožnjo s kolesom ali motor­nim vozilom na obmocju pokopališca - postavitev ali obnovo nag­robnika brez predhodnega soglasja upravljavca - opravljanje vrtnarskih in obrtno-vzdrževalnih del v casu pogrebne slovesnosti - namešcanje reklamnih spo­rocil na obmocju pokopali­šca. Nadzor nad upoštevanjem pokopališkega reda izvajata upravljavec pokopališca in Medobcinski inšpektorat 5G. Vsak najemnik je pred po­stavitvijo ali obnovo nagrob­nika dolžan pridobiti soglasje Obcine Ig. Z upravljavko po­kopališca predhodno uskladi­te mere nagrobnika, ki morajo biti skladne z dolocbami 36. in 37. omenjenega odloka. Na po­kopališcu Ig je upravljavka Sil­va Dolinšek, v Tomišlju Jožefa Anzeljc, na pokopališcu Golo in Kurešcek pa je Rozi Virant. Kamnoseki so dolžni dan po­stavitve nagrobnika prav tako sporociti na obcino ali uprav­ljavki. Za vsako neupošteva­nje teh dolocil so prav tako predvidene kazni. Najemniki grobnih mest so dolžni Obcini Ig sporociti vsako spremembo (ime in priimek, naslov, tele­fon ...) najpozneje v 30 dneh od nastale spremembe. Vse najemnike naprošamo, da pri presajanju upoštevajo pravila locenega zbiranja od­padkov. Na pokopališcu Ig smo po­skusno postavili avtomat za svece. So manjše in v celoti dogorijo. Ce bo dovolj zanima­nja, bo avtomat za svece ostal, sicer ga bomo odstranili. Ob tem pa vas hkrati še spodbuja­mo, da prižgete manj svec. Andreja Zdravje, obcinska uprava Na-kolih Gradnja interpretacijskega centra se bliža koncu Intepretacijski center z zadnje strani Pogled na interpretacijski center od spredaj V središcu Iga že leto dni poteka gradnja inter­pretacijskega centra in obnova zraven stojece kaš­ce, ki se bliža h koncu. Manj­ša zamuda – gradbena dela naj bi se po novem koncala konec letošnjega leta – je pos­ledica epidemije. Izvajalci te dni intenzivno izvajajo grad­beno-obrtniška dela kot so obdelava sten in tal v notran­josti, strojnih in elektro delih. Gradi se povezovalni mostovž med novogradnjo in kašco. V kratkem bomo zaceli še urejati zunanje površine okolice, zato bo zaprt prehod med Gove­karjevo cesto in Banijo mimo Centra Ig. Za gradnjo kolišcarske na­selbine in povezovalne poti izvajalec gradbenih del še ni izbran. Rok za oddajo ponudb na javnem razpisu se je koncal 8. oktobra. Vzporedno z gradnjo pote­ka priprava vsebin za interpre­tacijski center, kolišcarsko na­selbino in povezovalno - ucno pot. Te pripravljata partnerja Obcine Ig v operaciji Na-kolih, JZ Krajinski park Ljubljansko barje in ZRC SAZU. Vsi, ki vas zanimajo ko­lišcarji in bi o njih radi izvede­li kaj novega že danes, lahko v roke vzamete posebno izdajo revije SLO – slovenski zgodo­vinski magazin, ki je naslovlje­na Dežela kolišc. Maja Zupancic, obcinska uprava Arhiv Obcine Ig Mostišcar 07 | Oktober 2020 Adaptacija starega vrtca Ig Z rebalansom proracuna Obcine Ig je obcinski svet 18. 9. 2020 med drugim potrdil tudi adaptaci­ jo starega vrtca za preselitev enote vrtca Studencek zaradi povecanih vrednosti radona. V starem vrtcu se bodo ure­ dile tri igralnice s sanitarijami, razdelilna kuhinja, garderobe, skupni prostor za vzgojiteljice, zunanji WC in delno zamenja­la ograja okrog zunanjih povr­šin. Gradbeno obrtniška dela so v oktobrskih dneh v polnem razmahu in se bodo predvido­ma koncala v drugi polovici novembra. Polona Skledar Prenova sanitarij Nov asfalt v Iški Loki Zaselek Ledine, Škrilje Režijski obrat sporoca Izgradnja kanalizacije Podkraj in obnova vodovoda I zvajalci nadaljujejo izgradnjo kanalizacije v naselju Podkraj. Hkrati z izgradnjo kanalizacije se izvaja tudi obnova vodovoda in vodovodnih prikljuckov. V sklopu gradnje in skladno z grad­benim dovoljenjem se je podvrtavalo strugo potoka Šentjanž na dveh lokacijah. Zaradi globine kanala (vec kot 3 metre) so izva­jalci naleteli tudi na trdo podlago, ki jo razbijajo z udarnim kladi­vom. Ves cas gradnje v naselju je prisotna tudi talna voda. Grad­nja napreduje skladno s terminskim nacrtom. Popis vodomerov izveden R ežijski obrat Obcine Ig je v mesecu septembru izvajal letni popis vodomerov po celotni Obcini. Ce vas popisovalec ni našel doma, vaš vodomerni jašek pa je v objektu, vam je pustil sporocilo, na katerem so napisane telefonske številke, na kate­re ste dolžni uporabniki javiti stanje oziroma odcitek na svojem vodomeru. Vsi, ki imajo kakršnokoli vprašanje glede popisa oziroma izdane položnice, naj poklicejo na telefon 01/2802­314, da lahko cim hitreje uredimo morebitne napake. Reklamacije sprejemamo v roku 8 dni po prejemu položnice. Hkrati vas obvešcamo, da se bo obdobna menjava vodomerov zaradi popisa nadaljevala v mesecu novembru. Režijski obrat Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Urnik Zbirnega centra Matena Letni cas (od aprila do oktobra): sreda, 9.00–13.00 ter 15.00–19.00 Ce je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. Zimski cas (od novembra do marca): sreda, 9.00–13.00 ter 14.00–17.00 Zbirni center Matena je odprt tudi vsako prvo soboto v mesecu od 9.00 do 12.00. Obcina Ig Sprejemna pisarna Rok za prihodnjo številko Gradivo za novembrsko številko Mostišcarja zbiramo do cetrtka, 29. oktobra. Predvideni izid številke je 13. novembra. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Mostišcar 07 | Oktober 2020 Na podlagi 110. clena, v povezavi s 119. clenom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Ur. l. RS, št. 61/17) in 29. clena Statuta Obcine Ig (Ur. l. RS, št. 39/16) je župan Obcine Ig sprejel SKLEP o pripravi Obcinskega podrobnega prostorskega nacrta za del obmocja IG 14-3/SC 1. clen (potrditev pobude investitorja za pripravo OPPN) S tem sklepom se potrjuje pobuda investitorja za pripravo Obcin­skega podrobnega prostorskega nacrta za del obmocja IG 14-3/SC (OPPN) in zacne priprava OPPN. 2. clen (obmocje in predmet nacrtovanja) 1. Obravnavano obmocje OPPN sestavlja Enoto urejanja prostora (EUP) 14-3/SC. 2. Obmocje OPPN zajema zemljišce s parcelnimi številkami 2383/1, 2399/6, 2399/136, 2399/139, 2399/141, vse v katastrski obcini 1700-Ig. 3. Površina obmocja OPPN znaša 14.202 m2. 4. Obmocje OPPN nacrtuje gradnjo šestnajstih stanovanjskih objek­tov s pripadajocimi prometnimi in ostalimi ureditvami. 5. Obmocje OPPN je razdeljeno na štiri prostorske enote: 6. PE1 – površine, namenjene gradnji stanovanjskih stavb s pripada­jocimi prometnimi in ostalimi ureditvami, 7. PE2 – površine, namenjene gradnji stanovanjskih stavb s pripada­jocimi prometnimi in ostalimi ureditvami, 8. PE3 – površine, namenjene gradnji stanovanjskih stavb s pripada­jocimi prometnimi in ostalimi ureditvami, 9. PE4 – površine, namenjene gradnji prometnih, komunalnih in zele­ nih površin. 10.Nacrtovana zazidava predvidenih objektov se prometno navezu- Preglednica 1: Okvirni roki in posamezne faze priprave OPPN: je na novo nacrtovano glavno cesto v obmocju OPPN, ki se di­rektno navezuje na obcinsko lokalno cesto, Cesto na Kurešcek. Nova glavna cesta v obmocju OPPN povezuje obstojece in novo nacrtovano prometno omrežje. S tem se bodo delno spremenile prometne razmere na obstojeci obcinski lokalni cesti, vendar ve­cinoma v smeri manjše prometne obremenitve. 11.Nove kapacitete, ki se nacrtujejo v obmocju OPPN bodo neko­liko povecale obremenitev javne infrastrukture na Igu. Javna in­frastruktura v okolici je dovolj razvita, da nanjo ne bo bistvenih vplivov. 12.Gospodarska javna infrastruktura v obmocju ter okolici je pretež­no že zgrajena ter vecinoma ustrezna tudi za novo nacrtovane ureditve. Delno se jo bo dogradilo za potrebe programa v OPPN. 3. clen (nacin pridobitve strokovnih rešitev) Potrebne strokovne podlage in strokovne rešitve se izdelajo skladno z dolocili ZUreP-2. 4. clen (vrsta postopka) V skladu s 119. clenom ZUReP-2 se za postopek priprave in sprejetja OPPN smiselno uporabijo dolocbe, ki veljajo za postopek priprave in sprejetja obcinskega prostorskega nacrta. 5. clen (roki in posamezne faze za pripravo OPPN) KORAKI NOSILEC ROK Pobuda investitorja priprave OPPN Investitor Oktober 2019 Sklep o pripravi OPPN, Obcina ministrstvu posreduje sklep o pripravi in pobudo, skupaj z vlogo za dodelitev identifikacijske številke prostorskemu aktu Obcina, župan Oktober 2020 Poziv pristojnim NUP za mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje Obcina, izdelovalec OPPN, MOP, NUP 30 dni Odlocitev o izvedbi Celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) MOP 21 dni po prejetju mnenj Priprava osnutka OPPN, okoljskega porocila (OP, v primeru CPVO), javna objava na spletni strani obcine in poziv NUP da podajo mnenja Obcina, izdelovalec OPPN 60 dni po sprejetju Sklepa o pripravi OPPN oz. po dolocitvi o izvedbi CPVO (v primeru OP) Pridobivanje mnenj NUP in odlocitve o ustreznosti OP (v primeru CPVO) NUP 30 dni po prejemu osnutka OPPN in OP (v primeru CPVO) Analiza mnenj, izdelava strokovnih podlag in dopolnjenega osnutka OPPN Obcina, izdelovalec OPPN 30 dni po prejetju vseh mnenj Javna objava in javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN, objava na spletni strani obcine Obcina, izdelovalec OPPN 14 dni Javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka OPPN in OP (v primeru postopka CPVO) Obcina, izdelovalec OPPN 30 dni Priprava strokovnih stališc do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in obravnav ter zavzem stališc Obcina, izdelovalec OPPN 14 dni po javni razgrnitvi in javni obravnavi Objava stališc in predlogov na spletni strani obcine in na krajevno obicajen nacin Obcina, izdelovalec OPPN 14 dni Priprava predloga OPPN na podlagi sprejetih stališc in predloga OP (v primeru postopka CPVO) ter objava na spletni strani obcine Obcina, izdelovalec OPPN 30 dni po sprejemu stališc do pripomb Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora na predlog OPPN in mnenja o sprejemljivosti vplivov na okolje (v primeru postopka CPVO) Obcina, izdelovalec OPPN, MOP, NUP 30 dni Priprava Odloka o OPPN Obcina, izdelovalec OPPN 15 dni po prejemu vseh mnenj pristojnih NUP Sprejem Odloka o OPPN na seji obcinskega sveta Obcinski svet Na prvi redni seji obcinskega sveta Priprava gradiva sprejetega OPPN in posredovanje ministrstvu Obcina, izdelovalec OPPN 15 dni po sprejemu na obcinskem svetu - 1 ­ Uradne objave Zakljucek priprave OPPN je predviden v enajstih mesecih po zacetku priprave OPPN. Pri realizaciji terminskega plana lahko pride do casovnega zamika zaradi drugih objektivnih okolišcin, ki lahko vplivajo na potek spreje­manja prostorskega akta. 6. clen (nosilci urejanja prostora, ki dajejo mnenja, in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pripravi prostorskega akta) Nosilci urejanja prostora: – Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 47, 1000 Lju­bljana – Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana – Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana – Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zašcito in reševanje, Voj­kova cesta 61, Ljubljana – Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana – Agencija RS za okolje- varstvo narave, Vojkova 1b, Ljubljana – Zavod za gozdove, OE Ljubljana, Tržaška cesta 2, Ljubljana – Energetika Ljubljana, Verovškova ul. 62, Ljubljana – Elektro Ljubljana d.d, DE Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana – Telekom Slovenije d.d., Sektor za dostopovna omrežja, Center za dostopovna omrežja Ljubljana - Kranj, Stegne 19, 1000 Ljubljana – VO-KA Snaga d.o.o., Povšetova ul. 6, 1000 Ljubljana – Režijski obrat obcine Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig – podrocje komu­nale in vodovoda – Režijski obrat obcine Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig – podrocje pro­ meta in javne razsvetljave V postopek se lahko vkljucijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, ce se v postopku priprave dokumenta izkaže, da ureditve posegajo v njihovo delovno podrocje. 7. clen (nacrt vkljucevanja javnosti) Sodelovanje javnosti bo zagotovljeno skladno s 112. clenom ZUreP-2 in sicer s postopkom javne razgrnitve in obravnave. Osnutek OPPN z OP, stališca do pripomb ter predlogov javnosti in predlog OPPN se javno objavijo na spletni strani obcine, po vzpostavitvi elektronskega poslovanja pa v prostorskem informacijskem sistemu. 8. clen (seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja) – Geodetski nacrt – Prikaz stanja prostora – Elaborat lastništva zemljišc – Geomehansko in erozijsko porocilo – Utemeljitev skladnosti nacrtovanja posegov s splošnimi smernica­mi nosilcev urejanja prostora – Utemeljitev skladnosti nacrtovanih posegov s strateškim in izved­benim delom OPN – Prometna študija – Elaborat preveritve zmogljivosti obstojecega javnega vodovodne­ga in javnega kanalizacijskega omrežja – Elaborat ekonomike – Okoljsko porocilo, ce bo ugotovljeno, da je v postopku OPPN pot­rebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje – Druge študije, glede na zahteve nosilcev urejanja prostora – Druge podatke in strokovne podlage, ce bo v postopku OPPN ugotovljeno, da jih je treba pripraviti. 9. clen (obveznosti financiranja priprave) Stroške izdelave OPPN krije investitor oziroma lastnik zemljišca, ki v ta namen sklene pogodbo z nacrtovalcem, ki izpolnjuje zakonite pogoje za prostorsko nacrtovanje. 10. clen (objava sklepa) Ta sklep se skupaj z izhodišci iz 2. tocke tega sklepa objavi na spletni strani Obcine Ig najkasneje tretji delovni dan po prejemu obvestila Ministrstva za okolje in prostor, da je sklep objavljen na njegovi splet­ni strani in zacne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se ga še v Uradnem delu Mostišcarja. Številka: 3505-0009/2019 Župan Obcine Ig Datum: 7. 10. 2020 Janez Cimperman Poziv k doslednemu upoštevanju ukrepov zapreprecevanje širjenja okužb O bcina Ig in Civilna zašcita Obcine Ig spremljata porast števila okuženih oseb s covid-19 z obmocja naše obcine. Zato pozi­vamo vse obcane in obcanke, da dosledno upoštevate vse sprejete ukrepe za preprecevanja širjenja okužb: - izogibanje prostorom in dogod­ kom z vecjim številom ljudi, - varna medsebojna razdalja, - pravilna uporaba mask, - higiena kašlja in kihanja, - umivanje in razkuževanje rok in površin ter zracenje prostorov. Ce imate blage okužbe dihal, raje ostanite doma in se izogibajte stikom z bolj ogroženimi. Prav tako naprošamo vse orga­nizatorje prireditev/dogodkov v obcini, da te organizirate skladno z vsemi ukrepi za preprecevanje širjenja bolezni. Tiste, ki jim je bila odrejena ka­rantena Ministrstva za zdravje ali izolacija, ki jo odredi osebni zdrav­nik, prosimo, da to dosledno upo­števajo. Racunamo na odgovorno ravnanje posameznikov. V casu izdaje te številke Mos­tišcarja so bili sprejeti še strožji ukrepi za preprecevanje širjenja bolezni, ki smo jih dolžni vsi spo­štovati in upoštevati. Odgovornost vsakega posameznika je, da se ob­naša samozašcitno do sebe in dru­gih. Ostanimo zdravi! Andreja Zdravje, štab CZ Obcine Ig Mostišcar 07 | Oktober 2020 Sanacija jurcka v Petelinovih dolinah V avgustu letošnjega leta je Dru­štvo Odmev Mokrca organiziralo saniranje jurcka v Spominskem parku v Petelinovih dolinah. Delo je bilo opravljeno v treh dneh. Izvajalca sanacije sta ocistila streho jurcka listja in mahu ter trikrat premazala celotnega jurcka s sil­vanolinom. Premazala sta tudi kuhinjo in zunanje stene galerije. Lea in Marjana sta pripravili hrano in pospravili okolico jurc­ka in galerije, ves odpadni material pa sta naša clana Lea in Martin Stopar odpeljala na odpad v Mateno. Za opravljeno delo se zahvaljujemo izvajalcema sanacije, clanom društva, Silvaproduktu za 15-odstotni popust pri ceni silvanolina in prevoza v Petelinove doline ter predvsem Obcini Ig za denarna sredstva. Društvo Odmev Mokrca Vzdrževalna dela na strehi jurcka GMD Ig uspešno naprej K ljub koroni je gobarsko mikološko društvo ak­tivno pri izpolnjevanju programa dela za leto 2020. Upoštevajoc vsa priporocila in omejitve, je društvo izvedlo strokovna predavanja: Spozna­vanje gob, Strupene gobe in zastrupitve, Zdravilne gobe in gobe v prehrani ter Gobe, goz­dni sadeži in gozdne živali. Po koncanju izobraževanja na predavanjih je društvo 1. ju­nija nadaljevalo izobraževanje clanov za naziva Determina­tor pripravnik in Determina­tor svetovalec po programu Mikološke zveze Slovenije. Izobraževanja se je udeležilo 15 clanov GMD Ig in 3 clani iz Gobarskega društva Cerknica. Tecaj je vodil veliki poznavalec gob Anton Dijak, determinator samostojni svetovalec, avtor prirocnika za izpit determina­tor pripravnik. V prirocniku je s slikami opisano 80 vrst dolo­cenih izpitnih gob, ki jih mora kandidat poznati. Za naziv de-terminator svetovalec mora kandidat poznati 240 izpitnih gob. Usposabljanje je potekalo enkrat tedensko po 4 ure v pro­storih društva z videoprojek­cijo in determinacijo nabranih gob. Ves teden je predavatelj vsakemu udeležencu vsak dan po delu na daljavo pošiljal gra­divo in od kandidatov zahteval odgovore na izpitna vprašanja. Teoreticni del izpita je opravi­lo 14 naših clanov in trije cla­ni GD Cerknica. Prakticni del izpita je opravilo deset naših kandidatov in trije clani GD Cerknica. Za naziv Determinator sve­tovalec sta se prijavila dva naša clana. Kljub bolezni je g. Dijak pošiljal gradivo prijavljenim kandidatom po delu na daljavo. Izpiti za naziv Determinator svetovalec organizira Mikolo­ška zveza Slovenije. V okviru Mikološke zveze Slovenije smo edino gobarsko društvo, ki je izvedlo dva te­caja, in imamo najvec clanov društva z opravljenim izpitom v tem letu. Za tak uspeh je za­služen naš Anton Dijak s priza­devnim in strokovnim delom. Društvo in clani, ki so op­ravili izpit, se mu iskreno zah­valjujemo za njegovo delo, za znanje, ki nam ga je dal, z željo, da cim prej premaga bolezen, da bo spet med nami. Braco Vukosavljevic, predsednik GMD Ig Mostišcar 07 | Oktober 2020 Govekarjev vecer s Sebastijanom Pregljem V ponedeljek, 21. 9. 2020, smo se na Govekarje­vem veceru srecali s pisateljem Sebastijanom Preg­ljem. Sebastijan Pregelj sodi v mlajšo generacijo slovenskih pisateljev. Rodil se je leta 1970 v Ljubljani. Je diplomirani zgodovinar. V revijah objavlja zgodbe od leta 1992. Leta 1996 je izšel njegov prvenec Burka­ci, skrunilci in krivoprisežni­ki, leta 1999 je sledila zbirka kratke proze Cirilina roža, leta 2002 pa še zbirka kratkih zgodb Svinje brez biserov. So­deluje v antologiji Cas kratke zgodbe, ki je izšla tudi v nem­škem in ceškem prevodu. Živi in dela v Ljubljani in je clan Društva slovenskih pisateljev. Sebastijan je do nedavnega pisal zgolj za odrasle, potem pa je odkril duha Babujana in z njim zacel ustvarjati tudi za mlajše bralce. Napisal pa je tudi Lahkonocnice o prijatelji­cah cebelah. Delo Decek Brin na doma­cem kolišcu je bilo nominira­no za desetnico, to je nagrada, ki jo Društvo slovenskih pisa­teljev podeljuje za najboljše otroško oz. mladinsko delo. Knjiga je prejela znak za ka­kovost otroških in mladinskih knjig zlata hruška. Tematika življenja kolišcar­jev je predstavljena skozi rav­no prav napete zgodbe decka Brina. Posebna odlika knjig v tej zbirki so dodatki, kjer so razloženi posamezni pojmi iz tistega casa in navedeni viri, ki dokazujejo, da so zgodbe ustvarjene na podlagi pravih zgodovinskih dejstev. Decek Brin živi na kolišcu, na današnjem Ljubljanskem barju, ki ga je osnoval njegov ded z vzdevkom Volk. Rad pos­luša dedove zgodbe in nadvse si želi postati dober lovec, kot je njegov oce. Veckrat obišce strica Oblaka, ki je posebnež – vedno si izmisli kaj nenavad­nega. Nekoc mu zacne pripo­vedovati, kako bo naredil neko rec, s katero bodo ljudje lažje vlekli tovore po suhem. Dogo­vorita se, da mu bo Brin poma­gal. Po številnih poskusih in nejeveri preostalih kolišcarjev jima uspe – nastane prvo kolo. Brin je ponosen, junak pa pos­tane, ko ukani medveda, ki na­pade njihovo credo. • POSLANSKI KOTICEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Rebalans 2020 terproracuna 2021 in 2022 V septembru smo spre­ jeli rebalans proracu­ na za leto 2020, saj je bilo treba prihodke in odhodke uskladiti z dejanskim stanjem. Zaradi epidemije smo se do­datno zadolžili, kar pa ne bo problem, saj so napovedi za prihodnje leto dobre in se po­casi vracamo na predkrizni cas. Na nekaterih podrocjih so bila sredstva prenesena v naslednje V zbirki je izšlo pet zgodbic o decku Brinu. Sebastijan Pregelj je dobi­tnik prve nagrade za najboljše izvirno leposlovno delo pre­teklega leta, poimenovano po Ivanu Cankarju, za roman V Elvisovi sobi. Ura druženja je hitro mini-la. Druženje so nam popestri­li clani mladinske gledališke skupine, ki so nas z igro in ple­som popeljali v svet kolišcar­jev. Društvo Fran Govekar Ig leto, saj se jih letos ni moglo izkoristiti zaradi že omenjenih omejitev, ki jih prinašajo koro­navirus in ukrepi, ki so ob tem sprejeti. Makroekonomske oce­ne in napovedi, ki jih je prip­ravil UMAR, namrec kažejo, da bi po 6,7-odstotnem padcu gospodarske aktivnosti v nas­lednjih dveh letih lahko racu­nali na 5,1-odstotno rast BDP v letu 2021 in 3,7-odstotno v letu 2022. Skladno s tem je priprav­ljen proracun za prihodnji dve leti, ki je razvojno naravnan. Ce bomo dobro izkoristili še predvidena evropska sredstva, si lahko obetamo veliko nujnih investicij, ki že vec let cakajo. Predlagala bom, da se v razvoj­ne nacrte uvrstijo tudi razlicne investicije v naši obcini in ob­cinah Brezovica, Ig in Velike Lašce, kjer sem bila izvoljena. Z župani smo v rednih stikih in nekatere projekte smo že predstavili pristojnim minis­trom. V zadnjih dneh narašcajo okužbe, kar pomeni, da se mo­ramo še bolj držati ukrepov, ki so predlagani že vse te mesece: nošenje mask, razkuževanje rok in socialna distanca. Nekaj obolelih obcasno beležimo tudi v naši obcini in vsem želim cim • POSLANSKI KOTICEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// hitrejše okrevanje. Jesenski cas nih ovir. Kar precej poeno-zahtevno obdobje za Evropsko zato, da se spet vrnemo k sebi je še bolj ugoden za širjenje vi-stavitev pri podjetjih in sa-unijo, saj se je nabralo veliko in si vzamemo cas zase in svo­rusa, zato ne bo odvec, ce bomo mostojnih podjetnikih pa tudi problemov, za katere imajo je bližnje. Želim vam, da osta­vec doma ter manj v lokalih in na drugih podrocjih. Skupno države clanice razlicne predlo-nete zdravi! na razlicnih dogodkih, kjer se vodi Ivan Simic, ki je bil pred ge rešitev. Usklajevanje teh je zbere vec ljudi. leti direktor Davcne uprave in lahko dolgotrajno in težavno, a Ponovno se obeta tudi dvig je eden najboljših poznavalcev obenem izziv. povprecnine, kar bi za našo davcne zakonodaje. Vsekakor nas je korona­obcino pomenilo dodatnih Naslednje leto bo po-virus pripeljal do tega, da 301.000 EUR. Ker imamo ve-membno tudi mednarodno: vec razmišljamo o tem, kako liko nedokoncanih projektov, Slovenija bo v drugi polovici majhni in nebogljeni smo v so vsaka dodatna sredstva po-leta 2021 že drugic predsedo-resnici, in da nimamo nicesar, rabljena ucinkovito in v smeri vala Svetu EU v triu z Nemci-ce nimamo zdravja. Zdaj bolj razvoja obcine. jo, ki predseduje zdaj, in Por-cenimo trenutke, ko smo lahko Vlada pripravlja tudi sku-tugalsko, ki bo predsedovala sami, v naravi, pa tudi prijate- Za vse informacije sem na voljo na 01/478-95-80 ali GSM: 051/374-475. Lahko se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Lah­ko obišcite mojo Facebook stran, kjer objavljam aktu­alne misli in vse o svojem delu v DZ. pek sprememb na razlicnih v prvi polovici naslednjega lje, ki nam v težkih trenutkih Alenka Jeraj, podrocjih, ki bi prinesle manj leta. To bo lepa priložnost za priskocijo na pomoc. Morda se poslanka DZ RS birokracije in administrativ-promocijo Slovenije pa tudi take epidemije zgodijo ravno • KOTICEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Veverice, Mravljice in Lisicke, dobrodošli v vrtcu! Visoko na hribu – tam vrtec stoji, ki malcke vseh vragolij nauci. Streha je rdeca od otroškega smeha, procelje krasi sonce vse dni. Igralnice svetle kot mamicin smeh, cela hiša diši po prijaznih ljudeh. Ej, tak vrtec je pravi magnet, tu zagotovo spoznal boš ves svet! Vzgojiteljice vam želimo cebljave, zvedave in srecne vrtcevske dni! Vrtec Ig Mravljice pripravljene na sprehod Skupina Želvice Z acela se je jesen in že dobro smo za­korakali v novo šolsko leto. Otroci iz skupine Želvice smo sicer novincki, a smo se že malce navadili na novo okolje. Vseeno se še vedno seznanjamo z dnevno rutino vrtca in vsakodnevno raziskujemo tako igralnico kot tudi okolico. Radi se odpravimo na izlet z našim velikim vozi­lom, se igramo v peskovniku, na igrišcu … Radi opazujemo starejše otroke (šolarje), najraje pa se igramo s svojimi novimi prija­telji. Vse okoli nas je novo, a mi smo zveda­vi otroci in željni novih znanj, zato veselo korakamo novim dogodivšcinam naproti. Želvice uživajo v peskovniku. Vrtec Ig Skupina Kapljice iz Mavrice Septembra, ko smo zaceli kapljati na kup, smo vsi pricakovali velik hrup. In res – smo malo jokali, še vec se smejali, da v vrtcu lepo je, smo hitro spoznali. In ceprav nam je le leto dni, postali smo pravi prijatelji. Se malo pocukamo, drugic pobožamo, še najraje pa s starši domov se odpravimo. Saša Bizjak in Romana Hrovat Igra na prostem Buce v Iški vasi »Gledam, ce piše kaj o bucah. Sicer pa si jih lahko ogledate nasproti koncne avtobusne po­staje v Iški vasi.« Maks Potokar Ivan Žagar Športni dan V sredo, 23. 9. 2020, smo Druga dva razreda sta po na­v Sloveniji praznova-vodilih trenerjev zacela igrati, li dan športa. Na naši nato se je trener posvetil tudi šoli smo ga praznovali s špor-nam, saj nam je razložil pra­tnim dnevom. vila igre. Z zanimanjem smo Ucenci 7. razredov smo se opazovali igro ucencev 7. a in najprej odpravili na bejzbol-7. d. Po koncani igri smo se za­sko igrišce na Igu. Na travniku menjali. Igra se je ravno dobro poleg igrišca smo vadili met zacela, ko je zacelo deževati. žogice in odbijanje s kijem. Odšli smo v hišici, ki sta bili poleg igrišca, in pomalicali ter nadaljevali igro v rosenju. Po prihodu osmošolcev smo pob­rali svoje stvari in se odpravili proti šoli. V šolski telovadnici smo imeli pripravljeno igrišce za odbojko in igrišce za no­gomet. Vsak razred je odšel na eno igrišce in po približno 20 minutah smo se zamenjali pri igrah. Kmalu je ura odbila konec pete ure in tako se je koncal tudi naš prvi športni dan letos. Kljub dežju, ki nas je spremljal, se mi je zdelo super, saj smo spoznali in poskusili nov in zame neznan šport, pri tem pa smo se še zabavali. Manca Baler, 7. b Igranje bejzbola Branje Branje je kot pisanje, z branjem narediš vse, kar pomembno je. Ce bereš veliko, ti uciteljica potem šteje za piko. Knjige za domace branje in bralno znacko ti pripomorejo še za kakšno znacko. Ce bereš, se tudi veliko nauciš in pri znanju pridobiš. Ema Kvržic, 7. b Mostišcar 07 | Oktober 2020 Na športnem dnevu Naravo­slovni dan V torek, 22. 9. 2020, smo ime­li šestošolci naravoslovni dan. Odpravili smo se na gozdno ucno pot v Drago. Razde­ljeni smo bili v skupine, bila sem s tremi sošolci. Dobili smo ucne liste z nalogami. Ucni list nas je usmerjal po gozdni ucni poti. Najbolj zanimivo se mi je zdelo votlo drevo. Ugotovili smo, da je bilo posekano ali pa se je porušilo samo. Po koncanem delu smo po­malicali na jasi in tudi naše delo na ucni poti se je koncalo. Cakala nas je še pot v šolo, kjer se je kon­cal naš šolski dan. V naravi je bilo zabavno in upam, da bomo šli tja še kdaj. Lana Acman, 6. b Šivanje mask Ucenci z maskami, ki so jih sešili sami Pridne šivilje mask V tretjem tednu sep-ucenca je bilo to prvo srecanje Ucence smo povprašali po Maske mi smrdijo. tembra smo na Po-s sukancem in šivanko. Ob po-mnenju o pomenu mask in za-Maske nosimo, da te zašcitijo družnicni šoli Golo moci uciteljic so nastale cudo-kaj jih je treba nositi. Nastale pred bacili. izkoristili situacijo, v kateri vite razlicne maske, na katere so zanimive in preproste izjave: Pod masko mi je vroce. smo trenutno, za ucenje novih so bili zelo ponosni. Nekateri Maska je dobra zato, ker te Sovražim korono. znanj in rocnih spretnosti. V so se pri izdelavi odlicno odre-zašciti pred cemerkoli, na pri-Maske so neumne. podaljšanem bivanju smo ši-zali in odkrili svoj nov hobi. mer korono. vali maske. Za marsikaterega Maske nosimo proti virusu. POŠ Golo Mostišcar 07 | Oktober 2020 Priljubljena vrhunska doživetja V obdobju od 1. oktobra do 1. decembra 2020 bodo še dostopnej­ša vodena doživetja Turizma Ljubljana, ki so po vsebini in obsegu edinstvena na destina­ciji: nagrajeni voden ogled po ljubljanski tržnici Dobimo se plac' vkljucuje tudi Ljubljan­ski zajtrk, pri ogledu Okusi Ljubljane udeležencem v pe­tih restavracijah postrežejo tradicionalne ljubljanske jedi in pijace, sprehod po starem mestnem jedru pa predstavi manj znane podrobnosti o Lju­bljani in na koncu brezplacno popelje z vzpenjaco na Lju­bljanski grad. Dobimo se plac' je eno iz­med novejših doživetij, za Ljubljane od zdaj še dostopnejša katero je Turizem Ljubljana lani prejel priznanje Snova­lec 2019, s cimer Slovenska turisticna organizacija spod­buja promocijo in uresnicitev ustvarjalnih, inventivnih in inovativnih idej s podrocja tu­rizma. Voden ogled, ki je letos v postopku pridobitve znaka Slovenia Unique Experiences za petzvezdicno doživetje slo­venskega turizma, skozi naj­bolj zanimive zgodbe, skrite koticke tržnice in mamljive okuse udeležence seznani s Plecnikovo arhitekturo, ponu­dniki in njihovimi izdelki. Na koncu sledi bogat Ljubljanski zajtrk iz sezonskih lokalnih sestavin v bližnji restavraciji. Vse to za 19 EUR za odraslega in 10 EUR za otroke do 12. leta. Kaj ce bi se namesto kosila s prijatelji v mestu en dan po­dali na voden ogled z Okusi Ljubljane? To doživetje Turiz­ma Ljubljana je namrec edino v Sloveniji, kjer boste v kar petih restavracijah pokušali izkljucno tradicionalne lju­bljanske jedi in pijace, ob tem pa spoznali še mnogo zanimi­vosti o prehranskih in drugih navadah Ljubljancanov iz pre­teklih obdobij pa do današnje­ga dne. Cena za odraslega je 24 EUR, za otroke do 12. leta pa 15 EUR. Bi želeli bolje spoznati svoje mesto ali pa pricakujete obisk sorodnikov z drugega konca države ali iz tujine? Povabi- Barjanka 2020 tudi na Igu Karavana rekreativnih kolesarjev, ki se udele­žuje kolesarske priredi­tve Barjanka v organizaciji KD Rog, se je tudi letos ponovno ustavila na Igu, kjer so jim do­maca društva predstavila naš konec Ljubljanskega barja. Kolesarji so v soboto, 5. septembra, pot zaceli in kon­cali na Kongresnem trgu v Ljubljani, vmes pa prekolesa­rili vec kot 80 km barjanskih poti. Prvi postanek so imeli v Bistri, drugega na Jezeru, zad­nja postaja pa je bil Ig. Tu smo kolesarje pozdravili kar na šolskem igrišcu, kjer so s svo­jimi aktivnostmi in dobrotami barjanske barve predstavlja­li Društvo Fran Govekar Ig, Gobarsko mikološko društvo te jih na vodeno spoznavanje Stare Ljubljane in Ljubljan­skega gradu in se preko zgodb izkušenega vodnika seznanite z mestnimi znamenitostmi, arhitekturo in kulturo, na koncu pa naredite spominsko fotografijo na grajskem gricu. Cena, ki vkljucuje vožnjo z vzpenjaco, je 6 EUR za odra­slega in 3 EUR za otroka do 12. leta. Za podrobnosti in termine obišcite www.visitljubljana. com ali poklicite na 01/306­12-15. Vodeni ogledi bodo iz­peljani ob podpori Slovenske turisticne organizacije ter upoštevanju zdravstvenih in varnostnih priporocil NIJZ. Turizem Ljubljana Ig, Društvo Zapotok, Društvo žena in deklet na podeželju Ig, Krajinski park Ljubljansko barje in Turisticno društvo Škofljica. Po krajšem postanku so se kolesarji odpravili proti koncnemu cilju v Ljubljani. Ob tej priložnosti se zahva­ljujemo vsem društvom in KP Ljubljansko barje za sodelova­nje na prireditvi, ki s tretjo iz­vedbo postaja rekreativno-tu­risticna stalnica Ljubljanskega barja. Maja Zupancic Društvo Fran Govekar Ig je predstavilo kolišcarsko dedišcino. Ižanske žene in dekleta so pripravile sladke dobrote. Arheološke raziskave na Pungrtu na Igu Na arheološkem naj­dišcu Pungrt na Igu trenutno potekajo arheološka izkopavanja, ki jih izvaja konzorcij ArKoIg pod vodstvom podjetja Ar­hej d.o.o. Zaradi predvidene novogradnje Zavoda za pres­tajanje kazni zapora Ig so se arheološke raziskave na najdi­šcu zacele že konec leta 2016. Najprej so bile izvedene inter­pretacija lidarskih posnetkov s kombinacijo razlicnih geo­fizikalnih raziskav, na podlagi teh rezultatov pa geotehnicne vrtine in sondažni testni izko­pi. Rezultati vseh raziskav so omogocili cim bolj natancno dolocitev arheološkega poten­ciala in glede na projektno do­kumentacijo novogradnje tudi zamejitev obsega arheoloških izkopavanj. Poselitvena slika južnega obrobja Ljubljanskega barja na obmocju Iga se nam s posame­znimi arheološkimi raziskava­mi v zadnjih letih postopoma razjasnjuje. V dolini vzhodno od Pungrta so bili najdeni os­tanki bronastodobne poseli­tve, ki sodijo v cas srednje in zacetka pozne bronaste dobe, tj. v drugem in prvem tisocle­tju pr. n. št., ko je bila znacilna poselitev nižinskih predelov na recnih terasah ali na vzpe­tinah z vodotoki in ruralnim zaledjem v bližini. Na Igu je najvec ostalin in drobnih najdb iz rimskega obdobja izpricanih predvsem z najdbami rimskih grobov, medtem ko tocne lokacije rimskodobne naselbine še ne poznamo, ceprav se kaže, da je rimskodobni vicus verje­tno stal pod današnjo vasjo Ig (med izvirom Ižice, preko sre­dišca vasi in župne cerkve sv. Martina do pokopališca). Na ledini na Marofu so pri gradnji nove stavbe ZRC SAZU leta 2014 raziskali del rimskodob­nega grobišca in del rimske ceste. Pri rekonstrukciji kro­žišca v vasi Staje so arheolo­gi letos raziskali še ostaline rimskih cestišc, ki kažejo, da je so se tu križale ceste že v rimskem casu. S širšega ob­mocja Iga so bili najdeni tudi številni rimski nagrobniki (evidentiranih je vec kot 120 kamnitih spomenikov), ven­dar so vecinoma v sekundarni legi in uporabi, razen v živo skalo vklesan nagrobnik Stari Dedec v Stajah. Na Pungrtu se do zdaj niso izvajale arheološke raziska­ve, saj je bila lokacija zaradi vojaške namembnost gradu (pozneje zaporov), nedostop­na. Gradišce je zavarovano na osnovi topografskih zna­cilnosti, vidnih teras in delo­ma tudi obodnega zidu ter na osnovi posameznih najdb iz prazgodovinskega in rimske­ga obdobja ter nekaj rimskih spolij, vzidanih v grad, ki so bile prenesene z rimskega gro­bišca Marof. Z izkopavanji smo do zdaj odkrili zanimive nove podat­ke o poselitvi grica v pozni prazgodovini, tj. v casu mlajše železne dobe in pozneje v rim­skem casu, casovno torej od 1. stoletja pred našim štetjem do 2. stoletja našega štetja. Na se­verozahodnem delu gradišca, kjer trenutno potekajo izko­pavanja, je bil teren preobli­kovan v manjše terase, znotraj katerih so ohranjene sledi razlicnih objektov. Odkrit je tudi kamnito-zemljen nasip, ki bi lahko služil kot dodatna zašcita/obramba zgornjega dela gradišca. Med najdbami prevladujejo odlomki lonce­nine in kosi ožgane gline oz. hišnega ometa, ki so ostanek nekdaj z glino ometanih sten objektov. Najdbe keramicnih vretenc in uteži za statve na­kazujejo tkalsko in predilsko obrt, svincen surovec, brona­sti polizdelki, ostanki železove žlindre in druga orodja pa ka­žejo na livarsko/kovaški zna­caj objektov na tem delu gra­dišca. Odkrite pa so bile tudi najdbe staroselcev, ki delno prevzemajo nošo Rimljanov – bronaste fibule, novci idr. Mija Toplicanec, dr. Maja Bricelj, obe ZVKDS OE Ljubljana in dr. Petra Vojakovic, Arhej d.o.o. Arhiv Arhej d.o.o. Nekaj mlajšeželeznodobnih ter rimskodobnih najdb Razpisi Ministrstva za kmetijstvo, M inistrstvo za kmetij­stvo, gozdarstvo in prehrano obvešca vse upravicence, da je v Ura­dnem listu objavilo spremem­bo 6. javnega razpisa za po­dukrep 4.2 Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2020. Upravicenci lah­ko vlogo v elektronski sistem vložijo do vkljucno 15. de­cembra 2020 do 23.59. S spremembo 6. javnega razpisa za podukrep 4.2 Pod­pora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetij­skih proizvodov za leto 2020 se podaljša rok za vložitev vlo­ge na javni razpis – in sicer s 26. oktobra 2020 na 15. decem­ber 2020. Javni razpis je bil objavljen 24. julija v Uradnem listu RS, št. 104/20. Epidemija covid-19 je usta­vila vse nenujno poslovanje organizacij, ki izdajajo soglasja in odlocbe. Postopki pridobitve soglasij in dovoljenj so se zato zavlekli v poletje. Po pridoblje­nih soglasjih se je zamaknilo pridobivanje gradbenih in dru­gih dovoljenj, ki v mnogih pri­merih ne bi bila pravnomocna do roka za vložitev vlog v obja­vljenem javnem razpisu. gozdarstvo in prehrano Okvirni temin objave javnih razpisov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano do konca leta 2020: Javni razpis in razpisna dokumentacija sta objavljena na spletni strani: Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pod zavihek Javne objave. Ime ukrepa/podukrepa Namen javnega razpisa Predvidena objava Podpora za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju Pokritje stroškov ustanovitve in delovanja skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju, ki so bila priznana na podlagi predpisov, ki urejajo priznanje skupin in organizacij proizvajalce oktober 2020 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva Kolektivne naložbe v skladišca in distribucijske centre oktober 2020 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva Ureditev hlevov in nakup mehanizacije za gnojenje oktober 2020 Podpora za horizontalno in vertikalno sodelovanje med udeleženci v dobavni verigi Podpora za sodelovanje med udeleženci v dobavni verigi za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov ter za promocijske dejavnosti na lokalni ravni** oktober 2020 Podpora za novo sodelovanje v shemah kakovosti Dodelitev podpore za novo sodelovanje v shemah kakovosti november 2020 Podpora za odpravo škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesrec in katastroficnih dogodkov Dela za odpravo škode in obnovo gozda po naravni nesreci november 2020 Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva Izgradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni vec uporabnikom november 2020 Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva Izvedba agromelioracij na komasacijskih obmocjih december 2020 Pomoc za zagon dejavnosti za mlade kmete Dodelitev pomoci za zagon dejavnosti za mlade kmete januar 2021 Status kmeta S tatus kmeta se redko uporablja. Najvec se ta dokument potrebuje pri nakupih zemljišc, vcasih ga zahteva tudi banka in pa neka­teri razpisi. Pogoji, ki jih kmet potrebuje na UE za pridobitev tega dokumenta so naslednji: - lastnik, zakupnik to zemlji­šce obdeluje sam ali s po­mocjo drugih, - družinski clan, ki se pote­guje za ta dokument, mora opravljati kmetijsko de­javnost kot edino oz. glav­no dejavnosti in biti za to usposobljen, - dohodek iz kmetijstva (vrednost kmetijskih pri­delkov na kmetiji vkljucno s »subvencijami«) mora doseci vsaj 2/3 povprecne place na zaposlenega v RS v istem obdobju, - ce kmet, lastnik ali za­kupnik ne more zaradi sta­rosti ali bolezni obdelovati zemljišc, je dolžan poskrbe­ti, da je zemljišce obdelano, - usposobljenost za opravlja­nje kmetijske dejavnosti je potrebna naslednja izobraz­ba: a) najmanj 4. stopnja kme- Predvideni termini objav javnih razpisov za ukrepe/ podukrepe PRP 2014-2020 so zgolj informativne narave in se lahko spreminjajo. Vse informacije glede jav­nih razpisov spremljajte na tijske smeri b) najmanj 4. stopnja kate­rekoli druge smeri in v tem primeru opravljen preizkus znanja po veljavnih progra­mih kmetijskih poklicnih ali srednjih šol c) pridobljen certifikat – to je nacionalna poklicna kva­lifikacija (NPK) d) usposobljenost je moc dokazovati tudi s 5-letnimi delovnimi izkušnjami (v tem primeru se UE ravna­jo po poznavanju situacije, v nasprotnem primeru to ljudje dokazujejo s prica­spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in pre­hrano. Andreja Zdravje, obcinska uprava mi) v tem primeru je tudi dobrodošel izpis iz registra kmetijskih dejavnosti, ki ga izdajo le na MKG. Ta dokument si lahko prido­bijo tudi s.p. ali d.o.o., ki lahko dokažejo, da predstavlja vred­nost njihovih pridelkov skupaj s subvencijami in državnimi pomocmi nad 50 % dohodka iz kmetijstva, kar je razvidno iz bilanc stanja in uspeha. Zlatko Krasnic, kmetijski svetovalec Gobarski kodeks Mikološke zveze Slovenije Splošne dolocbe - Ne nabiraj gob, ki jih ne nameravaš preucevanje je pomembno za naše na­- Pri nabiranju gliv upoštevaj zakonske uporabiti. daljnje spoznavanje gliv in za njihovo predpise in ta kodeks. - Spoštuj in varuj preostale vrste gliv, ohranjanje. - Ne povzrocaj nepotrebne škode na ras-vkljucno s strupenimi vrstami. - Nabiraj le toliko primerkov, kot je pot­tišcu, cim manj poškoduj rastline, listni - Ne nabiraj redkih in zavarovanih vrst rebno za popis in zanesljivo dolocitev opad in tla v gozdu. gliv. (determinacijo). - Ne premikaj lesnih ostankov v gozdu, - Nabiraj le najbolj pogoste in množicne - Zabeleži tocno lokacijo, naravno okolje razen ce je to nujno potrebno za pravil-vrste gob in le takšno kolicino, kot jo (habitat) in datum najdbe vsake vrste no dolocitev glive. lahko porabiš ti sam. Upoštevaj predpi-gliv. - Ne nabiraj primerkov gliv le zaradi nji-se, ki dolocajo, da lahko v enem dnevu - Ce imaš dovoljenje za znanstveno pre­hovega videza. nabereš le dva kilograma gob in eno ucevanje gliv (npr. nabiranje v zavaro­- Glive poskušaj dolociti na rastišcu, in gobo poljubne teže. vanih obmocjih, nabiranje zavarovanih ce je le mogoce, tako, da jih ne odtrgaš. - Ne nabiraj premladih primerkov gob vrst), ne izkorišcaj tega v osebne ali ko­ - Stari gozdovi, negnojeni travniki, šotna (gumbkov). Daj gobam cas, da se razvi-mercialne namene. mocvirja in drugi redki habitati so po-jejo in dozorijo. - Sodeluj in posreduj podatke v podat­sebno pomembni za ohranjanje gliv, - Na nekaterih obmocjih je nabiranje gob kovno bazo MZS, obdrži le en primerek zato v njih gobari posebno previdno. za hrano (uživanje) prepovedano, zato (eksikat) za svojo zbirko (mikoteka, se vedno vnaprej prepricaj, ali ni obmo-fungarij, herbarij). Nabiranje gob za hrano cje, kjer boš nabiral, zavarovano. - Zavedaj se, da so številne gobe zelo Gobarsko mikološko društvo Ig strupene, zato nabiraj le tiste, ki jih zelo Nabiranje gliv za preucevanje dobro poznaš in jih lahko uporabiš za - Pogosto je potrebno nabiranje gliv v hrano. znanstvene namene. Prepoznavanje in • PLANINSKI KOTICEK ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Aktivnosti PD Krim H oja v hribe in poho-ves cas najde nacin, da vsaj za nastale situacije. Vzdrževalna kratkem bomo postavili skri­ dništvo imata letos po silo potešimo potrebe in želje dela na planinskih poteh, za njici z žigom na sotocju Iške zaslugi koronavirusa po gibanju. V Planinskem dru-katere skrbimo, potekajo ne-in Zale na Vrbici in na vrhu posebno obliko. Vecinoma se štvu Krim nam je letos uspelo ovirano. Verjetno ste opazili, Mokrca. hodi individualno, ture pa so realizirati le manjši del plani-da smo na njih že vecino smer-Moja zadnja vodena tura je pretežno enodnevne, saj je ranih izletov in tur. Še zbora nih planinski tabel prestavili z bila avgusta po Veliki Krpano­ oteženo spanje v kocah in do-clanov nismo mogli oziroma dreves na kovinske drogove, vi poti. Vodi od doline Pivke movih, prav tako tudi prevoz. smeli organizirati. Sporocamo, kot je tendenca PZS. To nam je cez Javornike na Cerkniško Kljub omejitvam, ki nam jih da še obstajamo, delamo, se omogocila donacija kovinskih polje, cez Bloke, Cerknico in narekujeta vlada in NIJZ, pa se trudimo in išcemo rešitve za drogov s strani DARS-a. V Rakov Škocjan, cez Kalic do Postojne. Dolga je kar 92 km. Mi smo jo nacrtovano koncali na Rakeku po prehojenih 65 km, saj smo hodili le dva dne­va. Udeležilo se nas je dvanajst pohodnikov. Še dobro, da smo imeli nevihten dan z obilico dežja, da smo lahko vedrili pri vecini dobro poznanem župniku Sandiju v Grahovem. Nudil nam je streho in nas po­gostil. Veselili smo se snidenja z njim. Janko Purkat Mostišcar 07 | Oktober 2020 Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike P osebna cast je bila, ko sem bil leta 2017 prvi Slovenec, ki je prehodil 'mater vseh poti', ameriško Apalaško pot. Tudi zato, ker je ta ameriška transverzala resnicno dolga in kar lepo poskocna: po Apalacih, po­gorju, ki poteka vzporedno z vzhodno obalo ZDA, napravi velicastnih 3500 kilometrov, pri tem preci 14 ameriških zveznih držav in pridela sku­pnega vzpona za 142 kilome­trov. Toliko, kot ce bi se kar šestnajstkrat povzpel na vrh Everesta, in to ne iz bazne­ga tabora, kar lepo z nivoja morske gladine. Posebna cast jo je bila pre­hoditi tudi zato, ker je to ena ameriških ikon, ena izmed tistih vezi, ki so jih vzposta­vili, da držijo skupaj to deželo mnogo nasprotij in skrajnosti. Izmed okoli štirih milijonov ljudi, ki jo vsako leto obišce­jo, sem bil med pešcico tistih, ki se jo odlocijo in jim jo tudi uspe prehoditi v celoti v casu ene pohodniške sezone, ki tam traja med marcem in ok­tobrom. Takšne planince ime­nujejo thru-hikerji in te še po­sebej slavijo: v zrelih domacih vidijo cvrstost svojega naroda, v mlajših obet njegove lepe prihodnosti, v tujih poklon svojim lepim hribom. Nekaj izvrstnega je bil ta pohod nadalje zato, ker je za to pogorje znacilna tudi izjemna raznovrstnost življenja. Goto­vo, ker s svojo izjemno dolžino sega od subtropskega obmo­cja juga ZDA prek zmernega celinskega obmocja osrednje atlantske obale vse do tajge Nove Anglije. A ob širni pale-ti živega, izhajajocega iz pre­ Znacilen vecer pred znacilnim zavetišcem ob poti Mostišcar 07 | Oktober 2020 hoda takšnih temperaturnih pasov, je hkrati v vec posame­znih predelih rastlinskih in ži­valskih vrst okoli tebe toliko, kolikor jih v Evropi preprosto ne premoremo – domorodnih vrst dreves je recimo na našem kontinentu 79, samo v enem narodnem parku ob Apalaški poti jih je 182, v njem je tudi 1000 vrst grmovnic, 2000 vrst gliv in gob, 200 vrst nadvse ži­voperih ptic in še toliko tega. Razlogov, da je bila pot tako sijajna, je bilo potem še mno­go. 99 % te transverzale pote­ka po stezah. Izvrstno je tudi vzdrževana in markirana. Gre za divjinsko pot, na kateri si vznemirljivo blizu številnih zverem in drugim nevarnim živalim, pa zelo dalec od vse­ga cloveškega; v obmocju, imenovanem Sto milj divji­ne, si na neki tocki dejansko skoraj dvesto kilometrov od prvega zaselka, kaj šele prave vasi ali mesteca. Kot znacilna ameriška transverzala je bila Apalaška pot fascinantna tudi zaradi povsem drugacne tra­dicije planinstva, divjinskega, pri katerem se lahko zanašaš le na preprosta zavetišca, sicer pa v nahrbtniku prenašaš tako svojo spalnico kot kuhinjo in še posebej težko shrambo. In zaradi odmaknjenosti od civi­lizacije in neverjetno poceni hrane v ZDA je Apalaška pot konec koncev tudi ena cenej­ših transverzal; nekaterim, resda zelo asketskim planin­cem, jo uspe prehoditi, ne da bi zapravili vec kot 100 dolar­jev na mesec hoda. Ob vsem tem in še toliko drugih receh je bila to tudi pot, ki mi je dala toliko navdi­ha. Po izkušnji z nje sem napi­sal potopisni roman Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike, ki ni postal le pro­dajna uspešnica, temvec je tudi požel vrsto priznanj: za najboljši literarni prvenec, za najboljši potopis in za najbolj­še samozaložniško delo. dr. Jakob J. Kenda, PD Krim Vec o Apalaški poti najde­te na www.apalaska.si, kjer lahko tudi po posebej ugodni ceni narocite potopisni ro­man s te transverzale. tekmovalne sezone Clanska ekipa ŠD Mokerc KIG Emil Kodat V se ekipe ŠD Mokerc so že dobro zakorakale v novo tekmovalno se­zono. Sezono, ki je zaznamo­vana s pravili in ukrepi proti širjenju novega koronavirusa. Zelo me veseli, da so prav vse selekcije tudi že zabeležile za­služene zmage. Ko to pišem, je prenovlje­na clanska ekipa ravno zacela državno prvenstvo v 1.B ligi in premagala RD Alples Že­lezniki. Mladinska ekipa, ki se je ob koncu prejšnje sezone uvrstila v 1. mladinsko držav­no ligo, je odigrala dve tekmi, eno s porazom in eno z zmago. Kadeti so odigrali tri tekme in na vseh treh zmagali. Ravno tako starejši decki A in starejši decki B. Vse tri ekipe trenutno zasedajo prva mesta v svojih skupinah. Za mlajše decke A in B (starost otrok 12 in 11 let) je letos Rokometna zveza uvedla nov nacin tekmovanja brez uradnega beleženja re­zultatov. Poudarek dajemo ra­zvoju igralcev in ne rezultatu posameznih tekem ter budno spremljamo napredek celotne ekipe. Trenirati so zaceli tudi mini rokometaši in rokometašice. V zadovoljstvo je spet videti številne mlade nadobudneže z žogo v rokah. Ce bi se kdo želel prikljuciti ekipam, še ni prepozno. Urnik treningov je objavljen na spletni strani www.mokerc-drustvo.si/se­zona-2020-2021/treningi/, za preostale informacije o vpisu pa lahko pišete na e-naslov: uprava@mokerc-drustvo.si. Treningi potekajo po stro­gih navodilih NIJZ, kar nekoli- Ekipa MDA ŠD Mokerc med igro Iva Meglic ko zaplete izvedbo, predvsem pa skrajšuje razpoložljiv cas v športni dvorani, ki je že tako ali tako prezasedena. Še bolj kot organiziranje treningov pa se je zapletlo organiziranje tekmovanj. ŠD Mokerc organi­zira ligaška tekmovanja za se­dem selekcij in pri tem dosle­dno upošteva navodila NIJZ, RZS in OŠ Ig. Brez nesebicne pomoci vseh clanov društva in staršev mladih rokometa­šev in rokometašic to ne bi bilo mogoce. Prostovoljnim casomerilcem, zapisnikarjem, medicinski ekipi, prevozni­kom in drugim so se pridru­žili prostovoljni razkuževalci, vodje evidentiranja, merilci telesne temperature in podob­no. Hvala vsem, ki pomagate pri organizaciji tekmovanj in treningov ter skrbite, da je vse izpeljano skladno s strogimi pravili. Žal med te sodi tudi prepoved obiskovalcev na do­macih tekmah. Prazna tribuna ima kar nekaj slabih posledic; na spodbudo igralcem, na samo igro, na zanimanje za rokomet, tudi sponzorjev ... Kljub temu je bolje igrati pred prazno tribuno, kot sploh ne igrati. Potek tekem lahko v živo spremljate na spletni strani http://livestat.rokome­tna-zveza.si/#/, ce nam bo uspelo organizirati snemanje in prenos signala, pa tudi ne­posreden videoprenos na naši Facebook strani https://www. facebook.com/RKMokerc. Va­bljeni k navijanju! Tomaž Meglic, predsednik ŠD Mokerc Ig Vpis v novo vadbeno leto v KRG TiM R itmicarke in telovadci pod vod­stvom bivših vrhunskih športni­kov Mojce Rode in Mitje Petkovška so že zaceli krepiti telesa za uspešen boj proti 'malim nevidnim sovražnikom'. Vad­be potekajo na OŠ Ig. Prostih je še nekaj mest, vpis pa lahko elegantno opravite na www.krgtim.si. Ritmicna gimnastika (deklice): petki 13.45–15.00 (1.–2. razred) ter torki in cetrtki 13.45–15.15 (3.–9. razred) Gimnastika (decki in deklice): cetrtki 13.45-14.30 (1.–2. razred) in 14.30-15.15 (3.–9. razred) Vec informacij o klubu najdete na: krgtim.si, facebook.com/klubrgtim in in­stagram.com/krg_tim/. Klub za ritmicno gimnastiko TiM Pogovor s trenerjem clanskeekipe ŠD Mokerc KIG V novi sezoni 2020/2021 je ekipo clanov prevzel trener Dejan Vujic, ki si je vzel cas in odgovoril na nekaj vprašanj. Vprašanje za ogrevanje. Ko omenim besedo rokomet, na kaj najprej pomisliš? Rokomet je del mojega živ­ljenja, spominja me na veliko lepih trenutkov iz mladosti, ki sem jih preživel s prijatelji, soigralci. Koliko casa je rokomet že del tvojega življenja? Z rokometom sem se zacel ukvarjati pri osmih letih in vse do danes, ko delam kot trener. Skupaj 26 let. Kakšne so tvoje želje za to sezono? Želim, da bi v trenutni situ­aciji liga potekala s cim manj zapleti, da bi vsi v klubu lahko nemoteno delali in trenirali. B alinarska sekcija pri Društvu upokojencev Ig je tudi letos priredila turnir v balinanju za ženske, na katerega smo povabili tudi druga društva upokojencev iz ljubljanske okolice. Zaradi koronavirusa smo turnir lah­ko izvedli šele v petek, 4. sep­tembra 2020, na balinišcu DU Ig pri gasilskem domu na Igu. Sodelovalo je šest ekip, ki jih je sestavljalo 24 tekmovalk. Po-leg dveh ekip našega društva so sodelovale še štiri ekipe iz naslednjih društev upokojen­cev: Dragomer, Vic-Rožnik, Bicevje in GIP. Vsako ekipo so sestavljale tri tekmovalke + re­zerva. Po pozdravnih besedah podpredsednika DU Draga Po­redoša in podžupana obcine Ig Antona Modica je sodnik tur­nirja Zlatko Krnjak podrobno predstavil in pojasnil pravila Vsak trener ima svojo filozo­fijo. Želim si, da bi fantje spre­jeli moj nacin dela, mi zaupali in sledili. Prav tako si želim tudi iz vsakega posameznika in ekipe izvleci maksimum. Ce nam to uspe, verjamem, da bo prišel tudi dober rezultat. Kaj je za tebe pomembneje v rokometu, taktika ali fizika? Oboje. Lahko imaš zelo dobro takticno ekipo, ce pri­manjkuje fizike, to ni dovolj, in seveda obratno. Poleg fizike in taktike je zelo pomembna še mentaliteta in to, da se igralec zna prilagoditi kolektivu. Kako pa bi se opisal kot trenerja in kot osebo zunaj rokometnih igrišc? Sem trener, ki zagovarja trdo delo in disciplino. Pri ne­katerih receh sem zelo trmast in vztrajen, ko si zastavim cilj, ga želim na vsak nacin doseci. Rad se tudi pošalim, ko zacu­tim, da je za to pravi trenutek. Ko sem zunaj igrišc, se veliko posvecam družini, rad kuham in dobro jem. Nekaj prostega casa pa seveda rad preživim tudi s prijatelji, kjer smeha in dobre volje nikoli ne manjka. Glede na to, da si bil dolga leta trener mlajših selekcij, kaj meniš, da je najbolj pomembno pri delu z mladimi? Treniranje mladih špor­tnikov je zahtevno in kom­pleksno ter hkrati tudi zelo odgovorno delo. Prav mi, trenerji, smo tisti, ki lahko v otroku vzbudimo ljubezen do športa. Pomembno je, da se dela strokovno, sistematic­no in prilagojeno razlicnim starostnim obdobjem. Trener mora biti prisoten na treningu z vso svojo energijo in dušo. Varovanci morajo verjeti, da so lahko v športu uspešni, in to morajo pri trenerju cutiti. Zelo pomembno je tudi, da ni treningov brez igre. Vaska Arsova Emil Kodat Ženski balinarski turnir DU Ig celotnega tekmovanja. Prire­ditev si je ogledal tudi predse­dnik DU Ig Dušan Petric. Naša ekipa je osvojila 2. mesto. Tako kot na vsakem takem balinar­skem tekmovanju smo tudi pri nas pripravili tekmovanje balinark v bližanju. Najboljša v bližanju je bila naša clanica Ana Cuk. Po koncani pode­litvi pokalov in kolajn smo s pomocjo donatorjev in clanov naše balinarske sekcije prip­ravili pogostitev, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Hvalež­ni smo vodstvu in clanom UO DU Ig, ki podpirajo športno dejavnost v našem društvu in prispevajo del sredstev, da tako prireditev lahko izpe­ljemo. Zahvaljujemo se tudi clanom PGD Ig, ki nam omo­gocajo nemotene treninge na balinišcu, in ce je treba, odsto­pijo tudi prostor za sestanke in pogostitev tekmovalcev in Ana Podržaj, navijacev. Prav posebej pa se predsednica odbora za šport zahvaljujemo Obcini Ig, ki je in rekreacijo sofinancirala to prireditev. Marija Župec Foto: Profi media PRIMATI • oktober 2020 • št. 166, leto 24 • 2,99 € • Arctocebus calabarensis Telo je dolgo od 22 do 26 cm, rep pa le 1 cm. Tehta od 225 do 475 g. Hrbet je oranžen do rumen, trebuh pa rdeckast. Pleza štirino­žno, previdno in pocasi. Vse okoncine so približno ena­ko dolge. Kazalec je maj­hen; palec je locen od dru­gih treh prstov in omogoca škarjast oprijem. Ta samo­tarski ponocnjak se hrani z žuželkami, stonogami, polži in kušcarji, uživa pa tudi plo­dove. Imenujemo ga tudi medvedji maki. Razširjenost: Nahaja se na zahodnem delu Afrike (Ni­gerija, Kamerun, na jugu do reke Kongo). Živi v gostih deževnih gozdovih. DIGESTE - najpomembnejši izvlecki iz del rimskega prava, JORDANKAL - rojstni kraj Lojzeta Slaka v obcini Mirna Pec, TROYAT, Henri - rusko-francoski pisatelj, avtor biografij o Puškinu in Tolstoju Obišcite spletni portal Obcine Ig na: www.obcina-ig.si. Mostišcar 07 | Oktober 2020 23 . ZAHVALE ///////////////////////////////////// • OGLASI //////////////////////////////////////// So ljudje, ki jih ne moremo držati za roko, jih pa nosimo v srcu. Z AHVAL A JUSTIN MIHELIC iz Selnika 6. 10. 1929–20. 7. 2020 Ob boleci izgubi dragega oceta, dedka, pradedka in brata se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom ter drugim, ki ste bili z nami v težkih trenutkih, za tolažilne besede, tople stiske rok, darovane svece in cvetje. Hvala gospodu Janezu Avseniku za opravljen obred s sveto mašo. Iskrena hvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Golo in Škrilje za poslovilni govor in pogrebno slovesnost. Zahvaljujemo se Društvu Odmev Mokrca za poslovilni govor, društvu upokojencev ter Turisticnemu društvu Kurešcek. Pogrebnemu zavodu Vrhovec, pevcem, trobentacu ter Rozi Virant za pripravo mrliške vežice. Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam vecno bo živel! Tvoji žalujoci: Zdenka, Ida in Saša z družinami Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Transakcijski racun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Župnijska karitas Ig Mostišcar 07 | Oktober 2020 • OBVESTILA ////////////////////////////////// Ponovno odprtje krajevnih uradov Upravne enote Ljubljana U pravna enota Ljubljana obvešca uporabnike upravnih stori­tev, da z 21. 9. 2020 ponovno odpira naslednje krajevne urade: - Krajevni urad Dobrova, poslovni cas vsak cetrtek 8.00–12.00 in 13.00–15.00, - Krajevni urad Dol pri Ljubljani, poslovni cas vsak cetrtek 8.00–12.00 in 13.00–15.00, - Krajevni urad Ig, poslovni cas vsak torek 8.00–12.00 in 13.00–15.00, - Krajevni urad Notranje Gorice, poslovni cas vsak torek 8.00–12.00 in 13.00–15.00, - Krajevni urad Velike Lašce, poslovni cas vsak cetrtek 8.00–12.00 in 13.00–15.00, - Krajevni urad Medvode posluje od 1. 6. 2020 po naslednjem urniku: ponedeljek 8.00–15.00, sreda 8.00–17.00, petek 8.00–13.00. Zaradi preprecevanja morebitnih okužb s COVID-19 bo upravno poslovanje Krajevnega urada Medvode še naprej potekalo po sistemu narocanja strank. Za obisk Krajevnega urada Medvode se boste lahko narocili na telefonsko številko 01/306-32-81 od 8.00 do 13.00 ure. - Krajevni urad Škofljica ostaja do nadaljnjega zaprt. Upravna enota Ljubljana Cenik oglasnega prostora v Mostišcarju Zadnja stran 300 Notranja stran 220 Zadnja stran 165 Notranja stran 120 Zadnja stran 100 • KOLEDAR PRIREDITEV ///////////////// Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Sprejemna pisarna 01/280-23-00 Direktor obcinske uprave 01/280-23-04 Komunalne dejavnosti 01/280-23-12 Kmetijstvo 01/280-23-24 Turizem 01/280-23-18 Notranja stran 70 Urbanizem 01/280-23-16 Cenik je potrdil Obcinski svet na 8. redni seji dne 23. 12. 2015. Medobcinski inšpektorat 01/788-87-50 Mostišcar 07 | Oktober 2020