ISSN 0351-6407 M^Oložnsta^tel^27 M (Ne)znano zamejstvo za matično državo stran 8 VREME 0,netna (ne)varnost v Dokležovju Lunine mene: sonce bo vzšlo 16. oktobra ob 7. uri in 20 minut, zašlo pa ob 18. uri in 14 minut. Dan bo dolg 10 ur in 54 minut. V četrtek, 16. oktobra, bo polna luna ali ščip. Spori v Gornji Radgoni na vrhuncu stran 3 CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana J. VOTEK mm Mtom tortami. mmotoo mita sosedi Obnovljen obrat Krke Murska Sobota, 16. oktober 1997, leto XLIX, št. 42, cena 190 SIT Ob koncu tedna bo večinoma suho in hladno. ^murski poslanci vložili predlog zakona o sanaciji Nafte Sporni predlog: uvozniki naftnih derivatov naj bi s prisilo zakona financirali postavitev rafinerije stran 5 | Pred posrednimi volitvami i; Petletna bera - Sestava - Elektorji in m tokati — Osma volilna enota - Primer to^anja in lobiranja pomladnikov stran 3 v . -— -------------------—------------ aJ nam je storiti, da Majda Korošak ko v strahu? stran 11 Vse poti vodijo v &NEVI ODEJE Ob vsej politični godlji, ki smo ji priča v zadnjem času, je slovenski državi, predvsem pa njeni diplomaciji uspel »veliki met«, namreč izvolitev za nestalno članico Varnostnega sveta OZN. Nedvomno gre za uspeh, ki mu ni kaj očitati, in ob odgovornosti pomeni tudi novo možnost pri uveljavljanju naše države. Nesporno je uspeh toliko večji po neuspehu, ki smo ga doživeli pri prizadevanjih ob vstopu v NATO, nekateri so ta uspeh kvalificirali tudi kot obliž na prej omenjeni neuspeh. m Potrošniku od 16. do 31. oktobra Očitno pa ta mednarodni uspeh ne vpliva kaj preveč na domače dogajanje, saj na nekaterih področjih zadeve dosegajo vrelišče. V teh dneh se lomijo kopja pri denacionalizacijskem zakonu, ki ponovno lomi koalicijo. Na drugi strani je zavrelo v zdravstvu, kjer so se dvignile medicinske sestre. Znotraj liberalcev se lomijo kopja, kako se lotiti sanacije največjih gospodarskih problemov, ki se kažejo na konkretni ravni v železarnah, pri prodaji Litostroja in na tem robu tudi lendavske Nafte. Vzporedno s tem se dogaja na povsem drugi strani predsednik, ki vedno bolj utrjuje razmislek, da praktično nikomur ni v interesu, da bi se ime na tem položaju zamenjalo. Na eni strani je dejstvo, da politično močni kandidati in prvaki strank še ne dosegajo let, v katerih bi se že kazalo politično upokojiti, in to na funkciji, ki. praktično že po svojih pooblastilih ne daje nikomur v roke močnih formalnih vzvodov moči. In če 16. oktober, čet., 17. oktober, pet., 18. oktober, sob., 19. oktober, ned., 20. oktober, pon., 21. oktober, tor., 22. oktober, sreda, Hedvika Ignacij Luka Etbin Irena Urška Tilka Luka repo puka, v roke huka. gledamo na sedanjega predsednika z opo-zijciskega vidika, je tudi jasno, da ji na položaju predsednika bolj ustreza Kučan, kjer ji z vidika svoje neformalne moči ne predstavlja potencialne nevarnosti, predvsem pri naslednjih parlamentarnih volitvah. In če se ozremo na vse to z lokalnega zornega kota, smo lahko spet samo nemi opazovalci, kajti velike zgodbe se posredno spet dogajajo na lokalnih hrbtih, kajti ob teh velikih temah in notranjih oblastnih bojih se dogajajo nekontrolirane stvari, kot je predlog zakona o kmetijski zbornici, ki je končno »odpikal« regionalizem, tudi Nafta ni za odmisliti, kajti neke posebne odrešitve ni mogoče pričakovati, saj v znotraj strankaskih bojih, predvsem pri liberalcih, pomeni le sredstvo za obračun, nad katerim se bo naslajala tudi opozicija. Zakaj? Zato, ker znotraj največje vladajoče stranke ta prostor nima človeka z dovolj teže, da bi lahko zagotovil resnejšo namero oblasti pri sanaciji tega podjetja. Po drugi strani pa je Nafta prvi projekt, za katerega bo opozicija izstavila račun ob imenovanju mandatarja in seveda projekta ne bo podprla, kajti v nasprotnem bi se dalo znotrajstrankarske nasprotnike morda premagati z glasovi opozicije. Toda Nafta ni prvi račun, ki ga bo potrebno poravnati zaradi političnega kalkulantstva. 2 fžktualno okoli nas vestnik, 16. oktober 1997 77. letnica plebiscita Koroški deželni vladar Chri-stof Zernatto je na slovesnosti ob 77. obletnici koroškega plebiscita pozval k »prijateljskemu in odprtemu dialogu«. Demonstracijo pripadnikov slovenske manjšine, na kateri so udeleženci izražali zahtevo po postavitvi dvojezičnih tabel s krajevnimi oznakami, pa je Zernatto označil za »gesto z napačno vsebino, ki je bila izražena ob napačnem času«. Udeleženci »mirovne akcije za vidno dvojezičnost«, pripadniki slovenske manjšine, so v Celovcu želeli opomniti na dejstvo, da 25 let po zakonu o krajevnih oznakah še vedno ni povsem izpolnjen 7. člen avstrijske državne pogodbe. Demonstranti so pred poslopjem deželne vlade postavili 142 dvojezičnih tabel s krajevnimi oznakami, kijih še vedno ni na nekaterih delih območij Velikovca, Celovca, Beljaka in Šmohorja. Organizatorja zborovanja sta bila Narodni svet koroških Slovencev in Združena Usta. Vse bolj pa prihaja v ospredje tudi avstrijska zahteva po priznanju nemške manjšine v Sloveniji, ki jo je prosto po Haiderju povzel tudi Zernatto. Vprašanje naj bi na nedavnem obisku v Sloveniji zastavil tudi premier Klima. Novoizvoljeni zunanji minister B. Frlec pa je ob svoji izvolitvi dejal, da se na temo nemške manjšine pri nas še zbirajo podatki. Sojenje Mauriceau Paponu Na prizivnem sodišču v Bordeauxu se je začelo sojenje proti nekdanjemu francoskemu ministru Mauriceu Paponu iz Vichya zaradi zločinov proti človeštvu med nemško okupacijo. Papon naj bi bil odgovoren za deportacijo 1500 Židov v koncentracijska taborišča. Papo-na, ki mu je po vojni uspelo igranje na karte sodelavca odporniškega gibanja, so zaradi slabega zdravstvenega stanja premestili v bolnišnico v okolici Bordeauxua. V Franciji pripisujejo sojenju velik pomen, saj naj bi tako po petdesetih letih prišle na dan resnice o vedenju Francozov med nemško okupacijo. Drugi vrh Sveta Evrope (SE) V Strasbourgu je potekal drugi vrh Sveta Evrope (SE). V sklepni izjavi so se predsedniki držav in vlad 40 držav članic zavzeli za čimprejšnjo odpravo smrtne kazni v vseh članicah SE, pozvali k okrepitvi boja proti rasizmu in Padec po volilnem neuspehu Predsednika poljske kmečke stranke (PSL), nekdanjega premiera Waldemarja Pawlaka, in predsednika sveta stranke ter predsednika prejšnjega parlamenta Josefa Zycha so odstavili s položajev v stranki. Novi predsednik PSL je postal Jaroslaw Kali-nowski. Odstavitev naj bi bila posledica volilnega neuspeha, saj si je PSL v parlamentu zagotovila le 27 sedežev, kar je natanko 100 manj kot v prejšnjem mandatu. nestrpnosti ter poudarili nujnost enakopravnega obravnavanja obeh spolov ter zaščite manjšin. Poseben poudarek so namenili Evropski socialni listini na pravnem in Skladu za socialni razvoj na finančnem področju, ki naj preprečita vse pogostejše socialno izključevanje. V delovnem načrtu pa so predsedniki opredelili glavne naloge za obdobje do leta 1999. Glavni cilj je krepitev demokratične stabilnosti v Evropi. Že prihodnje leto naj bi začelo delovati Evropsko sodišče za človekove pravice, imenovali naj bi .tudi posebnega komisarja SE za človekove pravice. Voditelji so podprli tudi predlog o sklenitvi dodatnega protokola h Konvenciji o človekovih pravicah in biomedicini, s katerim bi prepovedali kloniranje človeka. Drugega vrha SE sta se udeležila tudi slovenski premier in novi zunanji minister. Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Turizem in Porabje Začetek gospodarskega razvoja Čez dobro leto bodo v Monoštru odprli Slovenski informacijski in kulturni center, v katerem bodo tudi turistična agencija, gostinski lokal in prenočitvene zmogljivosti - Bo do takrat urejen tudi prehod avtobusov prek mejnega prehoda v Martinju? Porabje je vedno bilo in bo drugačno zamejstvo, kot so Benečija v Italiji ali Koroška v Avstriji. Tam nimajo tolikšne samozavesti niti bogate kulturne dejavnosti, najbolj pa jim manjka gospodarske trdnosti. Formalni in neformalni voditelji in čuvarji slovenstva na Madžarskem pa so prepričani, da je lahko rešitev v prihodnosti prav razvoj turizma v tej idilični pokrajini. Čeprav nimajo mogočnih kulturno-zgodovinskih spomenikov, se lahko pohvalijo z marsičim zanimivim, z lepimi vaškimi cerkvicami -nad oltarjem na Gornjem Seniku je v slovenščini zapisano Hvalite Gospoda vsi narodi - in bogato neokrnjeno naravo. Ker pa ni niti nobene gostilne, turistične kmetije, turističnega društva ali agencije, bo potrebno najprej poskrbeti za osnove turističnega razvoja. To nalogo je prevzela Zveza Slovencev na Madžarskem, kajti prepričani so, da je za ohranitev slovenskega življa potrebno poskrbeti za njihovo gospodarsko trdnost. Pravzaprav želijo le, da bi za Slovence na madžarskem izoblikovali približno podobne razmere, kot jih imajo Madžari v Sloveniji. Septembra ali oktobra 1998 naj bi se v Porabju marsikaj spremenilo, saj bodo dobili nadvse pomemben objekt, ki bo središče informacijskega, kulturnega, turističnega in gospodarskega delovanja. Začetek je bila zahteva Slovencev po svojem radiu; osnova je 1993. sprejeti zakon o manjšinah in Slovensko-madžarski sporazum o zaščiti manjšin, do konkretnih rešitev pa je lahko prišlo šele 1996., ko je Slovenija dodelila Slovencem v Porabju 30 milijonov forintov, s katerimi so odkupili nekdanji vrtec tovarne svile in reprezentančni park, ki spada k stavbi. Da pa bodo lahko uresničili kar obsežen projekt, morhjo dobiti še obljubljeno materialno pomoč madžarske vlade, pristojnih ministrstev ter mesta Monošter, računajo pa tudi na sredstva bank in programa Phare - projekt se namreč navezuje na dejavnosti, ki so opredeljene v madžarsko-slovenskem dvostranskem programu Phare in v okviru slovensko-madžarskega dvostranskega sveta za regionalni razvoj. Zgradba ima kar 660 kvadratnih metrov. Gradnjo Slovenskega informacijskega in kulturnega centra vodi podjetje PORABJE, d. o. o. (ustanovila ga je Zveza Slovencev na Madžarskem). Radio, ki ga vodi Franček Mukič, bo deloval kot javna družba in bo v začetku oddajal 2-3 ure lastnega programa; pripomogel bo h krepitvi narodne zavesti in ohranjal materni jezik, računajo pa tudi na poslušalce na drugi strani meje, na geografsko sorodni pokrajini Goričko. Nadvse pomembna pridobitev bo konferenčna dvorana, saj načrtujejo, da bo postal Monošter zaradi zgodovinskih posebnosti prizorišče številnih domačih in mednarodnih posveto- »Demokratizacija« medijev v BiH Po sforjevski zasedbi oddajnikov srbske TV Srna, ki je v spotih primerjala Sfor s SS, prihaja na vrsto tudi »demokratizacija« HTV Mostar, na kateri delajo bosanski Hrvati. Tiskovni predstavnik visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Simon Haselock je televizijce pozval k objektivnemu poročanju, sicer bodo Natove sile »ustrezno ukrepale«. Mostar pa te dni pretresa tudi objava izidov septembrskih lokalnih volitev, na katerih so zmagali Muslimani. Predstavniki hrvaške stranke HDZ nočejo podpisati sklepne listine, s katero bi potrdili volilne izide, češ da so »nelogičnih. (Foto: E. Eory) Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji),.Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za lil. trimesečje 1997 je 2.350,00 SIT, za naročnike v tuji- ni 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.ip-inf.si. štva po vaseh. Vsekakor pa želijo poleg teh osnovnih sob v mono-štrskem centru ponuditi gostom tudi turistične sobe po slovenskih domovih - najprej morajo seveda najti vsaj 20 ali 30 družin, ki bodo pripravljene sprejemati goste. K razvoju turizma spada tudi usposobitev domačih turističnih vodnikov, ki bodo poskrbeli za izvajanje pol ali enodnevnih izletov (v lepem slovenskem jeziku, seveda). In še eno težavo imajo: v Porabju ni še nobene prave slovenske gostilne (na primer v Be- ne agencije, gospodarske zveze in dobiti primerne upravljalce ali najemnike za opravljanje gostinske in prenočitvene dejavnosti-Kakor je dejal predsednik Iveit Slovencev na Madžarskem JoR Hirnok, želijo povabiti k sodelovanju najboljše slovenske turistične agencije, ki bi ponujale tudi izlete po Porabju in na poti do Budimpešte vključile postanke^ Monoštru. Ker v Porabju ni še nobene turistične in gostinske ponudbe, bo Porabje, d. o. o-, nekakšna spodbuda in zgledna sziEN'irinnniAiRio>, GAwowm GifczA u. n. V novem informacijskem in kulturnem središču Slovencev na Madžarskem bodo tudi sobe za g°s*e' SLOVENSKI INFOHM/UJ.ISKI IN KIH/HH MONOŠIEK agencija in slovenska restavracija. vanj. K dvorani spadajo tudi podstrešne sobe za prenočitve okrog 50 oseb, kar bo omogočilo tudi organiziranje večdnevnih posvetovanj in srečanj. Prav tako bo to pomembno z vidika turističnega in gospodarskega razvoja, saj bodo šele takrat lahko sprejemali izletnike in druge goste, ki bodo želeli spoznati Porabje ali druge bližnje pokrajine. Razviti želijo središče turistične dejavnosti na višji ravni, za kar pa bo potrebno najprej ustanoviti turistično agencijo, morebiti tudi turistična dru-r Iz Zagreba piše nečiji so prav slovenske gostilne osnova turistične ponudbe severne Italije), zato bodo v monoštr-skem centru najprej uredili »slovensko restavracijo« s sto sedeži ter odrom, na katerem bodo lahko organizirali razne kulturne večere, in posebno sobo za 25 gostov. V zgradbi načrtujejo tudi tri upravne pisarne, kabinet za materni jezik in biblioteko, ki bi ju vodil slovenski lektor v Porabju. V prihodnjih mesecih morajo poskrbeti za ustanovitev turistič- vse zainteresirane. " i moramo najprej / šele nato lahko Prl gospo^ ' nančno pomoč ■ stvu.TRINADsO^'^ j mi hočemo: hoC^^t^^ ji zem, ki bo ohranil _ Is ravo,« je povedal g- 510^ , F Glavna pokrovi^ ^itur^ ga informacijskega (il pred* centra v Monosl d1L L nika republik MadZ^ Q venije Arpad GonCZ “bERNAR^ * Bad Blue Boysi •Tako kot predsednik Hrvaškega helsinškega odbora za človekove pravice Ivan Zvonimir Čičak ali pravaški vodja Dobroslav Paraga so zvesti navijači nekdanjega NK Dinama Bad Blue Boysi v prejšnjem in sedanjem režimu najbolj izpostavljeni oporečniki. Vse drugo, ki se predstavlja za oporeč-ništvoje sicer lahko izvirno in tudi ni nujno, da je vmes med hlapčevstvom in oporečništvom aktualni hadezejevski oblasti, vsekakor pa ni primerljivo s položajem, vlogo in delovanjem zagrebških »porednih dečkov v modrem«. No, v prejšnjem režimu so imeli Boysi vsaj »sveto ime Dinamo«, po obračunu z navijači NK Croatie (prejšnjega Dinama) na nogometnem igrišču Grasshoppera v Zurichu so samo še »teroristi, s katerimi bomo obračunali z vsemi razpoložljivimi sredstvi« (direktor NK Croatie Mirko Novosel). Izrgredi na zilriškem štadionu, ki so zagrebški žogobrcarski klub stali 100.000 švicarskih frankov, so namreč plod spopada »državotvornih« navijačev med hrvaškimi izseljenci in Bad Blue Boysi, ki so v Zurichu razobesili svojo zastavo s portretom besnega psa (bulgoda) z napisom »sveto ime Dinamo«. Nekaj podobnega se je pripetilo minulo soboto za Bežigradom, toda slovenska policija je med zadnjo kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo med našimi in hrvaškimi nogometaši tako rekoč v kali zatrla izgrede »s preveč nasilnim obračunom s hrvaškimi navijači«, kot so zapisali v hrvaškem tisku. Seveda bi lahko na dolgo in široko razpravljali o dvojnih merilih v hrvaških medijih, ko gre za varovanje javnega reda in miru na nogometnih igriščih in kar je ali naj bi bilo v zvezi z »najpomembnejšo postransko dejavnostjo«, a to je že druga tema. Zanima nas predvsem fenomen Boysov, prek katerega se Je mogoče dokopati do razumevanja pojavov v hrvaški politiki, ki je za nameček še obsedena z dejavnostjo, ki jo ali naj bi jo predstavljal šport. Pisalo se je leto 1989, ko so srbski mitingarji nameravali pripraviti v Ljubljani tako imenovani »miting resnice«. Čeprav sta se tedanja lokalna lju- bljanska in slovenska oblast pripravili, ta srbsko veselico pred parlamentom, so že pred zagrebško železniško postajo ustav ^s0 Beograda in se s palicami lotili se pod policijskim nadzorstvom vrniliv aZpih' Zagrebško ponižanje srbskih skrajnežev J fr nilo nemire na nacionalno mešanem ° »jje bi. vaške in od Knina do Petrove Gore "“f" a sliš^ med zaudarjajočimi hlapi cenenega -S . y le vik in krik: »Tukaj je Srbija!« To H ^1“ oboroženo vstajo kninskih Srbov 1990), ki je nato prerasla v vojno it ' ^ovi"1' Boysi so bili prvi, ki so se odzvali klic11 pf mnogi od njih so na bojiščih pustil' sv0! preživf!’ so umirali (tudi) za Dinamo, tisti, k's ^risc pa so se razočarani vrnili na maksim1, ki50^ nekdanjega Dinama (in sedanje Cro° najprej prekrstili v NK Gradanski- In " vci pred dvema letoma na predvolilne'1^n) osrednjem zagrebškem trgu zahtevah00 at, sej Tudmana vrnitev »svetega Imeno H' U'11' poglavarju hrvaške države prikazala P gblcN1 fotografije z besnim' Tudmanom Pa,KStov, svet in jih imajo vse redakcije dnevni ^0 p' hrvaških državotvornih glasil kot po ^os: vijo režimskemu tisku. »Tiste sovrag’ Jug111 j ne, neodvisne in demorkatične Hrv ■ 0 stalgiki, ki rušite našo državo, zato go. obračunali,« je ob drugem vpil na o poglavar hrvaške države. n0 vN^0 m Tak je bil pravzaprav uvod v ne0 & ,er°f v Zurichu, po kateri so Bovsovcisa^gfjeht10 ■$2 »Lahko zapišete v našem imenu-žanje, žaljenje in stopnjevanje nas• J Blue Boysom se bo prej ali slej raz li^jf ska megla, kajti mi smo močnejši, ^aSČ so se prek naših hrbtov prerinili n nf^jt pred dnevi sporočila skupina Dinan I Ni znano, kaj se lahko iz tega 1,11 naposled dobila primernega, opozicij- | nika. To pa je že nekaj! s "h % A S« R h! I letnik, 16. oktober 1997 /Zktualno doma Eksplozija pred policijsko postajo v Ljutomeru Kdo je odvrgel bombo? J^ljeneca že prijeli in priprli in VPonedeljek, 13. oktobra, ob 5.50 je odjeknila močna eksplozija pred Mm v Policijsko postajo Ljutomer v Postružnikov! ulici za blagovni-0 e$na, ki je seveda prebudila in vznemirila bližnje stanovalce, prav 'p Pa tudi dežurne in druge policiste ter kriminaliste, ki so začeli ukre-iuhn-ZaVarova^ so kraJ dogodka, ugotavljali, za kakšno eksplozivno M»o) sredstvo gre, iskali pa so tudi razpršene delce. ze že o-ič-di lo , .-—mit V gl v, P« 30 . finalu zatem so ugotovili, da lebila odvržena bomba, ki je raz-n'sla rob robnika pločnika, delci ^Ploziva oziroma njegovega 'Mujenja« pa so poškodovali ^službenih in osebnih avtov, ki na bližnjem parkirišču pu-1111 stanovalci. Nekaj škode je Jstalo tudi na pročelju policij-‘ePostaje. K sreči pa bombna , Plozija ni nikogar poškodovalo je odvrgel bombo in za- še ie Upravi za notranje zadeve Jska Sobota so včeraj, 15. ok-'a'Pripravili tiskovno konfe-na kateri so sodelovali: UNZ Darko Anželj, na-u^rada kriminalistične služ- Marjan Farič, načelnik teh v Uradu kriminalistične Anton Rozman in koman-U^ijske postaje Ljutomer Makoter. ovinarjem so k'm da so v torek. 14. okto-Lj 15.30 privedli k preisko-|^u sodniku Okrožnega so-ld Wska Sobota osumljene-Vltin k’ Z0Per nJe8a odre‘ Je utemeljeno osumljen Vvkaznive8a dejanja po-sp'°šne nevarnosti po C U/I KZ RS. s tem da je /97 ob 0.50 v neposred-5P Policijske postaje Ljuto-™ ročno bombo, ki je ek-Pred vhodom v postajo povzročila materialno na dveh službenih vozilih i|V°mer’ na ^’r'b zasebndq L’ ParUranih na parkirnem ;iPmSSProti pp LJutomer' J ter na JU zgradbe PP Ljuto-Jtomer 3®radbi nasproti PP Rivne» radq aktiviranja ek-| ga sredstva sta bila og-V^Posrednimi a rožena policista, ki sta bila v pritličju zgradbe PP Ljutomer, in morebitni mimoidoči pešci,« so povedali delavci organov za NZ na tiskovni konferenci. Na domu A. M. (po neuradnih podatkih v Sebeborcih) so policisti in kriminalisti opravili dve hišni preiskavi in našli: vadbeni električni detonator, 200 gramov eksploziva TNT, več nabojev, 199 centimetrov počasi goreče vžigalne vrvice črne barve, 15 centimetrov počasi goreče vži-glane vrvice rdeče barve in 830 gramov posušene marihuane ter dve sadiki marihuane, visoki 80 in 100 centimetrov. »Po naših ugotovitvah je storilec dejanje storil z motivom maščevanja oziroma sovraštva do policije, saj je bil že večkrat obra- volitvami j p. * rum?""” Strankarstvo državnega sveta ^letnTiT"—--------------------------------------------- a bera — Sestava — Elektorji in kandidati - Osma - enota — Primer združevanja in lobiranja pomladnikov linjem_ V . .nem mandatu je državni svet uporabil nekatere, ne pa tj fredia Zap*Sanih moznost* svojega delovanja: tako je državnemu 0'4 v| enajst zakonov (sprejetje bil samo eden, to je Zakon o Zahtev |St,aa nPr- komisija v WSlt>iselnd0Vanja in pro' L9 °rPri,110 eHaka poobia-H’Vn' svet°n°dni °rgan' Mj m Posreduje parla-i'ti?aZboraenja' na zahtevo Kleine?* Se celomora v Zn' zadevi' ven' i^hlo manda- KNi?*' enkrat. Uporab|jeni in-odl-S,Nnju Sk° nporahij0 Škatla Zakona v parla-Predvsem takrat, Up°števa mne-z0Per katere-^VMlancj^ozilni veto, k % o P ,°dl°čati še en-Wrat,t^ 63? kovani?0 samo po-bkv glasov , drug0 mo' K? V p Vatl najmanj 46 (Sh^il 31 ek|em mandatu ?? N je Vetov, v osmih h? VeljavSPel°’ da zakon ^^n^o- Ko pa DS ne ’1i innP-rečiti sprejetje Por Znost sprožiti Petih primerih jim je ustavno sodišče dalo prav. Je teža državnega sveta zanemarljiva? Medtem ko sedanji predsednik dr. Ivan Kristan (v času njegovega predsedovanja so državni svetniki izglasovali sklep, po katerem so upravičeni do denarnega nadomestila v višini tretjine poslanske plače) trdi, daje državni svet drugi dom parlamenta, mu dr. France Bučar (»oče« ustave in DS) to vlogo odreka. Se bo državni svet v prihodnosti transformiral v zbor regij, za kar bi bila potrebna sprememba ustave z vsaj dvotretjinsko podporo poslancev. Prav tako malo verjetno je, da bi se novoizvoljeni člani sveta strinjali s prenosom sedeža iz Ljubljane v Maribor, kar je predlagala socialdemokratska stranka, motivirana s »policentričnim razvojem«, kar bi najbrž dodatno obremenilo državni proračun. Sestava Državni svet sestavlja 40 svetnikov, od teh jih dvaindvajset predstavlja lokalne interese, šest negospodarske dejavnosti, štirje delodajalce, štirje delojemalce, štirje pa kmete, obrtnike in samostojne poklice. 22 svetnikov, pre- vnavan za kazniva dejanja v zvezi z nasiljem, orožjem ter za dejanja, pri katerih so bile žrtve njegovih napadav delavci organov za notranje zadeve. Tako je bil A. M. v letu 1996 obravnavan za kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko je ta opravljala naloge varnosti, po členu 303 KZ na mejnem prehodu v Dolgi vasi. V preteklem letuje bil tudi utemeljeno osumljen kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, ko je 8. marca v sostorilstvu streljal z avtomatsko puško v stekla oken gostinskega lokala družine Jerebic v Odrancih, in kaznivega dejanja poskusa umora, ko je istega dne z istim orožjem streljal skozi okno stanovanjske hiše ter poskušal umoriti občana iz Velike Polane. Kaznivo dejanje ogrožanja varnosti je A. M. storil - kot so povedali na tiskovni konferenci -tudi 1. aprila 1996, koje vgostin- RS in za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po členu 134 KZ RS. ker je 7. 1. 1996 s sostorilcema napadel dva policista pri opravljanju uradnih nalog in ob tem enega policista hudo telesno poškodoval, drugemu pa povzročil lahko telesno poškodbo« A. M. je tudi osumljen, da je 15. 5. 1997 s sostorilcema napadel policista PP Ljutomer, ko je ta interveniral z dvema rezervnima policistoma. Šlo je za pretep, v katerem so sodelovali A. M. in sostorilca,« smo slišali od delavcev UNZ na včerajšnji tiskovni konferenci. Poleg dveh kaznivih dejanj, storjenih na škodo pooblaščenih uradnih oseb, je A. M. v lanskem letu izrekel tudi grožnjo policistu, koje ta opravljal uradne naloge dstavnikov lokalnih interesov, smo na predhodnih državnosvet-niških volitvah volili neposredno. Tako seje zgodilo tudi letos, ko so v osmi volilni enoti imeli nadomestne volitve, na katerih je zmagal Miro Steržaj. Tokratne državnosvetniške volitve bodo tudi za predstavnike lokalnih skupnosti posredne. Volili jih bodo t. i. elektorji. Tako elektorje kot kandidate za člane državnega sve-t;Tpa bodo izvolili občinski sveti. Predstavniki lokalnih skupnosti bodo torej lokalni politični možje, njihova izvolitev pa bo odvisna tako od uspešnega lobiranja v občinskih svetih kot od lobiranja in izvolitve elektorjev. Osma volilna enota V osmi volilni enoti bo svetnika volilo sedemnajst elektorjev (izvoljenih na občinskih svetih) po ključu: trije iz Gornje Radgone, po štirje iz Lenarta, Ljutomera in Ormoža ter po eden iz Radencev in eden od Svetega Jurija. Volitve so tajne in morajo biti opravljene do konca tega meseca. Pomladniki Opozicijski pomladni stranki, Janševa SDS in Peterletova SKD. sta že napovedali skupen nastop na državnosvetniških volitvah. Pred nedavnim naj bi skupen nastop ovekovečili tudi s podpisom dogovora. Čeprav naj bi bil v osmi volilni enoti njun skupni kandidat A. Zavrnik iz Lenarta, je njegovo ime izginilo s seznama. Drobci bombe, ki so se razleteli pred policijsko postajo v Ljutomeru, so poškodovali policijska in zasebna vozila na bližnjem parkirišču. Delavci organov za notranje zadeve iščejo delce eksplozivnega sredstva. - Foto: N. Juhnov skem lokalu Pindža v Gornjih Pe-trovcih grozil lastniku lokala, češ da ga bo ubil, v lokal pa vrgel bombo. Tam je ostalo le pri grožnji, pač pa je L oktobra lani, kot smo poročali v Vestniku, vrgel ročno bombo na vrt pred stanovanjsko hišo na Kukeču na Goričkem. Zoper osumljenega A. M. je UNZ Murska Sobota podala Okrožnemu državnemu tožilstvu Murska Sobota kazensko ovadbo, in sicer za kazniva dejanja povzročitve splošne nevarnosti po členu 317/1 KZ RS, nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali razstrelilnimi snovmi po členu 310/1 KZ RS in kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po členu 196/1 KZ RS. Š. S. Poseben sklep je vodstvu svoje stranke posredoval tudi ljutomerski občinski odbor SKD, ki je s sedmimi glasovi za in dvema vzdržanima za svetniško kandidaturo predlagal Tomija Nemca, ki naj bi že imel zagotovljeno podporo pri sosednjih občinskih odborih. Toda regijski koordinator Mirko Prelog (v nasprotju z Nemcem zvest Peterletu, torej ni sodeloval pri Alternativi) je s pomočjo dveh članov ljutomerskega predsedstva spremenil sklep občinskega odbora in se predlagal za kandidata. Občinskega odbora menda niso utegnili sklicati, ker je bila večina članov na trgatvi (I). Tako je v Ljubljano poromalo novo ime. Posledica: skupen kandidat SKD in SDS v osmi volilni enoti je Mirko Prelog. Povsem drugo vprašanje pa je, ali bo »skupna podpora« dveh strank dovolj, da se Mirko Prelog uvrsti med kandidate za svetniško mesto. Konkurenca bo huda, za to mesto se bo potegoval tudi Miro Steržaj, letos izvoljeni svetnik, ki je na volitvah nastopal pod okriljem SLS z izrecno podporo ZLSD. Toda tudi LDS se je, kot smo neuradno izvedeli, odločila, da pošlje v boj svojo kandidatko: za mesto državne svetnice se bo potegovala predsednica občinskega sveta Darja Odar. Kdo od treh naštetih bo prišel med kandidate, pa je samo vprašanje bolj ali manj uspešnega lobiranja, večjih ali manjših simpatij tega ali onega občinskega svetnika. Se bo prihodnji državni svet vedel vse bolj strankarsko, tudi na škodo lokalnih interesov? A. POTOČNIK Ko spori v G. Radgoni dosežejo vrhunec So svetniki zavrnili 560 milijonov nepovratnih sredstev? Sprejetje proračuna je za občino velikega pomena, vendar redko tako odločilnega, kot je bilo na zadnji seji občinskega sveta v G. Radgoni Županjih je na seji opozoril, da sprejetje njegovega predloga proračuna, v katerem je namenil 32 milijonov tolarjev za čistilno napravo, in hkrati tudi zaključnega računa za lansko leto pomeni, da lahko pridobijo 560 milijonov sredstev. Na seji so dobili od Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj republike Slovenije sporočilo, da bodo v prihodnjih letih dobili od Evropske zveze iz programa Phare, če predlog sprejmejo in pravočasno pošljejo dokumente, 560 milijonov tolarjev za gradnjo čistilne naprave. Svetniki pa so s svojim predstavnikom Feliksom Petkom županov predlog proračuna dopolnjevali in z enim od amandmajem teh 32 milijonov tolarjev prerazporedili za dve občinski cesti. Tako so proračun sicer spejeli, ampak s svojimi amandmaji, in velika možnost je, da so s tem onemogočili, da bi dobili več kot pol milijarde tolarjev, in sicer 4 milijone mark takoj, preostalo pa v prihodnjih letih. Nekateri svetniki in predsednik sveta so v svojh razpravah vztrajno zatrjevali, da oni sicer niso nasprotniki čistilne naprave, da pa je sedaj konec selektivnega razvoja občine. Praktično je to bolj pomenilo, da so proti županovim predlogom, kakršni koli bi že ti bili. Morda pa si ne bi želeli, če bi do gradnje čistilne naprave prišlo, da bi imel pri tem zaluge župan. Ko pa odpirajo cesto, četudi gre samo za en kilomter, pa se lahko sami tolčejo po prsih, da je to rezultat njihovega dela. Sicer pa ponudba, da bi iz programa Phare dobili sredstva, ni od včeraj, ampak je stara že dve leti. Občinski svet pa je imel več mesecev čas, da bi to odločitev začel obravnavati. Ali so na to pozabili ali se jim o tem ni zdelo vredno razpravljati, sedaj morda ni umestno vprašanje. Vprašanje je tudi, zakaj jih ni župan že na prejšnji seji bolj opozarjal na to. Kakšen bo sedaj razplet, bo verjetno znano še ta teden. Upajmo, da se ta datum ne bo zapisal v zgodovino kot dan, ko so občino pahnili za nekaj let nazaj. ANR Seja vlade Neusklajeni o Nafti Nafta je zahtevala 13 odstotkov višje cene za naftne derivate - Odloženo izplačilo dobička v treh do petih letih - Terjatve do »juge 2« je prijavilo 399 slovenskih podjetij Vlada je zavrnila zahtevek Nafte Lendave, da bi v povprečju za 13 odstotkov povišala cene naftnim derivatom. Nafta Lendava je predlagala povečanje cen diselskih goriv za 25 odstotkov, kurilnega olja za’19 odstotkov in mazutov za 15 odstotkov. Razlog zahteve za podražitev naj bi bila želja podjetja, da bi zdenarjem (delom) poravnala izgubo. Predlog je bil zavrnjem, češ da vlada tako pripravlja temeljito sanacijo podjetja, ki pa je še niso obravnavali, ker še ni usklajena. Do uskladitve ni prišlo ne v koaliciji vladajočih strank in tudi ne v strankah. Olajšave za podjetja, menedžment in delavce Slovenska vladaje na zadnji četrtkovi seji potrdila in državnemu zboru po hitrem postopku predlagala predlog zakona o udeležbi zaposlenih pri dobičku družbe. Predstavil gaje minister Anton Rop, kije dejal, da so z njim predvidene davčne olajšave za podjetja, ki bodo dobiček delila, pa tudi za menedžment in delavce. Predlagani zakon se zgleduje po rešitvah francoske in britanske'ureditve in v temelju sledi priporočilom Sveta Evrope v zvezi z udeležbo zaposlenih pri dobičku. SE poziva vse evropske države, da se čim bolj poslužujejo teh mehanizmov in jih ustrezno spodbujajo. Vlada predlaga sprejem zakona po hitrem postopku, zato da bi ga lahko začeli uporabljati v naslednjem poslovnem letu, od januarja 1998. Temeljni cilj zakona je, da se s sistemsko ureditvijo predlagajo tiste oblike udeležbe zaposlenih in menedžmenta pri dobičku, ki bodo posebej davčno stimulirane, bodo pa prek sprememb zakonov o davku na dobiček in o dohodnini tudi deležne ustrezne državne podpore. Gre za udeležbo zaposlenih in menedžementa pri dobičku, za katero je značilno odloženo izplačilo dela dobička. To odloženo izplačilo se bo izplačevalo v treh oz. petih letih po ugotovljenem dobičku. Temeljna značilnost zakona je, da loči shemi: menedžersko in shemo tistih, ki prejemajo plače po kolektivni pogodbi (KP). Temeljna razlika med shemama je, da imajo zaposleni po KP možnost prejemanja dela dobička, ki se bo s posebno pogodbo in v skladu s tem zakonom izplačal v obliki gotovine ali delnic, od tega pa bo odvisna davčna olajšava. Za menedžment je predvideno, da imajo lahko samo takšno udeležbo, ki pomeni izplačilo dela dobička samo v delnicah, ne v gotovini, in samo v tem primeru bo tudi menedžment deležen davčnih olajšav. V zakonu je za menedžement predviden petletni odlog izplačila v obliki delnic. Za neizplačane plače je rok 3. december Vladaje sklenila, da bo s 3. novembrom 1997 začel poslovati Jamstveni sklad RS. Z dnem začetka poslovanja Jamstvenega sklada RS začne teči trimesečni rok za vložitev zahtevkov iz naslova neizplačanih plač in neizplačanih odpravnin v primeru podjetij, ki so šla v minulih štirih letih v stečaj. Državljani morajo zahtevke vložiti v omenjenem roku in o tem jih bo ministrstvo za delo dodatno obvestilo v dnevnem tisku. Člani vlade so na predlog finančnega ministrstva sprejeli sklep o načinu in pogojih za prijavo terjatev in obveznosti, ki jih imajo nekatere pravne osebe s sedežem v Sloveniji do dolžnikov in upnikov s sedežem na Hrvaškem, v BiH in Makedoniji. Skladno z urejanjem premoženjsko-pravnih zadev s temi tremi državami je namreč treba ugotoviti, koliko sredstev slovenskih pravnih oseb, ne glede na njihovo obliko, je že zamrznjenih na Hrvaškem, v Makedoniji in BiH. Ta sklep je pripravljen v isti obliki in vsebini, kot je bil lani pripravljen sklep o načinih in pogojih za prijavo terjatev in obveznosti, ki jih imajo nekatere pravne osebe s sedežem v Sloveniji do dolžnikov in upnikov v ZRJ, po katerem je svoje terjatve in obveznosti prijavilo 399 slovenskih podjetij. Sklep se razlikuje le V datumih, ki so postavljeni kot mejni datumi za določitev prijavljene terjatve ali obveznosti (31. december 1991 in 31. december 1996), kar bo olajšalo delo zavezancem po tem sklepu. Vladaje sprejela tudi uredbo o finančnih intervencijah ■ za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi za letošnje leto. Z uredbo so I določeni nameni, ki imajo značaj investicijskih transferjev in storitev. MARJAN HORVAT ^gospodarstvo vestnik, 16. oktober 1997 ve Ljutomer Obnovljen obrat Krke Obnova in posodobitev Krkinega obrata v Ljutomeru, katerega so odprli prejšnji teden, je vredna 8,5 milijona mark, z njo pa so za petdeset odstotkov povečali proizvodnjo pastil, vitaminsko-mineralnih napitkov, bombonov in kapsul. Novomeška Krka nameni na leto za investicije v povprečju okoli 50 milijonov dolarjev, tako da ima ljutomerska štirinajsto-dstotni delež letnih vlaganj Krke. Z naložbo so v Ljutomeru povečali obseg proizvodnje z dveh na tri milijone pakiranj mesečno, slednji obseg proizvodnje pa doseže z dvoizmenskim delom 161 zaposlenih delavcev. Ljutomerski obrat je bil obnovljen v skladu s predpisi s področja farmacevtske stroke in drugimi standardi, spremembe pa so bile pri taljenju in mešanju ter hlajenju in drobljenju sladkorne mase, tableti-ranju, dražiranju in sintranju pastil, pri pakiranju ter klimatizaciji vseh prostorov. Polovico vrednosti investicije so namenili za obnovitvena dela, drugi del pa za nove stroje in naprave. »Ljutomerski obrat je za Krko pomemben, saj bomo večino izdelkov, narejenih v Ljutomeru, izvozili na trge držav srednje in vzhodne Evrope, predvsem v države nekdanje Sovjetske zveze, na Poljsko, Licence le sredstvo za pobiranje denaija iz žepov prevoznikov So bili Prekmurci spet »preveč pridni«? Januarja 1998 bodo vsi šoferji morali imeti licence - V celotni Sloveniji so izdali namesto 8 tisoč do sedaj le 1200 licenc, v Pomurju pa so skorajda izpolnili vse obveznosti vPra v pribaltiške države in države nekdanje Jugoslavije, kjer ta zdravila že poznajo in jih cenijo zaradi njihove kakovosti in sprejemljive cene,« je na otvoritvi povedal predsednik uprave in generalni direktor Miloš Kovačič. In še: »Krka je pretežni izvoznik, naši tradicionalni trgi so na relaciji od Vladivostoka do Strunjana, na območju, kjer živi 430 milijonov ljudi. Na njem je sto farmacevtskih tovarn, med njimi dosega Krka najboljše rezultate.« Vzhodna tržišča so pred nekaj leti skorajda nenasitno začela povpraševati po izdelkih iz Ljutomera, zato so v Krki načrtovali dograditev tovarne in povečanje proizvodnje. Toda tik pred začetkom gradnje v Ljutomeru so načrte spremenili ter se odločili za posodobitev proizvodnje v obstoječih tovarniških prostorih. Kajti jasna je tudi »zakonitost« obstoja na tujem trgu: če hočeš na tržišču prodajati, pobirati, mu moraš v zameno za to dati »nekaj več«. In Krka je za svojo pozicijo na trgu vzhodne Evrope nekaj že tudi dala, morda tisto, kar je bilo najprej načrtovano za Ljutomer. V predstavitvenem gradivu Krke namreč lahko beremo: »Tudi intenzivna razvojno-raziskovalna dejavnost in naložbe pomembno prispevajo k doseženim prodajnim rezultatom. Prav zato se je Krka odločila za investiranje v proizvodno-distribucijske in stroko-vno-informativne centre na svojih najpomembnejših trgih, najprej na Poljskem.« MH, foto: NJ. Lendavska Ilirija S svečo osvajajo Ameriko Sveče za zahod »Dosegli smo cilj. Naredili smo svečo, v katero je vloženega več dela in znanja in s katero smo prišli v višji cenovni razred,« je povedal direktor lendavske Ilirije Stanko Bensa. Kakovostna sveča jim je odprla vrata zahtevnega ameriškega tržišča in prispevala k temu, da že sedaj, pred koncem leta, lahko ugotavljajo, da so načrtovani rezultat poslovanja dosegli in celo presegli. Za ta uspeh jim je bila potrebna poleg dobrega izdelka in uspešnega marketinga še manjša investicija, vredna okoli sto tisoč mark. Manjša glede na tisto, kar še načrtujejo. »Ta novi trend, ki se pojavlja, zahteva dodatna vlaganja. Sedaj se pripravljamo na novo zelo veliko investicijo za posodobitev tehnologije v svečarstvu v višini okoli sedemsto tisoč mark. Projekt je v obdelavi in smo pred sklenitvijo definicije dobaviteljev. Del investicije bo uresničen že v letošnjem letu,« je povedal sogovornik. V Iliriji ugotavljajo, da postaja program svečarstva obetaven proizvodni program pa tudi prihodek je večji, kot so načrtovali pred leti. Njegovo trdnost in perspektivnost pa napovedujejo tudi naročila za prihodnje leto. Načrtovano vlaganje torej ima osnovo, «... mi pa računamo, da bomo s to investicijo zmogli povečati proizvodnjo za trideset odstotkov«, je napovedal sogovornik in dodal, da se bodo z njo izboljšale tudi delovne razmere, del programa pa bo tako tudi v sezoni mogoče izpolniti v treh in V Iliriji bodo to leto naredili okoli tri tisoč ton sveč, s čimer bodo presegli načrtovani obseg proizvodnje- in sploh dosegli največji obseg proizvodnje doslej. Izdelane sveče sodijo v višji cenovni razred, zato bo tudi pri hodek presegel načrtovanega. ne kot sedaj v štirih izmenah. Nova tehnologija tudi ne bo imela nobenega škodljivega vpliva na okolje. Tehnološko posodobitev bodo v lendavski Iliriji dokončali predvidoma v pol leta oziroma devetih mesecih, dohodkovno pa naj bi se poplačala v treh letih. S čistili na vzhod Ilirija je izvozno podjetje, saj izdelane sveče skoraj v celoti prodajo na zahodnih tržiščih, predvsem v evropskih državah, povečuje pa se tudi delež prodanega v Ameriki. Tu so postale partnerice trgovinske hiše, ki ima svojo mrežo razpredeno skorajda po vsej Ameriki. Povečujeta pa se tudi proizvodnja in delež izvoza čistil. Tudi tu se jim odpirajo nova tržišča, predvsem v Rusiji, še vedno pa imajo pomemben izkupiček od prodaje v državah nekdanje Jugoslavije. Še ta mesec bodo postavili Pomurske obrtne zbornice, predvsem Obrtna zbornica Murka Sobota, so med najboljšimi, celo vzornimi zbornicami v Sloveniji, ki na vseh področjih zelo dobro skrbijo za svoje člane. Vsako obveznost, kot pač vsi Prekmurci, vzamejo skrajno resno. Registriranih je okrog 200 prevoznikov, o tem, koliko jih mora pridobiti licence, pa nimajo natančnega podatka, kajti za vsa vozila nad 3,5 tone nosilnosti bo poslej potrebno imeti licenco. Pogoj za pridobitev licence je opravljen preizkus ■ in Obrtna zbornica Murska Sobota je med prvimi organizirala izobraževalne tečaje in preizkuse - že janurja 1997. Poleg obrtnikov pa bodo morali licence pridobiti tudi d.o.o.-ji, torej podjetja, za kar skrbi gospodarska zbornica. V prvi skupini jih je opravilo preizkuse 120 kandidatov, nato pa so zaradi številnih prijav iz celotnega Pomurja organizirali še en preizkus maja; skupno jih je opravilo preizkuse 171 kandidatov, tako da so preizkuse opravili v glavnem vsi kandidati za licence, kdor pa ne, pa lahko to obveznost opravi še v Mariboru. Toda to je le en pogoj za pridobitev licence, čeprav resda najpomembnejši ali najtežji. Vlogo za pridobitev licence je oddalo 49 prevoznikov, dobilo pa 37. Po oceni sekretarke zbornice v Murski Soboto Marije Rogan je pri pridobivanju licence še vedno največji problem izobrazba. To so ugotovili že pred časom, ko so oddajali vloge za licence in spričevala, kajti po pojasnilu republiških organov t. i. ježiška šola za šoferje ne velja oziroma ni dovolj, če so jo opravljali v obdobju od 1965. do 1977. leta, ko ta šola še ni imela verificiranega programa. Nerodno, če ne kar tragično je to, da so jo v tem času opravljali tudi taki, ki imajo sedaj že kar precej delovnih let in so skorajda pred upokojitvijo - vsekakor pa imajo dolgoletne šoferske izkušnje, ki so večkrat vredne več kot še tako dobri teo- V lendavski Iliriji je zaposlenih okoli sto delavcev, od tega petindvajset začasno. In prav za te načrtujejo, da bi jih v prihodnjem letu zaposlili za stalno. Vsako leto pa dobi v Iliriji med počitnicami in na vrhuncu proizvodnje delo tudi precej študentov. novo opremo ali končali investicijo v kemiji, s katero bodo posodobili proizvodni program deodorantov za sanitarije, vredno okoli sto tisoč mark, te dni pa bodo na tržišče poslali tudi čistila v novi in prijetnejši embalaži. Reorganizacija je opravljena Pred letom, ko smo v našem tedniku načrtovana vlaganja v Iliriji že tudi napovedali, smo od direktorja slišali še, da se pripravljajo na drugačno organiziranost podjetja. Reorganizacijo so opravili, to pomeni, da nimajo več profitnih enot - v Lendavi kemijo in svečarstvo -, ampak le dve proizvodnji, v Ljubljani in Lendavi, prodajne službe pa vse njihove izdelke ponujajo v paketu glede na trg, ki ga obdelujejo. »Reorganizacija je končana in kaže pozitivne rezultate,« je o tem rekel Stanko Bensa, direktor lendavske proizvodnje, rezultat tega pa bi naj bila tudi uspešna prodaja njihovih izdelkov v Ameriki. MAJDA HORVAT retični programi, vseeno pa se lahko zgodi, da ne bodo smeli več voziti. V Pomurju je polovica takih, ki so končali to šolo. Tudi olajšava, da se prizna izobrazba tistim, ki vozijo neprekinjeno od 1983. leta, ne pomaga kaj dosti, kajti minulo desetletje je bilo na področju zaposlovanja nadvse burno, večina je menjala službe, bila na zavodu. Zato naj bi dodatno priznali zaposlenost tudi tistim, ki so bili prijavljeni kot tehnološki presežek. Pa vseeno: vsak šoferje zgodba zase. Drugi problem pri pridobivanju licenc je bila obvezna finančna sposobnost. Nekateri imajo namreč tovorna vozila, ki so knjigovodsko manjše vrednosti - pogoj je tri tisoč ekujev na vozilo, kar je bilo pod 540 tisoč, se ni upoštevalo. Potrebne so bile ponovne ocenitve ali dokazila z zemljiškoknjižnim izpiskom, da razpolaga z neko nepremičnino. Kdo potrebuje preizkuse: šoferji ali predavatelji? Tečaj so organizirali skupaj s sosednjimi zbornicami, tako da je v prvi fazi sodelovalo okrog 300 kandidatov iz celotnega Pomurja - v petek in soboto izobraževanje, nato izpiti. IVD Maribor je izvajal pripravljalni seminar - to inštitucijo so izbrali med več prijavljenimi. Njihova cena je bila 3300 mark za skupino 50 kanidatov. Posameznik je moral plačati 60 mark, skorajda dvakrat več pa je potem moral plačati za učbenik, ki je stal devet tisoč tolarjev -zakaj je bil nakup učbenika obvezen pogoj, da seje kandidat sploh lahko prijavil na preizkus • znanja, do sedaj v zbornici niso mogli ugotoviti. Pravila pač določa močnejši, in tako je ministrstvo za promet in zveze zapisalo v pravilnik o opravljanju izpitov! Nakupa niso bili oproščeniti niti družinski člani, na primer oče in sin, vsak je moral kupiti svoj učbenik, kopije niso bile dovoljene. Pravzaprav so v začetku šoferje napačno obvestili: češ da se lahko pred začetkom usposabljanja sami odločijo, ali želijo kupiti učbenik ali ne, nato pa so Murska Sobota Onesnaževalcem gozdov stopiti na prste Ker postaja odlaganje odpadkov v gozdovih čedalje očitnejši problem, se v murskosoboški občini zavzemajo za primerno postavitev opozorilnih tabel ob vpadnicah na območju mestne občine Murska Sobota. Z njimi želijo zajeziti oziroma preprečiti odlaganje raznih smeti po bližnjih gozdovih. Kdo bo prevzel to odgovorno nalogo, je za zdaj težko trditi, toda v mestni občini in Turističnem društvu Murska Sobota so se zelo ogreli za konkretno akcijo. Pri tem velja opozoriti, da so bila nekatera divja odlagališča že sanirana in je bilo tam postavljenih okrog 30 opozorilnih tabel z napisom Strogo prepovedano odlaganje smeti, kot npr. v Črnskih mejah. Kot kaže, ta način ni jim z ministrstva za promet poslali opozorilo, da to ni mogoče, daje nakup obvezen. Branko Cipot, direktor podjetja MURA-Transport in predsednik sekcije avtoprevoznikov pri Obrtni zbornici Murska Sobota, pa je o tem povedal: »Izpiti so bili kar težki, predvsem za starejše šoferje, ki so recimo tik pred upojitvijo, ali take, ki opravljajo le lokalne prevoze. Kdor vozi na mednarodnih progah, mora prav gotovo več vedeti, kot kdor, ki vozi le gramoz. Poleg vseh teh stroškov je čeprav bi sam obvlada tANSPORT GOLO, TeL 063/814-225, Tel.,Fax 813- KI St >1 J«, s potem potrebno plačati še za licenco, ki stane 25,4 tisoč tolarjev, pa za vsako vozilo '3500 tolarjev za kopijo licence - v vsakem vozilu mora imeti licenco. Vsako spričevalo, vsak dokument je potrebno pri notarju overiti, vse to pa stane. Nosilec obrti mora vse to pridobiti. Okrog tisoč' mark so vsi stroški za pridobitev licence - za en avto.« Gorenjci in Ljubljančani bojkotirajo So Prekmurci prehitevali po desni glede pridobivanja licenc? Janez Sreš, ki opravlja špedicij-ske prevoze, pozna zanimive primere s pridobivanjem vseh potr- bil najbolj učinkovit, zato uprava mestne občine že išče najprimernejšo rešitev. Potem bodo zbirali tudi ponudbe za postavitev drugačnih opozorilnih tabel na določenih lokacijah. M. JERŠE dil za licence. Jezi ga> A poklicu avtomehanik m P ni tehnik, pa mora še enk tj ravljati vse te preizkus . । seje prej učil štiri leta in J sedem let v isti dejav o Agromerkurju kot vodja pr Dodatni problem lastniki in vozniki, ki rin)er vrste sezonska vozila -avtohladilnik in t°vor ^z-vsako vozilo mora ime no zaposlenega en®®,avse.Deb 2244 do, vat,, i Ve sk 3 % ^lr % m Sr« IS? 11 oj ^stnik. 16. oktober 1997 Pomurski poslanci vložili predlog zakona o sanaciji Nafte u 9/ F •■v’ Zagorelo je Sporni predlog: uvozniki naftnih derivatov naj bi s prisilo zakona financirali postavitev rafinerije I0 ;t* P' iv al v e* ti e ;f a r. I, a. j i ■ Sancija Nafte je politično vPtašanje. ■Pomurski poslanci Ciril Pu-A Maria Poszonec, Geza Drž-K Andrej Gerenčer, Feri Hor- Jožef Špindler so vložili pre-KZakona o ukrepih za eko-n°tnsko, tehnološko in ekološko Racijo Nafte Lendava, d. o. o. OtžWni zbor naj bi ga obravna-,al po hitrem postopku. Predlog Poslancev je reakcija na odločitve K’ da do nadaljnjega umakne ravnavo o sanaciji Nafte. Po-?nski predlog zakona je dolo-'n Pritisk na vlado, ki bo o pro- sanacije Nafte morala zato Ku nekaj reči. - Predlog zakona, ki so ga vložili pomurski poslanci, oziroma njegova vsebina je zanetila spor znotraj stranke LDS. Sprla in razšla naj bi se minister Metod Dragonja in državni poslanec Janez Kopač. - V predlogu zakona o sanaciji Nafte, ki so ga vložili pomurski poslanci, je zapisan sporni, po mnenju uvoznikov naftnih derivatov celo protiustavni četrti člen, ki se glasi: »Od dne uveljavitve tega zakona in do konca gradnje nove rafinerije so se uvozniki naftnih derivatov za pogon in kurjavo v republiki Sloveniji dolžni oskrbova- Vj * L bo znana usoda Mesne industrije Pomurka? Slovenska razvojna družba izgubila pravdo ebodo našli ustrezne rešitve, bo stečajni davitelj predlagal upniškemu odboru in sejnemu senatu prisilno poravnavo n* ‘"““s** Pomurka, kjer že od druge polovice predlanskega % (X6 s1e^ain' postopek, ugodno ocenjujejo poslovanje v tem ob-lil ■ udlocitev, da v podjetju kljub stečaju nadaljujejo proizvodnjo, je k, 0 Pravilna in obveljal je sklep, da se Pomurka po končanem proda kot delujoče podjetje. Zdaj, ko se stečajni postopek bliža k ’s,a se ponudili dve možnosti za njegovo dokončanje. Po eni naj bi j A Prodali najboljšemu kupcu, po drugi pa naj bi se stečaj končal s j Poravnavo. Člani upniškega odbora so podprli drugo možnost, za ■° Poravnavo pa se zavzema tudi stečajni upravitelj Milan Koren. ^Prav v letošnjih prvih osmih vseh planskih ciljev niso X je rezuhat poslovanja po-LK S1lem dosežen tudi os-^A^aljevanjaproizvo-podjetja pa se Mi n Je' tem ie pomemben Kr -ek’da Je Pomurki uspe-Minanit'Vse Proizvodne progra-KeT°Zne '’cence na najzahte-Ki • trge, kar j’ zag°tavlja Jln razvoj tudi v prihodnosti. Ustnega klanja govedi M Zati 'et°šnjega avgusta je si-Ka ?°dst°tkov pod planom, hjSo kaze težnjo naraščanja, Kt Začetka leta d0 konca ieza azaklali 4.202 govedi, kar Ki Hotkov več kot v en-obdobju. Vzrok za Kki iZpad Je >zPad izvoza y 6ta’ saJ so se možnosti Kv50dPr'e šele v maju, ko so KOl5a e Judi izvozne spodbudi s. eiuben delež predstavlja klanje, ki predsta-X s. korai polovico vsega kl-pa so tako na goveji liniji zaklali 8.046 govedi. V prašičjem programu je položaj bolj nestabilen, to potrjuje precejšnje nihanje iz meseca v mesec, tako pri lastnem kot pri storitvenem klanju. Vzroki za nihanje so v pomanjkanju domačih prašičev in spreminjajočih možnostih pri uvozu. Zaradi vsega tega so pri lastnem klanju za 26 odstotkov zaostali za planom. . ter za 24 odstotkov za lanskimi količinami v enakem obdobju. So pa v tem času zelo povečali obseg storitvenega klanja, ki je bil za 70 odstotkov nad lanskim in za četrtino nad planom. Skupaj so tako v osmih mesecih zaklali skoraj 40 tisoč prašičev, kar je za 3 odstotke nad planom in za 24 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Storitveno klanje predstavlja na prašičji liniji že 70 od-. stotkov celotnega klanja. Do konca avgusta so tako v Pomurki proizvedli skupno 4.792 ton mesa in mesnih izdelkov, kar je za 5 odstotkov več kot v en- ^}e^tron^a na dražbi Cajo na znižanje cen International nista kupila opreme in strojev, ki jih deloma Pedej kOt najen,,|ika, saj čakata na znižanje cen na naslednji dražbi Jek’ । J- oktobra, je bila na okrožnem sodišču v Murski Soboti V Ka^ih °Ženja Elrada Elektronike v stečaju. To podjetje je bilo po MKusn - d- in hčerinskih firm ponovno oživljeno z namenom, da % ■ e bila^ lmt 'n na trgu uveljavljenimi proizvodnimi programi. Elek-k J6 <>stain f3 od druzb velikega radgonskega sistema Elrad, kije propa-\ Kinih rez dela skoraJ 600 delavcev. 's K Kje stSporih m zapletih, zapisanih in govorjenih informacij z ene, K Pre(1ini’ Je bil junija letos na osnovi revizijskega poročila Abece-Ki ' da lahv an tudi stečaJ E,rada Elektronike - vse staro pač mora K-Kšnjes °, zaživ>jo nova podjetja, v katerih pa so vodilni prevejani V Kaj a>Ebada' Jeseni smo pisali o novih zaposlitvah tako v Eltiju ’• ’r' kjer v U.. ternationalu - brez informacij ostajamo le iz podjetij Var A °dlIni nočejo dajati izjav o poslovanju, zaposlovanju in načr-X Krav iP k. . K’ SaJ Je bji blla us°da Elrada Elektronike zapečatena že ob njeni K Kžoro 0 Podjetje ves čas v 100-odstotni lasti Elrada, d. d., v stečaju Aetja tak01 stedaJnega upravitelja dr. Štefana Ščapa. Po preizkusu te-K’' kipa'j °.v Ponedeljek, 13. oktobra, prva dražba premoženja tega pilo obstZe Sedaj po vecini v najemu novih podjetij, ki so se razvile d°J-Č'h Proizvodnih programov in potreb trga. Čeprav seje t0ra/'teljev, je bilo v ponedeljek bore malo odkupljenega. Za V K zemljišče, skladišče in proizvodne prostore seje zani- VraiPa JU iinei k banke iz LJuhUane (ki Je eden največjih upnikov Elra-V^h/Kakar konkurence, je od dražbe odstopil. Tudi drugi dražitelji tehon ”0 njžj na naslednjo dražbo, saj bodo takrat cene vsega neproda-L Mljek Ker so najemniki in uporabniki, imajo pač prednost. 0(l izklicn tako prodali ,e tri viličarje, enega celo po 50-odstotkov e' BBP ti najmanj s 30 odstotki naftnih derivatov, proizvedenih v Sloveniji v količinah in pod pogoji, ki jjh odobri vlada Slovenije. Vlada Republike Slovenije v okviru nadzora cen naftnih derivatov opredeli nabavno ceno v Sloveniji proizvedenih naftnih derivatov na pragu rafinerije na osnovi kalkulacije stroškov. Uvozniki naftnih derivatov lahko izpolnijo obveznost iz prvega odstavka tega člena s sklenitvijo pogodbe, s katero se zavežejo pokriti del stroškov reprodukcije za proizvodnjo naftnih derivatov v Nafti Lendava, d. o. o., med obnovo rafinerije. Višina teh stroškov se določi kot razlika med ceno iz drugega odstavka tega člena in povprečno neto nabavno uvozno ceno.« - Nafta Lendava se je znašla v »paketu« dveh velikih, Litostroja in železarn, za sanacijo katerih naj bi država zagotovila veliko denarja. Usklajevanje o načinu reševanja le-teh je v svoje mline akem lanskem obdobju in za 20 odstotkov pod planom. Je pa ob tem spodbuden podatek, da ko-: ličinski obseg proizvodnje iz meseca v mesec narašča, in če se bodo takšne težnje nadaljevale do konca leta, bodo izpad prvih zajelo tudi Nafto. In to tik pred tem, ko je bilo že očitno, da bo šel predlog zakona o sanaciji Nafte skozi vladno obravnavo. (Nafta Lendava je bila na dnevnem redu seje vlade za 2. oktober. Tik pred sejo je bila ta točka umaknjena z dnevnega reda.) - Zamera ministra Metoda Dragonje premieru Drnovšku najprej zaradi prehitrih in ne dovolj pripravljenih odločitev v zvezi z železarno in nato zaradi podpisa podpore predsedniškemu kandidatu Milanu Kučanu, negativno vpliva na reševanje problema Nafte. Metod Dragonja in sekretar za energetiko Alojz Kovše sta bila do pred kratkim trdno prepričana o načrtovani sanaciji Nafte. V zadnjih dneh slednji ni več tako. - Predlog zakona o sanaciji Nafte bo danes obravnavan na seji odbora za gospodarstvo. MH zom, kjer so zabeležili 28-odstot-ni izpad plana, medtem ko je pri izdelkih ta izpad kar 55-odstoten. Med osnovnimi vzroki za takšen izpad navajajo prenizko stopnjo izvoznih spodbud, neurejene odnose z državami nekdanje Jugo- Kako se bo razpletel stečajni postopek v Mesni industriji Pomurka, je seveda največ odvisno od največjega upnika - Slovenske razvojne družbe. Sklad za razvoj, katerega naslednica je SRD, je dal namreč Pomurki, kije bila v njegovi večinski lasti, 3,026 milijarde tolarjev posojila, to terjatev pa je stečajni upravitelj Milan Koren temu upniku prerekal. Zadeva" se je končala na sodišču, ki je razsodilo v korist Pomurke, vse pa je zdaj odvisno od nadaljnjega razvnanja Slovenske razvojne družbe. Dogovori naj bi tekli zdaj v to smer, da dobi SRD v Pomurki ustrezen lastniški delež, upniki pa naj bi v prisilni poravnavi dobili povrnjen del svojih terjatev. štirih mesecev nadomestili in plan v celoti uresničili. V Pomurki zatrjujejo, da je obseg klanja odvisen od prodaje in pri slednji so plan realizirali le 91-odstotno. Prodaja na domačem trgu je v glavnem tekla po načrtih, težave pa so imeli z izvo- slavije, plačilno nesposobnost kupcev na teh tržiščih ter cenovno nekonkurenčnost naših izdelkov na evropskih trgih zaradi previsokih cen domačih surovin. Ostanek dobička je znašal 30,5 milijona tolarjev. LUDVIK KOVAČ Tiskovna konferenca OMV Istrabenza Nov bencinski servis v Gederovcih Ob otvoritvi novega bencinskega servisa v Gederovcih so predstavniki družbe OMV Istrabenz, ki ima sedež v Kopru, pripravili tiskovno konferenco. Na njej je direktor marketinga Iztok Jelačin podrobneje predstavil delniško družbo Istrabenz, kije bila ustanovljena leta 1948. Njena osnovna dejavnost je trgovanje z nafto in naftnimi derivati, poleg tega pa je razvila trgovanje s plini, skladiščenje naftnih derivatov in kot posebno dejavnost storitve marine. Danes Istrabenz,“d. d., vključuje pet samostojnih družb z omejeno odgovornostjo, med njimi koprski OMV Istrabenz. To je družba z mešanim kapitalom, v kateri ima Istrabenz več kot 50-odstotni kapitalski delež, preostalo pa odpa- de na avstrijsko družbo OMV Dunaj in hrvaško podjetje INA Zagreb. Lahko se pohvalijo, da je OMV Istrabenz finančno najmočnejša in največja družba v holdingu Istrabenz, po razvrstitvi slovenskih podjetij po dobičku pa so na visokem devetem mestu. Njena prodajna mreža je najgostejša v zahodnem delu Slovenije, cilj pa je geografska razširitev in 30-odstotni tržni delež v naši državi. Z otvoritvijo novega Bar ^^abenz Bencinski servis V Gederovcih ie nomemhna nridnhitpv 79 krai in širšn okolico Fotnarafiia: M. a «- so si zamislili v podjetju MPI, d. o. o., Mur-01 v O ?otem se obeta za učence 5., 6., 7. in 8. razredov osnovnih dokaj zanimivo novo tekmovanje, najboljši pa lahko b preeei spodbudne nagrade. anJe bo nosilo naslov Znanje za zdravje - zdravje za znanje, tN na e ekipe bodo reševale pisne naloge, kviz bo predvidoma ]N pr» e.ni od šol, oddati pa bo potrebno tudi projektno nalogo na «od iZn°st v mojem kraJu- Pri PisanJu oz- sestavljanju te naloge e uJejo vsi učenci šole oz. posebej za ta namen določena sku-A hJaje v ProSramu finalno srečanje tekmovalnih ekip v Raden-tjNe °do Pripravili tudi razstavo projektnih nalog, izvedli bodo lp kre.ter Podelili nagrade in priznanja. Šola, ki bo zbrala največ ’Av, Prejela za nagrado osebni računalnik v vrednosti 300.000 to-torsana nasrada za najboljšo projektno nalogo pa znaša Var b0 । ev v gotovini. Zadnji rok za prijavo je bil 30. september, fi ^bod 0 PriJave sprejemali še do konca oktobra. Bilo je predvideni0 orga . korale šole plačati prijavnino po 30.000 tolarjev, medtem I že uspeli najti nekaj pokroviteljev, tako da prijavni- ■K Ca se torej sodelovati! J. G. Leto v znamenju preprečevanja zaposlovanja na črno Učinkovito s kaznimi Oktobrska izjava ministra za delo, družino in socialne zadeve .Antona Ropa, ki je sicer bila že slišana in zapisana, je toliko udarna pa tudi'taktična, da je vredna ponovitve. Na tiskovni konferenci, na kateri so spregovorili o vladnih ukrepih za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, je namreč izjavil: »Delodajalcem in vsem tistim, ki delajo in zaposlujejo na črno, ne priporočamo, da čakajo na sprejetje nove sistemske zakonodaje, ki bo še ostreje posegla v odkrivanje in preprečevanje takega ravnanja.« Ne gre samo za plehko grožnjo, ampak za dovolj jasna napoved, da tokrat država oziroma pristojno ministrstvo misli resno. Leto torej, ki se bo izteklo »v znamenju« vladnega načrta, zajeziti delo in zaposlovanje na črno. Za to pa je država pristojnim inšpektorjem ne le naložila še več dela, ampak jim je za njihovo učinkovitost razvezala roke ter jim dala še večja pooblastila. Inšpektorji za delo so močno poostrili nadzor predvsem v dejavnostih gostinstva, gradbeništva in trgovine pri tistih pravnih osebah, ki imajo status samostojnega podjetnika oziroma v manjših družbah. Torej «...v tistih dejavnostih, kjer so že do sedaj najpogosteje zaposlovali delavce na črno,« je povedala Zdenka Potisk, pomočnica glavnega in špektorja republike Slovenije za delo ter vodja murskosoboške enote inšpektorata RS za delo. Junija letos je tudi stopilo v veljavo dopolnilo zakona o inšpekciji dela, s katerim je pristojnim inšpektorjem dano pooblastilo za izrekanje takojšnjih mandatnih kazni delodajalcem, pri katerih ugotovijo zaposlitev delavcev na črno. Ne glede na to, ali je delavec pri njem dobil delo, za katero bi bilo mogoče skleniti delovno razmerje, ali samo občasno oziroma začasno delo, mora kršitelj, torej pravna oseba, plačati mandatno kazen v y šini sto tisoč tolarjev, petindvajset tisoč tolarjev kazni pa se naloži še odgovorni osebi. Če kršitelj kazen poravna takoj, se mu leta zniža za petdeset odstotkov. »Glede učinkovitosti tega ukrepa je sedaj še prezgodaj govoriti, je pa res, da seje s takim mandatnim kaznovanjem delno razbremenilo sodnike za prekrške, ki ob obilici dela naših predlogov niso reševali dovolj hitro,« je izjavila Zdenka Potisk. Toda takojšnje kaznovanje kršiteljev seje »prijelo«, saj izrečene kazni le niso tako zanemarljive. Pri vsem pa ne gre samo za kazni, kajti s plačilom le-te kršitelj poravna svojo »obveznost« do države, ostanejo mu pa še obveznosti do delavca. Delodajalec je namreč dolžan z delavci, ki jih je zaposloval na črno, skleniti pogodbe o zaposlitvi za nazaj oziroma za ves čas zaposlitve na črno ter plačati prispevke za njihovo socialno zavarovanje. Tako za nazaj, medtem ko ni pravice, ki bi kršitelja zavezovala k redni zaposlitvi delavca vnaprej. Murskosoboška enota inšpektorata za delo je v dobrih treh mesecih, kolikor veljajo dopolnitve zakona o inšpekciji dela, izrekla kar 42 mandatnih kazni, od tega le v manjšem številu zaradi kršitve zakona o varstvu pri delu. Več kot polovica kazni zaradi zaposlovanja na črno je bilo izrečenih delodajalcem, ki imajo registrirana manjša podjetja ali opravljajo dejavnost kot samostojni podjetniki. Kršitelji so kazni v večini primerov poravnali takoj, neizterjane pa so ostale tri. »V nekaj primerih so delodajalci že uredili status zaposlitve delavca za nazaj, bilo pa je tudi nekaj takih, ki so potem delavca zaposlili za naprej. O vseh pa še nimamo zbranih poročil,« je povedala sogovornica. MH 8 intervju vestnik, 16. oktober 1997 Okrogla miza Kultura - turizem - novi mostovi med sosedi (Ne)znano zamejstvo za matično državo Ministrstvo za zunanje zadeve - Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Turistična zveza Slovenije sta pripravila minuli teden v okviru sejma GOST TUR zanimivo okroglo mizo o možnostih razvoja turizma v zamejstvu Dovolj je pomoči in dotacij, čas je za investicije, predvsem gospodarske investicije! Morebiti je to najpomembnejše sporočilo s torkove (7. oktobra) okrogle mize v Mariboru v okviru sejma GOST TUR, toda žal ga niso slišali tisti, ki jim je bilo namenjeno. Tako državna sekretarka Urada za Slovencev zamejstvu in po svetu Mihaela Logar kot tudi podpredsednik Vlade R Slovenije sta morala »nujno« v Ljubljano in sta predčasno - takoj po pozdravu - zapustila zbrane zamejce. Res pa je tudi to, da so prav zamejski Slovenci tisti »največji Slovenci«, naši braniki slovenstva, ki so z osamosvojitvi Slovenije precej izgubili; prav tako pa je res, da matična država zelo slabo pozna pokrajino, kulturno-zgodovinske značilnosti dežele, kjer živi skorajda tretjina vseh Slovencev na drugi strani meje. Z razvojem organiziranega turizma naj bi se to spremenilo, to pa bodo dosegli zamejski Slovenci z boljšo samoorganizacijo in povezanostjo. »K razgovorih, ko smo pripravljali to predstavitev, smo vedno znova ugotavljali, da se sicer imamo zelo radi, da pa teh vezi, ki sodijo v neka melanholična, včasih romantična slovenska čustva, velikokrat ne znamo preliti v uspešne oblike sodelovanja na marsiketerem področju, tudi na turističnem. Zato je bilo rečeno, da bomo poskušali s povabljenimi gosti projekta (ne)znano zamejstvo osvetliti nekatere probleme, trenutna stanja in v razpravi oblikovati smernice, kako premakniti to zadevo v pravo smer,« je povedal koordinator projekta Slavko Mežek. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, je poudaril, da vlagamo v Sloveniji premalo v turistično promocijo v državah, iz katerih bi lahko pričakovali več gostov; vsaj en odstotek od turističnega priliva bi morali vlagati, zato upa, da bo v prihodnje bolje. Strokovna inštitucija Center za promocijo turizma dobro dela, vendar nima dovolj sredstev. Slovenija ima Zakon o pospeševanju turizma, omogočil naj bi zagotavljanje stabi lnih sredstev za turistično promocijo in za razvoj turistične infrastrukture, modernejšo in učinkovitejšo organizacijo turističnega delovanja v Sloveniji in stabilne vire financiranja društvene organizacije. Slovenija bo po Rožičevih besedah morala svojo strategijo razvoja turizma izpopolniti in dopolniti, ne glede na to, da je bila sprejeta šele pred dvema letoma in pol; svetovne izkušnje so nam izziv za to, da bomo v to strategijo vnesli vse tiste komponetne, ki so nam na tem področju bistvene. Slovenski turizem potrebuje aktivno angažirano turistično politiko države kot celote -ne samo enega ministrstva ah enega resorja, kajti turizem je interdisciplinarna dejavnost, ki povezuje trgovino, okolje, promet. Zato je temeljno izhodišče prihodnjega razvoja večja kakovost slovenske ponudbe ob stabilnejših cenah, vključevanje v evropske turistične tokove, disperzija turistične ponudbe v cel slovenski prostor, uveljavljanje strokovnosti in znanja ter ustvarjanje razmer za to, da se bo Slovenija Posveta o razvoju turizma v zamejstvu so se udeležili tudi Marjana Sukič (urednica časopisa Porabje), Franček Mukič (radijski in časopisni novinar), Štefan Dravec (Pomurska turistična zveza) in Jože Hirnbk (Zveza Slovencev na Madžarskem). skupaj s sosednjimi državami vključevala v Evropski prostor s skupnimi promocijskimi in tržnimi programi. Mihaela Logar z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pri ministrstvu za zunanje zadeve je povedala, da so deležni utemeljene kritike na račun neizvajanja sprejete resolucije, toda resolucija ni dogo dek, to je razvoj, proces, zdaj pa smo šele na začetku tega procesa in iščemo skupne poti. Ena prvih nalog je, doseči, da bo manjšina nastopila kot subjekt, torej da bo manjšina predlagala, priporočala programe, ki jih bodo potem skupno ovrednotili in izvajali. Urad je le izvajalec vladne politike, zato morajo biti prav vsa ministrstva vključena v dogajanje v zvezi z manjšino. Kaj pomeni turizem v zamejstvu in za Slovence na drugi strani meje? To je lahko prijetna oblika srečevanja, to ni le prihod turistov iz Slovenije do prvih vasi in mest (na žalost le do prvih trgovin), pomembno je, da tudi otroci ugotovijo, da se lahko na drugi strani meje na cesti pogovorijo v slovenskem jeziku. To je lahko tudi gmotna krepitev naših manjšin, to so začetki, iz katerih potem lahko zraste gospodarska trdnost. Med zanimivejšimi referenti je bil Ace Mermolja iz Trsta, ki je govoril o tem, zakaj se slabo poznamo in imamo tako malo zgodovinskega spomina; narod brez spomina se ne more ohraniti. kKo neki narod, kot je slovenski, naredi svojo državo, se strne, deluje enocentrično, zastavi . svoje meje, in tisti, ki je za mejo, je kot straža, najbolj izpostavljen in včasih najprej pade. Če pa gledamo v perspektivi neke evropske integracije, bo prihajalo zaradi preživetja do nujnih prepletanj in stikov in tu bo bistveno, kaj bodo v teh stikih pomenile manjšine, kako bo Slovenija v teh integracijskih prostorih delovala. S tem da smo naredili državo, nismo odgovorili na vprašanje o usodi slovenskega naroda, ampak smo ga na novo načeli. In zato je res, da ima danes manjšina' občutek, da slovenska politika včasih ne ve, kaj pomeni manj-šna. To je zgrešeno, na manjšine je treba gledati ne samo kot na tisti subjekt, ki ga je treba podpreti, ampak kot na tisti subjekt, v katerega je treba investirati. Pomembno je, da se naredi ta preskok iz podpore v investicije, seveda je pomembno tudi, kaj bo manjšina znala narediti sama s sabo v teh novih procesih, ki so pred nami. Danes je pomembno, da se resolucija, ki jo je parlament sprejel, začne izvrševati, da se izdejajp. jasni kriteriji dodeljevanja pomoči, podpor, da se stvari sistematizirajo, da res naredimo ta preskok iz preteklosti, ko so te podpo re prihajale nekako na črno. Danes je čas za zelo jasne odnose, in da tisti, ki kaj dobi, ve, zakaj dobi, in ima do tega odgovrnost. Mislim, daje kultura lahko močno sredstvo, gre za eno narodno slovensko kulturo.« Tudi Živa Gruden, kije specilizi-rana za vodenje šolskih izletov po Benečiji, je poudarila, da lahko zamejstvo razvija svoj turizem na kulturni ponudbi, kije drugačna kot v velikih mestih; gre za povezavo med umetnostjo in naravo. Ko prihajajo skupine, doživljajo Benečijo kot neki novi svet, neznano zamejstvo, geografski pojmi so skregam, ne vedo, kje je pravzaprav Benečija. Šolski tuizem je kratkoročno res čista zguba, je pa to investicija za v prihodnje. Drugače je na Koroškem, kjer je turistična ponudba sicer močno razvita, vendar ugotavljajo, da slovenska turistična ponudba ni vključena v promocijo celotne Koroške v Avstriji. V dobrem letu so izdelali dva projekta, obljubili so jim financiranje s strani Interrega, Gospodarska zveza Koroških Slovencev Pa je 1995. leta začela z zanimivim projektom Kulturni turizem in manjšine po Evropi (skupaj z Nemčijo in Nizozemsko), kajti prav na tem področju vidijo kot narodna skupnost edini kratkoročni potencia gospodarskega razvoja: hiša, kraj, gostoljubnost, za turizem ne P°tre buješ veliko kapitala. Kakor je dejal eden od razp vljalcev, pa bi veliko naredili za popularizacijo slovensko SoVOteC. pokrajin za mejami, če bi dl0™ li imena slovenskih krajev in m slovensko, ne pa italijansko, ne ško ali madžarsko! Zaradi lažjega sporazumeva istega etničnega ozemlja je j v okviru isto govorečih laži1' pripadniki manjšin so kar redu1 stje matične dežele, zato naj|Z tične dežele prihajajo na v zamejstvo. Je pa res,.dU% predvsem koroški Sloven« strah pred »foklorizacijoUii*' ne želijo. Nekateri so meniIt morala država s posebnim P a. hom, davčnimi oljšavami jn (e v nimi programi stimulirati1^ zamejstvo, ustanoviti skl^2 o2. lo gospodarstvo, podpira" nike in nasploh propad . turizem. .rpK BERNARDAB-pE Intervju z direktoijem Pošte Slovenije mag. Alfonzom Podgorelcem Konkurečni prepih bo čutila tudi pošta S povečanjem gostote poštnega omrežja se pri nas vedno bolj približujemo dokaj zahtevnim normativom, ki veljajo v razvitih državah Evropske zveze, v katero se bo prej ali slej vključila tudi Slovenija, na kar moramo biti pravočasno pripravljeni. Tega se prav dobro zavedajo tudi pri Pošti Slovenije, zato je eden od poglavitnih ciljev, ki ga postopno uresničujejo, dvig kakovosti poštnih storitev na raven razvitih evropskih držav in uskladitev poštne zakonodaje z evropsko. O tem in drugem je tekel pogovor z direktorjem Pošte Slovenije mag. Alfonzom Podgorelcem. Predstavitev s posledicami Pobudnik in koordinator predstavitve zamejskih Slovencev na sejmu GOST TUR v Mariboru je Slavko Mežek, ki sicer vodi projekt Poti kulturne dediščine. Povedal je: »Zaradi mojih vezi s koroškimi Slovenci sem lani pripeljal na sejem GOST TUR goste iz Železne Kaple, tako da smo lani začeli bolj skromno, letos pa predstavljamo celotno zamejsko slovenstvo. Sem član komisije za kulturo pri Turistični zvezi Slovenije, letos je leto kulture v turizmu in na osnovi lanskih zelo dobrih izkušenj je tudi Sejmar predlagal, da bi prišlo'do tega projekta predstavitve zamejskih Slovencev. To se je zgodilo. Jaz sem koordinator tega projekta. Podjetje, ki se najavlja, ta agencija, to se šele tukaj vzpostavlja. Tega še ni, še prej bomo oblikovali koordinacijski odbor, prek njega naj bi te načrte vključili v državne plane, če preprosto rečem -v proračunsko porabo, neke vrste izvajalec pa bi bila ta specializirana agencija, tako da pridemo tudi do inštrumenta, da se nekaj dogaja, da bo nekdo skrbel za redno srečevanje, oblikovanje podobnih pobud na lokalni ravni, vzgajanje šolskih skupin; razviti želimo neke oblike stalnega informiranja in obveščanja, v časopisih naj bi se pojavljali prispevki na temo (nejznano zamejstvo. To naj bo okrogla miza s posledicami, ne da bi se pozabilo nanjo. Živimo v obdobju interneta, pa komajda vemo kaj o medsebojnih možnostih komuniciranja, komajda vemo, kje so pravi naslovi in ljudje za nadalnje komuniciranje. Šlo naj bi za ozaveščanje o zamejstvu, promocijo zamejstva, nekoč v prihodnosti tudi za trženje tistega, kar je v zamejskem turizmu zanimivega, tistega, kar prikazuje kulturno-zgodovinske izročilo teh krajev, ki nas v bistvu povezujejo. To je želja. Vemo, da so izhodišča zelo različna, Koroška je popolnoma drugače organizirana turistična dežela kot Porabje, kjer sploh še nimajo nobenega turističnega društva. Zelo si želim, da bi počasi prišli do oblikovanja kulturno-informati-vnega centra na temo zamejstvo - vendar ne v zamejstvu, temveč r Sloveniji, ki bi predstavljal neko središče, kjer bi se dalo izvedeti vse o zamejcih, kjer bi se skozi posebne programe kulture, izobraževanja, gospodarstva, predavanj, razstav vse leto nekaj dogajalo. Glede na to, kako potekajo stvari od lani naprej, morebiti ta vizija niti ni tako neuresničljiva, saj je ministrsvo za zunanje zadeve pokrovitelj in podpira ta projekt. Jaz pričakujem, da se bo ta dobra volja vseh sodelujočih, tako zamejcev kot naših sodelujočih ljudi, konkretno udejanjila v nekaj, kar bo trajalo. Ni treba delati le v tej smeri, da bomo drugo leto naredili spet razstavo in bomo rekli: spet smo na začetku. Preprosto si želim, da bi bila to predstavitev s posledicami. Neke vrste vzgib, začetek, na katerem smo se spoznali, da bomo lahko čim bolje nadaljevali. - Najprej bi me zanimalo, kako ste zadovoljni z reorganizacijo ter ustanovitvijo dveh samostojnih podjetij, in sicer Pošte in Telekoma Slovenije? Mag. Alfonz Podgorelec: »Tako znotraj Pošte kot Telekoma kakor tudi za državo od njene oblasti navzdol do občanov velja ugotovitev, da je bila razdružitev PTT-sistema na dva povsem samostojna poslovna sistema modro in upravičeno dejanje. Od 1. januarja leta 1995 sta oba, to je Pošta in Telekom Slovenije, naredila velik razvoj. Če bi bila še naprej skupaj, takega razvoja na poštnem in telekomunikacijskem področju ne bi bilo. Prav tako je na poštnem področju več sa-moiniciative, poslovnosti in zlasti tržne usmerjenosti. Lahko rečem, da se poštni sistem iz dneva v dan bolj približuje svojemu uporabniku, kateremu je namenjen.« - Kakšen pa je trenutni gmotni položaj pošte? Govorilo se je namreč, da bo Telekom še nekaj časa pokrival nekdanjo izgubo pošte. Mag. Alfonz Podgorelec: »Po Zakonu o pošti mora Telekom v letih 1995-1999 nakazovati določeno »doto«. Z njo torej zagotavlja sredstva za razvoj, in če se pojavi izguba, se lahko ta sredstva uporabijo za njeno pokrivanje. Ta razdružitev z obvezo Telekoma, da nekaj let pomaga sanirati Pošto Slovenije, ni v Sloveniji nobena novost, saj je ta vzorec že uporabljen v marsikateri drugi državi. Vse to pa izhaja iz cenovnih razmerij. Države, zlasti zahodnoevropske, kar velja tudi za našo nekdanjo državo Jugoslavijo in zdajšnjo samostojno Republiko Slovenijo, so seveda vodile tako poslovno politiko, ki je pri dvigovanju cen dajala prednost telekomunikacijskim storitvam. Pri tem so izhajali iz stališča ekonomske moči uporabnika, ko pa se je obravnavala cenovna politika s področja poštnih storitev, je vedno prevladovala bojazen, da bo ogrožen standard najnižjih slojev ljudi. Ti še vedno bolj uporabljajo poštne kot telekomunikacijske storitve.« - V tem okviru bi bilo zanimivo slišati, kako ste zadovoljni s cenami poštnih storitev? Mag. Alfonz Podgorelec: »Cene pisemskih pošiljk in dopisnic pa tudi telegramov v notranjem in mednarodnem prometu odobrava republiška vlada. S cenami pisemskih pošiljk in dopisnic v notranjem poštnem prometu seveda nismo zadovoljni, kajti sedanja cena pokriva le 54 odstotkov lastne cene. Tako bo nujna postopna ekonomizacija teh cen nekje do konca leta 2000, ko naj bi dosegli tako raven cen, s katero bi pokrili vsaj lastno ceno. Sedaj pokrivamo to izgubo s prelivanjem iz donosnejših storitev. Na račun tega prelivanja smo dosegli čez štiri milijarde tolarjev. Z vstopom v Evropsko zvezo pa ne sme biti tovrstnega prelivanja iz donosnih v nedonosne storitve. Cena vsake storitve, mora pokriti vsaj lastno ceno. To so pogoji in smernice delovanja Evropske zveze. Če hočemo nekega dne vstopiti v Evropsko skupnost, bomo seveda morali v naši državi urediti tudi te zadeve.« - Kako pa hi odgovorili na očitke, češ da je pošta monopolist, ki ne dovoli drugačne konkurence? Mag. Alfonz Podgorelec: »To že zdavnaj ne drži več. 71 odstotkov prihodkov pridobimo v izredno težavnih konkurenčnih razmerah na trgu. Po Zakonu o poštnih storitvah imamo resda določen monopol oziroma moramo kot javna gospodarska služba obvezno opravljati določene storitve. Pri opravljanju teh storitev, kot so prevoz pisem in dopisnic v notranjem.in mednarodnem prometu ter telegramov, smo z zakonom zaščiteni, vendar je ta monopol pošte zelo težko nadzorovati. Mi poštarji se na to ne zanašamo, zato bomo ta monopol poskušali uresničevati, kot se bo dalo, vendar sta za nas prednostna predvsem uporabnik in trg. Zato se moramo usposobiti za poslovanje v konkurenčnih razmerah na zahtevnem domačem in tujem trgu. Menim, daje to edini izhod. Vse drugo je kratkoročno in velja le za prehodno obdobje. To velja tudi za tako imenovani pravni monopol, ki nam je trenutno dan.« - Pred kratkim je bila v Pomurju odprta že druga nova pošta v največjem slovenskem vaškem naselju v Odrancih, pred dobrim letom in pol pa ste odprli novo pošto v Moravskih Toplicah. Kakšen je trenutni položaj Pomurja v širšem poštnem sistemu? Mag. Alfonz Podgorelec: »Z odprtjem pošte v Odrancih smo v pomurski regiji, izboljšali gostoto omrežja poštnih enot. Območje s 129.300 prebivalci in 38.340 gospodinjstvi pokriva sedaj 35 pošt, to pomeni, da na eno pošto pride povprečno nekaj manj kot 3.700 prebivalcev ali 38 kvadratnih kilometrov. V vseh pogledih je to nekoliko slabše, kot je povprečje v Sloveniji, ki pa še tudi ni na zadovoljivi ravni. Zato je upravičeno, da v vsej državi odpiramo nove pošte ter pri obnovitvah obstoječih lokalov in gradnji novih povečujem0 zmogljivosti sprejemni tj Tudi v Pomurju bo treba kakšno pošto. Območje oOhVa'« ni reke Mure pa se lan .^vo-’ solidno urejeno poštno vsakodnevno dostavo, to J v tednu, je vključenih jg o° odstotkov prebivalcev .t|(ra stotkov dospelih pošt J ’' ^4 o11 tedensko pa nekaj manj stotkov in 42 odstotkov - Kateri so največji na? slim, daje letošnje le yokt°b pomena za razvoj P°s laVnega končujemo gradnjo g gre#!' štnega centra v Ljubija • oVršifl tisoč kvadratnih najsodobnejšo °Pre^fvah s tovrstnimi centri v . ske zveze. To je naloZ ’ aS|ednJ veniji ne bo najmanj p°" petdesetih letih. Je P" j naš0 U na, če hočemo izbolj .rati " kurenčnost in rac10"; pošt' poslovanje nasploh- poc venije se dobro zav ka] posledice pa so ne le razbita ograja, ampak tudi razbiti ,, , °v* avtomobili, telesne poškodbe ... ' treh letih [Mino v n’ °dkar stanuje s svojo Mnj dv n°v' hiši, je treščilo naj-'tih, ^tkrat. O neprijetno- Vod’ °8ajaj° Predvsem P°-j^okum Ce'° Posebno evidenco 1994 ip.Mo. Trešilo je: aprila M4; d°b 17. uri, julija 1994 , ^de/1’ novembra 1994 ob >ra|on?ral"4obl.30, sep-■ 17 Ur y5 °b 3.20. junija 1996. i9q ’ "tarča 1997 ob 1.50, ° ^.5q °b 13.10, 22. avgusta Bolje preprečiti kot lečiti delavci cestnega podjetja - vsaj tako nam je izjavil delovodja - postavili cestno odbojno ograjo v dolžini 20 metrov. Bo potlej v Dokležovju bolj mirno? Iskreno je želeti, da bodo ograja, svetlobna telesa in novi prometni znaki dodatno opozarjali voznike, da se ne vozijo po dirkalni stezi, ampak po cesti z več zaporednimi ovinki. Bodo vse to opazili, upoštevali, bo poslej manj nesreč? Ne le manj: nobena naj se ne zgodi več, ko pa jih je bilo že na ducate! In tudi Majda Korošak in njena družina imajo pravico do mirnega nočnega počitka. Pomislimo na to, ko se bomo peljali po dokležovski Glavni ulici! Besedilo in foto: Š. SOBOČAN Zamenjajte ključavnice! Ko ste zdoma, naj stanovanje »prezračijo« sosedje, sorodniki ... seveda, če z njimi niste v sporu Metro, d. d., CEUE P°roča, da je prišlo do neljubega dogodka. Novo PE v Bakovski 1 smo poimenovali Tr PREKMURKA, a v Murski Soboti že obstaja l^sRo'°brtna zadruga PREKMURKA, zato smo °l ko smo za to izvedeli, PE PREKMURKA preimenovali v METRO TEKS. ^o9oclek se Trgovski-obrtni zadrugi KMURKA opravičujemo ter ji želimo veliko poslovnih uspehov. METRO, d. d. Metro teks ge vrednejše predmete in dokumente odlagajte na varovana (zaklenjena) mesta oziroma prostore. Tako ravnajte tudi na delovnem mestu. Med malico nikar ne puščajte torbic na delovnih mizah in stolih, beremo v preventivnem sporočilu, ki ga je podpisal komandir PP Murska Sobota inšpektor Stanko liješ. Bo kaj zaleglo? Š. S. VAs Vabi na ugoden NAKUP: 100 % Viskozo ...... 1.174,00 SIT te./^Ulanelo................... 1.490,00 SIT .. od 15.385,00 SIT dalje 7.290,00 SIT-10.990 SIT ... od 5.900,00 SIT dalje 21.285,00-30.990,00 SIT W0D AKCIJSKE cene, °°ne možnosti plačila. Vljudno vabljeni! ^[METRO TEKS, BAKOVSKA 1, MURSKA SOBOTA. Murska Sobota: Vlom v kiosk V nedeljo, 12. oktobra, ponoči je nekdo z izvijačem vlomil v kiosk - slaščičarno med Ljubljansko banko in Pošto na Trgu zmaga v Murski Soboti. Nekdo pa je neznančevo početje opazil, nakar jo je predrznež popihal. Zvedeli smo, da so mu na sledi. Križevci: Tudi smuči kradejo Prej ali slej bo zapadel sneg in na svoj račun bodo prišli smučarji. Očitno je ljubitelj belega športa tudi po-rednež, kije 13. oktobra sunil iz nezaklenjene garaže lastnika J. B. štiri pare smuči s smučarskimi čevlji. Škoda znaša 150.000 tolarjev. sem pozivajo voznike, naj ne dirjajo po dokležovski Glavni ulici. Upoštevanje želje - nasveta bo koristno tudi zanje, saj si lahko le tako ohranijo glavo. »Glavno je, da se nisi huje poškodoval, drugi avto bomo že kupili,« je rekel neki oče svojemu Jože Marinič nam je pokazal območje svoje domačije in sosednjo Lopertovo hišo, kamor se velikokrat zapeljejo avti, ki sicer uspejo »izvoziti« ovinek ob Korošakovi hiši. Izrazil je tudi bojazen, da bodo vozila poslej oplazila varovalno ograjo in zdrsela proti tej hiši. sinu, ki je razbil nov avto v dok-ležovskem ovinku. »Največ nesrečam .botrujejo’ 'neprimerna hitrost, alkohol, nepremišljenost mladih šoferjev. Nesreče se dogajajo v glavnem ob koncu tedna, ko se mladi vozniki peljejo z zabav, iz diskotek ...« Ob našem obisku v Dokležovju je stal na parkirišču pred Koro-šakovo hišo velik novejši mercedes. »Mar niste v strahu, da se bo kdo, ki ne bo mogel izpeljati ovinka, zaletelel vanj?« »Naj se zaleti. Bo manj posledic, kot če se bo zaletel v hišo, kjer imam otroke,« je menila Majda. To smo razumeli takole: namesto podrte ograje je ta hip »varovalo« močan avto! Policisti Policijske postaje Murska Sobota ugotavljajo vse več kaznivih dejanj: vlomov v stanovanjske hiše, tatvine koles in denarnic ter krajo denarja iz poslovnih prostorov, zato se jim je zdelo potrebno, da občane posebej opozorijo na te pojave. Seveda zaradi večje samozaščite. In kaj nam je storiti? »Svoje stanovanje primerno zavarujte. Torej ne puščajte odprtih oken, ko je stanovanje prazno. Vsak dah izpraznite poštne nabiralnike, stanovanje zaklepajte in ključev ne puščajte na neprimernih mestih. Vrednejših predmetov in večjih količin denarja ne hranite v stanovanjih, vsekakor pa ne takrat, ko dlje časa v njem nihče ne stanuje. Dobro je zamenjati starejše in manj varne ključavnice z novimi in varnejšimi,« beremo v obvestilu za javnost. Kaže pa se tudi ravnati po tehle nasvetih: Če smo dlje časa odsotni iz stanovanja v bloku ali iz zasebne stanovanjske hiše, bo dobro, da ga medtem tu in tam obiščejo naši sorodniki, prijatelji, še bolje: da se v njem nekaj časa zadržijo, kar utegne kakega vlomi-Ička odvrniti od predpostavke, da »nikogar ni doma«, zato pač načrtuje »akcijo«. Kolesa tudi izginjajo. Marsikdo je moral zato predčasno kupiti novo kolo. Ob nakupu je koristno zapisati (in shraniti) številko kolesa. Kolo po uporabi zavarujte z zaklepanjem. Če ga kdo ukrade, krajo brž prijavite. Pa tako imenovane osebne stvari? Večjih zneskov denarja ne nosite, ne da bi bilo to treba, v službo in tudi v kakem lokalu se nikar ne bahajte s polno denarnico. Torbice z denarnicami in dru- ’ Pamflet Ko v Ljutomeru padajo bombe Zatresle so se postelje, popokale šipe, v robnik je zadela bomba. Ljutomer je postal TV-novica dneva. Na sploh se Ljutomer v zadnjih dneh trese, stresa in pretresa. Tako seje med tridnevnim slikarskim maratonom in 110 umetninami, med katerimi se je našlo za vsakogar nekaj, pod grafitno navdahnjenim zatresla ljutomerska galerija s svojo občutljivo belo barvo. Zatresli so se tudi pomladniški kandidati za državnosvetniška mesta. Razvnela seje tekma. Lojze je osmi volilni okraj ponujal in ponujal Janši, kot da bi bili vsi od Alternative razrahljani. Toda našel se je človek, ki resda ni užival podpore občinskega odbora in ki je pred meseci na nadomestnih volitvah izgubil v boju sam s sabo s štiri proti pet, je pa bil v časih, ko se je tresel Peterle, popolnoma vdan bivšemu in prihodnjemu in edinemu strankinemu predsedniku. Tako seje mesto sprostilo in Lojze sije zopet zaželel svojega kandidata in ga dobil. Jah, tudi pomladniki se lahko »zadolžijo«. Zatresli so se tudi sdsovski logi. Ljutomerski, projanševski odbor se ni in ni mogel zmeniti s Šiftarjem&Co. Le kaj bo rekel boss, če z bivšim brigadirjem ravnajo kot s smrkavcem? Lobiranja gor ali dol, pokornost šefu je v stranki največja vrlina. No, je pa bil Anton Krkovič toliko bolj uspešen v Kulturnem domu španskih borcev, kjer seje sestal glavni odbor Združenja veteranov vojne za Slovenijo, kjer so ga izvolili za podpredsednika. Tudi Livada še stoji. Parlamentarna komisija z Dobrajčevo na čelu je do nadaljnjega prekinila sejo. Upamo lahko samo, da se prej zopet ne stepejo civilisti in vojaki. No, na sploh prejšnji teden ni bil namenjen prleškim kandidatom. Samo poglejte,-kako so ravnali s Toplakom. Resda gaje predlagala para Janševa Združenje ob lipi sprave, toda še Podobnika sta potrebovala nekaj dni, da sta pogruntala, da ga lahko brez problemov podpreta in da zaradi tega še ne bo postal predsedniški kandidat. Po Janševem scenariju tako ne moreta biti dva vladna kandidata. Da si je Drnovšek privoščil predlagati tri možne strankine kandidate, je najbolj presenetilo Idsovce. Nazadnje nas ne bo niti,'če bi se ob Kučanu pojavil kot kandidat Drnovšek. Saj veste, ko domovina kliče. Resda v tem ni nobene logičnosti, toda mar je je v naši politiki res toliko, da bi se nanjo lahko zanesli? Nasploh Kučan in Drnovšek obnavljata staro tekmo. Večni predsednik se je v pismu Chiracu zahvalil za povabilo na drugi vrh Sveta Evrope in mu sporočil, da se bo tega itak udeležil premier. Škoda da nista mogla iti oba, ko pa oba tako rada sprejemata vse delegacije, ki se pojavijo pri nas. Na sploh se zdi, da so nekateri včasih preveč slovensko popustljivi. Tako popušča in popušča Drnovšek pod težo slsjevskega izsiljevanja, čeprav bi z lahkoto lahko rekel ne denacionalizacijskim zahtevam SLS, pardon Rimskokatoliške cerkve. Zato se kar ne morejo in ne morejo zmeniti, kaj naj ukrenejo. Vodja poslanske skupine SLS Franc Zagožen je že napovedal, da neuspešna pogajanja SLS in LDS na temo spremembe zakona o denacionalizaciji pomenijo razpad vladne koalicije. No, so pa zato uspešno prenesli pogajanja na mešano krovno komisijo, ki seje ta ponedeljek sestala na Bledu, brez posebnih novic za javnost. Uspešnejši sta vladni stranki pri pogajanju za ministrska mesta. Premierje za ministra za malo gospodarstvo in turizem predlagal Janka Razgorška (SLS), za ministra za evropske zadeve pa Igorja Bavčarja (LDS). Pa naj še kdo reče, da si Podobnikame prizadevata zmanjšati birokracije v državni upravi! Medtem pa enkrat združena opozicija SDS, SKD, ZLSD in SNS še vedno čaka na ustavne sodnike, ki naj bi obravnavali ustavnost zakona o začasnem financiranju, ki gaje skupina poslancev vložila že konec julija. In kaj bo z dobrososedskimi odnosi? Hrvati so na haaško sodišče poslali domnevne vojne zločince iz Viteza. V zahvalo je EZ že začela pošiljati signale, da moramo pred vstopom v EZ urediti svoje odnose s sosedi. No, pri tem bodo svoj pisker pristavili tudi Avstrijci, ki so se očitno namenili zgledovati po Italijanih. Ne glede na število Staroavstrijcev pri nas in ne glede na Avstrijsko nespoštovanje člena 7 je Klima Drnovšku že zastavljal vprašanje, kaj je z njegovimi pri nas, predvsem pa, kaj je z vrnitvijo premoženja. No, v nekdanji Slavičekovi enklavi pa so se nekateri očitno odločili, da bodo imeli sami svoj zakon. Izgnati je potrebno vse, ki so se kdaj koli ogrevali za Hrvata. Na spisku se je znašla tudi študentka, za katero je znano, da na Razkrižju ne stanuje, čeprav ima stalno prebivališče v župnišču. Ker ugotavljanje njenega fitivnega prebivališča poteka, uradno še vedno živi v župnišču. In tako dolgo bi ji moral lokalni uradnik izdati potrdilo o stalnem prebivališču, ne glede na to, kaj meni krajevni odbor in kako so razgreta nacionalistična čustva. Izganjanje bi bilo čisto v Slavičekovi maniri, mar ne? A. POTOČNIK Vodilno podjetje v Evropi pri proizvodnji bivalnih enot in montažnih objektov vabi k sodelovanju 1. DIPLOMIRANE INŽENIRJE TEHNIŠKE IZOBRAZBE ZA DELO V PRODAJI IN PROJEKTIVI Pogoji: - VIL, izjemoma VI. stopnja tehniške smeri - aktivno znanje nemškega jezika - znanje računalništva - zaželjene delovne izkušnje - trimesečno poskusno delo - komunikativnost - sposobnost kreativnega, samostojnega in odgovornega dela 2. 3 kovinarje 3 ličarje 3 monterje Pogoji: - KV-izobrazba z delovnimi izkušnjami, zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v kadrovsko službo do konca oktobra. »Šport vestnik, 16. oktober 1997 Druga državna nogometna liga Odbojkarski komentar Nafta : Železničar 0 : 0 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 200. Sodnik: Salkič (Ljubljana). Nafta: Zver, Hozjan, Gaševič, Novak, Horvat (Pal), Drvarič, Vickovič, Šabjan, Gabor, Utroša. Baša (Tratnjek). Tretja državna nogometna liga Odličen start Pomgrada in Sobote Odranci: Bakovci 2 : 4 Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 350. Sodnik: Vivod (Dolič). Strelci: 0 : 1 Prekazi (25), 0 : 2 Ristič (28), 0 : 3 Prekazi (58), 0 : 4 Kokaš (69 - 11 m), 1 : 4 Radikovič (76), 2 : 4 Radikovič (79). Odranci: Marič, D. Kreslin, B. Kreslin, Pozderec, Z. Cener (Kerčmar), Virag, Kavaš (Zakojč), Vegič, Puhar (Jovanovič), I. Cener, Radikovič. Bakovci: Šiftar, R. Berendijaš (R. Papič), Žekš, Živič, Buzeti, Kokaš (G. Papič), Ristič, Mesarič, Prekazi (Baler), Krančič, B. Berendijaš. Kovinar : Črenšovci 1 : 4 Maribor - Igrišče Kovinarja, gledalcev 50. Sodnik: Teršek (Laško). Strelci: 0 : 1 Horvat (5), 0 : 2 Vesenjak (29), 1 : 2 Bojkovič (37), 1 : 3 Vesenjak (48), 1 : 4 Graj (82). Črenšovci: Karoli, Vučko, Hartman, B. Horvat, Pucko, Hotko, Plej (Graj), Vdroš (Kustec, Vesenjak, Vori, De. Horvat (Da. Horvat). Pohorje : Goričanka 3 : 1 Ruše - Igrišče Pohorja, gledalcev 300. Sodnik: Kranjc (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Kancler (67), 2 : 0 Dobaj (70), 2 : 1 A. Šalamon (74), 3 : 1 Polič (75). Goričanka: Nemec, Horvat, Žilavec (Smodiš), Kren, B. Šalamon, Kolar, Kosednar (Šuša), Gomboc, Kovač, A. Šalamon (Gider), Skledar. Turnišče : Dravinja 1 : 2 Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 50. Sodnik: Velički (Maribor). Strelci: 1 : 0 Vegič (18), 1 : 1 Sirk (28), 1 : 2 Sirk (90). Turnišče: Senica, Vegič, Albin Lackovič, Pucko, Mujdrica, Lutar, Albert Lackovič, Temar, Rituper, Lacko, Černi. Paloma : Variš 5 : 1 Sladki vrh - Igrišče Palome, gledalcev 120. Sodnik: Klinc (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Šemrl (37), 2 : 0 Bezjak (57), 2 : 1 Podgorelec (78), 3 : 1 Sa-letinger (81), 4 : 1 Zupančič (89), 5 : 1 Pungartnik (90). Variš: Zajtl, Hepe, Bažika, Kepe, Šooš (Žalik), Sankvoič, J. Horvath, Žalik, Podgorelec, Pal, Šabjan. Odbojkarji Pomgrada iz Murske Sobote so v novi tekmovalni sezoni uspešno štartali v L A-ligi. V odigranih treh kolih so nanizali tri zmage in so poleg Fužinarja z Raven edina neporažena ekipa. Res je, da za nasprotnike niso imeli najmočnejše ekipe, vseeno pa zmage v igri z Olimpijo in Šoštanjem v gosteh ter Krko doma ni za podcenjevati. Zanimivo je, da so ostali Sobočani v novi sezoni brez treh standardnih igralcev, odpovedali so se tujcema Edinu Bakoviču in Brunu Mariču, Bojan Novak pa je prenehal tekmovati. V domače okolje so pritegnili izkušenega Dejana Fujsa, priložnost pa ponudili Tomasu Čehu, ki je nekaj časa grel rezervno klop. Igra Sobočanov je solidna, čeprav po besedah trenerja Romana Ratkaja še ni taka, kot bi si jo želeli. Prvi rezultati pa kažejo, da bodo uresničili željo, da se v prvem delu tekmovanja uvrstijo med prvih šest, kajti zadnji dve ekipi izpadeta, na njuno mesto pa se uvrstita prvi dve ekipi iz L B-lige. Pravo formo pa načrtujejo v drugem delu tekmovanja, uvrstitev med prve štiri ekipe in v sklepni del tekmovanja ter na tekmovanje za evropski pokal. Pri Pomgradu računajo tudi, da bodo zmagali v četrtfinalu slovenskega odbojkarskega pokala in se uvrstili na sklepni turnir štirih ekip, ki bo v Ljubljani. Odlično so štartale tudi odbojkarice Sobote v L A-ligi. V treh kolih so dosegle tri zmage, od tega dve 1. A SOL ženske na gostovanjih. V gosteh so premagale Krim in Špecerijo Bled, doma pa ekipo Novega mesta. Trener Drago Drevenšek ima tokrat nekoliko močnejšo ekipo kot prejšnjo sezono. Klub so sicer zapustile Tatjana Osipčikova, Maja Cipot, Sandra Zver, Aleksandra Draš in Bojana Resanovič, prišle pa so Svetlana Oletič in Lea Kolar iz Ljutomera ter Oxsana Zaporožec iz Ukrajine. Tekmovanje je pokazalo, da je ekipa dobro pripravljena, v svojih vrstah pa ima tudi izkušene igralke, ki lahko odločijo posamezno tekmo. Sicer pa si v klubu želijo uvrstitev v sklepni del tekmovanja tako v rednem kot pokalnem tekmovanju. Odbojkarice Ljutomera Zavarovalnice Maribor, ki prav tako tekmujejo v L A-ligi, so štartale z nekoliko spremenjeno postavo. Iz Ljutomera sta se preselili v Mursko Soboto Lena Kolar in Svetlana Oletič (Lukienko), namesto njiju pa sta prišli Čehinja Jitka Štumpe-rova, ki je igrala pri mariborskem Braniku, in Vesna Stankovič iz Zemuna. V ekipo pa je trener Zoran Kolednik uvrstil tudi nekaj mladink. Ljutomerčanke so v prvem kolu nesrečno izgubile na Bledu, premagale so studensko ekipo ŠOU in kljub dobri igri v Kopru izgubile predvsem zaradi slabše igre Stanko vičeve. Sicer pa bodo Ljutomerčanke pokazale pravo vrednotit nadaljevanju, saj trenutno še niso najbolje uigrane, kajti Stankoviče-vaje prišla v Ljutomer tik pred prvenstvom. Odbojkarji Ljutomera, ki tekmujejo v L B-ligi, so z dvema zmagama v treh kolih napovedali, da računajo na solidno uvrstitev, hgo-bili so le na Bledu, tamkajšnja ekipa pa velja za najresnejšega kandidata za prvo mesto. Ekipo trenerja Danila Berlota je okrepil Alen Su-'ner, ki je prišel iz Ruš, vrnil pase je Savič. Zelja Ljutomerčanov je ponovna vrnitev med najboljše slovenske ekipe. Feri Maučec Odbojka Zmage Pomgrada, Sobote in Ljutomera V tretjem krogu prvenstva v državni moški odbojkarski 1. A-ligi je Pomgrad iz Murske Sobote v gosteh premagal ekipo Šoštanja Topolšice s 3 : 1 (15 : 11, 10 : 15, 15:2, 15 : 7). To je bila že tretja zaporedna zmaga Sobočanov. Pomgrad: Berdon, Tot, Kerec, Bačvič, Čeh, Marič, Tinev, Topo-všek, Poredoš, Fujs. V četrtem krogu bi morali odbojkarji Pomgrada igrati z Gradisom v Mariboru. Ker ni na voljo dvorane, bo tekma med Gradisom in Pomgra-dom v petek, 17. oktobra, ob 17.30 v športni dvorani OŠ III v Murski Soboti. V tretjem krogu prvenstva v državni ženski odbojkarski 1. A-ligi je Sobota v gosteh premagala ekipo Špecerije Bled s 3 : 2 (13 : 15, 13 : 15, 15 : 2, 15 . 11, 15 : 12). Sobočanke so še brez poraza. Sobota: Zaporožec, Drevenšek, Oletič, Kopilova, Šlebinger, Kuhar, Moreč, Časar, Kolar. V četrtem kolu igrajo odbojkarice Sobote doma z ekipo Infonda Branika iz Maribora. Odbojkarice Kempla-sa Kopra so premagale ekipo Lju- tomera Zavarovalnice 1^^.° t mer: Kodila, Tretinjek, Šoštarič, Kosi, VrbnjaKU Štumperova. V naslednj। igrajo Ljutomerčanke do po Novega mesta. stvav V tretjem krogu prve1 državni moški odbojka j ligi je ekipa Ljutomera premagala Brezovico s J ■ 15:5,15:9,15:10)^ Primec, Rajnar, Sume ■ Pirher, Dobošič, SavK, Kralj, Budna, Kodila. ( ’ 2. SNL Rezultati -10. krog Nedelica : Polana Renkovci Horiza 4 9 6 2 9 6 1 : 1 1 2 17:7 20 30:12 19 Nafta : Železničar 0 : ( J Panonija 9 3 5 1 13:1.5 14 Šmartno : Rudar 1 : 1 Hotiza 9 4 1 4 15:22 13 Drava : Domžale 0 : 1 Bistrica 9 3 2 4 13:14 11 Koper: Elan 8 : 0 Kobilje 9 3 1 5 16:17 10 Triglav : Črnuče 2 : 0 Nedelica 9 2 3 4 10:15 9 G. opekarne : Šentjur 1 : 1 Dobrovnik 9 1 1 7 15:27 4 Dravograd : Jadran 0 : 0 Zagorje : Aluminij 2 : z l 2. MNL MS vzhod Triglav 10 9 1 0 28:7 28 Rezultati - 9. kolo Koper Domžale Železničar Aluminij Dravograd Elan 10 8 1 10 6 3 10 6 2 10 4 2 10 3 4 10 3 4 1 1 2 4 3 3 36:7 25 15:8 21 18:10 20 12:12 14 11:12 13 15:19 13 Prosenjakovci: Tešanovci 5 : Grad : Šalovci 9 : 2 Bogojina : Hodoš 3 : 6 Rotunda prosta Prosenjak. 8 8 0 0 32:9 1 24 Nafta 10 3 3 4 11:11 12 Grad 8 5 1 2 26:13 16 Šentjur 10 3 3 4 11:15 12 Hodoš 7 5 0 2 28:16 15 Jadran 10 3 2 5 11:17 11 Tešanovci 8 3 1 4 20:25 10 Rudar 10 3 1 6 9:16 10 Šalovci 8 3 0 5 24:31 9 Drava 10 *2 3 5 9:10 9 Bogojina 8 1 0 7 15:29 3 Šmartno 10 2 3 5 19:22 9 Rotunda 7 1 0 6 14:36 3 G.opekarnelO 1 5 Zagorje 10 2 2 4 6 12:22 9:20 8 8 2. MNL MS zahod Črnuče 10 2 1 7 9:27 7 Rezultati - 9. kolo Apače : Cankova 2 : 2 3. SNL vzhod Makoter: Dokležovje 1 : 0 Rezultati - 8. kolo Pušča : Gančani 0 : 3 Unior: Pobrežje 2 : 0 Lipa : Slatina 8 : 1 23:11 19 Odranci: Bakovci 2 I : ‘ 4 Lipa 9 6 1 2 Paloma : Variš 5 : 1 Makoter 9 5 3 1 19:10 18 Pohorje : Goričanka 3 Turnišče : Dravinja 1 : : 1 2 • Apače Gančani Pušča 9 4 4 9 4 1 9 4 0 1 4 5 18:10 17:12 15:23 16 13 12 Usnjar: Kungota u : 2 Cankova 9 3 2 4 19:20 11 Kovinar: Črenšovci Pohorje 8 6 1 1 1 : 4 26:7 19 Dokležovje Slatina 9 3 2 9 0 1 4 8 18:20 10:33 11 1 Odranci 8 5 2 1 16:7 17 Bakovci Črenšovci 8 5 1 8 5 1 2 2 23:9 18:10 16 16 2. MNL Lendava Goričanka 8 4 2 2 15:11 14 Rezultati - 7. kolo Unior 8 4 2 2 11:12 14 Kapca : Petišovci 2 : 0 Paloma 8 3 1 4 15:14 10 Olimpija : Nafta vet. 0 : 2 Usnjar 8 3 1 4 10:12 10 Žitkovci: Mostje 2 : 1 Dravinja 8 3 1 4 13:18 10 Graničar: Čentiba 3 : 2 Kungota 8 3 1 4 9:17 10 Dolina prosta Pobrežje 8 2 2 4 9:18 8 Žitkovci 6 5 1 0 13:3 16 Variš 8 1 2 5 9:17 5 Graničar 6 4 2 0 27:9 14 Turnišče 8 1 2 5 9:21 5 Mostje 6 4 1 1 21:7 13 Kovinar 8 0 3 5 6:16 3 Kapca 7 3 1 3 15:16 10 Nafta vet. 6 2 2 2 19:12 8 1. MNL MS Čentiba 7 2 2 3 17:13 8 Rezultati - - 8. kolo Dolina 6 2 1 3 7:17 7 Čarda : Ižakovci 0 : 1 Olimpija 6 1 0 5 9:21 3 Ljutomer: Piramida 1 : 2 Petišovci 6 0 0 6 4:34 0 Serdica : Vega 3 : 2 Tromejnik: Univit 2 : 2 1. A SOL moški Beltrans : Lesoplast 2 : 0 Fužinar 3 3 0 9:1 6 Roma : Kerna 2 : 1 Pomgrad 3 3 0 9:4 6 Kerna 8 6 0 2 18:7 18 Salonit 3 2 1 6:3 4 Čarda 8 6 0 2 20:13 18 Krka 3 1 2 4:6 2 Beltrans 8 5 2 1 25:10 17 Gradis 3 1 2 4:6 2 Piramida 8 5 1 2 17:14 16 Šoštanj 3 1 2 4:6 2 Roma 8 5 0 3 24:21 15 Olimpija 3 1 2 5:8 2 Univit 8 3 4 1 17:11 13 Kamnik 3 0 3 2:9 0 Ižakovci Serdica 8 3 3 8 3 1 2 4 12:9 8:11 12 10 1. B SOL moški Lesoplast 8 2 2 4 13:13 8 Bled 3 3 0 9:0 6 Tromejnik 8 2 1 5 13:16 7 Granit 3 3 0 9:3 6 Vega 8 0 1 7 6:19 1 Žužemberk 3 2 1 6:3 4 Ljutomer 8 0 1 7 5:34 1 Ljutomer 3 2 1 6:6 4 Brezovica 3 1 2 5:7 2 1. MNL Lendava Sim. zaliv 3 1 2 3:6' 2 Rezultati - 9. kolo Kočevje 3 0 3 3:9 0 Polana: Renkovci 2 : 0 i T. Lubnik 3 0 3 2:9 0 Bistrica : Kobilje 1 : 1 Dobrovnik : Panonija 2 : 3 Branik Sobota Kemiplas Krim Ljutomer Bled N. mesto ŠOU * 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 2 2 1 1 0 0 0 0 1 1 2 2 3 3 9:2 9:4 7:3 7:4 5:6 6:8 2:9 0:9 6 6 4 4 2 2 0 0 SKL - ženske Ježica Celje Maribor Sežana Odeja Ilirija Pomurje Ježica ml. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 3 3 2 1 0 0 0 1 462:180 282:215 1 253:289 1 2 3 4 4 262:311 275:266 241:248 194:321 198:337 8 7 7 7 6 5 4 4 Judo Časar in Zunič prva v Zagrebu Šport od tod in tam Kegljanje - V prvem kolu prvenstva v mariborsko-po-savski kegljaški B-ligi je Mura iz Murske Sobote v Slovenskih Konjicah premagala Invalida Maribor s 6 : 2 (4015 : 3843). Za Muro so zmagali: Durič, 713, Boro-vič, 673, Gergyek, 669, Šebjanič, 664 podrtih kegljev. Tekmovala sta še Smolkovič, 668, in Bojnec, 628 podrtih kegljev. (Stane Durič) Strelstvo - Strelska družina Koal iz Petišovec je pripravila na strelišču v Murski Soboti strelsko tekmovanje kadetov. Zmagala je ekipa SD Pomurka iz Murske Sobote. V posamični konkurenci je bil med 91 strelci najboljši Valter Pajič s 183 krogi pred Blažem Gombocem (oba Pomurka), 181 krogov. Športni ribolov - V Postojni je bilo državno prven- stvo invalidov v športnem ribolovu. V ekipni konkurenci je ekipa DRŠI Murska Sobota (Gjergjek, Passero, Sluga) med 10 društvi zasedla tretje mesto. Med 39 posamezniki je bil Janko Kardinar deseti. (TK) Pikado - Na območnem tekmovanju invalidov v pi- kadu, ki je bilo v Slovenski Bistrici, je ženska ekipa DRŠI Murska Sobota (Mariničeva, Babičeva, Gregornova in Slugova) med petimi ekipami zasedla prvo mesto. Moška ekipa DRŠI Murska Sobota pa je bila med 13 ekipami deveta. (TK). Šah - V Krškem je bilo državno člansko šahovsko prvenstvo, na katerem je sodelovalo 12 šahistov. Med njimi je bil tudi član Šahovskega društva Radenska Pomgrad iz Murske Sobote Miran Zupe in dosegel lep uspeh. S 6 točkami je zasedel izvrstno tretje mesto. Lendavski judoisti so sodelovali na mednarodnem tekmovanju za pokal Maksimira v Zagrebu, kjer je sodelovalo 312 judoistov in Slovenije in Hrvaške. Najuspešnejša, sta bila Tadej Časar (do 30 kg) in Rene Žunič (do 46 kg), saj sta pri ml. dečkih zasedla prvi mesti.. Drugi mesti sta zasedla Alenka Premoša (do 52 kg) in Rene Žunič (do 46 kg) pri st. dečkih. Tretji so bili: Maja Zver (52 kg), Matej Časar (60 kg) in Aleš Nedelko (52 kg). Peta mesta so osvojili: Robert Haj-du, Jasmina Žerdin, Adrijana Zver in Gorazd Recek. (F. Bobovec) iz Zagreba in Lendave^ vrstni red je bil naslednl1 ■ Pol, 2. Maksimir, 3. 4. Lendava. Impol prvi, Lendava četrta Judo klub Lendava je bil organizator 3. mednarodnega ekipnega tekmovanja v judu za pokal Lendave za dečke do 15 let. Sodelovalo je sedem ekip iz Slovenije in Hrvaške. Prepričljivo je , drugič zapored zmagal Impol iz Na tretjem mednarodnem ekipnem tekmovanju v judu za pokal Lendave, ki je bilo v telovadnici DOS v Lendavi, so mladi pokazali zanimive borbe. Fotografija: J. Zauneker Kasaške dirke v Krškem Slovenske Bistrice, ki je dosegel tri zmage. Za drugo mesto sta se potegovali ekipi Maksimira in Hajk fota Najhitrejša sta bila Sagajeva Duras in Anihila V Krškem so bile kasaške dirke, na katerih so se zopet izkazali Ljutomerčani, ki so zasedli največ prvih mest. Kljub slabemu vremenu so bili doseženi nekateri dobri kilometrski časi. V spominski dirki Staneta Nunčiča je zmagal Jože Sagaj z Durasom s kilometrskim časom 1:19,2 pred sinom Jožetom, ki je tekmoval z Anihilo in dosegel čas 1:19,3. Od preostalih Ljutomerčanov velja omeniti dve zmagi Marka Slaviča z Jokerjem med dveletniki, 1:23,9, in Ide MS, 1:21,8, v peti dirki za 3- dol2-letne kasače ter zmago Filde (M. Seršen), 1:23,8, v zadnji dirki za 3- do 12-letne kasače. Druga mesta so zasedli: Rion (Kuhar) s časom 1:22,1, 1 ,, P' Fux As (J. Slav>' bambe (Špindler \.21,7-2 zj4-riose (Žnidarič); M’p, mesta so zasedli- £ 8, Slavič), 1:23,1. aj) 1' 1:22,3, AhajaJJ.^ Se%, in Likto Lobel^oK1^-1:25,2. V nedeljo. adnJ« bodo v Ljutomer šnje kasaške dirk • Šport od tod in tam Atletika - Končana so bila srednješolska atletska tekmovanja, ki so potekala na osmih tekmovalnih področjih. Od pomurskih ekip sta se v finale uvrstili le ženski ekipi SETUAŠ-a iz Murske Sobote in Gimnazije iz Ljutomera. Nogomet - V prijateljski tekmi je prvoligaš Maribor Teatanic v Odrancih premagal domačega tretjeligaša s 5 : 3. Strelci: Ulen, Pozderec in Ivano- vič za Odrance ter Čeh, Drobne, Siljanovič, Milinovič in Pačo za Maribor Teatanic. Judo - Selektor slovenske mladinske reprezentance v judu Filip Leščak je izbral tekmovalce za evropsko mladinsko prvenstvo v judu MEJP ’97, ki bo od 13. do 16. novembra v hali Tivoli v Ljubljani. V reprezentanci mladincev do 21 let bo v kategoriji do 60 kg nastopil tudi Goran Hašaj iz Murske Sobote. _________ --- Mali nogo«1^ ___ vanju P^e sl° ekiP' malem nogometu v^o e L |U rier Meteorplast‘n y: Jv s|o-gič igrali neodloc S. Novak, CoP2a no ________________________________________ zmaga M. Toplic Sobote ifN tekmi predkola Interpo- Kegljanje • f'Sralci Moravskih Topolic f je v Murski Soboti z lahkoto Oali nemško ekipo KSV hihiz Grunvelda. Pri R^.^kodoval najboljši Itani doh-,111311’tako da so So-I Edini Se? dve partiR brez bo‘ rCa Koc- Sta 'zgubila rezervna T«čani Uvan'Solar v dvojicah. No bOr?. b°do tako za prvo Npold?1 z avstrijsko ekipo I ."hobra011611- Srečanje bo hNravs?^8^'-?Kle|n v toplice Sobota : Hman arbe" ? : 0 (Unger ^lin 2i °-> Nekhvedovič : SžlN8’ 21:5, Horvat : b:ReJl21 : >3, Solar-Ko-521j®la-Meiss21 : 19, 18 čl"'* ') ^khvedovič Raut- dt:Reglin21 :9, 21 : ‘Se i^ael? krogu druge SNTL Vte ize ^oravskih Toplic V n 'la derb' tekm° Za ■ "'Pa^0 lig0 s Grižami. ■k/ So zanesljivo prema- ------------ gali Škofjo Loko. nečenja. Radgončani niso imeli MT Sobota II: Škofja Loka 5 : težav v Velenju, saj je bil Kovač 2 (Koščak 2, Šbull 2, Kocuvan- Gydrek: Hari-Simonič 1); M. Toplice Sobota II: Križe 3 : 4 (Kocuvan 1, Šbul I. Kocuvan-Solar 1); V tretji SNTL so Puconci v gosteh premagali Krško in Ke-mičarja iz Hrastnika. Krško : Puconci 1 : 6 (Fridrih 2, Smodiš 2, Sapač 1, Smodiš-Fri-drih 1); Kemičar : Puconci 3 : 4 (Fridrih 2, Sapač 1, Smodiš 1). Zmagi Radgone in Moravskih Toplic V tretjem krogu prve državne članske namiznoteniške lige sta obe pomurski ekipi na gostovanjih zmagali. Ekipa Moravskih Toplic Sobote je imela sicer nekaj težav s Petovio, saj je po nepričakovanih porazih Horvata z Grbičem in dvojice Unger-Hotvat gostiteljem rezultat uspelo izenačiti na 2 : 2. Nekhvedovič in Unger pa nista dovolila prese- premočan za domačine, najboljši domači igralec Uroš Slatinšek pa je zanesljivo premagal Rihtariča in Benkoviča. V naslednjem kolu igrajo Sobočani doma z Mariborom, Radgončani pa z Radljami. Petovia : Moravske Toplice Sobota 2 : 5 (Grbič : Horvat 21 : 15, 21 : 19, M. Zafošnik : Unger 21 : 16, 10 : 21, 2 : 21, G. Zafošnik : Nekhvedovič 14 : 21, 13 : 21, Grbič - G. Zafošnik : Unger -Horvat 21 : 16, 21 : 14, Grbič : Unger 17 : 21. 13 : 21, G. Zafošnik : Horvat 13:21,19: 21, Janžekovič : Nekhvedovič 9:21, 12 : 21); Era : Radgona 2 : 5 (Sever . Rihtarič 6 : 21, 4 : 21, T. Vodušek : Kovač 9:21, 19 : 21, U. Slatinšek : Benkovič 21 : 12, 21 : 16, Slatinšek - Vodušek : Kovač : Benko 16:21, 18 : 21, Sever : Kovač 5 : 21, 10 : 21, U. Slatinšek : Rihtarič 21 : 14, 21 : 17, T. Vodušek : Benko 21 : 16, 10 : 21, 19 : 21). M. U. V Radencih derbi Radenska: Nafta V četrtem krogu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi je lendavska Nafta gostila Litijo in zmagala s 5 : 3 (4951 : 4929), kar je druga zmaga Lendavča-nov. Za Nafto so zmagali: Felšo, 836, Peric, 853, in Radakovič, 838, tekmovali so še: Žalik, 816, Horvat, 816, in Matko, 792 podrtih kegljev. Kegljavce Radenske pa je v Trbovljah premagala ekipa Dadasa Rudarja s 7 : 1 (5287 : 5062). Za Radensko je zmagal Miro Steržaj z 898 podrtimi keglji, tekmovali pa so še: Kučan, 377, Kos, 397, Mauser, 840, Hojnik, 829, Lešnik, 887, in Drvarič, 834 podrtih kegljev. V petem krogu se bosta v Radencih srečali pomurski ekipi Radenska in Nafta. (R. Drvarič, M. Žalik) V tretjem kolu prvenstva članov v hokeju na travi je Lek v Lipovcih premagal Moravske Toplice s 3 : 0. Strelci golov: Peter Forjan, Kavaš in Franc Maučec. Lek Lipovci: R. Tratnjek, S. Forjan, A. Tivadar, D. Maučec, Časar, Rajnar, R. Mesarič, P. Forjan, F. Maučec, Š. Mesarič, Kavaš, Sraka, Gabor, Štiblar, M. Tivadar, Š. Tratnjek. Moravske Toplice: Durič, Črnko, Vidmajer, Domjan, Plos, Vanko, Kodila, Dragojevič, Veingerl, Rakar, Kranjec, Godiš. Hoklejisti Svobode iz Ljublaj-ne so v Lipovcih premagali Mursko Soboto z 1 : 0. Strelec gola je bil Trotovšek. Murska Sobota: Vogrinčič, Smodiš, Lenarčič, Časar, Gostonj, Cigan, Županek, De. Banko, Da. Banko, Marin, Košarka Kuzmič, Gprza, Horvat, G. Zel-ko, L. Zelko. Triglav iz Predano-vec je bil prost. Triglav Svoboda Lek M. Sobota M. Toplice 2 3 2 2 3 2 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 6:1 1 6:1 0 4:0 2 1:3 4 4 4 0 3 0:12 O Vodi Lek V tretjem kolu prvenstva v slovenski mladinski ligi v hokeju na travi sta bila dosežena naslednja izida: Lek (Lipovci): Moravske Toplice 1 : 0 (Forjan) in Triglav (m.): Triglav (ž.) 0 : 0. Lek Triglav (ž.) M. Toplice Svoboda Triglav (m.) M. Sobota 3 3 3 2 3 2 3 1 1 1 0 0 0 1 o o 2 1 0 1 2 1 1 1 5:0 2:2 2:3 2:3 1:2 1:3 6 3 2 2 2 1 Cary Mullen v Moravskih Toplicah rekordna udeležba K' > po-»arod?1'"*.813 PriPravi’ dn‘ teniški turnir za Ug ' delovalo je re-V 9 h 18ra'cev in igralk, iz 36 klu- 2? ^rvaške in Av-k« Vani n°žične udeležbe <1'tM^adenJo u,Oteka,a na lg' »Ski So?’ Gornj' Radg°-C^lje n°,tL Najboljš> so k ’ Pokale in praktič- Rezultati - mini tenis dečki, B-turnir: 1. Puklavec (Radenci), 3.-4. Mišja in Filipič (oba GR); A-turnir: mini tenis - deklice: Vereš (MS), 2. Starčič (Radenci), 3.-4. Frangež (Radenci); dečki do 9 let (tolažilni turnir): 3.-4. Praprotnik (GR) in Sukič (Radenci); deklice do 9 let: 2. Starčič (Radenci); dečki do 10 let (B turi-nir): 3.-4 Rajk (GR); dečki do 11 let B turnir: 3.-4. Kovačič (Radenci). O. Bakal Zdravilišče Moravske Toplice, ki je znano po termo-mineralni vodi injijenih učinkih na zdravljenje poškodb in rehabilitacijo, zlasti na zdravljenje bolečin v sklepih in mišicah, postaja vedno bolj privlačno tudi za vrhunske športnike. V zadnjih letih seje v tem zdravilišču zvrstilo več znanih športnikov, med njimi sta najbolj znana nogometaš in sedanji trener mlade slovenske nogometne reprezentance Srečko Katenec ter petkratni zmagovalec svetovnega pokala v alpskem smučanju Marc Girardelli. Na priporočilo slednjega je prišel na enotedenski oddih v Moravske Toplice član alpske smučarske re-prezenatnce Kanade Cary Mullen, eden boljših smukačev na tekmah za svetovni pokal ter dvakratni udeleženec olimpijskih iger. Na tiskovni konferenci je povedal, da je izredno zadovoljen z bivanjem v Zdravilišču Moravske Toplice in da termo-minera'1-na voda ugodno vpliva na njegovo počutje. Povedal je tudi, da se je na letošnjo smučarsko sezono zelo intenzivno pripravljal in da pričakuje nove uspehe. Najbolj si želi dober rezultat na olimpijskih igrah, ki so najbolj odmevne v športni javnosti. Povedal je tudi, da bo po letošnji zimski sezoni spomladi zopet obiskal Moravske Toplice. (FM) Druga zmaga Radenske V tretjem krogu prvenstva v slovenski moški košarkarski 1. B-ligi je Radenska doma premagala ekipo Kemoplasta iz Šentjurja s 86 : 33 (40 : 33). Radenčani so bili ves čas boljši tekmec in zasluženo zmagali. Gostje so rezultat izenačili le enkrat na 24 : 24. Zmaga domačinov bi bila lahko še prepričljivejša, če bi bili natančnejši pri prostih metih. Strelci za Radensko: Ojsteršek 28, Želj 14, Bratkovič 13, Karlo 12, Ulaga 10, Rojko 5, Novak 4. To je bila druga zmaga Radenske. V naslednjem kolu gostuje Radenska v Ljubljani pri Ježici. Zamujnena priložnost Sobočank V četrtem krogu prvenstva v slovenski ženski košarkarski ligi je ekipa Pomurja Skinyja iz Murske Sobote gostovala v Sežani in izgubila tekmo s favorizirano ekipo BTC Terminal s 64 : 57 (31 : 33). So-bočanke so zamudile lepo priložnost za zmago, saj so večji del tekme vodile. Preobrat je tri minute pred koncem dosegla Šporarjeva, ki se je razigrala. Strelke za Pomurje Skiny: Gaborjeva 23, Svetinova 12, Horvatova H, Jocičeva 6 in Huzjakova 5. Sobočanke so še brez zmage. Košarkaji Radenske, ki tekmujejo v 1. B-ligi. Stojijo od leve: Kuzma (trener), Bratkovič, Karlo, Ojsteršek, Balažič, Granfola, Želj, Gabor (direktor), Tibaut (pom. trenerja), Hladen (predsednik); Grein (teh. vodja), Novak, Banič, Ulaga, Šebjan, Pavlin, Rojko. Fotografija: N. Juhnov >?ešhe pomurske ekipe Pb>obs ■ ». Atistv avi se Je nada' bad in Aleš Lazar, remizirala pa ;VVski [joj °v drugi sloven- Miran Lazarjn Ligeti). Beltrans Js.br, ■ Pnm„„i—u.-— je premagal Šoštanj s 4 : 2 (zma- 1. BSKL moški —o* Pomurske ekipe rnje Radgone. Len-kNid,U8a ekipa Radenske Z ^Urske Sobote so drugem krogu je j L. gagala šSMOSS Ce-l lagali so Vučko. Str- gali so Ružič, Stojanovič, Mastin-šek, Manič). Radenska Pomgrad II je premagala Ptuj II s 3,5 : 2,5 točke (zmagali so Radosavljevič, Kelemen in M. Kovač, remiziral pa Sedonja). V tretjem krogu je Lendava igrala z Mežico, rezultat je bil 3 : 3 (zmagali so Strbad, Ligeti in Aleš Lazat;). Beltrans je igral neodločeno 3 : 3 s Poljčanami (zmagali so Ružič, Lukič in Stojanovič). Celje je premagalo Radensko Pomgrad II s 4,5 : 1,5 točke (remizirali so Radosavljevič, Jerše in M. Kovač). Naslednji turnir bo v soboto v Črni na Koroškem. (MJ) Zagorje Loka kava Olimpija ml. Radenska Comet Gradbinec Triglav Hrastnik Ilirija Ježica Litija Kemoplast 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 2 2 2 2 1 1 1 1 0 0 0 0 1 1 1 1 2 2 2 2 3 3 235:177 227:179 235:213 235:213 231:220 190:193 216:214 186:212 191:223 198:243 199:212 194:251 6 6 5 5 5 5 4 4 4 4 3 3 Gomboc prvi v Avstriji V Avstriji je bilo mednarodno tekmovanje v fitnessu. Sodeloval ie tudi član Fitness kluba Murska Sobota Roman Gomboc in se odlično odrezal, saj je zasedel prvo mesto. Njegov dosežek je vzbudil po zornost mednarodne federacije NABBA, ki gaje povabila na izbor Mr. Fitness World, kjer bo Roman na tem največjem tekmovanju prvič zastopal našo državno. (D. Š.) 14 It. naših krajev vestnik, 16. oktober W MURSKA SOBOTA - Odbor za gospodarsko infra- strukturo, ki deluje v okviru mestne občine, se je zavzel za čimprejšnjo ureditev semaforiziranega križišča med Lendavsko in Gregorčičevo ulico v Murski Soboti, kjer ob konicah nastajajo nepregledne kolone vozil. V delu Gregorčičeve ulice pa še vedno ni javne razsvetljave. Prav tako naj bi ob vpadnicah v mesto postavili ustrezne napisne in turistične table. M. J. MORAVSKE TOPLICE - Končno so sanirane ograje mostov v Moravskih Toplicah in Kančevcih. To velja tudi za drugi most v Moravskih Toplicah, in sicer pri Popotniku. Zasilno je bil saniran tudi most v Prosenjakovcih, vendar so gornje mostnice zopet odstopile. Problem pa očitno ni v mostnicah, ampak v lokaciji mostu in nosilni konstrukciji. M. J. FILOVCI - Po dolgotrajnih prizadevanjih so v Filovcih postavljeni prometni znaki, kar velja tudi za bližnjo Bogojino. Za druge vasi pa so naročeni prometni znaki, ki naj bi bili postavljeni v oktobru. Prav tako je v križišču v Noršincih postavljeno ogledalo. M. J. MARTJANCI - V tem kraju že nekaj časa resno opozarjajo na nepreglednost v križišču, kjer poteka cesta proti Se-beborcem. Zaradi brajd ob cesti so z občinske ravni opozorili inšpektorja za ceste, ki je izdal odločbo, po kateri mora lastnik v določenem roku brajde odstraniti. M. J. POHIŠTVO ITT Lesnina M. Sobota, Bakovska 1 tel.: 21 739, 21 839 Bruno Švagan iz Gornje Radgone ima vinograd s 700 trsi. Letos je trta bogato obrodila, kar je razvidno tudi s trsa, na katerega nas je posebej opozoril. Obeta se torej veliko mošta in kakovostnega vina, kajti mož je dober kletar. Za svoja vina je namreč že prejel več srebrnih in zlatih odličij. Z vinogradništvom se ukvarja od 1984. leta, v posel je dodobra uvedel tudi sina Uroša. - Fotografija: L. Kr. r Mercator Odličen nakup od 10. do 22.10.'S7 15dzbranih izdelkov v Mercatorjevih izbranih trgovinah Bethlehemska ura v Budincih že od leta 1911 Marijina dota? Pisalo se je leto 1911, ko so pri Horvatovih v Budincih dobili novega člana družine, ne da bi to sploh pričakovali, deklica pa je bil stara že 8 mesecev^ Tole uro je leta 1911 oče prinesel iz Bethlehema skupaj z 8-mesečno hčerko Marijo. Najbrž je stara že čez sto let. (Foto: J. G.) V njenem rojstnem listu je pisalo, da ji je ime Marija in da je se je rodila v daljnem ameriškem mestu Bethlehem. Domov jo je prinesel njen oče, ki seje potem vrnil v Ameriko. V spomin nanj pa ji je pustil dragoceno stensko uro. Deklica tedaj seveda še ni vedela zase, ampak je to kasneje zvedela od svojih starih staršev, nam pa je na kratko obudila to zgodbo njena hčerka Helena Cor, ki živi na mamini domačiji. Marija (poročena Gostonj) je namreč letos umrla, bethlehemska ura pa je še pri hiši, čeprav je pred kakšnimi petimi __________, leti prenehala tiktakati. Do- ____ ber urar bi jo zagotovo spet lahko obudil v »življenje«. Helena*’ minja, daje bilo njeno bitje, časa, res nekaj posebnega. Ali J® dala popraviti, se še ni odločila. j je večkrat dejala, naj jo proda, ce0 j šel kakšen dober kupec. tudi želi, da bi jo kdaj obiskala ^0. polsestra Lilijana Horvat, lehemu in je aktivna članica šnjega slovenskega društva, ki Je'j(/io dpisalo listino o pobratenju občino Murska Sobota. ( RDEČE IN BELO V ENEM -za letošnjo vinsko letino pravijo, da bo ena boljših v tem stoletju, tako po količini kot kakovosti. To se zdaj že potrjuje, saj so tisti, ki s trgatvijo niso prehitevali, v moštu namerili precej sladkornih stopenj. Z letošnjim pridelkom je zadovoljen tudi Ivan Ivanič iz Murske Sobote, ki ima vinograd v Strehovskih goricah, brači pa so postali še posebno pozorni na grozd, ki so ga našli na enem od trsov. Jagode na zgornji četrtini grozda so bile rdeče, na preostalem delu pa bele, pri čemer ne gre za novo sorto, pač pa zgolj za igro narave. Fotografija: Flavio D. Nekatere sončnice, ki so jih posadili Zverovi iz Nedelice, so zrasle pet metrov visoko. Temu primerne so tudi »pogače«, ki merijo v premeru 30 ali celo več kot centimetrov. Oče Franc in 12-letni sin Uroš sta postavila največjim sončnicam lesene opore (kole), da bi se tako laže upirale vetru. Pa semena? Nekaj jih bodo predelali v olje, nekaj jih bodo sami posadili, presežek pa bodo dali drugim, prav tako zaradi sajenja; nekaj semen pa bo pozobala domača papiga. -Fotografija: J. Žerdin označenih s plakati Murska Sobota: Prodajni center MS Lendavska 29/b Ormož: Diskont, Ptujska 1 Ptuj: Prodajni center Ptuj Rogozniška 8 Ponudba velja do prodaje zalog! Lendava, kjer že dve desetletji deluje badmintonski klub Mladost, je bila gostiteljica »kampa«, ki so se ga udeležili najboljši slovenski igralci badmintona: prvaki vseh starostnih kategorij. Kamp je vodil trener ...... Danani iz Kanade, sem pa ga je ' badmintonska zveza, ki je tudi denar ( pz' to pa z namenom popularizacije te ŠP F. Bobovec It naših krajev vestnik, 16. oktober 1997 Po vodo v dva kilometra oddaljeno grapo fokonca Kristina in Ivan Križanič sta se narodila na Rožičkem Vrhu, sta bila primerna sogovornika o nekdanjem življenju v tem kraju. eran Prša, rojen sicer v Veliki Polani, pa je bil pobudnik mnogoterih Cli> ki so omogočile, da naselje že dolgo ni bogu za hrbtom. razvpiti nočni lokal Schweizer hop na Rožičkem Vrhu. Podnevi je ZaPrt, zato ob obisku ni bilo mogoče videti, kaj je noter. Plesalke? Priseljeni Štefan Prša in domačinka Ivanka - zakonca, ki sta veliko prispevala k razvoju Rožičkega Vrha. ^7 kraji in ljudje: Rožički Vrh Štirje konji vlekli voz repe --- ----------- Rožički Vrh, po domače Ružič-razloženo slemensko ^elje na nadmorski višini okrog metrov. Vanj se lahko pribijemo tako, da zavijemo s ceste Menci-Sv. Jurij ob Ščavnici ali '.ceste Bučečovci-Sv. Jurij ob >®vnici. Na prosojnih legah Vr-vinogradi VG Kapela in trt-K^di vedno več zasebnikov. Sterni je tudi vinograd Rudija ®rgjeka s Tišine, ki mu je Ro-cfcVrh drugi dom. saj tam pre-veliko dni (najbrž tudi kako koč so šefi iz podjetja ponujali vinogradniškim delavcem jabolčnik, pozneje pa tudi že vino ... Pred 50 leti so bile na Rožičkem Vrhu lesene hiše, pa še te niso bile v lasti tistih, ki so v njih stanovali (viničarji) ... Z žgano opečno kritino so bile menda pokrite le tri hiše, od katerih je bila ena last župnika od Sv. Jurija ob Ščavnici... Štefan Prša seje rodil 1927. leta v prekmurski Veliki Polani. Deset let je bil star, ko se je s kaj razvejena, te dni pa so teleko-tnovci postavili še javno telefonsko govorilnico. Na Rožičkem Vrhu so ustanovili gasilsko društvo 1913. leta, v katerem so tudi člani iz sosednjih Stanetinec. Gasilci so organizirani v treh desetinah: članski, mladinski in pionirski. Skoraj ga ni gasilskega tekmovanje, kjer se katera od teh desetin ne bi odlično odrezala. Imajo kar dva gasilska domova: starega in novejšega, ki je v sesta- JfOb mojem obiskuje bil do-IMe: vzel si je čas za klepet, ■Rije in na mizo je postavil FFa. , jr mi je godilo, ko mi je Kri-povedala, da me |Lj več kot 20 let berem za kramljanie Ih nTz ave,'ko. »Vidite, da naš Bskem Vstaja za kraji na rav-% ;e ,ZlVo pa se spominjam. ^tsnUL . nek°č: .šodranih’ ki n'srno amPak le MV|e^ štirie konj'so ko' • smo - Voz' nal°žen z reP°-sami viničarji in VJžarji).« Potem je od-%ilaU lat kosilo, ne da bi prej ?°žirek vina, s katerim ^udi- Več časa za V ki Paie 'me' nien moz Senu t8a !judie bo'i Poznajo »Val °kan-Malo smo pose-Von°L0.P''i’se ma,° P°g°-’ki je vse življenje delal pmVV VG Kapela, je seve-%dni.Pre(lvsem o razvoju vi-%ali .stva- Nekoč so trte pri-K? kolOrn> pozneje s0 ure- in domačina z Rožičkega Vrha: Kristina in Ivan Križanič. Od leve proti desni: »vikendaš« Rudi s Tišine m lic %ta VlJe s^oz’ Rožički Vrh asfaltirana cesta, ob njej pa so nove hiše. Še vedno pa stoji »želarija« iz vhia na z blatom, v kateri ie stanovala Neža Puhar. Menda je pod podrtijo velika obokana klet. i.m J Pil ek°č je bila me- r,.v ■ en meter, poz- , e Več kot dva me-IK^^ica0 *šPrica*i« z ročni-IV pozneje z nahr-■ %i (.rninii. potem pa s K Uraktorskimi)... Nc- straši preselil na Rožički Vrh. V povojnem obdobju je bil pobudnik mogih akcij. Tako so 1951. leta napeljali električno omrežje, leta 1978 so uredili mrežje vodovoda, 1980. leta so asfaltirali vaške ceste ... Tudi telefonija je do- Zopet križ na soboškem pokopališču Kot kaže, se bo pobuda mestnega svetnika Franca Zvera iz Murske Sobote o ponovni postavitvi križa na soboškem pokopališču končno uresničila že ob letošnjem dnevu vseh svetih Po besedah župana Antona Slavica ni nobenih ovir, razen časovnih, za postavitev križa do 30. oktobra letos. Daje ta pobuda uresničljiva, je zagotovil mestni svetnik inž. Vladimir Goldinskij, ki je naredil tudi osnutek tega križa. Na novem križu naj bi pisalo »Vsem žrtvam 1941-1945«. Velja poudariti, da so že leta 1945 na soboškem pokopališču postavili velik lesen križ, na katerem je bilo zapisano besedilo Žrtvam 1941-1945, s čimer Jo se spominjali vseh padlih v NOB. Zato je bilo kasneje nekaj pomislekov o namenu tega križa. Vse nejeverne Tomaže je kmalu pomiril nekdanji interniranec Jožef Kiraly, rekoč: »Križ je vendar simbol trpljenja in zmage.« Po njegovi smrti so leta 1966 omenjeni križ odstranili, ostala pa sta le vrba žalujka in marmornata plošča z napisom: »V letih 1941-1945 so v obrambi domovine, v internaciji in po sovražnih zaporih za vstajenje naroda darovali življenje ... (sledijo imena 78 žrtev). M. JERŠE (no, ja, ne ravno do dna) nekaj kozarčkov. Priznati pa moram, da me je vleklo (prav tako Rudija) tudi v gostinski lokal Schweizer hop, ki se je »ugnezdil« ob cesti med trtami. Vrata so bila zaklenjena. Na izvesku sva prebrala, da lokal odpirajo šele ob 21. uri. Torej, če bova hotela videti razvpite plesalke, bo treba priti ponoči. Besedilo in fotografije: Š. SOBOČAN Več reda pri dostavi blaga V Murski Soboti se že nekaj časa ubadajo s problemom dostave blaga v Potrošnikovo Blagovnico z dvoriščne strani Na ta problem je opozoril tudi predsednik sveta mestne četrti Partizan Martin Žižek, ki navaja, da zaradi časovne omejitve do 7. ure zjutraj dnevne dostave sedmih tovornjakov z najrazličnejšim blagom ni mogoče pravočasno opraviti. Ob tem je treba povedati, da dostavo blaga v mestni občini Murska Sobota ureja odlok o začasni ureditvi cestnega prometa, po katerem je dostava blaga časovno omejena na območju ožjega središča mesta Murska Sobota, ki zajema predel med Kocljevo, Kardoševo, Grajsko, Lendavsko, Gregorčičevo, Cankarjevo in Slomškovo ulico. To je čas med 5. in 8. uro zjutraj, kar je določeno v 20. členu omenjenega odloka. V preostalem delu mesta in v naseljih mestne občine dostava blaga ni časovno omejena. O vsem tem je uprava mestne občine pisno obvestila vse trgovske in gostinske lokale, ki imajo svoje poslovne prostore na območju, kjer je dostava blaga časovno omejena. S pisnim dopisom se je odzvala Povrtnina Maribor, ki številne trgovine oskrbuje s svežo zelenjavo. Želi namreč, da bi ji omogočili dostavo blaga tudi po 8. uri, ker bi s tem, kot navajajo, lahko zagotavljali svežo zelenjavo ves dan. Mestna uprava pa je prejela še več v glavnem telefonskih pobud o dostavi drugih živil, kot so kruh in mlečni izdelki, tudi popoldne. Ob dejstvu, da je dostava blaga v raznih slovenskih mestih različno urejena oziroma omejena, uprava soboške mestne občine dostave blaga v ožjem mestnem središču ne sankcionira. Tako naj bi mestnemu svetu kmalu predložili sklep o začasnem moratoriju nad izvajanjem določenih določb odloka o začasni ureditvi cestnega prometa v mestni občini Murska Sobota. M. JERŠE M AKCIJSKA PRODAJA Plačilo: gotovina, s čeki ali s posojilom- vi zadružnega doma. Štefan Prša, kije bil 16 let redni gasilski predsednik, je zdaj častni predsednik. Na Rožičkem Vrhu raste odlič- na kapljica. Tega ne trdim kar tako, ampak na podlagi izkušnje: hočeš nočeš sem »moral« zvrniti Vse to v lesnina trgovina s pohištvom REGALOV za dnevne sobe - regal CAMELA, hrastov les, 320 cm - regal STOCKHOLM, barva jelša, 280 cm - regal BELVEDERE, barva bukev, 285 cm - regal RIVA, brezov les, 300 cm - regal NARVIK, barva bukev, 290 cm - regal NARVIK 3/III, hrastov les, 355 cm - regal TEDI, belo-črni, 300 cm 178.000,00 SIT 85.000,00 SIT 78.000,00 SIT 110.000,00 SIT 69.000,00 SIT 149.000,00 SIT 79.000,00 SIT Cene regalov v akcijski prodaji so nižje do 30 %. Vsi regali so v zalogi. Dobava takoj. Akcija traja do konca oktobra oz. do prodaje zalog. V salonu imamo razstavljenih še 30 regalov drugih modelov, 58 sedežnih garnitur, 14 mladinskih sob, 14 spalnic in veliko drugega pohištva. Vse po ugodnih cenah. Mi Lesnina, Murska Sobota, Bakovska 1, tel.: 21 739 alt 21 398. < eportaza vestnik, ib. okiupc IX. Ex tempore Nagrada Endreju Gonterju Kateri kulturni dogodek v Ljutomeru je po številu navzočih umetnikov (profesionalnih in amaterskih — se ve tudi po izdelkih) primerljiv z Ex temporom, je seveda zgolj retorično vprašanje Poudarek je na dogodku, pri katerem je pomembna predvsem spektaklska funkcija, ki jo hote ali ne hote spregleda tudi domača srenja. Pa nič zato. Med 87 umetniki iz vse Slovenije se je za najvišjo nagrado potegovalo 110 umetnin. In med vsemi temi je na veliko veselje vestnikovcev prvo nagrado odnesel sodelavec Endre Gonter (starejši) s svojimi Škorci. Dogodek, ki ga pripravlja Zavod za kulturo in izobraževanje Ljutomer, OE muzej in galerija Anteja Trstenjaka, je tudi tokrat dnimi časi pa človek že mora imeti. Po dvanajsti uri je bila na delu žirija, sestavljena iz treh Dnevnik Torino - Lyon - Bordeaux (3) Z vlakom do Atlantika Modane, 14.30: Tako, pa sem že spet v Franciji. To mi je najbolj všeč: meja Italija-Francija je bila zopet sredi predora, tako kot je to v Liguriji. Vstopiš na italijanski strani, ko pa prideš iz dolgega predora, si kar naenkrat v Franciji. Brez kakršnihkoli carinikov in pregledov. To je zame odprta Evropa brez meja. In genialna rešitev: le kdo bi se pričkal zaradi meje, ki poteka sredi predora ...? Vožnja je bila res lepa. Vlak je stal na vsaki postaji, toda to mi je dalo še več časa za občudovanje Alp in krajev, ki so ob njihovem vznožju. Spet lepi kotički - tokrat gorski ki jih je vredno obiskati. Ter zelenomodre gorske trajal tri dni. Od petka od devetih, ko so počasi začeli kapljati prvi slikarji, da bi žigosali svoja platna in se tako uvrstili v tek reke, ki na pol izsušene tečejo s prelazov. Piemonte, sestavljen iz popolne ravnice ter na drugi strani iz Alp, me je presenečal na vsakem koraku. Vlak je imel petindvajset minut zamude že na italijanski strani, ker so v predoru opravljali gradbena dela. Tako sedaj sedim na železniški postaji v Modanu in čakam na vlak proti Lyonu, ki odpelje ob 15.57. Modane je tipičen alpski kraj, vendar prijetno urejen, ob njem pa teče svetlomodra deroča reka. Na postaji je še nekaj popotnikov, ki tako kot jaz čakajo na isti vlak. Poleg mene sta dva italijanska Roma z otrokom, ki je ves čas kričal, vendar so ga sedaj umirili, tako da na ve movalno parado zvezd, pa do nedelje do enajstih, ko je potekel čas za uvrstitev v tekmovalni program »pokaži kaj zmoreš«1. Udeleženci so lahko žigosali največ dve podlagi, prosta pa je bila izbira likovnih tehnik in tem. Tudi prostor ustvarjanja ni bil določen. Kot smo izvohali, je Endre Gonter iskal selje mojih ušes že spi. Neko francosko dekle.me je vprašalo, ali vem, zakaj mora v Chamberyju čakati na vlak proti Montpellieru. od koder je doma. Seveda tega ne vem, sem pa zato dobil prve koristne informacije. Rekla je, da Montpellier ni lepo mesto in da je Pariz najlepše mesto v Franciji. Že spet. Toliko sem se napo-slušal o tem Parizu, da mi gre že počasi na živce, čeprav v njem nisem bil še nikoli. Na moje presenečenje pa mi je dekle zatrdilo, daje na francoskem jugu najlepši Marseille. Bomo videli, mogoče bom upošteval njen nasvet. Več se ni hotela pogovarjati, ker ve le malo angleško, jaz pa le malo francosko. Meni je bilo prav tudi : V Kustos ljutomerske galerije A. J (Miznojnik pomerja Denkovo umetnino. pas $ M Endre Gonter starejši in Endre Gonter mlajši tovorita svoji umetnini. navdih v goricah. Teoretično bi se lahko udeleženec prijavil tudi minuto pred enajsto v nedeljo in nato v eni uri ustvaril in za razstavo opremljeno delo tudi oddal. Ne boste verjeli. Mitji Stanku je to uspelo. S spreji je narisal grafit Slavič je zmoga. S tem je parodiral čaš ustvarjanja pa tudi izločanje in dosegel, daje njegov izdelek (čeprav zakrit) ostal v galeriji na »lepi beli steni«, četudi ni bil izbran med 35 deli, kolikor jih bo na ogled do 9. novembra. Da se je ob njegovem kreativnem navdihu nekaterim zavrtelo v glavi, najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da smo se drugi toliko bolj zabavali, najbrž tudi ne — navsezadnje malce sentimenta za avantgar- tako. Čez cesto vidim nekaj obcestnih barov z mizicami pod dežniki, in čeprav je tukaj bolj oblačno, je napočil čas, da; si privoščim prvo pravo francosko pivo. Grem na požirek... Čez štirideset minut: Ah, pivo je bilo res dobro, čeprav ni bilo francosko. Bilo je seveda znamke Amstel in mi je dalo novo voljo za gledanje tekem Lige prvakov, ki se nam obetajo to jesen, in kot vemo, je Amstel eden glavnih pokroviteljev. Kozarec piva me je stal dvanajst frankov, to je ravno toliko kot pred dvema letoma, ko sem bil v središču Strasbourga. Dokaj drago, toda tako pač je v obmejnih alpskih krajih. Natakar v baru Cafe des Sports mi je vrnil bankovec za petdeset frankov, ki je bil tako zmečkan in izsušen, kot da bi teden dni preživel v pralnici. Poleg tega pa je še malce strgan. Toda to me ne razburja, ker ga bom vnovčil v Lyonu. Ta pripetljaj mi samo potrjuje predsta umetnostnih zgodovinarjev in likovnih kritikov: dr. Mirka Ju-terška, Franca Obala in Edite Milete. Ti so si slike ogledovali vo, ki sem jo imel že prej o Francozih: da so ležerni v svoji urejenosti ali pa urejeni v svoji ležernosti, kakor pač hočete. Do-kaž za to je bil tudi omenjeni natakar, ki je ob tem, ko mi je vračal denar, kar brez sramu glasno pel svojo priljubljeno popevko. Tudi to, kar sem doslej videl v Modanu, daje Francozom pozitiven predznak. Tako kot sem pričakoval, so manj hrupni in nervozni od Italijanov, bolj uživajo v lepotah svojega kraja ter seveda v hrani in pijači. Še nikoli doslej nisem videl toliko ljudi, ki bi ob pol štirih popoldne nosili toliko dolgih štruc kruha, kot sojih iz bližnje pekarne. Železniška postaja se je medtem dodobra napolnila s popotniki in kaže, da bo vlak proti Lyonu kar močno zaseden. Spet me čaka vožnja po lepi alpski pokrajini, kajti v Lyon bomo prispeli šele ob 19.15. (Nadaljevanje prihodnjič) TOMO KOLES nistV^0.^ od spredaj in zadaj- ^oJ je, da so ^^Ljevo delo izbrali Gon e J ju 5 Nagrade sp°"z bfali ob sugestiji žinj® '.ailio^ bodo krasila bodi J store ali konča la pad^e ali onega poslov ^ifl sj (no, vsi sponzofJ nili in sugestije niso z> izbrali delo p° s0 kakršen ta pačJe' jši in $ do Potočnik sta „ j ( Potočnik mlajs>-Jože Šubic, J Ribič, Barbara p f|i žman in Jože 0 v te Seveda Ljuto^ ni zaradi veledog hrupen. Tudi del nedeljski p gim tudi) žara*0 jfG foto: n*' gnik, 16. oktober 1997 /'eportaža ^ezino senje v Murski Soboti pna je pred vrati Večkrat deževen dan?zdaj pa lep, le dopoldne nekoliko hladen jenn^v sva s kolegom naslovila reportažo s sejma Tereza se ifc”!. a> Tisto leto (in vrsto let pozneje) je na dan Trezinega senja * tSte Soboti deževalo, zato ne prodajalci ne kupci niso mogli ravno svoj račun. . letošnjo jesen pa imamo lep-^Ume, Mnogi s podežeja, ki 50a pospravili poljske pridelke !®gaH grozdje, so za »nagra-Hhko prišli na Terezijin se-*In kar veliko si jih je privo-tl0 tak praznik ali izlet, prav , pa so tudi kaj kupili. Po-™anatem sejmu, kakor pač ?Vseh sejmih, je bila velika. ;,tadl sejma so bili zaprti deli ?Ve®ske ulice, ulice Staneta ^mana, Kocljeva ulica in Trg LC'»vek, ki se je na kratko Izhodil po sejmu, je videl več »suhorobarjev«. Pa ne le Ribničanov, ampak tudi prekmurskih izdelovalcev raznih orodij iz lesa. Marsikdo, ki »prisega« na ročno izdelane čevlje, ker da so trpežnejši, si jih je lahko kupil na več stojnicah. Oblačil, pa ne spodnjih hlač in nedrčkov, je bilo menda največ. V prodajo so šla predvsem toplejša oblačila (bunde in debele hlače), saj je zima pred vrati. Nisem se dolgo mudil pri prodajalcih sodov, kadi .... da bi lahko verodostojno zapisal, ali se je pojavil kak kupec, kajti grozdje je v glavnem poboti)'0 na Trezinem senju veliko ljudi, je bila to le neke vrste generalka za še večje Miklošovo senje, ki * v »v?’ ?• decembra. Mesec december je pač v znamenju veliko praznikov in tedaj ljudje preprosto »mo- k skupine Lačni Franz Besedilo: Š. SOBOČAN Fotografije: J. ZAUNEKER s- ALEKSANDRA NANA R1TUPER Foto: JURE ZAUNEKER ^tepom 7" k^oto, ij cnega Franza in predskupine Ten High pa seje to zgo-> sobo V "ktobra, na soboškem grajskem dvorišču. Tisti večer so Ua8Ueča j Parka tik pred koncertom nenavadno polne, prese->Cil0 nekaF1"0 ra/P°loženjeje bilo pred grajskim vhodom, pa če-Hi Zan,ude- Pa saj, zamude so itak že del glasbene folklore. »eveda i61?11.0 razpoloženje pa so potrdili tudi predskupina Ten Lačni Franz z Zoranom Predinom. ■ V Za®e'ku z dobro 5iSC8a rock and rolla High' Kljub Vke, ij^Polnoma »zdrma-Vrov sramežljivo stala ?dra in se strnila ^Sa^n^683 gradu- Sa' V p°pueznikov- ie invdi’ SlSr« r aval°. Še vedno S h Večjih irom Prostora za KSJJ ^muzin. Po eno-So VsaJ nekoliko k 'n dvignili tempe-K Pa,.c, PotrehC' Smo znani .hai^SnrebtkNmo precej av^ti ir?11010, da se zač-'n Plesati. To paše ■ e ne znamo zaba- že pobrano. Kaj pa kadi za kisanje zelja, repe? Skoraj bi pozabil na to možnost, nekoč vsakdanjo hrano, ki pa nam tekne tudi zdaj, ker smo se mesnin preobjedli. Lončarji so tudi bili na sejmu. Kar lepe reči so ponujali. Hrana v domači glinasti posodi je dobra, pa naj je v njej pripravljena gibanica ali pečena »rolanca«. Medičarjev nam tudi ne manjka, škoda je le, da fantje dekletom ne kupujejo več src, ampak jim jih že veliko pred poroko - vzamejo. Pometati pa je tudi treba, še posebno na domačijah, kjer dobijo naraščaj, saj fantje ponavadi raztrosijo perje, slamo in še kaj, zato je dobro zastavljenem repertoarju so zaigrali vse hite, tudi tiste najstarejše in najzgodnejše. Katera skupina, ki je na slovenski glasbeni sceni, pa bi danes publiki s tem ustrega-la? Bolj redke, saj so jih vsi dodobra naveličani. Zoran in njegova skupina so imeli vedno dobre koncerte in tudi na koncertu v Soboti so se izkazali in dali publiki kar največ. Tudi publika, čeprav še vedno preveč sramežljiva, če primerjamo z dobrimi starimi časi, se je spontano odzivala na glasbo in apele Predina. Zagorelo je celo nekaj vžigalnikov. Med občinstvom je bilo nekaj vati, kje pa, dejstvo je, da ko začnemo, ne znamo nehati. Ko pa je res konec in vsi drugi že zapustijo dvorano, je za nas skoraj nesprejemljivo, da bi prenehali. Drugi narodi se začnejo zabavati takoj, in ko povedo konec, je za njih konec. Slovenci pa so ravno takrat dovolj razgreti, da bi se zabavali in noreli. Edini možni način rešitve je torej, da začnejo z zabavo kakšno uro prej. Zoranu in Franzom pa je potem vseeno uspelo dokončno predramiti publiko. Začeli so z mirnejšimi in morda manj znanimi skladbami, čeprav so bile publiki vse dobro znane. Potem pa so nadaljevali in razpoloženje še stopnjevali. V svojem profesionalno Človek mora najprej jesti in piti, šele potem lahko filozofira. Prav je storila tale mati (in enako velika večina drugih), ker se je na sejmu najprej okrepčala. Iz Sobote pač ne smeš priti domov lačen, sicer bi domači mislili, da nisi bil na senji. imeti pri hiši več metel. Nikoli se ne ve. Navsezadnje: marsikje uporabljajo metlo ne le za pometanje ... Bodi dovolj nizanja. Kaj pa jedača in pijača? Medica, ki so jo ponujali pri nekaterih »šan-kih«; je marsikoga ogrela. Tudi kuhano vino. Ker pa lahko dobro piješ le, če imaš dobro »podlago«, so ljudje kupovali in jedli: »biršline«, domače pečenice in še kaj, po čemer je potem bilo treba pogasiti žejo. Včeraj se Terezija ni »pocukala« (ni deževalo), so se pa nekje morali »pocukati« vsi tisti, ki so kaj dobrega zaužili in veliko popili. Še posebno tisti, ki so se zadržali pri prvi mizi s pijačo in pozabili iti naokrog, da bi videli, morda tudi kaj kupili, na primer kako toplo oblačilo. Ni jim ga bilo treba, ko pa jih je grela kapljica. Sicer pa na sejem ne hodimo ravno zato, da bi trošili za to in ono kramo, ampak tudi zaradi družabnosti. starejših pa tudi veliko veliko mlajših. Tudi taki, ki so takrat še racali, ko so nastajali njihovi prvi hiti. Ampak vsi poznajo Mirno morje, Miki Mous, vsi znajo peti Praslo-vana, Čakaj me in druge hite, ki so začeli nastajali že pred slabima dvema desetletjema. Zoran Predin in skupina Lačni Franz so »in« tudi za generacijo, ki raste ob . nekoliko drugačnih ritmih in glasbenih zvrsteh. Sicer pa, zgodovina pove, kaj je večno in dobro. Klub prekmurskih študentov, ki je bil organizator koncerta, je izbral pravi dogodek na pravem mestu in ob pravem času. Časi, ko so si moški zavijali noge v »vniiče« (cunje, krpe), ker ni bilo nogavic, so minili. Tudi ženske ne hodijo več naokrog brez hlačk in nogavic, ampak v »huiahopkah«, sicer bi se prehladile. Danes najdeš prodajalca nogavic na vsakem koraku, zato taka ponudba tudi na sejmu. Vzrok za polnost grajskega dvorišča, ki ne sprejme ravno malo ljudi, je bila verjetno tudi vstopnina. Za člane KPŠ-ja bil vstop prost, drugi pa so morali odšeti •500 tolarjev, to pa je vsota, ki v žepu ne naredi luknje, za vsakega naslednjega stotaka pa bi marsikdo že začel razmišljati. Mnogi drugi organizatorji prireditev lahko začnejo razmišljati, ali je bolje imeti pred odrom osemindvajset ljudi ali polno dvorano. Dejstvo je, da polna dvorano povsem drugače vpliva na izvajalce kot publika. ki nemo sedi na stolih kot bi poslušala koncert komorne glasbe. Pa še to, kulturnega obnašanja brez kakršnih koli izgredov pa je bilo ravno toliko kot na kakšnem bolj finem koncertu. Srednješolci in šudentje so na koncertu presenetili, v pozitivnem smislu, na vseh nivojih. Aleluja! vestnik, 16. oktober 1997 18 dolarjev. Nogometna legenda je še enkrat dokazal, da zna tudi kaj drugega kot zabijati gole: pred dvajsetimi leti (bilo mu je 15, njej 17) je spoznal svojo veliko ljubezen eni financ^ Pomoč obolelim za ah Lizika m Huge Liz Hurley, angleška top manekenka številka ena, lahko v nasprotju s svojo nemško kolegico Claudio Schiffer že uživa v novi hišici. Skupaj s prijateljem Hughom Grantom se je odpravila v svojo kalifornijsko hiško v Malibuju. Lesena hiša leži tik ob morju in je ob londonski palači njen drugi nakup v tem letu. Maradona Claudijo. Ob obletnici je ženo presenetil z zabavo v versailskem stilu. Madona je zagostolel: »Še vedno jo tako po božje častini kot pr*1 dan.« V dokaz svoje ljubezni1 podaril ogrlico v vrednosti 38.900 tinan^"^ oč^JrM pnliubl%A See9G' «* V\ut>Men aepše’ škod''* 0pab trendi nov' * Malokdo od velikih zvezd je storil toliko za obolele za aidsom kot Liz Taylor. In malokdo spravi na dobrodelni koncert toliko ljudi. Na gala prireditev v San Francisco — ki se je začela z minuto molka za umrlo britansko princeso Diano in mater Terezo — so med drugimi prišli pop zvezda Tina Turner in košarkar »Magic« Johnson. Y # n s si nj med zvezdami £ m. / Okrožno sodišče v Mariboru na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 9. 10. 1997 in 14. 10. 1997, opr. št. ST 34/96, v stečajnem postopku nad dolžnikom Jeklotehna Maribor, d. d., v stečaju objavlja JAVNO DRAŽBO naslednjega nepremičnega in premičnega premoženja: 1. Poslovni prostor v LENDAVI, Kranjčeva ul. št. 2 (frizerski salon), 33,26 m2, pare. št. 4411/2, k. o. Lendava, po izklicni ceni 37.309,00 DEM (sedemintridesettisočtri-stodevet 00/100), plačljivo v tolarski vrednosti po srednjem tečaju Sanke Slovenije na dan plačila. 2. Poslovni prostor v MURŠKI SOBOTI, Cvetkova ul. 14, 119 m2, in kletni prostori (shramba), 3,40 m2, pare. št. 1254, zk. vi. št. 1661, k. o. Murska Sobota, po izklicni ceni 224.508,00 DEM (dvestoštiriindvajsetti-sočpetstoosem 00/100), plačljivo v tolarski vrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije. 3.1. Poslovni, trgovinski in skladiščni prostor v Murski Soboti, Cvetkova ul. 2a, hiša št. 2 v Cvetkovi ul. s poslopjem, 2336 m2, dvorišče s površino 1749 m2, pare, št. 1295, in dvorišče s površino 705 m2, pare. št. 1287, zk. vi. 2615, k.o. Murska Sobota. Po odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Murske Sobote z dne 21. 3.199.1 je navedena nepremičnina kulturni in zgodovinski spomenik - meščanska in trška arhitektura. Izklicna cena je 2,288.926,00 DEM (dvamilijonadvesto-oseminosemdesettisočdevetstošestindvajset 00/100), plačljivo v tolarski vrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije. 3.2. Premično premoženje - oprema (pisarniško pohištvo in trgovinska oprema) po izklicni ceni 2,494.000,00 SIT (dvamitijonaštiristošti-riindevetdesettisoč 00/100 SIT). Prednost pri nakupu imajo tisti dražitelji, ki dražijo nepremičnino in opremo kot celoto. 4. Počitniška hiša TIP A, št. 125, z opremo, Terme Čatež, k. o. Mostec, velikost zemljišča 41 m2, neto površina objekta 46 m2, izklicna cena 90.161,00 DEM (devetdesettisočstoenain-šestdeset 00/100), plačljivo v tolarski vrednosti na dan plačila po srednjem tečaju Banke Slovenije. 5. Garsonjera TIP b 02 št. 2/I z opremo v počitniškem naselju Miholaščica Zaglav, k. o. Martinščica, otok Cres, R Hrvaška, velikost zemljišča 41 m2, površina objekta 34 m2, izklicna cena 64.458,00 DEM (štiriinšestdesettisočštiri-stooseminpetdeset 00/100), plačljivo v tolarski vrednosti na dan plačila po srednjem tečaju Banke Slovenije. Javna dražba bo 5. novembra 1997 ob 10. uri v sobi 330 Okrožnega sodišča Maribor. POGOJI SODELOVANJA Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki pred začetkom javne dražbe predložijo: - fizične osebe potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, - pravne osebe pa sklep o registraciji v Republiki Sloveniji ter pooblastilo osebi, ki draži za zastopanje na javni dražbi. Po tč. 5 tega oglasa lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo splošne pogoje, določene z zakonom za pridobitev lastninskih pravic pri nepremičninah v R Hrvaški. Dražitelj mora vplačati varščino v višini 10 % od predlagane izklicne cene na račun prodajalca, žiro račun št. 51800-690-61626, varščina pa se uspešnemu dražitelju po odbitku stroškov všteje v kupnino, drugim morebitnim dražiteljem pa brez obresti vrne v treh dneh po koncu javne dražbe. Na javni dražbi lahko sodelujejo tiste pravne in fizične osebe, ki bodo v začetku javne dražbe predložile potrjen virmanski nalog, potrjeno položnico ali blagajniški prejemek o plačilu varščine. Izklicna cena se bo na javni dražbi povečevala za najmanj 5 % izklicne cene. Kupec mora skleniti pogodbo v 8 dneh po javni dražbi, če v tem času pogodbe na podpiše, se vaščina zadrži. Kupec mora plačati kupnino v 45 dneh po sklenitvi pogodbe, pri čemer se varščina všteje v kupnino. Če preostanka kupnine ne plača v tem roku, velja, da je odstopil od nakupa, in se varščina zadrži. Prometni davek, stroške sestave kupoprodajne pogodbe, stroške prepisa lastništva ter morebitne druge stroške plača kupec. Lastninska pravica preide na kupca po plačilu celotne kupnine pod tč. 1, 2,3 in 4, pod tč. 5 pridobi kupec pravico uporabe objekta in pripadajočega funkcionalnega zemljišča za nedoločen čas. Z zakonsko ureditvijo prometa z nepremičninami med državama Slovenijo in Hrvaško preide pravica uporabe v lastninsko pravico brez nadomestila. Nepremičnine in premičnine'se kupujejo po sistemu »videno - kupljeno«. Podrobnejše informacije dajejo po telefonu 062 302 121, int. 155 ali 166, vsak delovni dan od 7. do 15. ure. OVEN Ona: Tvoja skrhana zveza se bo ponovno okrepila, na drugi strani pa se ti bo nenadoma odprla povsem nova alternativa. Sklonila boš zanimivo poznanstvo, ki ti bo v prihodnosti prineslo še obilico dobrih reči. On: Nekaj te sicer zelo skrbi, vendar se bo pokazalo, da ni niti pol tako hudo, kot si si domišljal. Zaman pričakuješ sodelavčevo pomoč, zato si raje zavihaj rokave in se člmprej oprimi resnega dela. BIK Ona: Zaradi samoljubja in zagledanosti vase si osebi, ki ji je veliko do tebe, povzročila obilo skrbi in težav, zato seji še dolgo časa ne boš uspela ponovno približati in si pridobiti njenega zaupanja. On: Oglasil se ti bo nekdanji prijatelj in ti predlagal zanimivo kupčijo. Nikar preveč ne odlašaj, saj se ti lahko v nasprotnem primeru zgodi, da se boš kasneje še pošterio kesal - in to upravičeno. DVOJČKA Ona: Prijetni dnevi se bodo prevesili v še prijetnejši konec tedna. Z osebo, do katere gojiš nekoliko več kot samb prijateljstvo, se boš prav lepo ujela. Kdove, mogoča je prav to tisto pravo. On: Napeti odnosi v službi te bodo privedli povsem drugam, kot bi si ti želel. Nikar se ne obotavljaj, ampak se poskusi čim prej pametno pogovoriti. Namera-vana Investicija sicer ni slaba, vendar bi kazalo še malce počakati. RAK Ona: Tvegana napoved ti lahko prinese prenekateri zaplet, ki pa bo bolj komične narave in te ne bo kaj prida prizadel. Vsi skupaj se boste predvsem zabavali. Nekaj bo prišlo z Zamudo, a bo vendarle prišlo. On: Tydl tebi bo končno posijalo Šonce. V prihodnjem tednu se ti obeta ugoden razplet poslovne avanture pa tudi finančni učinek ne bo izostal. Le tako naprej - in nikar se ne oziraj na nasvete nasprotnega spola. LEV Ona: Spregledala boš precej pomembno zadevo, ki te lahko stane veliko več, kot si misliš, zato nikar ne bodi površna, ampak zavihaj rokave, saj je to edini način, da se rešiš težav. On. Ko boš opazil prijateljičino naklonjenost, bo za vse skupaj že prepozno. Ali pa tudi ne, vendar se boš moral takrat potruditi predvsem ti sam. Najbolje bo, da se prenehaš slepiti in končno pogledaš resnici v oči. DEVICA Ona: Nekdo ti bo nastavil past, v katero se boš zapletla, a se bo zapletel tudi on. Na koncu se bosta vsemu skupaj le smejala, saj bosta drug pri drugem našla to, kar sta že dolgo iskala. On: Ni dovolj samo imeti zdravo pamet - potrebno jo je tudi znati uporabljati. Vsi okoli tebe so že zdavnaj obupali, ti pa še vedno vztrajno rineš z glavo skozi zid. Raje se poskusi zbrati in pogledati stvari realneje. TEHTNICA tsKJ Ona: Res je, da bo prišla sprememba kc'a snega, vendar bodo posledice veliko Pr|l ^i* jih pričakuješ. Nekdo ti bo dobesedn0 vendar se bo to zgodilo na najlepši m02® % On: Prišel boš v obdobje, ko boš govorl mnosti, da nihče ne bo mogel ločiti, ali Je(i ul#0 gola naivnost. Prevelika odkritost se maščuje, zato raje popazi na svoje bese ŠKORPIJON Ona: Pogovr s prijateljem te bo tako P y prinesel sicer že zdavnaj izgubljeno trudi se, da bi ubogala 'dobronamerne , pak raje delaj po svoji glavi. Presenečen On: Sladka skrivnost, ki jo boš izvedel P 5°^ naključju, ti bo precej olajšala pot do usPjt- 5P1 dno pa se boš moral kar precej P°trUtj 0|A nekdo prav veselo nagajal. Pri poslu se nepričakovanega. STRELEC Ona: Začela se boš ukvarjati z zade-ZZ/' ogromno pričakuješ, vendar bo izkup|C(. raj@ o™ Nikar se ne zapri vase, ampak se P°®v® veliko realnejšim in dosegljivejšim ciAgljic0'j/ On: Pokaži malo več zanimanja za P^ji. boš v nasprotnem primeru kaj hitro M bo začel mešati v tvoje poslovne zacleV|ieri prišlo veliko več, kot si morda pripravi KOZOROG od|X’> Ona: Šele sedaj boš videla, da je jo naredila, povsem pravilna, saj se P ^b1 vljati prvi rezultati. Toda koristno bi jgijvA popazila na poteze tvojih zavistnih so J On: Obnašaš se, kot da ne veš, kaj V že marsikomu prav pošteno zameril-le površinska maska, s katero bos ■' svojo ranljivo naravo. Še preveč ti bo j. VODNAR Ona: Tvoje ljubosumje bo sicer p°v vendar si lahko zaskrbljena zaradi n Le vprašanje časa je, kako dolgo s® ^|iKč^X rati osvajanju tistega, ki ti je nekoč z® sip On: Pomagal boš prijateljici v težavai ■ ^pie m tisti, ki je največ prispeval k njen®3 sre Hanzek Zgordol nadomestil ministra Bergauerja Menda spada že kar k tradiciji, da domačini ob odprtju asfaltirane ali obnovljene ceste v občini ob Ščavnici pripravijo še kakšen hudomušen dodatek. Tako je bilo tudi ob odprtju ceste Čakova-Videm, kjer je moral Hanzek Zgordol (na posnetku 1) prevzeti kar pomembno vlogo: ker prometnega ministra kljub obljubi ni bilo v to majhno vasico, je moral namesto njega prerezati trak kar Hanzek. Zato pa so prepričani, da bo prometni minister naredil vse, da bo priskrbel denar tudi za drugi del ceste - le kaj pomaga šoferjem samo polovica obnovljene ceste ko pa jih že za naslednjim ovinkom pričakuje takšen znak o poškodovanem cestišču? VESTNIK 5TIH12 tel.: 26 580 TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 Murska Sobota, KURILNO OLJE Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 71 106 TRGOVINA TIPO Lendavsko naselje 31, teL-31 250 9000 Murska Sobota PONUDBA! - REZERVNI DELI ZA VSA VOZILA: 'amortizerji 'lamelne sklopke ‘zavorne obloge ‘diskasti koluti ‘izpušni lonci ‘končniki ‘akumulatorji ‘kolesni ležaji ‘žarometi ‘odbijači ‘vsa pločevina ‘gume ‘hladilna tekočina - MONTAŽA AKCIJA: 20-80 % ZNIŽANJE CEN REZERVNIH DELOV ZA VOZILA ZASTAVA, LADA, 126P! AVTOHIŠA MEŠKO Trg zmage 5, Murska Sobota PRODAJA VOZIL BMW - ROVER tel.: 28 111 SERVIS IN PRODAJA REZERVNIH DELOV BMW - ROVER tel.: 31 251 ČZdsevi mladosti vestnik, 16. oktober 1997 j ______________. Srečanje z mladimi z vsega sveta V zadnjem tednu avgusta je bila Riviera Izola prekmurska. Z njenih hodnikov, predvsem pa iz najbolj priljubljenega prostora (jedilnice) je odmevala razposajenost več kot 200 učencev četrtega razreda osnovnih šol: OŠ I in OŠ II-Murska Sobota, OŠ Odranci in OŠ Puconci. Iz slednje je bilo 47 učencev, ki so se prišli naučit plavat. Kar 94 odstotkov jih je »splavalo« v borih sedmih dneh. Pokrovitelj letovanja pucon-skih šolarjev je bilo podjetje Kerna. - Fotografija: J. Kon-količ Pohod na Serdiški in Solinski breg Imena včasih ne povedo veliko. Serdica - majhna vas, v kateri smo se osnovnošolci osemletke Sveti Jurij in obeh podružničnih šol v Serdici in Pertoči zbrali 21. Tek parov V nedeljo smo imeli tekmovanje. Tekli smo v parih s starši, bratci, sestrami, tetami, strici in prijatelji. Bilo nas je veliko. Jaz sem tekla z očetom. Proga je bila dolga 5 kilometrov, potekala pa je skozi gozd in po nasipu. Najboljši so dobili medalje. Tudi moja sošolka Metka, ki je tekla skupaj z njenim očkom, jo je prejela. To je bilo res enkratno druženje. TADEJA BENCAK, 3. a, OŠ Bakovci ¥ PADAJO MS TA 007 Okt W5K KEnmonvE TJA5A PtLCL IB OS RADENCI in V SADOVNJAKOM TTMIGEAffiZIMAEOEDZH Ali veste? Pri ponovnem pregledovanju odgovorov na vprašanje št. 2 smo ugotovili, da ste nekateri vendarle našli tudi primerne besede, ki se začenjajo na K, V, I, Z. Jernej Pozderec iz Melinec je npr. zapisal takole: Kdor ve in zna. No, kot smo že zapisali, tega pravzaprav nismo zahtevali, tako da to ni bilo pomembno pri žrebanju odgovorov. Čestitamo pa vsem, ki ste se izkazali! In kateri je največji otok? Večina vas je odgovorila, da je to Grenlandija, kar je tudi res. Meri 2,175.600 kvadratnih kilometrov. Današnja izžrebanka pa je ZLATKA JEREBIC iz Srednje Bistrice. Čestitamo! KUPON Št. 6 - ALI VESTE? Ali veste, za koga pravimo, da je mršav? Odgovore pošljite najkasneje do 22. oktobra.Naš naslov je: Podjetje za informiranje. Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota. Pripišite še geslo »ALI VESTE«. q Pogled skozi okno Med učiteljičino razlago v slovenski učilnici me pogled zanese skozi veliko okno in se mi ustavi na živopisani jeseni. Vreme pa je muhasto in čudno, saj ne vemo, ali bo deževalo ali pa bo sijalo sonce. Pogled se mi najprej ustavi na temnem ozadju, to je gozdu in velikih smrekah na pokopališču. Šele nato zagledam žico, ki mi visi skoraj pred nosom. Zatem nekaj časa opazujem mrliško vežico in septembra ter se dogovorili, da se bomo najprej podali na Serdiški breg. Pot nas je vodila po precej hriboviti pokrajini s skrbno obdelanimi polji in vinogradi. Takšna je tudi podoba obmejne vasi Ser- (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota; nagrade pošiljamo po pošti) pokopališče. Na levi strani so polja, ki so vsa v lepih, pisanih, jesenskih barvah. Kmetje so z njih že pospravili svoje pridelke. Na desni strani pokopališča se dvigajo drevesa, ki so že skoraj izgubila svoj lep izgled v jesenskih barvah in se pripravljajo na mrzlo zimo. Naenkrat prekrijejo nebo oblaki in vse se mi zdi nekam strašno. Pogled me ponese tudi do vran, ki poletavajo okrog dreves, dica. Na vrhu hriba stoji lična lesena koča, ki kar privablja obiskovalce. Od tam smo se odpravili še na Sotinski breg, na najvišjo točko Goričkega, kjer stoji tudi razgledni stolp. Z njega je čudovit razgled daleč naokoli.Tudi mi smo se povzpeli nanj in občudovali lepoto pokrajine. Ob vrnitvi v dolino smo pišli do spoznanja, da je spoznavanje in razumevanje narave zahtevno, vendar neskončno privlačno. ALEŠ BENKO, 8. raz. OŠ Sveti Jurij Sem hruška

cn 0) Rasla sem na visokem drevesu. Včasih so me obiskale čebele. Nekega lepega sončnega dne pa 0) Ugotovila sva, da pri glasbi ni Febno veliko filozofirati, po-je biti enostaven in direk-?• Ker so tudi teksti taki. Vse k sveta preproščina. Nika-I® Pa to ne pomeni, da bo zvene-komercialno, še zdaleč ne. Pre-> bo glasba z veliko več ener-‘)e’več kitar, manj klaviatur, nePotrebnih akordov. Gre j da se vse za normalnega po-“Salca neslišne stvari vržejo Ohrani pa se čista energija.« ' \^no zvrst pa bo sodila gla- za dober rock nad roli. Ipče se bo na določenih me-Ltagibalo k punku ali fusion L^iVse skupaj bo izhajalo iz ■K Želiva, da bi bilo enostav-Jl^Posredno in lepo. Lepota daje nekje kaj namerno ?eno, daje nekoliko robato, ,^rb’ Pr' Eem Pa se obran’ j /na forma.« / | sta dala pri tem projektu ! poudarek tekstu in vsebini. > °U’ tekstov so Feri Lain- l h TOran Predin in Bojan Sed-hdlae' so dali neko lložive? Za 8'asbo. Stvar je vzeta Pkšna t°'n želeli bi> da bi bila kupaifUd' glasba in da bi vse te prJ Unl(cioniralo kot sinteza. izgub’* z?k°mpliciraš, se lah-k) jP. lS’ Če pa hočeš enostav-0 Jet°to.« ^eneg 1 Se glasbeniki odločijo ,'norilu nekal >>močn^<< d Vk^a pa Pou' »bel skatom. 'kon^31110 dolgoročno. Nekoč '"Mošč6^^* ^mp^ten material * na trž'šče. Na njej . akšnih dvanajst skladb in vsaka je bila po svoje dobra. Dejansko lahko potem uspeta kakšni dve skladbi, ki se pogosteje vrtita po radiu, drugo pa je gre v pozabo. Tudi finančno se to ne izide. Poleg tega pa tudi do poslušalca ne pride, kar je najbolj žalostno. Sedaj smo se določili tako, da se prva skladba posname, poskušamo jo plasirati na radiih in na glasbene lestvice, šele potem bi začeli z novo skladbo. Naše skladbe bomo poskušali favorizirati kot single. Mi pa igramo tako raznoliko glasbo, da je mar- sikomu kakšen komad bolj všeč, kot smo sami stavili nanj.« Srečko, omenil si, da se pri rock and rollu ne da iznajti kaj povsem novega, pri besedilih pa lahko Slovenci še marsikaj naredimo. »To je Alo posplošeno. Rekel . sem, novega rock and rolla si mi ' verjetno ne bomo izmislili. S podobnimi dilemami se verjetno ubadajo tudi slikarji. Vsaka stvar, tudi rock and roli, in vsaka druga umetnost je povezana z okoljem. In najbolje je biti to, kar si. Tako je tudi z glasbo. Lahko je samo to, kar sem. Če želim biti pri celotni stvari pošten. Kar pa se rock and rolla tiče, so mediji zelo pristranski, posebno, glede tega, kdo je v trendu in kdo ne. Gre za to, koliko vrednosti prinesejo nove stvari. V tem je smisel. Vrednost pa prinesejo samo stvari, ki ostanejo in trajajo.« Kdaj bomo lahko prvič slišali to, kar boste naredili? »Prva skladba se bo začela vrteti že konec tega meseca. Naslov bo Odličnjaki, avtor pa je Zoran Predin.« Kako bo z videospoti za nove skladbe? »Dva bosta zagotovo, saj je to preprosto nuja.« Dolgo ni bilo o skupini Be Radio nič slišati, zanimivo pa je, da so se začele vaše skladbe z zadnje plošče pojavljati na radiih, spoti so se vrteli na televiziji. »Pet mesecev nismo delali nič. Po pravici povedano, nismo imeli volje. Res pa je, da so kljub temu komadi začeli prihajati na lestvice, vrteli so se videospoti. Dogajati se je začelo to, da so poslušalci šele sedaj začeli poslušati in sprejemati našo glasbo, ko smo mi na ta projekt že skoraj pozabili. Stvari so se preprosto zgodile same po sebi.« Kakšno pa je vajino mnenje. Rezultat česa je to? »To je to, da hit ni hit za štirinajst dni. Vedno pride kvaliteta, čeprav morda potrebuje včasih več časa, na dan sama od sebe.« ANR Jazz Poleg Luthera Allisona, ki je umrl 12. avgusta, je kmalu zatem umrl še eden velikanov današnjega bluesa. Taksaški blues kitarist in pevec Johnny Clyde Copeland je umrl v šestdesetem letu zaradi komplikacij pri srčni operaciji. Coplendova uspešna kombinacija funka iz New Orleansa in jazza iz Kansas Citya je več kot uspešno delovala v kombinaciji s teksaškim bluesom. Njegovo sodelovanje z znanimi jazz glasbeniki, kot sta Randy Weston in Arthur Blythe, mu je dajalo v zadnjem desetletju še dodatno vrednost, poleg tega pa je svojo glasbo rad mešal s soulom iz Memphisa in celo glasbo zydeco. »Texas Twister«, kot so Copelanda klicali znanci, je bil eden prvih blues glasbenikov, ki je snemal album v Afriki. Album Bringin’ It Back Home je posnel skupaj z ameriškimi in zahodnoafriškimi glasbeniki. Najbolj znanje postal po prejetju prestižne nagrade grammy leta 1985 za album Slowdown, ki ga je posnel skupaj s še dvema izvrstnima blueserjema Albertom Colinsom in Robertom Crayem. 2 Mesto New York je od nedavnega bogatejše še za eno skolp-turo, ki je posvečena nesmrtnemu umetniku, na katerega je Amerika lahko še kako ponosna, to je Duku Ellingtonu. Skulpturo je oblikoval Robert Graham in stoji na križišču pete avenije in stote ulice, prav na vhodu v Harlem. Skulptura je darilo El-lingtonovega združenja mestu New York. S svojo preverjeno glasbeno obliko se je ponovno pojavil jazz rock kitarist Mike Štern. Dvakratni nominiranec za gram-myja Mike Štern se predstavlja s ploščo Give And Take skupaj z all-star zasedbo, ki jo sestavljajo bobnar Jack DeJohnette, basist John Patitucci, saksofonisti Michael Brecker, David Sanborn in Gil Goldstein ter tolkalist Don Alias. Ploščo je izdala založba Atlantic Jazz. Nastop skupine Orlek v Nemčiji Občinstvo je bilo navdušeno Letos so v nemškem mestu Pla-uen že šestič zapored priredili festival Folkherbst. Prireditev bo potekala dva meseca, v tem času pa se bo predstavilo 12 izbranih skupin z vsega sveta. Festival so odprli 27. septembra z nastopom skupine iz Velike Britanije FAIR-PORT CONVENTION, kije letos nastopila že na Okarino festivalu na Bledu skupaj s skupino Orlek. Tekmovalni del prireditve se je začel s skupino Orlek iz Zagorja. To je bil njihov prvi nastop v tujini, zato je bila napetost za nastopajoče pred začetkom še toliko večja. Strah je obstajal predvsem zaradi izkušenj drugih znanih slovenskih rock in etno glasbenikov, ki so se poskušali uveljaviti na tujem, vendar občinstva niso prepričali. To pa je skupini Orlek zelo dobro uspelo. Občinstvo je pa že prav noro razigrano. V zadovoljstvo članov skupine pa je bila prav tako kot občinstvo navdušena tudi desetčlanska žirija, ki so jo sestavljali priznani glasbeniki, novinarji in kulturniki. Ocenjevali so izvedbo, virtuoznost, scenski nastop ter splošen vtis. Ocenjevalo pa jih je tudi občinstvo. Oba zma- Marsikateri glasbeniki iz sedemdesetih let, ki so takrat sodelovali v za takrat značilnih simfo rock zasedbah, se danes preizkušajo v glasbi, v katero vpletajo množico jazz elementov. Eden takšnih je tudi bobnar Bill Bruford, ki je v sedemdesetih letih igral v skupinah Yes in King Krimson. Na plošči z naslovom If Summer Had Its Ghosts se Bruford predstavlja z devetimi lastnimi skladbami, vsak po eno pa sta prispevala sodelujoča glasbenika, akustični kitarist Ralph Towner in akustični basist Edie Gomez. Polovica znamenitega jazz-rock dueta The Brecker Bros, trobentač Randy Brecker je pred kratkim izdal samostojni album z naslovom In-to The Sun. Randy se tokrat predstavlja v brazilskih ritmih sambe in bosanove, vendar pa ni mogoče skriti njegove velike povezanosti z jazz-funk-rock kombinacijo, ki jo dosledno uporablja pri svojih sklad- bah. Plošča je izšla pri založbi Concord. IZTOK R. Novice od tu ^JBqi ia 1 BlTrtl SEDEM tujih SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 2. ' Meredith Brooks 3. la n n*N0W WHAT1 MEAN - Oasis 4. Nf ONA - Concrete Blonde 5. MpM AM ja " Alka Vuica 6. ta, L‘N BUCK - Will Smith ?. CANht WATER " Katrina And The Waves p^ule |N the W|ND _ E|ton John S?EDLOGI: CnS Up VOUR LIFE - Špice Girls jONGO - Genesis SEaSONS 0F LONELINESS - Boyz II Men 1 K0Vn2yENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH Z KRqqBE j°KAJO - Vili Resnik 3' Maša i“amiana Golavšek " Aleksander Mežek Avla band > ZGor>n%.A$ * Braco Koren ' LlUBi । , LJUDEH - Janez Zmazek-Žan PrEDlogi ' lrena Vrčkovnik fclH POLETJA - Casino band POT nS^A - Anika Horvat ^STv SPCA " Alenka Godec ’■ LiIi^ODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF L E0Vsk4 ' V®sele Štajerke a aŠRahj,~, Ans. Lojzeta Slaka .. ... t K0Airv"1 B0TER MODROSTI - Monika in Alenka s prijatelji s °ŽENl CC8PET ZACVETI - Ans. Petra Finka 7 ^HČF £,DoklER Sl MLAD - Jani Pirš Apr.,,5 VE - Ans. Tonija Verderberja PREDLog^1 ^^01 " r°™do lXE».SPominOV - Ans. Tonija Sotoška , p0ln!^JE " Slapovi । »oIk- A LUNA - Ans. Braneta Klavžarja U|j Nlt^0"* pošljite do četrtka, 23. oktobra 1997, na naslov: Murski val, Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. ! št. 42 -------------------------------------------------------- | K^^bo-tuja:___________________________________________________ I j^bavna:__________________________ kv. ter naslov: ________________________________________________ Orlek pred klubom Malzhaus med nastopom postajalo od skladbe do skladbe bolj razpoloženo in navdušeno, proti koncu nastopa Sladka pozaba, nov album skupine Bombe, je zanimiv zaradi več stvari - glasba je posneta kar v dnevni sobi kitarista Boruta Kržišnika, poleg tega pa je Gregor Tomc, glasbenik kritik, zapel skladbo Enostavno da best, priredbo skladbe The Best Tine Turner. Pa še kaj takega se bo našlo na albumu. sicer pa, kjer je Sašo Bole, se vedno dogaja kaj nenavadnega. /Mshof TRGOVINA IN PRIREDITVE Slomškovo 43 • 69000 Murska Sobota tel.: 37 333 govalna ansambla se bosta občinstvu predstavila še enkrat februarja naslednje leto, ko bodo nagrado tudi podelili. Ne glede na odločitve žirije in občinstva se bodo orleki v Nemčijo še vrnili, saj so takoj’po koncertu dobili že nekaj privlačnih ponudb za nastope. Besedilo in foto: KATJA SLADIČ ... in tam *Eden od petih zlatih kalifornijskih fantov Carl Wilson, član skupine Beach Boys, bojuje eno najtežjih bitk v življenju. Že pred časom so mu odkrili raka na pljučih, v zadnjih dneh pa je bolezen hudo napredovala. Kljub temu sta Carl in njegova žena Gina velika optimista in trdita, da bo skupina kaj kmalu nadaljevala kariero. ac H MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo E3 RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje. ^ Tokratno se glasi: Otočje ob zahodni afriški obali, počitniška meka ob vsakem letnem času. ODGOVOR: Magnifico je pravi multitalent. Da je dober glasbenik se je že dokazal, da pa je tudi dober plesalec, igralec in morda tudi slikar, pa lahko veliko slišimo v zadnjih dneh. No, sedaj bodo pripravili tudi prodajno razstavo njegovih slik, ki jih je sam narisal za film Stereotip. Kaj bo pokazal v prihodnjih letih še ni znano. Na seznam tistih glasbenikov in skupin, ki so kaj naredili v spomin za princeso Diano, se je vpisala tudi skupina Oasis. Njej v čast bodo pripravili koncert, ves izkopiček pa bodo namenili dobrodelnim organizacijam, za katere je skrbela Lady Di. Eni pravijo takim glasbenikom glabeni paparazzi. 5 Z Glasbena uganka Skladba Angeli z nekje vmes so iz zadnjega albuma, torej zadnji križarski pohod. Tako je zapisala tudi Zlatka Zadravec, Brezovci 41b 9201 Puconci. Čestitamo! Ploščo ji bomo poslali po pošti. Novo vprašanje se glasi: Katera predskupina je nastopila na koncertu Zorana Predina? Q Z < iz> Odgovore pošljite najkasneje do 22. oktobra 1997 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKt VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: konectedenski paket v HOTtLU MAESTRAL v Novigradu. KUPON ŠT. 35! Odgovor: Kupon št. 64 Odgovore pošljite do 24. oktobra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasben sceni! Zelo veseli bomo tudi vseh vaših pripomb, želja in predlogov! /kmetijski nasveti vestnik, 16. oktober 1997 Zaščita ozimnih žit pred pleveli Pleveli so rastlinske vrste, ki potrebujejo za svoj obstoj in rast vodo, hrano in svetlobo. Ker jih ne gojimo namerno, so razvili pleveli izredno sposobnost, da »kradejo« kulturnim rastlinam živ-Ijenski prostor in snovi, potrebne za obstoj. Poleg sorte lahko vpliva na količino pridelka tudi zapleveljenost in navzočnost tujih rastlin. Pleveli najbolj vplivajo na zmanjšanje pridelka od vznika do konca razraščanja žit. V tem času so pleveli najbolj konkurenčni mladim rastlinam, zato je zgodnje varstvo pred pleveli eden od agrotehničnih ukrepov, s katerim bistveno vplivamo na višino pridelka. Za jesensko zatiranje plevelov se odločimo, če imamo njive, kjer pričakujemo močnejšo zapleveljenost s semenskimi pleveli (lisičji rep, ljuljka, srakoperec, latovka). Ti vznikajo istočasno z žiti in so občutljivi za herbicide v zgodnji razvojni stopnji, to je od vznika do razvoja tretjega lista. Poleg semenskih travnih plevelov vznikajo jeseni tudi semenski ši-rokolistni pleveli (smolenec, kamilica, mrtva kopriva, vijolica, jetičniki) in se v milih zimah nemoteno razvijajo. Če imamo tla, posejana z žiti, ki so spomladi rada dolgo mokra, se raje odločimo za jesensko zaščito pred pleveli. Pri tem morata biti izpolnjena dva pogoja: - obdelava in setev morata biti skrbno pripravljeni, seme mora biti dobro pokrito, dobro zadelano v zemljo, ne sme biti na površini, -temperature za optimalno delovanje morajo biti nad 4 °C, razen pri pripravku Dicuran torte, kjer se lahko spustijo do 0 °C. Ima pa jesenska zaščita tudi slabo stran. Višji hektarski odmerki fitofarmacevtskih sredstev in večje izpiranje aktivnih snovi pomenijo krajše delovanje in s tem možnost kalitve pozneje kalečih plevelov (tistih plevelov, ki potrebujejo za vznik višje temperature). Priporočamo pripravek DICURAN FORTE 80 WP (aktivna snov triasul-furon in klorotoluron), ki ga uporabljamo za zatiranje enoletnih travnih in širokolistnih plevelov, ki kalijo jeseni (srakoperec, lisičji rep, smolenec ali plezajoča lakota, njivska vijolica, jetičnik, zebrat, kamilica). Škropimo lahko takoj po setvi in pred vznikom (vendar le pšenico) v odmerku 2 kg/ Organiziranost gozdarstva v Avstriji in Sloveniji So pri nas res potrebne spremembe? V slovenskem dnevnem časopisju lahko v zadnjih dneh beremo, kako postajata gozdarstvo in njegova organiziranost v Sloveniji predmet visoke politike in njenih interesnih skupin. Vladni predlog sprememb Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, predlog Zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici, ki ga predlaga SLS, sprememba komaj tri leta starega zakona o gozdovih in še mnogo drugih sprememb s področja gozdarstva obetajo kljub Seznam pripravkov za jesensko setev Trgovsko ime Aktivna snov Odmerek Delovanje na: Uporaba DICURAN FORTE 80WP triasulfuron + klorotoluron 2 kg/ha 1,5 kg/ha enoletni travni in širokolistni pleveli, ki v jeseni kalijo pred vznikom po vzniku COUGAR izoproturon +diflufenikan 1,25-1,75 l/ha ozkolistni in širokolistni pleveli po setvi in pred vznikom, ko ima posevek tri liste DICURAN 500tekoči klorotoluron 3-4 l/ha enoletni travni in širokolistni pleveli pred vznikom ali po vzniku TOLKAN izoproturon 4-5 l/ha travni in širokolistni pleveli po setvi in pred vznikom SATIS 18WP triasulfuron + fluoroglikofenetil 200 g/ha enoletni širokolistni pleveli po vzniku, ko ima posevek dva lista in dokonča razraščanja STOMP 330-E pendimetalin 5-6 l/ha lisičji rep, kamilica, srakoperec, mak, smolenec po vzniku do razraščanja mrzli zimi visoke temperature. Povod za vsako spremembo je ponavadi ugotovitev, da je obstoječe stanje nepopolno ali celo neustrezno in ga je zato potrebno dopolniti ali v celoti zamenjati z novim - boljšim. Pri takšnih spremembah ponavadi iščemo rešitve pri sosedih ali znancih, kjer se nam pač zdi, da njihov sistem deluje dobro in učinkovito. Ker je za Slovence itak dobro le tisto, kar je nemško, avstrijsko ipd., se tudi pri organiziranosti gozdarstva oziramo k njim in jih želimo posnemati v prepričanju, da je njihov sistem boljši in racionalnejši. Bežen klepet s katerim od tujih gozdarjev mogoče res daje občutek, da je gozdarstvo pri njih glede številčnosti skromnejše, resno seštevanje vseh aktivnih ljudi v gozdarstvu in tudi v lovstvu pa pokaže ravno nasprotno. Za primerjavo smo izbrali sosednjo Avstrijo in podroben pogled na organiziranost ter delovanje ene od njenih dežel - Tirolsko. Slednja primerjava za Pomurje mogoče ni najboljša, je pa odlična primerjava za slovenski alpski in predalpski prostor. Gozdovi se prepletajo s travniki oz. pašniki, skupaj z dobro urejenimi potmi in drugo turistično ponudbo pa se vse skupaj dobro prodaja tako v poletni kot zimski sezoni. Vzdrževanje travniških in pašniških površin je vzorno. Zaraščanja z gozdom je zelo malo. Miselnosti, da se teh površin ne splača obdelovati, ni, saj se vsak še tako majhen kmet zaveda pomena videza njegove ožje in širše okolice pri turistični promociji Tirolske. Gozd je v družbi visoko cenjen ne le zaradi lesa, ki ga daje, pač pa zaradi drugih funkcij (varovalna, estetska, turistično-rekreativna,...), ki so pomembne tudi za nelast-nike. Delo gozdarske službe je zato lažje, sploh pa ima izredno visok status. Za svetovanje, razdeljevanje državnih ali deželnih subvencij, za izvajanje zveznega gozdarskega zakona, skratka za zastopanje javnega interesa skrbi pa operativni ravni gozdarska inšpekcija (Bezi-rkforstinspektion), ki pa kljub svojemu imenu ne izvaja kaznovalne politike. Kazni izrekajo posebej proračun. Čeprav je v Telfsu od 28 zaposlenih 24 gozdnih nadzornikov ali nam bolj znanih logarjev, ki imajo le poklicno šolo oz. posebne tečaje, se njihova plača giblje od 22.000 ATS naprej (naš revirni gozdar s srednjo šolo ima pribl. 70.000 SIT). Ker sta obe službi financirani iz proračuna, lahko mirno ugotovimo, da naš sistem niti po številu niti po stroških ne prekaša tirolskega oz. avstrijskega. nove organizacije. Avstrijci so to znali uspešno razdeliti. Uveljavljanje zasebnih interesov pa je mogoče tudi z oblikovanjem prostovoljnih združenj. Do takšnega združevanja prihaja zaradi lažjega nastopanja na trgu lesa ali boljših pogajalskih pozicij pri pogajanjih z občinami, najemnikih lovišč, pri gradnji goznih prometnic ali drugih gozdarskih opravilih. Pri nas so precej znane zadruge in njihova nadaljnja povezava v Zadružno zvezo Slovenije, v Avstriji pa so zelo pogoste agrarne skupnosti. Lastniki gozdov so spoznali, da kjub dejstvu, daje povprečna velikost gozdne posesti (brez državnih gozdov) 12,73 ha, nujno potrebujejo oblike združevanja z mejaši, saj so le tako lahko dovolj močni pri pogajanjih z drugimi uporabniki njihovega prostora in z iz- POVRŠINE GOZDOV AVSTRIJA SLOVENIJA gozd- ha gozda nalest n preti- K Območje poeršina lOOOlia gozdna-tosKM M* ii puli* Hita stepne poiriina IkmH pgiršipa gozda i lOOOha skupni površina lta!) Burgerland 3.970 127 32 0.46 Tolmin 222 Karlnen 9.530 572 60 1.02 Bled 102 Niederoslerreich 19.190 748 39 0.50 Kranj 108 Oberoslerreiscli 11.980 487 41 0.35 Ljubljana 254 Salzburg 7.150 356 50 0.71 Postojna 106 Steiermark 16.390 989 60 0.82 Kočevje 118 Tiral 12.650 500 40 0.77 N.Meslo 152 Voralerberg Wien 2.600 90 35 0.26 Brežice 137 410 10 24 0.01 Celje 153 k < Nazarje 69 SKUPAJ 83.880 3.878 46 0.49 SI.Gradec 89 Maribor 232 EVROPA 5.500.000 149.295 27 0.26 M.Sobota 133 Sežana 152 ha ali po vzniku, ko ima posevek 2-3 liste, in vse do razraščanja (velja za pšenico, ječmen in rž). V tem primeru uporabimo 1,5 kg sredstva/ha. Priporočamo škropljenje po vzniku, saj tako zavlečemo in izboljšamo delovanje na plevele, ki kalijo pozno (smolenec, vijolice), in tudi količina uporabljenega sredstva je manjša. Priporočamo tudi uporabo pripravka COUGAR (aktivna snov izoproturon in diflufenikan). Deluje na ozkolistne in širokolistne plevele (srakoperec, lisičji rep, ljuljke, latovke, navadna lakota ali smolenec, plešec, modri glavinec, bela metlika, kamilica, mak, dresni), čas uporabe pa je po setvi in pred vznikom, ali ko ima posevek tri liste.. Količina uporabljenega sredstva je 1,25-1,75 l/ha. Kot naslednji pripravek je na voljo DICURAN 500 tekoči (aktivna snov klorotoluron), ki deluje na enoletne travne in širokolistne plevele. Količina sredstva je 3-4 l/ha. Če ga uporabimo pred vznikom, damo 3,5 l/ha, po vzniku pa 3 l/ha. Ne zatira nekaterih širokolistnih plevelov (smolenec, jetičnik), zato ga kombiniramo z drugimi pripravki. Podobno sredstvo oz. pripravek je tudi TOLKAN (prej znan kot pripravek TIGREX, aktivna snov izo-proturon), ki deluje v glavnem na travne plevele in ga moramo ob navzočnosti nekaterih širokolistnih plevelov (smolenec, jetičnik) kombinirati z drugimi sredstvi. Količina sredstva ob uporabi je 3-5 l/ha. Če škropimo pred vznikom, damo 3-5 l/ha, ob uporabi po vzniku (posevek ima 2-3 liste in do konca razraščanja) pa 2,5-3,5 l/ha. Za širokolistne plevele in kombinacijo z DICURANOM 500 ali TOLKA-NOM lahko uporabimo pripravek SATIS 18 WP (aktivna snov triasulfuron in fluoroglikofenetil) ali STOMP 330-E (aktivna snov pendimetalin). SATIS 18 WP deluje na enoletne širokolistne plevele, uporabiljamo ga po vzniku, ko ima posevek dva lista, in do konca razraščanja. Količina uporabljenega sredstva je 200 g/ha in je v vodotopni vrečki. STOMP 330-E deluje na lisičji rep, srakoperec, smolenec, kamilico in preprečuje razvoj plevelov v fazi kaljenja. Najboljši čas uporabe je takoj po vzniku žit in plevelov. Količina uporabljenega sredstva je 5-6 l/ha. Na koncu bi še dodala, bolj v opozorilo vsem, ki se odločate za uporabo fitofarmacevstkih sredstev: preden se odločite za kemično zatiranje posevka, dobro preglejte plevelno floro in se šele potem odločite, katero sredstvo (pripravek) boste uporabili in kdaj. Velikokrat se zgodi, da se škropi z nepravilnim sredstvom in ob nepravem času. V takih primerih lahko pride do poškodb posevka in nezaželjenega učinka, pleveli pa lepo rastejo dalje. Vsem bi pa priporočala, da ne pretiravajte z odmerki, ne povečujte predpisanih odmerkov, ker s tem lahko dosežete ravno obratno, kar se vam bo poznalo na posevku. Upoštevajte navodila in ne pretiravajte! METKA BARBARIČ, dipl. inž. kmet. Za delo na zahtevnih terenih je potrebna posebna opremljenost pa tudi sicer se za delo v gozdu odločajo samo usposobljeni izvajalci ali lastniki gozdov. Takšno izobraževanje za lastnike traja 3-krat po tri mesece (pozimi). Zanimive so tudi primerjave nekaterih drugih kazalcev stanja gozdov, ki kažejo na gospodarjenje z njimi: lesna zaloga m3/ha letni prirastek m3/ha letni etat (posek) m3/ha Avstrija 292 Slovenija 211 Posebno zanimivi so konkretni podatki, ki izhajajo iz zvezne dežele Tirolske, ki ima pol manjšo površino gozdov kot Slovenija. Njena pokrajina je izredno pestra. Turnišče: cene pujskov 5.9 2.1 zaposleni pravniki, ki z lastniki nimajo neposrednega stika. Vse podatke dobijo od inšpektorjev. Sistem, ki ga vidimo v organogramu, je skoraj identičen našemu - slovenskemu, le da v Sloveniji omenjene naloge opravlja Javna gozdarska služba, organizirana pri Zavodu za gozdove, kaznovalno politiko pa inšpektorji. Opozorilo čebelarjem! Veterinarski zavod Slovenije opozarja vse čebelarje, da seje pojavila odpornost varoze proti fluvalinatnim pripravkom. Odpornost se je pojavila na celotnem območju Pomurja. Čebelarje opozarjamo, naj budno spremljajo zdravje čebeljih družin in kontrolirajo uspešnost zdravljenja. Jesensko zdravljenje opravimo s hemovarjem ali apitolom. Zdravljenje opravimo, ko v panju ni več zalege, to je konec oktobra ali novembra. Da bo zdravljenje učinkovito, mora biti zunanja dnevna temperatura višja od 10 ° C. Za uspešno štejemo zdravljenje, če ob kontrolnem zdravljenju najdemo manj kot 10 varaj. Vse dodatne informacije dobite na Veterinarskem zavodu Slovenije, OE M. Sobota, Oddelek za zdravstveno varstvo čebel, tel. 21 991 ali 0609 622 730. Veterinarski zavod Slovenije JOŽE MATAVŽ, dr. vet. med. Povpraševanje po pujskih je bilo minuli četrtek na sejmu v Turnišču veliko. Prodajalci so jih pripeljali na sejem 34 in tudi vse prodali. Za par živali, starih od 7 do 9 tednov in težkih od 15 do 25 kilogramov, je bilo potrebno odšteti od 13.000 do 15. 000 tolarjev. Ali je naša gozdarska služba res tako obsežna? Deželna inšpekcija v Innsbrucku ima več izpostav, med njimi tudi vTelfsu. Slednja pokriva 38.000 ha gozda različnih lastništev, kar je močno primerljivo z Območno enoto Zavoda za gozdove v Murski Soboti, ki skrbi za 36.000 ha pomurskih gozdov. Naloge okrajne inšpekcije v Telfsu opravlja 28 gozdarjev, kar je v povprečju nekaj manj kot 1400 ha gozda na gozdarja. V OE M. Sobota (brez službe za načrtovanje) skrbi vsak gozdar v povprečju za 1 750 ha gozda. Zanimiva je tudi primerjava, kako, gozdarska služba obremenjuje Uveljavljanje zasebnih interesov - interesov lastnikov gozdov Avstrija s svojim zakonom o kmetijsko-gozdarskih zbornicah in z obveznim članstvom lastnikov gozdov v njih zagotavlja sistemsko uveljavljanje zasebnih interesov nasproti javnim. Lastniki dobijo pri predstavnikih zbornice tudi informacije o trgu lesa in druge napotke, ki jih lahko strokovnjak daje, hkrati pa jih slednji zastopa tudi pri odnosih z občino, javnostjo in podobno. Na tak način postajajo močnejši pogajalec. V organogra-mu je takšno organiziranje prikazano v prvi rumeni vrstici. Takšne organiziranosti v RS do sedaj nismo imeli, zato tudi lastniki niso imeli svojega predstavnika, ki bi zastopal njihove interese. Aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo kmetijsko- gozdarskih zbornic potekajo v Sloveniji že od leta 1994, ko je SLS vložila v parlamentarno proceduro predlog zakona o zbornicah. Oblika organiziranosti zbornic, predvsem pa pooblastila, ki bi jih imele zbornice, so trenutno stvar pogajanj visoke politike. V dolgoročno korist vsem uporabnikom prostora pa tudi lastnikom gozdov bi bilo, da se v kmetijsko- gozdarski zbornici ne bi združila javni in zasebni interes. Prej ali slej bi prišlo do konfliktov, ki bi bili v škodo eni ali drugi interesni skupini, to pa verjetno ni namen ustanovitve izvajalci del v njihovih goz ..^častniška struktura v radi zakona o denac^। dneva v dan spreminja pos$ je zanimivo, da povpr® „358® ne presega 3,6 ha g0^ L pa^ je razdeljena na več le, ki niso ena poleg0 ^zno™ (javljanje interesov P0® u lastnika je v takih raz”1 (|- so zn® goče. Agrarne skup'’ jaf ne tudi v Prekmurju,lastn°,n" nastanek ni povezah ^tp0 ciativo, pač pa so naS. sledica določenih P . vg|ep°5.j imeli posamezniki Pr g0 se stnikih. V zadnjih I® istrira|e skupnosti na novo vpisale v zemljiško knl Kako do agrarni skupnosti? Na območju Telfs^iučuie\s rama skupnost, ki Ljhi^Si lastnikov gozdovi^ skupno površino 7 članov so različni zemljiški knjigi. DeleLiajo.c no dedujejo ali P^nd*.. lahko po želji izstopil°po|Ovi^ to zgodi zelo redk ■ etoV^ 9 stoikov gozdov je n . nizadle nimajo ustrezne po ° deto/gozdun«,"^,^ bljeni za to del0,gtavniKa'lenost svojega Pre^Mar^0^ darja, se člani ne u rOble^fiSt ševanjem tek0^'hieP|etn° ^tild pač pa pričakujem I® o P< v materialu ah de^ skupnosti se dog zočnosti gozdarska na letnih zborih. st us1 i Omenjena ^^aozdni^ prihodke s mentov, z rabe travniških P |oV)sC> čišča, od zakup obdani bvencijami drža ve gradnjo gozdnih 0 po p del in podobno- L te9a 2-100 rn3 l®/aJod<3, vsak član (o^^ečJ® skupnosti) v po^se pr preostanek lesa P rijejoa trgu. S tem se po^ i00y sečnje, ki znaša P in^^ m3, in 200 in 250 ATS/|ke je 3-cena smreke in J razmere visoka। so P 1200 ATS, kupc oprati X lokalni žagarski uspOsa gozdu izvajajo z tub ’ 0 i$ firme, zaželjeno pse^p^ opravljajo član , |afiK® ceni. Posamezni (g „) letno količino bijo ali prodajo. (Nadalj^^ vestnik, 16. oktober 1997 Tl as ve ti Minerali in vitamini (3) Baker Kot aktivator ali sestavni del številnih encimov, predvsem hidroksi-Isz, citokromoksidaz in številnih drugih oksidaz, je za človeka življenjsko pomemben element. V tankem črevesju pospešuje absorbcijo železa in sodeluje pri sintezi hemo-globina. Pri odraslih nastopi pomanjkanje le redko. Drugače je pri dojenčkih in majhnih otrocih, če dojenček ne uživa materinega mleka, ampak le kravje, so zaloge bakra hitro izrabljene. Odrasli potre-bujejo dnevno 2-4 mg bakra. “Sebnost v hrani Največ bakra je v ribah, najde-Pa ga tudi v živalskem srcu, rženi in polnozrnati moki, krompirju, rdeči pesi, šampinjo-oih, jagodah in bananah. Pomanjkanje bakra zaznamo ,°t anemijo, ki se po dodajanju Zeleza ne izboljša, leukopenijo, motnjo v pigmentiranju. Nadomestno terapijo izvaja travnik. Cink Poleg železa je cink element v sledovih, ki ga je v človeškem or-?anizmu največ. 70 kg težak mo-. ' ima v organizmu okrog 4,2 g /sleza in 2,3 g cinka. Nahaja se v nekaterihorganih, kosteh, laseh, ^šicah in krvi. Visoke koncentra-C|i® cinka so v otočnih celicah Dankreasa. Cink je soudeležen pri številnih encimatskih reakcijah, pri Rt} organizma in pri stabilnosti Sličnih membran. V zadnjih letih odkrivajo ozko povezavo med po-^njkanjem cinka in motnjami Jenskega sistema. d'Pocinkemija nastopi "M enolični prehrani in shujševal-n'h dietah, ‘Pri vrhunskih športnikih zaradi iz-|9ube cinka v znoju, - pri okvari jeter, - pri akutnih in kroničnih poškodbah tkiva (operacije, opekline), srčnem infarktu, - pri ledvičnih obolenjih, - pri uporabi nekaterih zdravil (oralni kontraceptivi, kortikosteroidi), - pri sladkorni bolezni. Vsebnost v hrani Največ cinka je v mesu, mleku in mlečnih izdelkih. Znaki pomanjkanja: - motnje v rasti, pomanjkanje apetita, - pogostost infekcij, - počasno celjenje ran, - motnje v potenci, - motnje okusa, - izpadanje las, - nočna slepota, Nadomestna terapija V okvir samozdravljenja spada profilaksa. Organske cinkove soli se absorbirajo bolje od anorganskih. Opozorila Pri predoziranju lahko nastopijo prebavne motnje. Istočasno jemanje tetraciklinov zmanjša njihovo absorbcijo. Visokih koncentracij (nad 6 mg cinka dnevno) ne smejo uživati pacienti z akutnim avtoimunskim procesom in pacienti z akutno odpovedjo ledvic. Jodid Človeški organizem potrebuje jod za tvorbo ščitničnih hormonov L-tiroksina (T4) in trijodtironina (T3). Biosinteza poteka v foliklih ščitnice. Pri zdravem odraslem tehta ščitnica 25-30 g in vsebuje okrog 8 mg joda. V celotnem organizmu pa je 10-20 mg jodida. Dnevna potreba pri zdravem odraslem znaša 0.2 mg jodida. Vsebnost v hrani: Elementarni jod vsebujejo predvsem morske ribe (0.1 -0.2 mg jodida/100 g), mleko (0.011 mg jodida /100 g), brokoli, korenček, špinača, zelje (po 0.012- 0.15 mg jodida /100 g), v majhnih količinah tudi pitna voda. Pomanjkanje joda Ob pomanjkanju je funkcija ščitnice oslabljena (hipotireoza), kar povzroči zaradi kompenzacije organizma povečanje ščitnice. Vidni znak hipotireoze je golša, vendar pa lahko nastane, čeprav redkeje, tudi pri povečani funkciji ščitnice (hipertireoza). Pomanjkanje joda pri nosečnici povzroči okvare zarodka, kar se kaže v počasnem telesnem in dLševnem razvoju (kretenizem). Terapija Diagnostika in zdravljenje pri pomanjkanju joda sta izključno v domeni zdravnika. Stranski učinki Pri pacientih z alergijo na jod se pojavijo: temperatura, eksantemi, akne, bronhitis, konjuktivitis ... V področjih, kjer je ščitnica obremenjena z več, kot je dnevna potreba po jodu, lahko nastopi hipertireoza. Kontraindikacije Preparatov z jodom ne smejo uživati pacienti, alergični na jod, in pacienti s hipertireozo. Fluorid Čeprav večina avtorjev fluorid ne šteje med esencialne elemente v sledovih, ga vseeno omenimo, saj je pomemben za trdnost kosti ter za kemično in mehansko stabilnost zob. Koncentracija fluorida v krvi znaša le 0.1 mg/ 100 ml v povprečju, v kosteh pa ga je od 94 - 270 mg / 10Og in v zobnem dentinu 24 - 76 mg / 10Og. V kosteh se fluorid nahaja v obliki fluorapatita, iz katerega se v primeru prenizke koncentracije v taj posaditi na grob po prvi slani $ v ®z®n sprehod med grobovi nam Pn-®z®'o veliko, predvsem o stojo Za?s® občutljivosti za lepoto, ki izbra riarncjemo z razkošnostjo, nja in PreProstostj°- Stop-drpA-jL Ur® se kaze na vseh P°" Utaj ■ na®ega ustvarjanja, tudi pri Ns£u grobov. na q °krat ne vemo, kaj posaditi PropJc.Po slani, ko enoletnice aeJ°. Prevečkrat ostajamo pri 9 Cene >7 sadja 11 zelenjave *in S S« Zelenjava Tržnica M Sobota G. Radgona Ljutomer N "Itj '»ant Ke l> >1* >rlhie zslenjave 55 60 150 120 197 250 220 350 144 150 160 276 300 280 - 80 197 200 26fl 500 350 276 300 260 250 220 550 500 400 440 300 350 390 350 290 197 150 150 30 50 50 160 200 180-250 100 200 180 30 50 55 100 - 90 260 200 240 66 120 100 330 ■ 120 - 250 220 200 330 500 450 180 220 220 185 300 250 20 - 22 321 300 1 1560 - 1190 898 600 800 700 650 160 - -s klasičnem načinu urejanja grobov, zato nam je vsaka novost dobrodošla. V razvitejših državah pa so naredili tudi v tem pogledu korak naprej, saj so nekateri vrtnarji specializirani izključno za urejevanje grobov. V hitrem tempu sodobnega življenja nam pogosto zmanjka časa za obisk in urejanje grobov. Misel iz prejšnjih let nam narekuje, da posadimo po odcvetelih enoletnicah mačehe. Poleg tega pa en del groba zasadimo z nizkorastočim grmičevjem in trajnicami. Tudi na grobove z nagrobno ploščo lahko postavimo posode s trajnicami in plazeče rastočimi grmovnicami. Primerne nizkorastoče rastline za zasaditev posod na takšnih grobovih so: - ruševje (Pinus mugo) z nizko, košato rastjo - spomladanska resa (Eriča car-nea) v različnih barvah - bršljan (Hedera helix), srčasti in kodrolistni - minivrtnica (Rosa) - pušpan (Buxus semper Sufruti-cosa), počasi rastoč, vedno ze- len grmiček - školjkasta pacipresa (Chamae-cyparis optusa Nana), ki je svetlo zelene barve - brini: Juniperus hor. Glavca -plazeči brin, sive barve, ki se gosto zaraste, Juniperus squa-mata Blue Star - počasi rastoč brin, Juniperus com. Green Carpet - s temno zelenimi igli-„cami - panešpljice: Cotoneaster dam-meri Eichholc - vedno zelen grmiček, Cotoneaster dammeri Streip s Fidling - pritlehna pa-nešpljica z rdečimi plodovi. Ker je prav zdaj čas, ko urejamo grobove, je tudi primeren čas za sajenje grmovnic in drugih trajnic ter priložnost za preureditev gro- bov. OLGA VARGA krvi sprošča fluorid v obliki ionov. Potreba po fluoridih znaša pri otrocih od 4 do 9 let med 0.17 in 0.22 mg dnevno, pri odraslih med 0.27 in 0.36 mg dnevno. Naravni vir fluoridov je pitna voda, vendar je večina vod revna s fluoridi (<0.25mg/1l). Pomanjkanje fluorida Kot posledico pomanjkanja fluorida v organizmu najpogosteje navajajo karies.Čeprav je dokazan pomen fluorida za profilakso ali preventivo kariesa, ne smemo pozabiti, da je pomanjkanje fluorida le eden od razlogov za' nastanek kariesa. Terapija V okvir samozdravljenja spada le preventiva kariesa, ki jo izvajamo z nizkodoziranim natrijevim fluoridom. Stranski učinki V terapevtskih dozah stranskih učinkov ni. Opozorilo Fluorida de uživamo z mlečnimi izdelki ali z mlekom, ker kalcij preprečuje njegovo absorbcijo. Enako velja za magnezij. Zastrupitve Pri nekontroliranem zaužitju velike količine tabletk fluorida pride do akutne zastrupitve z drisko in bruhanjem, vročino in krči. Pri dolgoletnem uživanju s fluoridi bogate pitne vode (nad 4 mg / I) pride do kroničnih zastrupitev, kar se lahko manifestira v obliki zobnih peg ( dentalna fluoroza ali celo kot skeletne okvare (osteo- fluoroza). EDITH JOŠAR, mag. farm., spec. Prejeli smo Domače kislo zelje Kisanje zelja spada med pripravo ozimnice. V večini primerov gre za kisanje doma pridelanih zeljnih glav. Naravno skisano zelje vsebuje precej vitamina C, kar je v zimskem času, ko v prehrani primanjkuje sveže zelenjave, še posebno pomembno. Priprava surovega kislega zelja v solati, ki jo lahko mešamo z nekaj žlicami kuhanega fižola ali krompirja, je dobra priloga k večini glavnih jedi. Pri kuhanju pa se večina vitamina C uniči. V starih časih so preprosti ljudje imenovali kislo zelje siromašno južno sadje, in to prav zaradi vsebnosti vitamina C. Na kaj pazimo pri pripravi kislega zelja? Pred kisanjem se morajo zeljne glave nekoliko uležati. Potem odstranimo glavam zunanje liste in glave skrbno očistimo. Zdrave liste splaknemo v mrzli vodi in jih zrežemo z nožem ali skupaj s polovičkami glav naribamo na ustreznem ribežu. Zelje mora biti narezano na lepe rezance, ne natrgano ali sesekljano. Dno brezhibno čiste posode, v katero natlačimo zelje, najprej obložimo z opranimi zdravimi zunanjimi listi. Naribano ali narezano zelje v plasteh nalagamo v kad. Vsako plast zelja sproti posolimo in dobro stlačimo. Vmes lahko potrosimo poprova zrna, kumino, rezine kutine in majhne lovorjeve liste. Na trpežnost zelja vpliva sol, vsi drugi dodatki dajo zelju samo aromo. Ne sme jih biti preveč, da bi ena prevladovala nad drugo. Med sabo se morajo samo dopolnjevati. Za 100 manjših glav zelja vzamemo 1 kg soli, za 100 večjih glav 1,5 kg. Med narezano ali naribano zelje lahko vložimo tudi manjše cele očiščene glave za sarmo. Le-tem izkrožimo kocen, v vdolbino pa damo 1 -2 žlički soli. Potem jih zatlačimo v zelje. Kislo zelje potrebuje skrbno vzdrževanje. Ko smo spravili v kad vse zelje (to moramo storiti isti dan, ko smo ga naribali, sicer se pokvari), ga dobro natlačenega pokrijemo z opranimi zeljnimi listi in z deskami iz trdega lesa ter obtežimo. Ko zelje prvič odpremo, odstranimo zeljne liste in ga pokrijemo z naravnim platnom. Pozimi zelje oskrbimo tedensko enkrat, poleti najmanj dva- do trikrat. To pomeni, da natančno odstranimo zgornjo vodo in ostanke kisajočih se usedlin, operemo deske in prt, s katerim je zelje pokrito, po potrebi operemo tudi kamen, s katerim je zelje obteženo. Na tako očiščeno in obteženo zelje prilijemo malo prekuhane in ohlajene slane vode. CILKA SUKIČ Upravičenost “štrajka” gimnazijcev v Murski Soboti (2) Spoštovana Katica Mladenovič, profesorica pedagogike in sociologije! Kar nekaj časa sem se odločal, ali naj odgovorim na vaš poskus pisanja, ki je bil objavljen v Vestniku, ali pa njegova “vsebina" že sama zase dovolj govori o svojem avtorju. Pa sem se odločil vseeno odpisati, da ne poreče kdo, da smo dijaki obmolknili ob teži “argumentov". Z vso vnemo zagovarjate tedenske turnuse (tj. izmenski pouk) kot "najpravičnejšo možno rešitev". Žalite nas, dijake, ko v svojo utemeljitev navajate argumente, ki smo jih pred tremi meseci (natančneje 12. junija 1997) poudarjali mi sami, pa nas takrat nihče ni slišal, tudi vi ne. Dajte, citirajte mi nekaj avtorjev iz vaše stroke, ki zagovarjajo in so dokazali “prednosti” tedenskega izmenskega pouka, še posebno za maturante! Kolikor je nam znano, ste vi prva “znanstvenica" s takimi pogledi. Očitno vam poznavanje problematike urnika ni najmočnejša stran. Med vaše močnejše strani pa zagotovo ni mogoče šteti logike. Pred dvema letoma je bil pouk na naši gimnaziji organiziran tako, da so 1., 3. in 4. letniki obiskovali pouk dopoldne, edino 2. so hodili popoldne. Le-ti so imeli ves čas zagotovilo, da bodo popoldne hodili le eno leto. To je bila najpra-vičnejša možnost, ki je 3. in 4. letnikom zagotavljala mirno pripravo na maturo in študij, 1. letnikom pa prilagajanje na srednješolske razmere. V teh dveh letih na šoli nismo pridobili niti enega samega oddelka pa tudi nobene učilnice nismo podrli! Zdrava pamet vsakemu pove, da je torej mogoča enaka najpravičnejša organizacija pouka, taka, kot je bila pred dvema letoma. Navajate, da nismo ne prva ne zadnja šola, ki ima tako organizacijo pouka. Dovolite mi, da vas spomnim, da poučujete na gimnaziji in da so dijaki gimnazij prihodnji steber izobraženstva. Če niste utegnili povprašati in mor.da zato govorite kar tako v. tri dni, ima od vseh gimnazij v Sloveniji le Gimnazija Moste tako organizacijo pouka za 3. in 4. letnike. Vsem preostalim se zdijo take ideje, tako kot tudi nam, za lase privlečene. Svojo vnemo pa lahko Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 20 avtomobilov, prodali pa so dva. Znamka VW Golf 1,6 Opel Kadet 1,3S Mazda 323 Sedan Opel Calibra 20 16V Mercedes 230E Renault 19 GTX Ford Fiesta 1,1 Renault 4 GTL Nissan Suny Seat Cordoba VW Golf Letnik prev.km. Cena 1992 101.000 12.000 DEM 1989 101.000 7.300 DEM 1989 92.000 9.500 DEM 1991 103.000 19.500 DEM 1988 192.000 19.000 DEM 1991 92.000 10.100 DEM 1994 21.000 10.500 DEM 1989 69.000 2.800 DEM 1991 7-7.000 12.000 DEM 1997 10.000 21.000 DEM 1981 115.000 2.000 DEM preverite tudi prek interneta, kjer lahko ugotovite, kakšno je stanje v Evropi. Kar naenkrat ste občutili potrebo po “poštenosti", da začnete v razpravljati o pozitivnosti tedenskih turnusov in obsojati .kar vse dijake po vrsti, ker so si drznili upreti se vsiljevanju take, v osnovi zgrešene or- ganizacije pouka. Vprašujem vas, z vsem dolžnim spoštovanjem, kje ste bili v preteklem šolskem letu, ko so dijakom prvih letnikov isti ljudje, kot poskušajo zdaj vsiliti turnuse, organizirali pouk tako, da so bili v šoli od 10. do 17. ure in tako izgubili kar ves dan? Kje ste biti, 12. junija 1997, ko smo na vas naslovili pisno prošnjo, da se zavzamete za normalno organizacijo pouka v tem šolskem letu? Takrat ni bilo na spregled ne vas ne vaše vesti, pozabili pa ste nam napisati tudi kakršen koli odgovor. V svojem pisanju obžalujete, da smo dijaki v svojih zahtevah uspeli in da tako “ne bomo imeli možnosti, da bi spoznali prednosti turnusov". Oprostite, ampak mi dijaki smo mnenja, da v vrelo vodo ni potrebno vtikati rok, da bi ugotovili, da je vroča. Če ste vi drugačnega mnenja, nimamo nič proti, da to eksperimentirate, vendar vas globoko naprošamo, da to počnete s svojimi in ne našimi rokami. Ves čas pišete v stilu, kot da se zavzemate za nas dijake in naše pravice ter nam hočete le najboljše. Ampak, prosim vas, saj dijaki smo jasno povedali, kaj je za nas najboljše, in pri tem so nas podprli starši in širša javnost, pa tega ne upoštevate. Naj mi bo dovoljeno spomniti vas, da se je pred šestimi leti na slovenskem prizorišču zgodila pomembna sprememba, po kateri vsak misli s svojo glavo. Najlepša vam hvala, da ves čas poskušate misliti namesto nas, vendar nam ta vaša “pomoč” niti v preteklosti ni bila niti v prihodnosti ne bo potrebna. Hvala vam, ampak dovolj bo, če boste tako mislili le zase. V svoji “gorečnosti za pravičnost” ste šli tako daleč, da nam pripisujete “egoistične tendence" in vas motijo celo “dobronamerne kritike” (citat)! No, še enkrat ste dokazali svojo enkratnost, ko ste 600 dijakov in njihovih staršev označili za egoiste. Pri tem bi se kak bralec celo začel spraševati, ali vi svoje želje označujete za splošne in prav nič egoistične. Da pa bo mera polna, ste na sestanku 2. septembra, ko je bil dosežen dogovor med vodstvom šole in dijaki v prid nas, v navzočnosti predsednika sveta šole, predsednika sveta staršev in župana Mestne občine Murska Sobota zahtevali disciplinske kazni za nas, ki smo bili izvoljeni, da predstavljamo in vodimo dijake v teh prizadevanjih! Da pa dijaški odgovor na vaše pisanje ne bi zajadral v takšne obsege, kot ste se razpisali vi, naj vam za konec podam koristen nasvet. Če je namreč vaš bioritem tak, da ste sposobni svoja stališča spreminjati iz tedna v teden, pa tega ne posplošujte na dijake, ki vsak teden niso sposobni niti voljni spreminjati svojega bioritma v nobenem, ne fizičnem ne umskem in ne značajskem pogledu. Pa še to! Protest dijakov 2. septembra je bil čist kot solza. Niti ene cigarete niti ene steklenice. Disciplinirano in dostojanstveno. Dejstvo pa je, da je bilo na ta isti prostor med stavko profesorjev pred leti v prtljažniku pripeljano vino v petlitrskih steklenicah. Cenjena profesorica, moje globoko spoštovanje in lep pozdrav! V imenu Dijaške skupnosti Gimnazije Murska Sobota predsednik Matjaž Titan 24 televizijski spored od 17. do 23. oktobra vestnik, 16. oktober 1997 PETEK 17. OKTOBER TV SLOVENIJA 1 10.35 Tri krone, švedska nadaljevanka 11.25 Zgodbe iz Kronena,španski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.45 Omizje 1 5.15 Koncert elektroakustične glasbe 15.35 Dr. Mesesnel v Makedoniji. 17 .00 Obzornik 17.10 Lahkih nog naokrog 18 .00 Po Sloveniji 18.40 Hugo 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Agencija 21.45 Lažji od zraka, ameriška serija 22.40 Odmevi, vreme, šport 23.20 Murphy Brown, ameriška nanizanka 23.50 Dnevnik posiljevalca, italijanski film TV SLOVENIJA 2 12.05 Mostovi 1 2.35 Oddaja o računalništvu 13 .05 Aliča, evropski kulturni magazin 13.35 Pisave 14 .05 Zgodbe iz školjke 14.35 Sherlock Holmes v New Yorku, ameriški film 16.10 Frasier, ameriška nanizanka 16.35 Karina in Ari, francoska nanizanka 17.05 Vžigalice, francoska nadaljevanka, 2/6 18.00 Kraljičin nos, angleška nadaljevanka, 5/6 18.25 Znanje je ključ 18.55 Košarkarski turnir MoDonalds, Olympiakos - Benetton 20.30 Črna mavrica, angleški film 22.15 Trend, oddaja o modi 23.00 Koncert Big banda RTV POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Umor, je napisala - 12.00 F/X - umori s trikom -13.00 POP kviz - 13.30 Taksi - 14.00 Nikita - 15.00 Skrivni svet Alexa Mačka -1 5 30 Ufhor, je napisala - 16.30 Santa Barbara - 17.30 POP kviz - 18.00 Cosby - 18.30 Obalna straža na kolesih - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Smrtonosni mikrobi - 21.00 Milenium - 22.00 Avtomobil, ameriški film - 23.45 Playboy -0.15 Hollywood Boulevard, erotični film -2.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.25 Santa Barbara - 13.10 Z namenom in razlogom - 14.1 5 Poročila - 14.20 Za otroke in mladino - 16.05 Poročila -16.15 Krivda, nadaljevanka - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Govorimo o zdravju - 19.30 Dnevnik -20.15 Dediščina Hrvatov - 20.55 Po naši lepi - 22.05 Pol ure kulture - 22.40 Opazovanja - 23.15 Tednik - 0.15 Poročila -0.20 Nočna straža TV HRVAŠKA 2 15.05 Koledar - 15.15 Kinoteka - 16.45 Za otroke in mladino - 17.15 Mojstrovine svetovnih muzejev - 17.30 Acapulco z dušo in telesom - 17.55 Iz sveta znanosti - 18.25 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Stranka, nadaljevanka - 21.10 Poročila - 21.25 Popolna tujca - 21.55 Med ljubeznijo in sovraštvom, ameriški film - 23.35 Gnev, ameriški film TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.05 Družina Faller - 9.35 Ponovitve -11.10 Dallas - 12.00 Zvon - 1 2.05'Pop in lahka glasba - 13.00 Dnevnik - 14.00 Narodnostne oddaje - 14.50 Otroški program - 1 6.00 Heidi in Erni - 16.30 Vesoljske igre - 1 7.00 Tv-doktor - 1 7.10 Deklamacija - 17.15 Za upokojence -17.45 Regionalni dnevniki - 18.05 O4io - 19.05 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Dallas - 20.50 Nemogoče? -21.45 Ekskluzivno - 22.05 Keno - 22.15 50 let športne napovedi - 23.55 Dnevnik -0.05 Črni Bubi, nemški film TV MADŽARSKA 2 14.45 Nepričakovano potovanje - 15.30 Kje, kaj? - 15.55 Vreme - 16.00 Orson in Olivia, risanka - 16.35 Film - 18.20 Klip mix - 18.35 Strasti - 19.30 Družina One-din - 20.00 Ni bila angel, življenje Marlene Dietrich - 20.55 Haydn - 21.00 Telešport - 22.00 Aktualno - 22.25 Dnevnik -22.40 Telešport 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Novo ... - 10.1 5 Borza - 10.45 Deželni magazin - 11.30 Mesto, dežela, reka - Berlin - 12.00 Nočni studio - 13.00 Oznaka D - 13.45 SWF3 v živo - 1 4.45 Stara pločevina -mlada ljubezen, film - 1 5.00 Špbrt pod drobnogledom - 15.30 Potapljanje v Renu, dokumentarni film - 16.25 Narejeno v Švici - 16.30 Arhitektura - 17.15 Halo, kako je? - 18.15 Potovanja k umetnosti: Korzika - 19.00 Danes - 19.20 Cas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Karavana soli - 21.00 Bangkok - 21.30 3satova borza - 22.00 Zapiski iz tujine - 22.10 Poročila - 22.35 Kabaret - 23.35 Na svidenje, princesa, film - 0.55 Deset pred deseto - 1.20 Čas za kulturo - 1.55 Pogledi s strani - 2.05 Jazzbaltica 1997. Martin Wind TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 9.05 Srednja šola v Kaliforniji - 9.30 Obalna straža - 10.10 Časovni stroj, znanstvenofantastični film -11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Tom in Jerry - 12.55 Smrkci - 13.45 Ko so živali zapustile gozd - 14.20 Pink Panter - 14.50 Dr. Ouinn -Zdravnica iz strasti - 15.40 Knight rider -1 6.25 Obalna straža - 1 7.1 5 Na jug -18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Roka, ki ziblje zibko, srhljivka - 22.05 Prava ljubezen, srhljivka - 0.00 Blisk II - Maščevalec, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Zajtrk v zakonski postelji, filmska komedija - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.10 Vera - 13.00 Poročila -13.10 Ljuba družina - 13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.02 Pogledi s strani - 20.15 Derrick -21.15 Naš svet - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.05 Nitebox SOBOTA L 18. OKTOBER TV SLOVENIJA 1 8.00 Radovedni Taček: Red 8.20 Taborniki in skavti 8.40 Male sive celice, kviz 9.25 Srečanje tamburaških skupin in orkestrov 9.55 Vžigalice, francoska nadaljevanka 10.45 Hugo 11.15 Tednik 12.15 Trend, oddaja o modi 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 14.55 Sprehodi v naravo 15.15 Willy II., ameriški film 17.00 Obzornik t 17.10 Svet odkritij, ameriška serija 18.00 Na vrtu 18.40 Hugo 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Resje! 21.40 Cikcak 22.15 Poročila, vreme, šport 22.45 Wycliffe, angleška nanizanka TV SLOVENIJA 2 14.15 Zgodbe iz školjke 14.45 Črna mavrica, angleški film 16.25 Pomp I 17.25 Karina in Ari, francoska nanizanka 17.45 Glasbeni september 18.30 Teniški magazin 18.55 McDonalds turnir v košarki, finale 20.30 Srebrna strela, ameriški film 22.30 National Geographic, ameriška serija 23.20 Zlata šestdeseta: Vanja Valič in Kameleoni 0.20 V vrtincu 0.50 Sobotna noč POP TV 8.00 Reboot - 8.30 Munkci - 9.00 Zverinice - 9.30 Peter Pan - 10.00 Morska deklica - 10.30 Power Rangers - 11.00 Proti vetru - 1 2.00 Smučarska patrola, ameriška komedija - 13.30 Cosby -14.00 Beverly Hills - 15.00 Melrose Plače - 1 6.00 Obraz tedna - 16.30 Grand Prix magazin - 17.00 Highlander - 17.45 Robocop - 18.30 Herkul - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Karlitov zakon, ameriški film - 22.30 Odpadnik - 23.30 Marlyn in Bobby, ameriški film - 1.00 Play-boy special - 2.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 8.20 Poročila - 8.35 Power Rangers -9.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -11.00 Besedo imajo mladi - 12.00 Dnevnik - 12.25 Tarzanov skrivni zaklad, ameriški film - 13.45 Risanka - 13.55 Poročila - 1 4.00 Pot v Avonle - 14.50 Otroška serija - 15.40 Televizija o televiziji - 16.15 Dr. Ouinnova, nanizanka - 17.05 Otroška serija - 17.40 Turbo Limach Show -19.30 Dnevnik - 20.20 Od devetih do petih, ameriški film - 22.10 Opazovanja -22.40 Detektivi, nanizanka - 23.10 Polnočna premiera TV HRVAŠKA 2 15.15 Koledar - 15.25 Srčna dama, ameriški film - 17.20 Po meri - 17.50 Ognjeni obroč, serija - 18.45 Dokumentarna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.10 Triler -21.10 Poročila - 21.15 Zlati gong, glasbena oddaja - 22.10 Potovanja: Egipt -23.05 Oprah Show TV MADŽARSKA 1 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Otroški program - 12.35 Avtomagazin - 13.00 Dnevnik - 13.10 Sposojena zemlja - 13.30 Angleški nogomet - 14.30 Od melodije do melodije - 15.00 Sherlock Holmes v New Yorku, ameriški film - 16.40 Moda ’97 -17.05 Po poti - 17.35 Deklamacija -17.40 Horizont - 18.15 Levi, poljudnoznanstveni film - 19.05 Lotoshow - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Donato in njegova hči, ameriški film - 21.35 V soboto zvečer - 23.20 Tek za sonce, ameriški film TV MADŽARSKA 2 8.45 Računalništvo - 10.55 Poroka Georga Habsburga in Eilike von Oldenburg, prenos - 12.00 Narodnostne oddaje - 13.00 V imenu ljubezni - 15.05 Biseri - 15.35 Nepal - 15.55 Pratika - 16.00 En človek na dveh kolesih čez tri Amerike - 16.45 Odgovarjamo na telefone - 16.55 Vreme -17.00 Telešport., Ferencvaros - Gy6r, nogomet - 19.00 Zgodovina književnosti -19.30 Familija - 20.05 Vesti iz EZ -20.10 Telešport - 22.40 Reforma državnih izdatkov - 22.50 Verujemo v boga, ameriški film 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Italijansko življenje - 7.30 Pisma iz Italije -8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki -9.05 Čas za kulturo - 9.45 Alpe - Donava -Jadran - 10.15 Domovina tuja domovina -10.45 Tema - 11.30 Pred tridesetimi leti - 12.15 Coiosseum - 13.45 Koncert -14.00 HITEČ - 14.30 Gorske kmetije v ekstremnih razmerah - 15.15 Televizija za ženske - 1 5.40 Ulična znanstva - 1 5.50 Lassie se vrača, film - 17.20 Živalski portret - 17.35 Nasveti in tendence - 18.00 Otroci Ku-Klux-Klana - 18.30 Tujina -19.00 Danes - 19.20 Dežela knjižnih sejmov Portugalska - 20.00 Poročila -20.15 Kabale in ljubezen - 22.35 Srečanja v Pekingu - 23.20 Bulevar Bio -0.20 Pogledi s strani - 0.40 Projekt X -1.20 Aktualni športni studio - 2.40 Jaz-zfest Berlin: Taj Mahal TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.55 Vroča sled -11.10 Disneyev festival - 12.10 Harry in Hendersonovi - 12.40 Vse v redu, Corky -13.40 Čudovita leta - 14.00 Princ iz Bel Aira - 14.25 Divji bratje s šarmom - 14.50 Zabava peterice - 15.40 Beverly Hills, 90210 - 16.25 Melrose Plače ,- 17.10 Urgenca - 18.00 Šport - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.1 5 Nežni zmedenci, filmska komedija - 21.40 Boks: Mavrovič - Cantadore - 0.20 Heroj na begu, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.30 Karambol, filmska komedija - 11.10 Tigrovi kremplji, pustolovski film - 13.00 Poročila - 13.10 Danes se bo poročil moj mož, filmska komedija -14.35 Srečni konec na jezeru Atter, filmska komedija - 16.00 Iz doline Rena do Bodenskega jezera -16.30 Alpe - Donava - Jadran - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo -18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Eduard Zimmermann: Moji največji primeri - 21.45 Poročila - 21.50 Olapotrida, gledališka komedija - 23.00 Poročila - 23.05 Smrtni grehi, kriminalka -0.35 Pogledi s strani - 0.40 Moderni časi NEDELJA 19. OKTOBER TV SLOVENIJA 1 8.10 Čebelica Maja 8.35 Živ žav 9.25 Spreminjajoči stroj, poljska nanizanka 9.55 Nedeljska maša 11.00 Divja Avstralija, avstralska serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si 12.30 Na vrtu 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 15.05 Ne suženj, ne svoboda, ameriški film 17.00 Obzornik 17.10 Zmenki, ameriška nanizanka 17.35 Po domače 18.35 Razgledi slovenskih vrhov 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.10 Zoom 21.25 Moški, ženske 22.15 Poročila, vreme 22.25 Gnus, ameriški film (čb) TV SLOVENIJA 2 11.20 V vrtincu 11.50 Lahkih nog naokrog 12.35 Zlata šestdeseta: Vanja Valič in Kameleoni 13.35 Cikcak 14.05 Karina in Ari, francoska nanizanka 14.30 Picasso in ples 16.00 Agencija 17.30 Kros, reportaža 17.45 DP v nogometu, HIT Gorica - Maribor 19.30 Karina in Ari, francoska nanizanka 20.00 Sedem smrtnih grehov, avstralska nanizanka 20.55 Slovenski magazin 21.25 Prelomni trenutki zgodovine 21.50 Šport v nedeljo 22.50 1. festival Brežice 1997 23.30 Slovenski magazin POP TV 7.30 Kje je Wally - 8.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 8.30 Zvezdne steze -9.00 Kasper in prijatelji - 9.30 Peter Pan -10.00 Mladi superman - 10.30 Power Rangers - 11.00 Brez zapor z Jonasom -12.00 Argument - 12.30 Velikan, ameriški film - 16.00 Radijska postaja - 16.30 Otroški zdravnik - 17.15 Dobrodošli v paradiž, ameriški film - 19.00 Športni krog - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Beverly. Hills - 21.00 Melrose Plače -22.00 Športna scena - 23.00 Argument -23.30 Svetla pest, angleški film - 1.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 8.55 Poročila - 9.05 Živali med nami -9.35 Za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.20 Kmetijska oddaja - 13.10 Do-kumentarnoglasbena oddaja - 13.40 Mir in dobrota - 14.15 Opera Box - 14.45 Poročila - 14.55 Oprah Show - 15.45 Sestrica, ameriški fiifn - 17.20 Poročila -17.30 Beverly Hills - 18.20 Melrose Plače - 19.30 Dnevnik - 20.15 Festival Zadar '97 - 22.20 Opazovanja - 22.50 Dokumentarni film - 23.45 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.40 Koledar - 13.50 Polnočna premiera, ponovitev - 17.10 National Geographic - 18.05 Turistični magazin - 18.35 Glasbena oddaja - 19.05 Popaj - 19.30 Dnevnik - 20.15 Vidikon - 21.00 Poročila - 21.10 V.zakonu z mafijo, ameriški film -22.50 Koncert Mare Zampieri - 23.55 Zakonski pristan - 0.25 Skrito mesto, britanski film TV MADŽARSKA 1 6.30 Za kmetovalce - 7.00 Otroški program - 8.30 Tv-magister - 10.00 Puder -10.30 Želeli ste - 11.30 Pesem doni -12.00 Zvon, poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Naj... - 14.00 Tri želje -15.00 Begavčki - 15.30 Reformatorski verski program - 16.00 Disneyjeve risanke - 17.10 Odločate vi! - 18.10 Halo, Madžarska - 19.00 Teden, vmes Dnevnik -20.00 Pred sprejetjem sodbe, ameriški film - 21.35 Odnosi, nanizanka - 22.20 Tonik - 22.45 Pevsko tekmovanje Falstaff TV MADŽARSKA 2 9.05 Družina Onedin - 11.00 Telešport -13.00 Angleško podeželje - 13.30 Vesoljske igre - 14.00 Koreograf M. Mannin-ger - 14.30 Reka Nil - 15.00 Manever -15.30 Melodije - 16.00 Boks - 17.05 Obalna straža - 1 7.50 Vreme - 18.00 Klub '97 - 18.30 Anno ... - 19.05 Show »21« - 19.30 Naša umetnost - 20.10 Spomin na Georga Soltija, koprodukcijski film - 21.45 Telešport 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Branje frankfurtske,poezije - 7.45 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Lirika za vse - 9.15 Medalja, opera - 9.55 Drugačno gledanje na glasbo - 10.55 Glasba VValterja Fahndricha - 11.40 Matineja -13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Spomini - 1 3.45 Spet nori tek - 15.15 Klasiki televizijske zabave - 15.45 Vožnje skozi Švico, zadnji del - 16.00 Geni -ključ do nesmrtnosti? - 16.30 Blues iz Kai-sermuhlena - 17.15 Živalski portret -17.30 Televizijski nasveti hišnega zdravnika - 18.00 Dnevnik - 18.15 Obzornik -19.00 Danes - 19.10 Pogovor v živo -20.00 Poročila - 20.15 Mi Nemci -21.00 Zakladi sveta - dediščina človeštva - 21.15 Začelo se je v gozdu Ebers -22.45 Monika Schumann in njeno novo življenje - 23.10 Komisar - 0.10 Bratje Capone, film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.30 Obala piratov, pustolovski film - 11.05 Disneyev festival - 12.00 Reli San Remo - 12.40 Vrnitev Toma Sawyerja in Huckleberryja Fin-na, film - 14.10 Polni zadetek, filmska komedija - 15.40 James Bond - Človek živi samo dvakrat, akcijski film - 17.30 Tohu-wabohu - 18.00 Šrček - 18.30 Šport -19.30 Čas v sliki - 20.15 Policaj z Beverly Hillsa, drugi del kriminalke - 21.55 Kolum-bo - 23.10 Kraj zločina - 0.40 Šport TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Raji za živali - 9.30 Katoliška maša - 10.30 Teden kulture -11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila -13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Divje življenje - 15.00 Policijska inšpekcija 1 - 1 5.30 Jesenski lovec, film - 17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev - 17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki -20.15 Sanjska ladja - 22.00 K stvari -23.25 Vizije - 23.30 Enostavno klasično -0.05 Prometej - Glasbene variacije nekega mita - 1.35 Halo Avstrija, halo Dunaj -2.00 Pogledi s strani - 2.40 Dober dan Koroška PONEDELJEK 20. OKTOBER TV SLOVENIJA 1 10.20 Zmenki, ameriška nanizanka 10.45 Film 12.30 Utrip 13.00 Poročila 13.05 Hugo 14.40 Ljudje in zemlja 15.10 Moški, ženske 15.55 Dober dan, Koroška 17-00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček: Postaja 17.25 Pouka je konec 17.40 Mejniki, nemška serija 18.00 Po Sloveniji 18.40 Lingo 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevpik 20.05 Mednarodna obzorja: Ciper 21.00 Turistična oddaja 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Hudsonova ulica, ameriška nanizanka 23.10 Posamezna iskra, korejski film TV SLOVENIJA 2 11.40 Zoom 12.50 Znanje je ključ 13.20 Šport v nedeljo 14.20 Srečanje tamburaških skupin in orkestrov 14.50 Lažji od zraka, ameriška serija 15.40 16.10 16.50 17.40 18.10 19.00 19.30 20.00 20.55 21.50 22.50 Obzorja duha 1. festival Brežice 1997 Sedem smrtnih grehov, avstralska nanizanka Karina in Ari, francoska nanizanka Lovejoy, angleška nanizanka Recept za zdravo življenje Simpsonovi, ameriška nanizanka Banan ni, angleška nadaljevanka, 6/10 Kri na snegu - vojna v Rusiji, ameriška serija Pomp Brane Rončel izza odra 10.00 Santa Barbara - 11-°° ° '13.00 pisala - 12.00 Otroški zdravnik 14 00 POP kviz - 13.30 Športm krogI A|exa Športna scena - 15.00 Skri _ 16 3q Mačka - 15.30 Umor, je napisala _ 18 oO Santa Barbara - 17.30 POP_ 19 20 Cosby- 18.30 Obalna straža Vreme - 19-30 24 ur '^tektivkaLea bežni, ameriški film - 2z;,Tkalska nani-Sommer - 23.00 Na nebu, avstr \ _ zanka - 0.00 Teksaški moz P 1 .00 24 ur TV HRVAŠKA 1 . 1O.OO 7.55 Poročila - 8.00 Dobroju‘r° ralll -Poročila - 10.05 Izobraževalni , 11.30 Za otroke - 1 2.0o TurjStični 12.25 Santa Barbara - 14- 14 15 Po-magazin - 13.40 Opera Box " mladin0 -ročila - 14.20 Za o^^^krivda, nada' 1 6.05 Poročila - 16-1 5 K _ 18.00 Ijevanka - 17.00 Hrvaška dane k Kolo sreče - 18.35 Obno a Gfinsk' 19.30 Dnevnik - 20.15 Kjeje jsode, tv-film - 21.30 Odkrito - zz-QpaZOvanja dokumentarna oddaja - 22-4 Hoffma" -23.10 Filmska noč z Dustmom nom: Agatha - 0.50 Poročila TV HRVAŠKA 2 oPeyt0n-14.15 Koledar - 14.25 Mestece^. film' 15.15 Druga stran ljubezni, a e AcapU|co 16.45 Otroški program - 1 ti z...' z dušo in telesom - 17.55 z. nOfa- 18.25 Hugo - 19.00 Županj-ma - 19.30 Dnevnik - 20- _ 20.55 20.30 Murphy Brown, nanizan ^u-Poročila - 21.05 Smrt demokrat mentarni film - 22.05 NeW serija nanizanka- 22.55 Clive James, TV MADŽARSKA 1 hOd 5.40 Vaška TV - 6.00 Sonc" jf^ 9.05 Ponovitve - 11.00 Disn' y'rograf' 12.00 Zvon - 12.05 Glasben.P tneo’ 13.00 Dnevnik - 14.00 Naro ogram ' daje - 14.50 Izobraževalni P eST 15.25 100-letnica hollywoodske^entl ju na- 15.55 Za otroke - 16.30 bežni - 17.00 Nujna pomoč - l8.oO^ gionalni magazini in dnevniki' pgklam _ forma državnih izdatkov - l^^otrol*6 cija - 18.10 O veri - 18.15 Z^anjZanka 18.25 MC - 18.35 Kralj Pamp. Med Pet - 19.30 Dnevnik, šport - 0^ mi očmi - 20.50 Dosjeji X - 'g -|0 D' usta - 22.30 Filmski program -vnik TV MADŽARSKA 2 oOP^ 14.00 Skupščinski dnevnik - ooVarstL nos zasedanja parlamenta - '• naniz?n okolja - 17.35 Tango tnglasn0’stveni P°a - 18.25 Vreme - 18.30 Z hokej ročevalec - 19-00 TelesP ,arasz. sl^o ledu, boks-21.00 Vi^ minski program - 21.25 r 2 25 P Telesreča - 22.00 Aktualn _-e|ešpod vnik - 22.35 Vreme - 22.40 3»at . 6.50 Sedem dni drugačne t' s|i|<| - 9- _ Alpska panorama - 9.00 cas sejmo _ Portugalska - dežela knpz kakogreo0 9.35 Kino nasvet - 9-45Hai°' a - 12- „ 10.45 Obzornik - 11-30 ksk|uZi^ -Parlazzo - 13.30 ARO jn in^jin 14.00 Dežela med lsa lc 30 NaSUi ' 14.45 Klub seniorjev - 1 ■ ski sie tendence - 15.55 Na 16.00 Božje nepremičnim zas lg gre za lastno kožo - 1' : krama ' a 2° U-17.45 umetnost in Slike iz Avstrije - 1 poročila ,n Čas za kulturo - 20.00 30 NoV°gea- Tri dežele - ena tema - z- odisejm r-22.00 Poročila ch Boys m satan - 23.23 zaba dt: literarna komika ali u 0.25 Halo Avstrija, halo D TV AVSTRIJA 1 KoiidžvJot 6.05 Otroški program - »■ - _ 10-1 |( a -- 17.15 Na jug - ^fnriiazna^nča^ biia - 18.30 Grozno pr __ 19.3^ ■ 19.00 Karolina v velemeSkvarjeni lop22.lS slik. - 20.15 Umazani po mska komedija - 22- njCna'|6, Kf Izročena brez ^^^'.dravi iz P'® a|ka 23.50 Ljubezenski pc^ kr,mina minalka - 1-30 Smrt TV AVSTRIJA 2 čni konec 9 00 Poročila - 9.10 _ 1O.3 zeru Atter, filmska komed _ 41 45 ja ' ti in lepi-11-1V ]2 05 - 12.00 Poročila - 1 la.OO^.zd^. 12.35 Podobe Avstrije g5 gors 13 10 Ljuba družina 15-1 ^.0 Jnik - 14.45 Lipova cestai d n - e$ in lepi - 16-00 Schiejok vsa p Dobrodošli v Avstriji o2 poyi« 5 ■ - 19.30 Cas v sliki - _ 21-uo kUlW' ni-20.15 Vse moje h Q oddaja - 22.00 Poročila-2 - _ 1 30 Pogledi s stran ^nik, 16. oktober 1997 do 23. oktobra TOREK g! OKTOBER SLOVENIJA! 10 tn D°vej°y, angleška nanizanka v Srebrna strela, ameriški film Razgledi slovenskih vrhov Poročila 12.30 13.00 13.05 13.50 14.50 15.40 15.55 17.00 '7.10 17.25 '8.00 '8.40 '9.15 19.30 20.05 20-55 2.00 22.40 23.30 Lingo Po domače Mednarodna obzorja Turistična oddaja Mostovi Obzornik Taborniki in skavti Spreminjajoči stroj, poljska nanizanka Po Sloveniji Kolo sreče Risanka Dnevnik Bore in ljudje Studio city Odmevi, vreme, šport Porotnikova smrt, švedska nada-hevanka, 2/3 Svet poroča ^Slovenija 2 '3^20 n?botna n-oč 13,53 plan v dlani K-20 MSp* za zdravo življenje Murphy Brown, ameriška nanizanka filmska komedija - 21.45 Bernard iz Hol-lywooda - 22.00 Poročila - 22.25 Tan-gos, film - 0.25 Deset pred deseto TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 9.15 Kolidž v Kaliforniji - 9.40 Obalna straža - 10.20 Nežni zmedenci, filmska komedija -11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Smrkci - 13.10 Tom in Jerry - 13.45 Ko so živali zapustile gozd - 14.50 Dr. Ouinn - Zdravnica iz strasti - 15.40 Knight rider - 16.25 Obalna straža - 1 7.1 5 Na jug - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Varuška - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Zdravnica in morilec, srhljivka - 21.45 Walker, teksaški ranger - 22.35 Zadnji junak v Afriki, filmska komedija - 0.10 Prekleti od greha, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Jesenski lovec, film - 10.30 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.05 Šiling -12.35 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila -13.10 Ljuba družina - 13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum -22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.00 Oddaja o kulturi - 0.00 Anna, od 6 do 18, dokumentarni film '’.5o 5.20 ’S-15 I6.45 •35 '8.05 '9.00 °smi dan Kri na snegu - vojna v Rusiji Slovenski magazin Banan ni, angleška nadaljevanka Simpsonovi, ameriška nanizanka Havajski detektiv, ameriška nani zanka SREDA 22. OKTOBER Dober večer, oddaja za starejše |j, občane 2o"on karina in Ari, francoska nanizanka '15n $onrack. ameriški film 1)^ i noč tok ' u Lepa Vida, predstava koreodrame in SMG E^anta Barbara - 11-00 Umor, je ka ' 12.00 Na nebu -13.00 POP PŠraS 38 Glavni kuhar “ 14.00 Obal-L < j? ~ 15-00 Skrivni svet Alexa Mac-k?-SO Umor, je napisala - 16.30 .^“arbara - 1 7.30 POP kviz - 18.00 18.30 Obalna straža na kolesih C0 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 ja obljuba, ameriška drama - 21.45 ।a nebesa - 22.30 Obraz tedna -J lu Ha nebu - 0.00 Teksaški mož po-L' 1-00 24 ur 1 '■OoPp^^i.la - 8.00 Dobro jutro -°9ram - 10.05 Izobraževalni lik - 12 , J-SO Za otroke - 12.00 Dne-ova Hrva-Su Santa Barbara ” 13.10 Ob-aia - - 13.40 Dokumentarna od- 'Tladinn® Roročila - 14.20 Za otroke 'a, nadar 16-05 Poročila - 16.15Kri-'8.0n ievanka - 17.00 Hrvaška danes l0|stvu i 0 sreče - 18.35 Oddaja o ?uPretl?'30 Dnevnik ’ 20.15 V is-i '35 0n °sti “ 20.50 Tv-parlament -Nin0 '^ovanja - 23.10 Filmska noč z % - 0 gOffmanom: Kramer proti Kra-h, Poročila 'i^ASKA 2 l? ' l66aar ~ 15-05 Agatha, ameriški 1>3° An5 Klovn- otroška serija -Ns pr aPulco z dušo in telesom -V^Hua2rna’ mednarodni magazin -in 19 19-00 Županijska panora- - 5BOi ■- Dnevnik - 20.10 Kviz -'2l.2gnLsnica upanja - 21.15 Poročiti- Drno belo v barvah k Z^ARSKA 1 1,3 Druj.a TV - 6.00 Sončni vzhod -hT°ŠnJrta Fal|er - 9.35 Ponovitve -jNS Tri3 akademija - 12.00 Zvon -®ben° tv-gledališče - 13.00 I^O koh • 0 Narodnostne oddaje -'Sitnicaraz®valni program - 12.25 ' ’5Za m n°''ywoodskega westerna -Vatlizank°ke ” 16-5° V imenu Ijubez-IjNpi Ja~ 17.00 Pomagač - 17.15 ■p Katnr- 45 Regionalni dnevniki -fj' 18.3'ska kronika - 18.20 Za otro-’ti Dna, Kralj Pamp, nanizanka -^n^iza ®Port - 20.00 Helenine V^in - o, “ 20.55 Kriminalistični Nr 2i 1’3° Po sledeh petega ele-'ispi fj|n!'55 Vaška Pustmeviseti, ma-k 19osf: ~ 23.15 Andreja Szenes in ~ Dnevnik Jj^RSKA 2 ^PAlnnOS ^sedanja parlamenta -'V9Potre- Donava - Jadran - 1 7.00 W - 18 an|ka - 1 7.30 Derrick, krimi-'ŠN Moiot Beneški bienale '97 -V Nu "°vine - 19.10 Risanka -V/OnJ?3 državnih izdatkov - 19.30 Ni Noe 'n ' 20.00 Vse ali nič, kviz -VN - a?et za Pokal UEFA - 22.20 k ‘2.45 Dnevnik - 23.00 Tele- C 'ŠAsk?1 dn’ drugačne televizije -'V Ča? gorama - 9.00 Čas v sliki M? " ioa1kultur° ‘ 945 čas za ser' \>-®Hke i 5 Umetnost in krama -Nn' 1 ^Avstrije - 11.30 Evropski P)pD6?‘i 5 K stvari - 13.10 Tema /k Ari;r ceste, glasbeni spoti - °m Edison, film - 16.15 " 16-45 Skrivnosti SnaNos i,~ 17.15 Veselje do poto-cAn , i7-45Užiteknadobernem-L^oAes..15 Slike iz Nemčije -^°ročii ' 19-20 Čas za kulturo -- a ' 20.15 Voznik na črno, TV SLOVENIJA 1 9.55 Havajski detektiv, ameriška nanizanka 10.45 Conrack, ameriški film 12.30 Prelomni trenutki zgodovine 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Resje! 15.05 Svet odkritij, ameriška serija 15.55 Slovenski utrinki 17.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Smrt v Baslu, švicarska drama 21.20 Parlamentarna križpotja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Grace na udaru, ameriška nanizanka 23.15 Hudomušna prikazen, angleški film TV SLOVENIJA 2 12.35 Svet poroča 13.05 Dober večer, oddaja za starejše občane 13.35 Lepa Vida, predstava koreodrame in SMG 14.20 Hudsonova ulica, ameriška nanizanka 14.45 National Geographic, ameriška serija 15.35 Studio city 16.20 Porotnikova smrt, švedska nada-. Ijevanka, 2/3 17.05 Karina in Ari, francoska nanizanka 17.35 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 18.00 Filmski triki 18.30 Karaoke 19.30 Karina in Ari, francoska nanizanka 20.00 Liga prvakov v nogometu 23.35 Koncert orkestra RTV POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Umor, je napisala - 12.00 Na nebu - 13.00 POP kviz - 13.30 Obraz tedna - 14.00 Sedma nebesa - 15.00 Skrivni svet Alexa Mačka - 15.30 Umor, je napisala - 16.30 Santa Barbara - 1 7.30 POP kviz - 18.00 Co-sby - 18.30 Obalna straža na kolesih -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Pregon, ameriška komedija - 22.00 Prijatelji - 22.30 Taksi - 23.00 Na nebu -0.00 Teksaški mož postave - 1.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Santa Barbara - 13.10 V iskanju preteklosti - 13.40 Oddaja o šol-?stvu - 14.15 Poročila - 14.20 Za otroke in mladino - 16.05 Poročila - 16.15 Krivda, nadaljevanka - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Hrvaška in Federacija BiH - 19.30 Dnevnik - 20.15 Živa resnica - 20.50 Poslovni klub -21.20 Ekran brez okvira - 22.25 Opazovanja - 23.05 Filmska noč z Dustinom Hoffmanom: Vlomilec na svobodi - 0.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.50 Koledar - 15.00 Kramer proti Kramerju, ameriški film - 16.45 Z očmi učencev, serija - 17.30 Acapulco z dušo in telesom - 17.55 Med nami - 18.25 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Banan ni, nadaljevanka - 21.15 Poročila - 21.30 V dirki s časom, britanski film - 23.10 Zakladnica, glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.05 Družina Faller - 10.10 Ponovitve -11.05 Gozdarska hiša Falkenau - 12.00 Zvon - 12.05 Narodna glasba - 13.00 Dnevnik - 14.00 Narodnostne oddaje -14.50 Izobraževalni program - 15.25 100-letnica hollywoodskega vvesterna -15.55 Za otroke - 16.30 V imenu ljubezni, nanizanka - 17.00 Nujna pomoč -17.10 Iščemo' pogrešane odrasle - 17.15 Regionalni magazini in dnevniki -18.00 Pariško srečanje - 18.20 Za otroke - 18.35 Kralj Pamp, nanizanka -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Sosedje, 274. del - 20.35 Liga prvakov v nogometu, Bayern Munchen - St. Germain -22.40 Panorama, svetovna politika -23.1 5 Ljubezen je močnejša od smrti, nemški film - 0.35 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.50 Zamejski Madžari - 15.20 Pratika - 15.25 Galilej, tv-igra - 17.35 Pari in zakonci na umetninah - 1 7.55 TOP 40 -18.20 Vreme - 18.30 Pogled domov -19.15 Za otroke - 19.30 Družina Onedin - 20.00 Zvezde nad Egrom, zgodovinski musical - 21.35 Vse ali nič, kviz - 22.05 Aktualno - 22.30 Dnevnik - 22.45 Tele-šport, nogomet, boks 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije -7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Veselje dd potovanja - 10.15 Užitek na dober nemški način - 10.45 Slike iz Nemčije -11.30 Sosedje - 12.00 Literarni klub -13.00 Dnevnik - 13.15 Mona Liza -13.55 Zdravstveni nasvet - 14.00 Disko - 14.45 Plesna hiša - 15.30 Moderni časi - 16.00 Gospodarji Bavarske -16.30 Namibija - 17.00 Zakladi sveta -dediščina človeštva - 17.15 Na poti -17.45 Sodišča z zgodovino - 18.15 Slike iz Švice - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Nova -21.00 Z očmi oktopusa - 22.00 Poročila - 22.25 Prisega v temi, film TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 8.50 Alf - 9.30 Kolidž v Kaliforniji - 9.55 Obalna straža -10.35 Kolumbo - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Smrkci - 13.10 Tom in Jerry - 13.45 Ko so živali zapustile gozd - 14.50 Dr. Ouinn - Zdravnica iz strasti - 15.40 Knight rider - 16.25 Obalna straža - 17.15 Na Jug -18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Enkrat ljubezen, nobene vrnitve - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport: Liga prvakov - 0.30 Tisti, ki tvegajo svoj vrat, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Danes se bo poročil moj mož, filmska komedija - 10.30 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 1 2.00 Poročila - 1 2.10 Tema - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 1 7.05 Dobrodošli v Avstriji - 1 8.45 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Bockerer, film - 22.00 Poročila - 22.30 Križem, kražem - 1.35 Pogledi s strani 16.05 Poročila - 16.15 Krivda, nadaljevanka - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Skupaj v vojni, skupaj v miru - 19.30 Dnevnik - 20.15 Hrvaška in svet - 20.50 Mafija, dokumentarna serija - 21.45 Sinovi neviht - 22.50 Opazovanja - 23.25 Kraljevske skrivnosti, serija - 23.50 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 14.55 Vlomilec na svobodi, ameriški film - 16.45 Za otroke -17.25 Acapulco z dušo in telesom -17.50 Vse, vse ali zdravje - 18.20 Moč denarja - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.35 Dosjeji X - 21.25 Poročila - 21.40 Frasier - 22.10 Zabou, nemški film - 23.50 Kinoteka TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -8.00 Otroški program - 9.25 Razvitje prapora ob državnem prazniku - 10.00 Godalni kvartet - 10.20 Heidi, italijanski film - 12.00 Zvon - 12.05 Poljudnoznanstveni film - 1 3.00 Dnevnik - 13.15 25 let plesne hiše - 13.45 Revolucija na podeželju - 15.35 Moje leto '56, dokumentarni film - 16.10 Lassie se vrača, ameriški film - 17.40 Leto '56 v umetnosti -18.10 Kviz - 18.40 Marija, mati božja -19.05 Za otroke— 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 Zlato moštvo, dokumentarni film - 21.10 Trg svobode '56, tv-film - 22.45 Pesnik Gyula Obersovszky - 23.15 Tele-šport, nogometni pokali - 0.15 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 13.20 Potovanje, rock-opera - 16.10 Končnica v Akademski ulici, zadnji dnevi madžarske partije - 17.00 Telešport -17.45 Za otroke - 18.00 Družina Onedin - 18.35 Vse ali nič, kviz - 19.00 Osmi rojstni dan, dokumentarni film - 19.30 Mehurčki, veseloigra - 21.05 Telešport -22.40 Madžarski requiem, madžarsko-nemški film 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije -7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Na poti - 10.15 Sodišča z zgodovino - 10.45 Slike iz Švice - 11.30 Orientacija - 12.00 NDR šov - 14.00 Bi uns to Hus - 14.45 Pariški teror - 16.30 Čudoviti planet - -17.15 Novo... - 17.45 Borza - 18.15 Deželni magazin - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.1 5 Nosač, film - 22.00 Poročila - 22.25 Buhlerjeva srečanja - 23.10 Frankfurtski knjižni sejem - 0.10 Deset pred deseto TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 9.00 Kolidž v Kaliforniji - 9.20 Obalna straža - 10.05 Umazani pokvarjeni lopovi, filmska komedija - 11.50 Konfeti - 1 2.40 Smrkci -13.10 Tom in Jerry - 13.45 Ko so živali zapustile gozd - 14.50 Dr. Ouinn - Zdravnica iz strasti - 15.40 Knight rider -1 6.25 Obalna straža - 17.1 5 Na Jug -18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Suzana - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Nash Bridges - 21.55 Vesolje 2063 - 22.45 Ognjeni demon, srhljivka -0.30 Morilska noč na Manhattanu, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Na angela človek ne strelja, filmska komedija - 10.35 Bogati ih 'lepi - 11.20 Dežela danes - 1 2.05 Milijonsko kolo - 12.30 Ogled - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani -20.15 Univerzum - 21.05 Vera -22.00 Poročila -22.30 Šiling -23.00 Nočna straža -23.55 Nomadi vetra, četrti del -0.40 Veliki moguli, četrti del RADIO MURSKI VAL UKV 94,« MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KITO ČETRTEK 23. OKTOBER TV SLOVENIJA 1 10.35 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 11.05 Hudomušna prikazen, angleški film 12.35 Divja Avstralija, avstralska serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 4 14.45 Novice iz sveta razvedrila 15.15 Smrt v Baslu, švicarska drama 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo 17.25 Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.25 Frasier, ameriška nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Omizje 0.15 Tednik TV SLOVENIJA 2 12.40 Filmski triki 13.10 Koncert orkestra RTV 14.00 Grace na udaru, ameriška nanizanka 14.25 Šport 16.05 Evrogol 17.05 Karina in Ari, francoska nanizanka 17-40 Tri krone, švedska nadaljevanka 8/13 18.30 Očividec, angleška serija 19.00 Oddaja o računalništvu 19.30 Karina in Ari, francoska nanizanka 20.00 Ples z neznancem, angleški film 21.40 Gibljive slike 22.10 Sladko življenje, italijanski film POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Umor, je napisala - 1 2.00 Na nebu - 13.00 POP kviz - 13.30 Taksi - 14.00 Razprtije, ameriška nanizanka - 1 5.00 Skrivni svet Alexa Mačka - 15.30 Umor, je napisala -16.30 Santa Barbara - 17.30 POP kviz -18.00 Cosby - 18.30 Obalna straža na kolesih - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur -20.00 Brez zapor z Jonasom - 21.00 Nikita - 22.00 Prijatelji - 22.30 Taksi -23.00 Na nebu - 0.00 Teksaški mož postave - 1.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.25 Santa Barbara - 13.10 Živa resnica - 13.40 Poslovni klub - 14.15 Poročila - 14.20 Za otroke in mladino - PETEK: 05,45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05. Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kino-ventilator - 11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18-00 MV-dur- 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -1 7.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 1 9.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci -09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 1 0.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.15 Oaj, kak san zliifto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in od- mevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -12.45 Male živali -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -1 7.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv-12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -1 7.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektiv-no/V stiski - 21.00 Poročila - 21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -1 7.20 Obvestila -1 8.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. »Satira vestnik, 16. oktober 1997 PTe mejsec vino to L je pu« nehši dnevo^. ^P/u/i den je bitu den osla/tM, d/iiijgi je biiu den mitu, peti je biiu den obtoka pa še nehaj dnevo^ je bifou, no gnjes šestnajstega je pa den kane. Olsen ^kiipe^ gefon do-bek tek. ©b dncct kane se fojbo spotimo, ka uvagamo mesou, pšenico, po nouvon huba/mo, pa ešče vino mo mogfo uvogiti, čigfoj ka mamo takso fotino, ka bi se v svojon vini fojbo houpafo PTou vse nan /tikajo tisti, šte/te voftmo, pravi ^Befa, pa si je na volitve pa na bodočnost . deee tab gmavo: Pozdravljeni! No, trgatev pa je le minila. Če ste vinogradnik, potem že veste, da tako obilne letine ni bitu že več let. Če pa vinograda nimate, Slovenci bramcniti, fo stopimo v korak, p/tedsedniba si svojga gdaj naj geodi vsab. Qoš svojega impf ponosen in vesef, boš § njim bot ataše po svetu ši/tnem šef. ^unanji ministeft je tudi biti ^ajn, se vsabo foto novi postavi človek ganj. OJ napabah se uči, si gnancev pridobi, na nogi prav veliki ig dneva v dan givi. Ce šolaitčka kdo vpraša, -bot velik baj boš ti, on b/tiken je in pravi, ga ministra se uči. Je to en {ajn pobfie, ‘maš sam svoj kabinet, če kakšno stva/i gaziraš, jo gnova graš gačet’. pač pa ste le nosili »pinc«, tedaj pa sta na lastnem hrbtu občutili, kaj pomeni izdatni pridelek grozdja: kdo ve, kolikokrat ste šli po vinogradu gor in dol in koliko polnih brent ste prinesli do mlina za mletje grozdja. To pa zagotovo veste, če ste ob vsakem prinosu grozdja zarezali znamenje v palico. Najbrž pa ste tudi občutili (pa ne le v hrbtu), kaj pomeni toliko in toliko prinesenih »put«, kajti po običaju je treba za vsako izpiti dober brizganec. Torej: deset, dvajset, trideset ali več brent, potem deset, dvajset, trideset ali več »špricarjev«! Izkušnje kažejo, da je večina »putarjev« kos tudi tej »nalogi«, seveda ne le zato, ker so telesno dobro grajeni, ampak tudi zato, ker imajo dobro »podlago« (vrle vinogradniške gospodinje poskrbe za pravo pojedino). Sodi so polni, zdaj je le treba budno spremljati vrenje in - zamaške. I/ spominu mi je ostala neprijetna izkušnja mladega vinogradnika, ki pa bi rad postal še kletar: pred vrenjem je (v strahu, da mošt ne bi iztekel) zamašil tudi vrhnjo luknjo, potem pa so plini pognali plutovinast zamašek v »oknu« soda in mošt je iztekel. Se sreča, da ne iz vseh sodov, sicer bi bil siromak ob kapljico. Tudi se ni ravno pametno dlje časa zadrževati v »pivnici«, kjer vre mošt, saj te plini hitro omamijo. Saj ste že slišali, da se je Lendavski tieneci ■ m w zadušil v ne(pre)zračeni kiet^ mladih let pa se tudi spominjam, da vselej v vinogradu nis daleč v noč stiskali mošta in peli, ampak so se tu in tam IP učinkom starega vina) celo stepli. Ponavadi zaradi žensk, kdo kaj slabega govoril čez katero, ki pa jo je drug (ni nuino, je bil to mož) zagovarjal. „ Odkar imamo v vinogradih motorne mline, hidravlične s niče, hitre »brače« in »putarje«... trgatev nekam hitro mine, ravno trta bogato obrodi, vsaj letos je bilo trako. Tako kot' velika večina v drugih »panogah«, tudi vinogradniki pori I delom, da bi se čim prej (še isti dan) vrnili na svoje dc> Nekoč, ko smo delali vse bolj »ročno«, pa se nam ni mu i mov, ampak smo bili celo počaščeni, ko smo smeliost sk čez noč. Ne, nismo samo »prešali« in »prekladali« tropin, smo zahajali tudi »pod okna« drugih »cimpranih« kleti /n' ven (v noč) dekleta. Bilo pa je tudi obratno: tudi one so naokrog (podobno kot zdaj) in osvajale. Dozdeva se mi, nekatere, ki niso bile ravno lepotice, že tedaj doumele, »princa« ne kaže le čakati, ampak se je zanj treba potru ■ Kaj pa zdaj? Prejšnjič smo videli v Vestniku moškega, diskoteki kazal svojo moškost. V dolnjem koncu Prekmuri radi tega niso zgražali, ampak le komentirali, ali je dolg a' | DRUŽINA KMETIC f^AVNO] KO JE PIŠTA KMETIČ IfoTEL REŠITI KAKIJA PITON JO |Z ZAPORA, JE NEKDO ODKLENIL VRATA F GOSO R.ITOMJA - DANES SE VAM IZTEČE PRESTAJANJE ZA-. TORNE KAZNI, ZARADI NAS K LAHKO GRESTE DOMOV, J KAJ se pa to ^ahem-heM/ solu d GRESTE 2 REŠETKO / Ml JE PRIČO KAZAT N. IN STO KRAVO? ( RODNE Obl ČAJ E IZ KR A oovec. domotožje i — v. pac - ■ ? 11 Riše in piše: /. PA & Sl TU NEJ 2NAU > M vd SPOJST/L/ ? s s tj PA„. MH». F®’ Taro sA^ Nekateri se pritožujejo, da ljudje ne verjamejo njihovim lažem, pri tem pa sami ne verjamejo tujim resnicam................................... Laž, ki ima dober namen, je boljša od resnice, ki zbuja sovraštvo......................... Italijanski Tadžiški Poslušaj laž, dokler ne pride resnica. Hrvaški pogleni j stari. W gostilna' si Tam IDEVA NA EN H-ŽS ^^Thicso^ y ČE BITIJZNAO,„HI-HI,. r K...z0* v ted al’ kajt' nakupje odlagal iz dneva v dan, iz en' Vsem izbranim fantom, kijih bo osrečil z ^itj. p'Sevalo potrpljenje in so ga začeli odkrito * L - s'Je največ obetal, gaje prvi izzval. aj boš zdaj, tvoj moped so ukradli iz izložbe! ^6 j Samo Je kupil in ga skriva doma. Jutri v solo z njim. Pridirjal bo, da bo frčalo na vse ie »»r ^'silna 1 Ja po mopedu doma splahnela. Samo me i?1«. ne Prosjačil. Le vsak dan je prihajal pozno 1M111 k a So se nanizali izgovori: odbojka po pouku p na|or trening v bazenu. Včasih ga je zadržala tudi Ml kon3' So j° reševali skupaj s sošolci. W,s'iovnCL tedna Je Andreja pripravljala perilo in - ^ojke zamaščene, z velikimi, črnimi I °k8an‘h so seji nakopičila vprašanja, vsa čaSez°stanki od doma, umazane hlače. Ker je ^ llko,je.Sln.omejeval svoje odgovore na najkrajšo besen $ ona v mislih zgostila svojo radovednost e> ki jih bo ob prihodu takoj naravnala na kajt^an Prišel kot naročen takoj po treningu Vnna.p'avanJe Je zahajal, to se je zanimala pri trenutno ni bilo tako aktualno, ker s svojim poročanjem o neuspelem V, aJ je ta visel še tudi kot del hišne nadloge b°lj nad nj‘ma’ Ker združitev vseeno b 5kSt'h tri'3 J6 osta'° vse nespremenjeno do nasle-V’ r ted esecev> ko se bo referendum ponovil. !VcVsak P° Andrejinem odkritju umazanih ka-V1’ Oti T1 spremljala sinovo vedenje in tudi daljše Par Orna' V službi se je pravkar pojavil mlad 3^ °vo|jstta^ deden na pogled, da bi si štela v ve-če bi ju spravila. Oba sta se spogledo- Je 2deJ' CePrav sta sedela na oddaljenih stolih, in n-iuna trdna luPina že Povsem hp°ristj t Os.ta P° uvodu že segla v roke. In res! Si,.111 «krOt a '°čitev? Otroku gotovo ne. Razbijanje L' ^alo ”ega Imetja, ki ga otežujejo še dolgovi, Prtlagajanja, več potrpežljivosti lahko vse popravi. Mladi ljudje, vsak s koščkom svoje preteklosti, v svoji napetosti hitro postavijo probleme na konico. Pozneje, po treznem razmisleku, marsikdaj konica ni več naostrena, se lepo zaobli in sčasoma uplahne. Lepi in koristni nasveti seveda ne najdejo vedno ugodnih tal, a tu je kazalo pozitivno. Po daljšem navzkrižnem obtoževanju sta se drug drugemu nasmehnila in notranje mirnejša skupaj odšla. Andreji je odleglo. Kakorkoli je bil to njen kruh in bi ga lahko služila s čisto rutinskim delom, se svoje čustvene zavzetosti ni mogla otresti. Zato seje vsakega primera lotevala odgovorno in si oddahnila, če se je nakazala rešitev. Potem sije navadno privoščila krepko kavo. Tokrat jo je srkala počasi in z užitkom. Nenadoma jo je zmotil telefon. Ob prvem zvonjenju je obdržala skodelico še v roki. Ker se je oglašal vztrajno in ostro, je dvignila slušalko. Onstran žice je spoznala znani glas šolske socialne delavke: »Prosim, oglasite se danes pri meni.« Obzirnemu pozivu je sililo zamolklo vprašanje s sluteno bojaznijo: »Zaradi Sama?« »Da, zaradi njega.« Misli so se ji zbrale hitro: »Lahko pridem takoj?« »Trenutno ne, menim, čez kakšno uro,« se je z istim brezbarvnim tonom slišalo z one strani. Ura, cela večnost negotovosti, temnih slutenj, prepletenih z neko krivdo, trenutno še nejasnega izvora. Kako majhna se je zdela v tej usodni uri sebi m kako dobro se je znala vživljati v probleme vrste čakajočih pred njenimi zaprtimi vrati. Upočasnjeni tek ure je stopnjeval njeno nestrpnost. Ni se spraševala, kaj je storila napak. To je vedela. Na zakaj pa ni bilo odgovora, ker človek še.v treznem obdobju ni sposoben jasno razsoditi, kaj šele sedaj. Prikolesarila je izza ovinka in zavila na šolsko dvorišče. Naletela je na miličniški avto, ki je pravkar odpeljal. Zla slutnja, ki se je doslej javljala le v blažji obliki, se je vedno bolj potrjevala. Koraki so trdo odmevali po terasastih ploščicah in tam, pred vrati, jo je navdihnila neka srčnost, ki spreleti najbrž človeka pred najhujšo in neizogibno obsodbo. Nič se ni prikovala pred prag. Potrkala je in vstopila. Zahvalila se je za sedež in odločno sedla. Delavka bi bila lahko za ublažitev resnice ovinkarila, a končno bi resnica tako privrela na dan. Izkušena kot je bila, je povedala brez sprenevedanja: »Fantje so ukradli moped. Trije... Nekaj so ga predelovali in prebarvali v Petrovem vikendu. A sojih odkrili.« »Kdo ga je ukradel?« je zahtevala jasen odgovor Andreja. »Vaš Samo. Po dolgem zasliševanju je priznal,« je povedala vse hudo hkrati. Andreja seje obvladala. Samo komaj slišin vzdih seji je izvil iz prsi. Po prvem šoku je počasi zbirala misli, in ko jih je nabrala toliko, da jih je lahko strnila hkrati, je hotela še izvedeti: »Kaj zdaj?« »Samo je najmlajši. Peter in Ivo sta osmošolca. Izbrala, se pravi nagledala sta si ga onadva, odpeljal gaje vaš. Kdove, morda se je hotel s tem samo postaviti ali sta ga prisilila onadva. O tem vsi trije za zdaj molčijo.« »Bojim, se, da bo držala prva verzija. Le kdo jim je nastavil nezaklenjen moped?« »Zakljenjen je bil. Peter mu je dal tisti univerzalni ključ,« je odvrnila in sočutno opazovala bledi obraz, ki se, če se ne bi bil premaknil, ne bi ločeval od belo rumenega prta na mizici. Roke so se ji sklepale, členki so pokali in prsti rdeli. »Kolegica, kaj mi svetujete? Tu namreč moje razsojanje obtiči: naj povem možu ali ne?« Zdaj je morala vreči še zadnjo karto na mizo, odvrnila ji je kimaje: »Morali boste, ker... ker so osumljeni še drugih, drobnih tatvin.« »Ne, to ni mogoče! Povejte mi, imate otroke. Torej me razumete. In vse to bo prišlo na naš naslov za mladoletnike,« je predvidevala in si otirala solze z mokrega lica. »Saj veste, da mora prispeti.« »Samo, fant moj, kdaj si mi ušel,« je zatarnala in se dvignila. »Puberteta prinaša težave. Vsak otrok jo preživlja po svoje. Kaj bi vam pravila, vse veste, nekaj iz izkušenj, nekaj iz teorije,« jo je skušala tolažiti. Dobrih štirinajst dni je poteklo, ko so se razjasnili vsi prestopki mlade trojke: od kraje dveh koles na šolskem dvorišču, ki so ju potem našli razmetani v gramoznici, do drobnarij, te so odhajale z njimi iz samopostrežne trgovine. To so bile razne pijače in sladkarije. Eden je stal pri blagajni in plačeval, dva sta se izmuznila mimo s sendviči, keksi in bonboni. V teh krajah seje Ivo najbolje izkazal. Ko so se starši soočili, so seveda bili pripravljeni vso škodo poravnati. Petrovega očeta je najmanj prizadelo in nekajkrat je roka segla pod suknjič, misleč, da lahko takoj iztrese svojo polno denarnico, saj je delal v tujini enajst let in sije pravkar urejal kleparsko delavnico. Neprijeten položaj, v katerem so se znašli, je gotovo najbolj peklil Andrejo. Že samo njeno delo pod isto streho, kjer bodo obravnavali njihovega otroka, je bilo neprikrito trpljenje. Boris ji je skušal stati ob strani, besede, ki jih je uporabljal, pa le niso niti malo nakazovale. da je to delno tudi njegova težava. Prvič je močneje začutila, da stojita ona in Samo na eni, Alenka in Boris na drugi strani potoka. Naj je potoček še tako ozek, povsem nikjer ne usahne. Vse te obtožbe so Sama spravile na kolena. Sošolci so se manj družili z njim. Učitelji so z nezaupanjem zrli vanj. In ko so spet zmanjkale nove adidaske, so se pogledi odkrito usmerili vanj. Bral je sumničenje iz oči in ni se več branil tudi lažnih obtožb. Le kadar mu je kdo iz razreda kaj namignil, mu je primazal zaušnico. Tako se ga je oprijel še vzdevek pretepača. Čas pa ni obstal. Celo zarotil se je proti družini. Boris se je moral bojevati s konkurenčno firmo, ki je uvažala nove plinske in oljne gorilnike. In pravkar so na natečaju izgubili celo blokovsko četrt. Delavci so vodilnim odkrito očitali nesposobnost in nekaj dobrih se je poslovilo in odšlo k Oljeplinu. Izčrpan in razočaran, kot je bil, še Alenke ni več videl. Še komaj jo je kdaj utegnil vprašati po šoli in zadovoljeval seje z njenimi nejasnimi odgovori. Ponoči sta se zakonca nemirno obračala v postelji, ki je ponujala samo še hladno ležišče. Tu in tam je njegova desnica še segla po njeni in iz prsi so se mu izvili vzdihi: »Vse gre narobe. Bog, kako iz zagate! Zdi se mi, da drvimo samo še navzdol. Vse dopoldneve sedimo na kolegiju, tuhtamo, predlagamo, iščemo rešitve in upamo. Nazadnje spet nič.« V teh hudih urah, ko se Boris že najmanj desetkrat obrne in išče boljšo lego, najde Andreja zarij spodbudo: »Ni vse izgubljeno! Nikjer ni rečeno, da se ne bo še več gradilo. Konkurirajte povsod. Poiščite si še vi skrite vezi, da boste izvohali, koliko nižjo ceno ponuja nasprotnik. Spustite jo. če tudi samo za malenkost. Enkrat boste uspeli, morate! Vsak črni dan se konča.« »Vse to poznamo in vemo. Včasih pač ne gre in ne gre. Oljeplin je osvojil Thyssen. Firma je trdna in gorilniki so cenjeni. Združeni z njo bi želi oboji uspehe, a kaj, ko naši, še manj pa njihovi, nočejo razumeti, kaj je boljše za jutrišnji dan.« Spanec je naznanil z rahlim smrčanjem. In tedaj se je Andreja zazrla vase, v svojo bolečino, strah. In nikjer nikogar ni bilo zanjo... Samo ona za druge. Tudi Samo se ji je izmikal. Niti minute časa ni našel zanjo, tudi toliko ne, da bi mu prikazala, kako brede in kako globoka in motna je reka, ki gaje potegnila v svoj tok. Vse zamotane stvari so se odvile dober mesec pred iztekom šolskega leta. Na Samu, sedmošolcu, je obviselo: nadzorstvo čez počitnice in jeseni vzgojni dom. Andreja je to pričakovala. Ni bilo izbire; čeprav soji nekako hoteli pomagati, olajšati, so bili delikti tolikšni, da jih ni bilo mogoče reševati drugače. (nadaljevanje prihodnjič) vestnik, 16. oktober 1997 « VSELJIVO DVOSOBNO komfortno stanovanje, 61,40 m2, v G. Radgoni prodam. Tel.: 61 930. m 15656 STANOVANJSKO HIŠO v Veščici pri Murski Soboti prodam. Veščica 57, M. Sobota, m 15661 NJIVO na Hotizi prodam. Tel.: 062 27 847. ml5663 PARCELO v Filovcih, 4,62 ara, primemo za počitniško hišico, možnost priklopa vode in elektrike, prodam. Tel.: 26 578. m 15666 GARSONJERO damo v najem. Tel.: 48 788, zvečer. ml5670 LOKAL za menjalnico in frizerski salon v Murski Soboti prodamo. Tel.: 0609 618 704. ml5673 DVOSOBNO STANOVANJE v Lendavi prodam. Tel.: 78 036. m 15679 HIŠO na Goričkem, primemo tudi za počitniško hišico, na 15-arski parceli (sadovnjak, vinograd) prodam. Tel.. 28 139. ml5690 HIŠO na Goričkem kupim. Tel.: 21 160. ml3713 kmetijski pridelki VARAŽDINSKO ZELJE prodajam v popoldanskem času. Alojz Verban, Tropovci, tel.: 46 280. m 15602 KORUZO za siliranje,- 70 arov, prodam. Tel.: 28 257, po 16. uri. m!5635 BELO VINO z analizo po 200 SIT/1 in mošt po 150 SIT/1 prodam. Tel.: 83 270. ml5649 kmetijska mehanizacija TRAKTOR STEYR, silažni kombajn, prekucne prikolico, pluge in brane prodam. Tel.. 57 193. ml5628 TRAKTOR do 75 KM, na prednji pogon, kupim. Tel.: 51 591. m 15256 TRAKTOR STEYR 760, prodam. Tel.: 062 682 235, zvečer, m 15623 TRAKTOR TORPEDO DEUTZ, 75 06, prodam. Tel.: 46 438. ml5646 PREDSETVENIK, PRIKOLICO IN OBRAČALNIK ugodno prodam. Tel.: 41 006. m 15648 TRAKTORJA IMT 533 in STEYR 15 prodam, tel.: 46 514. m 15660 PLUG IMT, 14-colni, prodam. Tel.: 87 588. m!5675 DVA KOMBAJNA KLAS DOMINA-TOR, 88 S, letnik 1987/1989, ugodno prodam. Možna menjava. Tel.: 0609 621 296. ml5678 razno ODKUPUJEMO HLODOVINO, bukev, bor in jelšo. Tel.: 063 754 343. m!5114 JELŠEVA DRVA v Bratoncih prodam. Tel.: 42 083. ml5609 Prreklicujem veljavnost zaključnega spričevala CPŠ M. Sobota, letnik 1972/73, Viktor Rituper, Bokrači 2. ml5619 UNIVERZALNI MLIN UM 11/S in avtoprikolico prodam. Tel.: 62 782. ml5629 TRAJNOŽARNO PEČ, kavč garnituro, garderobno omaro, spalnico, kuhinjo, kosilnico zelo ugodno prodajo. Tel.: 31 697, po 15. uri. m 15632 POHIŠTVO ZA SPALNICO, dnevno sobo, kupi mlada družina. Tel.: 23 282. ml5653 POHIŠTVO ZA KUHINJO, dva regala za dnevno sobo in kavč garnituro prodam. Tel.: 21 860. m 15657 DELNICE podjetij in skladov odkupujemo. Tel.: 062 631 164, po 9. uri. m 15671 TRAJNOŽARNO PEČ prodam. Tel.: 49 148. ml5674 LITOŽELEZNO PEČ na trda goriva - drva, premog, z močjo ogrevanja prostora do 60 m2, staro 4 leta, prodajo 60 % ceneje od nove (32.000 SIT). Tel.: 23 166. ml5671 Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v naših srcih vedno boš ostal. V SPOMIN V tem jesenskem mesecu mineva leto dni od takrat, ko nas je zapustil naš brat, stric in svak Feri Benkič iz Vadarec Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob, prinašate cvetje ali mu prižgete svečko spomina. Vsi njegovi najdražji Otroci s široko razprtimi očmi strmijo v svet , in se čudijo stvarem. Otroci se z barvami in oblikami igrajo. Igra razpiha prah z zbledelih barv in jim povrne rojstni blesk. Igra porodi nove, dotlej nevidne in nezaslišane, nezaslišane lepe oblike. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi nadvse ljubljene . Sare Tratar iz Moščanec se z bolečino v srcu zahvaljujemo vsem. ki so nam v najtežjih trenutkih v življenju stali ob strani, ji darovali belo cvetje, nam ustno in pisno izrazili besetje sožalja ali pa prispevali skladu za pomoč otrokom, obolelim za rakom in krvnimi boleznimi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Z globoko žalostjo: mamica, ati, sestrica in vsi njeni najdražji KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, REZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, , BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL. & FAX: (069) 32 802 9000 MURSKA SOBOTA KRZNEN PLAŠČ, še nenošen. lepega ohlapnega kroja, številka 40-42, prodam. Tel.: 27 649. ml5372 POHIŠTVO ZA SPALNICO, lepo ohranjeno, prodam. Tel.: 27 649, po 14.30. ml5377 GRAZNA VRATA, železna, rabljena, kompletna, priklop za naletno zavoro Adria, nov, prodam. Cena po dogovoru. tel.. 87 404, zvečer po 19. uri. m!5677 NOVE PEČI za centralno, radiatorje, okna z roletami, čelno koso za moto-kultivator, traktor z več priključki in suha drva ugodno prodam. Tel.: 45 411, po 17. uri. ml5681 BOJLER, 80-litrski, emajlirani bojler, še z garancijo, prodam po polovični ceni. Tel.: 22 234. m 15688 KUHINJSKO OPREMO Marles prodam. Tel.: 82 282, Ptujska Cesta 4, Ljutomer, m 15693 delo ZAPOSLITEV DOBITA NATAKARICA IN KUHAR z znanjem dela s krušno peč v pizzeriji. PIK - ASSO Banovci, tel. 88 266. m 15633 DEKLE z veseljem do dela v bistroju iščejo. Tel.: 57 650. ml5658 storitve KVALITETNO IN PO UGODNIH CENAH montiram ter predelujem centralno in talno gretje ter vodo- vod. Gretje in vodomontaža, Ivan Šarkezi s. p., Petišovci, Lendava, tel.: 76 376. m!5365 KURILNO OLJE, ugodno. GEO-KOM, Tel.: 45 283, 0609 635 548. ml5433 DELNICE, PID. B, G-serije. odkupujem. Gotovina takoj na domu. Tel.: 041 676 170, 061 575 287. m 15506 IZVAJAMO STROJNE OMETE, notranje, zunanje, po konkurenčni ceni. Informacije zvečer 71 526, mobitel 0609 610 377. ml5614 DELNICE Kerne Puconci in Telekoma odkupujemo. Tel.: 61 363 ali 041 678 102. ml563O DELNICE Telekoma, Petrola, Krke. Save, Moravskih Toplic, Gorenja, Uniona, Triglava kupimo. Gotovina takoj, tel.: 0609 651 646. m 15631 UČIM IGRATI NA HARMONIKO in sintetizator. Informacije po tel.: 23 942, popoldne. ml5647 PEČ ZA CENTRALNO ugodno izdelujemo iz 6 mm pločevine. Tel.: 82 401.ml5651 MATEMATIKO inštruiram. Tel.: 65 107 ali 46 290. ml5655 Po ugodnih cenah in ob ugodnih plačilnih možnostih naredimo izolacijske in plastične fasade, opravljamo vsa notranja slikopleskarska dela, obnavljamo stare fasade, in izposojamo gradbeni oder. Garancija in 20 let delovnih izkušenj. Alojz Toplak - obrtnik tel.: 0609 646 067 Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se^solzne oči. ZAHVALA 3 . oktobra nas je v 74. letu po nekaj dnevih boja za življenje zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in brat Armin Čarni iz Tešanovec 70 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in v druge dobrodelne namene. Posebej hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani ter nam izrekli sožalje. Hvala g. duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za čutno odpete žalostinke, govornici Dragici in Stanku za odigrano Tišino. Hvala tudi sodelavcem UE Oddelek za upravne notranje zadeve M. Sobota, Splošne bolnišnice - prehrambena služba M. Sobota ter ZZV Mikrobiološki laboratorij, Društva upokojencev in Cerkvene občine M. Toplice, dr. Grabarju in dr. Szepesyji ter osebju intenzivnega oddelka kirurgije -bolnišnice M. Sobote in pogrebništvu Banfi. Z žalostjo v srcu tvoji najdraž/i Bilo lepo je, prelepo, da večno bi bilo. Skalilo srečo je slovo, slovo, za nas najhujše zlo. . Spoznali smo, da te med nami, dragi oče, več ne bo. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 69. letu starosti zapustil dragi mož, oče, brat, svak in boter Ivan Ščernjavič upokojeni tesarski mojster iz Dolnje Bistrice 11 Ob boleči izgubi našega najdražjega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali za svete maše, vence, sveče in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi kolektivu Nafte iz Lendave, Elektromateriala Lendava, TMO Mure, brigada 211, M. Sobota, delavcem Tekra, d. o. o., delavcem Tesarstva Ščernjavič, OOZ Lendava, NK Odranci, bolnišnici iz Murske Sobote in Kliničnemu centru iz Ljubljane. Iskrena hvala tudi g. kanoniku za pogrebni obred, g. Romanu Vučku za ganljive besede ob odprtem grobu, pevcem in pevkam, ter PGD iz Bistric. Hvala tudi pogrebništvu Ferenčak. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Terezija, sinovi Ivan, Anton in Štefan z družinami, hčerki Vera in Marija z družinama, sin Marjan z Jožico, sestra Olga z družino, družina Balažič iz Chichaga in drugo sorodstvo Kmalu, 20. oktobra, bo minilo žalostno leto od takrat, ko si moral komaj v 28. letu od nas, dragi Stanko Lopert s Suhega Vrha Srce boli, solze tečejo, nič ne lajša bolečine, ki bo minila, ko pridemo k tebi. Lepa hvala vsem za dobre misli, prižgane sveče in darovano cvetje. Tvoji nikoli potolaženi Odšel si tiho, brez slovesa, ko sonce zatonilo je, naših srcih še živiš, čeprav že ero leto v grobu spiš, tvoj večni dom rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN 16. oktobra mineva žalostno leto, ko nas je zapustil dragi sin, brat in stric Tonček Svetec iz Dolenec Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu prinaša1 cvetje in prižigate sveče. I Žalujoči tvoji najdražji, ki te zelo pogrešamo K Tišina, tišina jesenska, tišina. Ostala z menoj je samo bolečina, ostale z menoj so besede slovesa, ko listje rumeno, ki pade z drevesa. Alojz Gradnik ZAHVALA ,rt V 84. letu nas je za vedno zapustila draga mama,sc tašča, babica in prababica Terezija Lukač roj. Škraban iz Kroga Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijat^je’1' sosedom in znancem, ki ste jo v tako lepem števi pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, s za svete maše, darove za obnovo župnijskega za» v M. Soboti, nam pa izrazili ustna in pisna sozaj Hvala sodelavcem TOZ Prekmurka ter sodelavce sindikatu Saubermacherja & Komunale. Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, Pevce za odpete žalostinke, govornici za ganljive bese slovesa in godbeniku za odigrano Tišino- Hvala pogrebništvu Banfi za pogrebne storlt^anu Posebna hvala velja osebju Doma starejših v R3 za pozornost in skrbno nego med njenim bivanjem Hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njeni - Prazen dom je in ^°..^e naše oko zaman te' ^^4- Zaman vsi dnevi tvojega ^.^/j^nja-bolezen je bila močnejša o ZAHVALA V 66, letu nas Je 2a vedno zapustilaFnaša ljuba mam3’sta 'mama in tašča Ema Rituper iz Kupšinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem < ro nikom, sosedom, znancem in dobrim ptijate& Ki so nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje m ter vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob str > osebna hvala g. duhovniku Novaku za pogrebni ob pevcem za odpete žalostinke, sodelavcem orčanu za izrečeno zahvalo in pogrebništvu B3 Zahvala velja tudi osebju ginekološkega oddelka bolnišnice v Rakičanu Vsem še enkrat - iskrena hvala! Z žalostjo v srcu tvoji najdražji 16. oktober 1997 29 Že leto dni v grobu spiš in ti se več ne prebudiš. Dokler živeli bomo mi, boš živel z nami tudi ti. N SPOMIN 10. oktobra mineva leto dni od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče Štefan Bačič iz Doline Prisrčna hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Njegovi najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in babice Irene Mekicar iz Sela 48 Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in kancem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za mašo in poslovilne besede ter pevcem. ^ePa hvala za dolgoletno skrb in nego osebju Zavoda za duševno in živčno bolne Hrastovec - Trate. Sin in hčerki z družinama V SPOMIN 20. oktobra bo minilo 10 let od takrat, ko nas je zapustil naš najdražji mož, oče in dedek Karel Časar iz Čepinec 35 nj^Va'a Vsem, ki se ga spomnite, se za trenutek ustavite ob 0 vern grobu, prinesete cvet ali prižgete svečko spomina. Njegovi najdražji Eno leto že v grobu spiš, v naših srcih še naprej živiš. Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. V SPOMIN 22. oktobra 1997 mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi Kolo man Baler iz Zenkovec Žel sPom'n na dan, ko si za vedno odšel od nas. a hvala vsem, ki se ga s spoštovanjem spominjate in z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu. Ža tabo žalujejo vsi, ki so te imeli radi Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa odšel si v večni dom. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni. V SPOMIN 21. oktobra bo minilo že 25 let od takrat, ko je od nas brez slovesa odšel naš dragi sin in brat Anton Škerget iz Dolnje Bistrice i, ki nam je strla srce, ko smo stali ob tvojem V . bolečina. Xo ' plu- Verjeli smo, da bo čas zacelil rano, vendar se nam b živlir°si °ko, ko mislimo na tebe in obujamo spomine. Naše %vSesicer teče naprej, vendar je brez tebe prazno. ki se ustavljate ob njegovem grobu, prižigate sveče spomina in prinašate cvetje. Vsi njegovi Življenje je kratko, spomini so večni... V SPOMIN 15. oktobra je minilo 11 let od takrat, ko ni več med nami naše drage mame, žene in stare mame Emilije Lovenjak roj. Šiftar iz Polane Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate svečke. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi. ZAHVALA Vsem, ki ste našega dragega moža, ateka, brata, strica, tasta in dedija Štefana Celeča upokojenega medičarja in svečarja iz Murske Sobote pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ali za gradnjo bolnice ter izrekli sožalje, hvala. Zahvaljujemo se tudi za pogrebni obred, govorniku mestnih četrti, doživete besede župnikov, odpete žalostinke in Tišino ob grobu. Žalujoči: žena Pepca, sinovi Vojči, Danilo in Miran z družinami, bratje in sestre ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ovel sem list, ki padel sem z drevesa, odtrgal me je hladen veter smrti, utrujene roke me niso mogle obdržati, na življenja veji. V 88. letu nas je za vedno zapustil naš dragi stric Štefan Tkalec iz Trnja V globoki žalosti se zahvaljujemo častitemu gospodu kanoniku Francu Tementu za pogrebni obred in mašo, pevcem za odpete žalostinke, vsem, ki so darovali za svete maše, cvetje in sveče. ■ Hvala tudi dr. Hadjmaševi in patronažnima sestrama, govornici Ančki in pogrebništvu Ferenčak. Hvala vsej botrini in pogrebcem. Vsem še enkrat - bog plačaj! Žalujoči domači ZAHVALA Utrujen od bolezni nas je v 86. letu starosti zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek, brat Rudolf Kovač Oj hišica očetova, zdaj prazna tam stoji, nihče se v njej več ne oglasi, naš oče v grobu mirno spi. iz Vidonec 41 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, znancem, prijateljem in dobrim sosedom, ki so mu bili v pomoč. Hvala osebju infekcijskega oddelka in doma starejših v Lendavi, darovalcem cvetja, sveč, svetih maš ter za izrečena sožalja. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma gospe Kuzmičev! in gospodu Bernjaku, gasilcem in gospodu Zrinskemu za odigrano Tišino in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala tudi pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat - iskrena hvala! Vsi njegovi Kje so tisti časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli radi, zdaj te od nikoder ni. Zato tvoj grob rožice krasijo in za ljubezen lučke ti gorijo. V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 23. oktober, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče Geza Kuzma iz Puževec 37 Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Tvoji najdražji Zaman je bil ves boj, zaman bili so vsi dnevi trpljenja, bolezen Je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 84. letu nas je po dolgi bolezni zapustila draga žena, mama, tašča in babica Rozalija Šabjan roj. Gornjec iz Kamovec 31 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli iskreno sožalje, nam kakorkoli pomagali, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in dobre namene ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala g. duhovniku g. Francu Režonji za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Posebna hvala dr. Romeu Kulčarju in patronažni sestri Mariki Rožman za dolgotrajno nego in pomoč. Hvala Inter-Ini, d. o. o„ v Lendavi, sodelavcem na Hotizi in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: mož Gusti, hčerka Emika z družino, sin Janez z družino in snaha Marija z družino Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, d v naših srcih ti živiš. N SPOMIN Boris Rožman iz Berkovec Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje je, naučiti se živeti brez njega. Prisrčna hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo preranem grobu in s svečko ali cvetjem počastite njegov spomin. Zelo te pogrešam tvoja mama ZAHVALA V 72. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Anton Filipič upokojeni mlinarski mojster iz Radoslavec 23 Ob boleči izgubi dragega pokojnika se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Murski Soboti, g. župniku za pogrebni obred, godbi na pihala iz Male Nedelje, GD Radoslavci, Malonedeljskim fantom za odpete žalostinke, govornikom za besede slovesa, Komunalnemu podjetju in invalidskemu društvu iz Ljutomera. Žalujoči žena Marta, sin Tonček z ženo Danico ter vnuka Robert in Boris 30 d.0.0. " 9250 GORNJA RADGONA. Podgrad 4, SLOVENIJA V Telefon: ++386 (0)69 61 974, 61 751, telefax: 61 947 OBJ A VLJAMO PROSTO DELOVNO MESTO V PE MURSKA SOBOTA, Kopališka ul. 2 ZA DELAVCA V PROIZVODJI IZOLACIJSKEGA STEKLA Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-me-sečnim poskusnim delom. Prijave pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo obvestili v 10 dneh po izbiri. 'KOD V SKB banki lahko kupite blagajniške zapise SKB banke 4. izdaje z devizno klavzulo. Naprodaj so v vseh poslovalnicah SKB banke, vplačujejo in izplačujejo pa se po srednjem tečaju Banke Slovenije. Za dodatne informacije pokličite Zeleni telefon 080 15 15. lili SKB BANKAM. 5,0 % DimrsClub murnuunul OMV ISTRABENZ prijazno streho Gederovci n. । ■ iuuij Vsak dan od 6. do 22. ure Bencinski servis POOBLAŠČENA INŠTITUCIJA ZA SLO IN DRŽAVE BIVŠE YU DODATNE INFORMACIJE IN PRIJAVE Za Danes. In za Jutri. KDAJ IN KJE GRADIVO ZA UDELEŽENCE CENA POHIŠTVO ; Lesnina M. Sobota, Bakovska 1 tel.: 21 739, 21 839 male oglase TRENING DALE CARNEGIE® ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. / ročnost: 31 dni 90 dni 180 dni Prostovoljno gasilsko društvo Gnas vas vabi v soboto, 18. 10., in nedeljo, 19. 10., od 7.00 dalje na velik bolšji sejem, ki bo v Bauma-schinenhalle Trummer v Gnasu - takoj za Feldbachom v Avstriji. realna obr. mera: 4,0 % 4,5 % 4,9 % ZA IZBOLJŠANJE REZULTATOV VAŠE ORGANIZACIJE ZA RAZVIJANJE ČLOVEŠKIH SPOSOBNOSTI IN POSLOVNOSTI ZA DVIG SAMOZAVESTI, IZBOLJŠANJA KOMUNIKACIJSKIH SPOSOBNOSTI IN MEDČLOVEŠKIH ODNOSOV KRATKA INFORMACIJA 0 TRENINGU DALE CARNEGIE® GUI PROGRAMA METODE IN OBLIKE I DEU STROKOVNI IZVAJALCI-INŠTRUKTORJI I Ustanovitelj Treninga Dale Carnegl® je Dale Carnegie; z njimi je pričel že leta 1912 v ZDA; danes je družba Dale Carnegie® vodilna mednarodna izobraževalna 'institucija, ki izvaja programe v več kot 80 državah in 21 jezikih. Treninge je obiskovalo več kot 4 milijone udeležencev. Vsebino nenehno posodabljajo na osnovi izkušenj in potreb - zdaj že potreb osebnostnega razvoja za 21. stoletje-Od septembra 1996 ga v Sloveniji izvaja SOCIUS, d. d.. Ljubljana, do sedaj je potekal za štiri skupine __I udeležencev. “3 Posameznikom pomagati pri odkrivani11 njihovih »skritih« sposobnosti in se izboljšati: • samozavest in samospoštovanje • nadzor nad stresom in obvladovanj j skrbi . ■ • sposobnost poslušanja drugih Iju ' • premagovanje treme in strahu Pre“ javnim nastopom • zaupanje v lastno ustvarjalnost te I spoštovanje idej drugih j • sposobnost pomnjenja . j I Podjetjem in zaposlenim pomagati p I • izboljševanju ravni medsebojne?3 I komuniciranja jtV • stopnjevanju ustvarjalnosti in E. motiviranosti za skupne cilje „ • doseganju višje produktivnostih • boljše konkurenčnosti in dobi^0 snosti Program je lahko prilagojen I neposrednim finančnim in pos^, ciljem. Naši trenerji lahko škafom, ki Vašimi sodelavci pripravijo 1 bo prinesel izboljšave v tistihse® 1 tih, ki so za Vas ključnega poh'el' | . jo do Trening je skupinski, v skupin'Je t I 40 udeležencev. Sestavljen je iz I brezplačnega informacijskega sr® J in 12 srečanj, ki potekajo enkrat tedensko, vsakič po 3 ure in PoL ■ interaktivna lekcija zahteva po|n° . sodelovanje udeležencev: v učnem procesu, skupinskih disku J in uporabi.Temu sledi prakticiranj pridobljenih znanj v domačem o I na delovnem mestu ... do naslediI I lekcije. Program poteka v sloveti’ jeziku pod vodstvom inštruktorje I mednarodno licenco. Bogdana Herman, prof. mag. Mitja Lončar . cr)Cl^' Matjaž Košir, pedagog - vsi b d . d., Ljubljana ter Kurt Straumann, Center Dale Carnegie®, Švica ,,. [J11 • Knjige avtorja Dale Carnegi^^ si pridobiš prijatelje. Taka P se skrbi in začneš živeli ter A« naučiš javno nastopati in 8° ’ delovni priročnik • pet brošuric • 21. oktobra 1997 - informaC J srečanje v Mariboru za že P™ d0 kandidate in interesente od 18 . ure - udeležba brezpl^ ^jO. • 28. oktobra 1997 od 16.00 d začetek v Mariboru n j0 • 3. novembra 1997 od lbvu 19 .00, začetek v Ljubljani • 159.000,00 SIT + 5% PD • možnost plačila v več obro • posebni aranžmaji za skup' udeležencev iz podjetij • posebni popusti za dijake i SOCIUS, d. d.. Ljubljana, Ljubljana Telefon: 061 12’ 18 76 Faks: 061 123 18 78 E - MAIL info («'socius.si I Andreja Krvina, Izobraževalni Socius, d. d. Ljubljana, telet 274 384 ali 123 18 75 PRIJAVNICA za □ 21. 10. 1997 Maribor 0 3 11 1997 Lju^1"1 Priimek in ime:________________._______________ Podjetje (organizacija) naslov:___________________ Tel št ■ Faks —fT. lei.si..-------------------------- Tel-st- Stanovanje:________________________________ Podpis: -----------------------------------------------------_— Prijavnico pošljite na naslov: SOCIUS, Tržaška 132, Ljubljana ali po faksu ŠL ^nik, 16. oktober 1997 Tl apo ved n ik Delimo vstopnice za kino kulturni koledar Murska Sobota Kino Park Murska Sobota Srhljivka Popolna oblast bo nasporedu v četrtek, 16., in ''petek, 17. oktobra, ob 18. uri ter v soboto, 18., in v nedeljo, 19., oktobra ob 18. in 20. uri. Dramo Georgia si lahko ogledate v četrtek, 16., inv petek, 17 , oktobra ob 20. uri. ^nerična grozljivka Trk pa Prihaja na naša platna v sredo, 22. oktobra, ob 18. in 22. uri. Kino Gornja Radgona Ameriško Disneyevo risanko Dama in potepuh si lahko °9ledate v petek, 17. oktobra, ob 17. uri, v soboto, 18. oktobra, ob 18. uri, ter v nedeljo, 19. oktobra, ob 16. uri. Znanstvenofantastični spektakel Zvezdne steze bodo vr-teVlvpetek, 17. oktobra, ob uri ter v nedeljo, 19., inv Ponedeljek, 20. oktobra, ob 20. uri. ^eriški akcijski film Vran 2 s' lahko ogledate v petek, 17. oktobra, ob 21. uri, v soboto, 18-oktobra, ob 20. uri ter v 19., in v ponedeljek, ^•oktobra, ob 18. uri. K|no Ljutomer pariški film Sužnja ljubezni ■odo vrteli v soboto, 18. ok-obra, ter v nedeljo, 19. okto-“ra°b 20. uri. Mel Gibson je v filmu Teorija zarote zaigral ob Juliji Roberts. Izžrebali smo dopisnico Mihaela Markoča, Dolnji Slaveči 138, 9204 Grad. Čestitamo! Poslali mu bomo dve vstopnici za kino! Naslednje vprašanje pa se glasi: Kdo je avtor risanke Dama in potepuh? Odgovor: Kupon št. 30 Odgovore pošljite do 14. oktobra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Kino facto ll terjatev 11Knos| premostitvenega posojila) Km 8l8*in 01,1,11,1 ^eko’ p,aoi,n8 sP°sollnl,s,i podjetij POSoiil pravnini oseba,n in s- P-it Ovani0 posojil posojilodajalcev A v,a011 zastavi vrednostnih papirjev / ?Cn° svetovanje r h »vodsivo za d. o. o. in s, p. Z 0 Posredovanje c. 30, Maribor ■! ol^243^ ^062 2?,377 508 Na podlagi 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. list R Slovenije, št. 46/92) in Odloka o razpisu volitev predsednika republike (Ur. list R Slovenije, št. 56/97 ) objavljamo RAZGLAS, S KATERIM OBVEŠČAMO DRŽAVLJANE UPRAVNIH ENOT LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA, DA PREGLEDAJO SPLOŠNE VOLILNE IMENIKE IN ZAHTEVAJO POPRAVKE NAJPOZNEJE DO 8. NOVEMBRA 1997 Splošni volilni imeniki so razgrnjeni na sedežih Upravnih enot, na Oddelkih za upravne notranje zadeve v Lendavi, Ljutomeru in Murski Soboti ter na krajevnih uradih Upravne enote Lendava in Murska Sobota. Popravek v splošnem volilnem imeniku lahko zahteva državljan, če sam ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati, če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju navedenih Upravnih enot oziroma tega volišča, če je vpisana oseba, ki je umrla, če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. Državljane, ki so spremenili naslov svojega stalnega bivališča, pa spremembe niso uredili pri pristojni prijavno-odjavni službi upravne enote oziroma pri pristojnem krajevnem uradu, prosimo, da to store takoj, najkasneje pa 6 dni pred dnevom, ki je določen za volitve. Opozarjamo vse državljane, da je prijava spremembe stalnega in začasnega bivališča obvezna po zakonu. UPRAVNE ENOTE LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA PLES MURSKA SOBOTA: V četrtek, 16. oktobra, bo v grajski dvorani ob 20. uri plesna predstava Maje Debelak Manifestacija introverta, ples življenja med gibom in zvokom. Spremljala jo bosta pevka in skladateljica Tamara Obrovac in tolkalist Kruno Levačič. Plesna predstava je del mednarodnega festivala žensk umetnic. RAZSTAVE POTRNA (Laafeld): V petek ob 19.30 bo v Kulturnem domu Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko otvoritev razstave. Gerharda Grossa »Manifeste, Laafeld - Potrna 97« in Boruta Popenka »Čez tihe vode derejo glasovi«. MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota so na ogled dela, ki so nastala na 5. slikarski koloniji Lipovci '97. Svoja dela razstavljajo Igor Banfi, Sandi Červek, Jože Denko, Štefan Hauko, Izidor Horvat, Janez Knez, Jože Marinič, Lucija Močnik, Dora Plastenjak, Mirko Rajnar in Simona Zakoč. MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu je na ogled na novo postavljena stalna razstava Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Ogledate si jo lahko od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. V predprostoru grajske dvorane si lahko ogledate tudi razstavo študentov ALU na temo Prekmurski spominek. LENDAVA: V tamkajšnji Galeriji si lahko ogledate razstavo, ki je nastala na koloniji mladih likovnih umetnikov, ki se šolajo na Madžarskem. LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava del devetega slikarskega Ex tempera. Na ogled bo do 9. novembra. GORNJA RADGONA: V avli kulturnega doma si ahko ogledate raztavo Meja na reki v ogledalu medijev ter fotografsko razstavo avtorja Tončija Hozjana. RADENCI: V Galeriji muzeja Radenske si lahko oledate dokumentarno raztavo ob 35-letnici festivala komorne glasbe XX. stoletja v Radencih. LENDAVA: V grajski galeriji je na ogled rastava stalne zbirke sodobnikov, ki jo posreduje mednarodna galerija iz Dunajske Srede na Slovaškem. LENDAVA: V prostorih lendavskega gradu si lahko ogledate razstavo in predstavitev zbranega gradiva VII. mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji Ajda je na ogled razstava likovnih del Viviane Furlan. INGOLSTADT: V prostorih Exerzierhaus im Klen-zepar je na ogled 13. razstava ptednarodnega bienala male plastike, prenesena iz Murske Sobote. Natečaj za najbolj pravo božično zgodbo Založba Vale Novak razpisuje natečaj za najbolj pravo božično zgodbo v obliki vinjete. Pričakujejo zgodbe, ki bodo v oči vabile solze sreče, budile skomine ter vznemirile želodec. Zgodba naj prikliče v življenje novo upanje in zajame adventno počutje po zemlji razlitega koprnenja. Vinjeta naj diši tudi čisto zemeljsko, po pravi božični hrani, ki šele odpre praznično nebo. Tri izbrane vinjete bodo honorirane denarno in s potico sestre Vendeline, pr-vonagrajenka bo natisnjena v nakladi 5000 izvodov, ki se bodo vlagali v novo knjigo založbe Božič sestre Vendeline in mojstra Goljata. V komi- siji bodo sestra Vendelina, Marjeta Novak Kajzer in Stojan Pelko. Dolga naj je 2500 znakov in podpisana s šifro, s priloženo zaprto kuverto s polnim naslovom in označeno z isto šifro. Zgodbe pričakujejo v Pegleznu, na naslov: Založba Vale Novak, Poljanska 1, 1000 Ljubljana, do 31. oktobra. AVTO-MOTO DRUŠTVO ŠTEFANA KOVAČA MURSKA SOBOTA VABI SVOJE ČLANE NA REDNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA, KI. BO V SREDO, 22. OKTOBRA 1997, OB 16.00 V VELIKI SEJNI DVORANI MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA. Poroke GRADITELJI, POZOR!!! Najugodnejša bančna posojila v Sloveniji! ta ^ajnižje obrestne mere '^odT + 6,8 odstotkov ^daljši odplačilni roki - ? Potrošniška posojila do 5, stanovanjska do 15 let JJduiteta pri potrošniških znaša lahko celo a pri stanovanjskih do 4Q %? vaš© re(|ne P,ače ali S° ^ogo rešimo takoj! informacije pokličite na nsko številko 062 / 229-2830 . ^^.Nova KBMdd ZAČELI SMO Z DOBAVO IN MONTAŽO PVC-OKEN ZASUHOMONTAŽNO OBNOVO DOTRAJANIH STARIH OKEN priznanega izdelovalca KOVINOPLASTIKA LOŽ. IZDELUJEMO TUDI ALU OKNA, VRATA IN ZIMSKE VRTOVE IZ ALU PROFILOV TER OPRAVLJAMO VSA KLJUČAVNIČARSKA DELA. Informacije: Ključavničarstvo Jožef Tratnjek Gančani 122a, tel.: 069 42 196 mobitel: 0609 650 821 V UPRAVNI ENOTI MURSKA SOBOTA SO SE POROČILI: Valter Abraham, kmetovalec, s Hodoša in Sabina Škodnik, ekonomska tehnica, s Hodoša; Vlado Kasalo, avtzomatizacijski tehnik, iz Bierbauma v Avstriji in Darija Olaj, šivilja, iz Lipe; Branko Baša, dipl, ekonomist, iz Beltinec in Renata Rengeo, modelarka, iz Beltinec; Zoran Bokan, tesar, od Svetega Jurija in Bernarda Poklič, administrativna tehnica, od Svetega Jurija: Robert Vukanič, kmetijec, iz Košarovec in Tatjana Banko, tekstilna konfekcionarka, iz Dankovec; Štefan Bukvič, tekstilni delavec, iz Moščanec in Valerija Žohar, tekstilna delavka, z Dolnjih Slaveč; Marjan Kerec, kovinar, iz Otovec in Renata Zelko, upravna tehnica, iz Mačkovec; Miško Kontrec, glasbenik, iz Černelavec in Valerija Gavez, šivilja, iz Korenjaka; Enis Avdičauševič, študent računalništva in informatike, iz Zvornika in Tatjana Kuhar, študentka elektronike, iz Murske Sobote; Slavko Baranja, tekstilni konfekcionar, iz Černelavec in Meredith Elizabeth Britton, učiteljica, iz Aurore v Ohaiu, ZDA; Franc Horvat, delavec, iz Lendave in Tatjana Horvat, gospodinja, iz Murske Sobote; Ludvik Lutar, živilski tehnik, iz Andrejec in Erika Kodila, vrtnarka, iz Markišavec; Koloman Kerec, kmetijski delavec, iz Martjanec in Matejka Časar, kmetijka, iz Mlajtinec; Bojan Žižek, strojni tehnik, izTrimlinov in Jasmina Gustak, ekonomsko-komercialna tehnica, izTrimlinov; Matjaž Horvat, dipl, inženir elektrotehnike, iz Murske Sobote in Alenka Žižek, absolventka medicine, iz Murske Sobote; Sandi Flegar, medicinski tehnik, iz Bakovec in Karmen Kaučič, pravnica, iz Bakovec; Leon Žerdin, monter predelnih sten, iz Murske Sobote in Riharda Vinkovič, medicinska sestra, iz Murske Sobote; Miran Števančec, strojni tehnik, iz Murske Sobote in Darija Gomboc, študentka prava, iz Norši-nec; Miran Matis, inženir radiologije, iz Apač in Lidija Karlo-včec, zdravstvena tehnica, iz Satahovec. VESTNIK VAM ČESTITA! Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo LESARSKI DELAVEC LESAR; določen čas 6 mes.; Samsko stanovanje; do 17 10 97-LESJAK JOŽE S. P. ŽAGA, NGrI SINCI 16/C, LJUTOMER DELAVEC BREZ POKLICA DELA V GALVANSKI OBDELAVI; določen čas 2 mes.; 1 L delovnih izkušenj; do 17.10.97; INGLAR D. O. O. PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PRODAJO, PANONSKA 23, GORNJA RADGONA POMOŽNI DELAVEC PLESALKA; določen čas 3 mes.; Skupno stanovanje; ostali pogoji: 20 UR NA TEDEN; do 17.10.97; ČEH NADA S. P. KAVA BAR PIKOVA DAMA, LIPOVCI 245, BELTINCI ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE PKVZIDAR; določen čas 12 mes.; do 17.10.97; SLAVIČ STANKO S. P. ZIDARSTVO, STARA NOVA VAS 13, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU KLEPAR PRIPRAVNIK: določen čas 6 mes.; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B' do 21.10.97; RAKUŠA STANKO S. P. SPLOŠNO KLEPARSTVO, STROČJA VAS 2C, LJUTOMER PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje__________________________Izobrazba___________________ __________________l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 4 5 1 1 2 13 ELEKTROINŠTALATER ELEKTROINSTALATER; določen čas 12 mes.; 10 L delovnih izkušenj; do 17.10.97; KUZMA ŠTEFAN S. P. ELMONT ELEKTROMO-NTAŽNE STORITVE, KRANJČEVA 2, LENDAVA-LENDVA FRIZER FRIZER; nedoločen čas; 5 L delovnih izkušenj; Družinsko stanovanje; do 17.10.97; FORDAN SUZANA S. P. FRIZERSKI SALON, KRANJČEVA ULICA 61, LENDAVA - LENDVA VOZNIK AVTOBUSA VOZNIK AVTOBUSA; nedoločen čas; Družinsko stanovanje; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 23.10.97; AR EKSPRESS D. O. O TURISTIČNO TRANSPORTNO PODJETJE, TRIMLINI 64B, LENDAVA- LENDVA; št. del. mest: 2 EKONOMSKI TEHNIK KNJIGOVODJA; nedoločen čas; do 17.10.97; UREA D. O. O. TRGOVSKO STORITVENO PODJETJE, PREŠERNOVA 13, RADENCI EKONOMIST RAČUNOVODJA; določen čas 14 mes.; do 21.10.97; ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA, KIDRIČEVA ULICA 24,LENDAVA-LENDVA DIPLOMIRANI UČITELJ RAZREDNEGA POUKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 17.10.97; OSNOVNA ŠOLA, FOKOVCI 32, FOKOVCI PROFESOR FIZIKE UČITELJ FIZIKE; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: DIPL. ING. ELEKTROTEHNIKE; do 17.10.97; SREDNJA STROJNA IN TEKSTILNA ŠOLA, M.SOBOTA , MURSKA SOBOTA; (*) ^aanja stran 8. festival radijskih postaj Slovenije Nič se ne zgodi brez nas ... Gostitelj Radio Murski val FESTIVAL radijskih postaj v Sloveniji je skupna programska akcija nekomercialnih radijskih postaj, združenih v Gospodarskem interesnem združenju nekomercialnih radijskih postaj Slovenije. Namen festivala je izmnenjava izkušenj in spoznavanje programskih dosežkov radijskih postaj, spodbujanje radijskega ustvarjanja, kreativnosti in negovanja sodobnega radiodifuznega izraza. Festival je prikaz najboljših dosežkov radijske produkcije nekomercialnih radijskih programov v Sloveniji, ki je vsako leto v oktobru in zajema produkcijo enoletnega obdobja (od septembra do septembra). 'Oz Kdor je še pred kratkim zavil na dvorišče Olge Jaklin v Črenšo-vcih, je bil prav gotovo presenečen, ko je videl veliko različnih in cvetočih rož. Še najbolj so »bodli« v oči oleandri, ki jih je bilo okrog 80. Za vse to je bilo potrebno veliko truda. Olga je prav zaradi rož vstajala vsako jutro že ob 5. uri, da jih je pravočasno zalila, če le mogoče z deževnico. Za zalivanje je porabila dnevno okrog 60 litrov vode. Številne rože pa krasijo tudi notranje prostore in tudi zato se gostje počutijo prijetno. - J. G. Tudi v Murski Soboti imajo lepe rože, nas je prepričevala bralka iz Kroga in posebej opozorila na bogastvo cvetov na domačiji Balek v ulici Juša Kramarja 11. Gospodinja Ida je povedala, da je velika ljubiteljica rož že iz mladih let, ko je stanovala v Gornji Radgoni. Potem ko sta si z možem ustvarila dom v Murski Soboti, je zasadila surfinije, Vodenike, pelargonija, fuksije in druge vrste rož. Pri negovanju pomaga tudi hčerka Sanda. - Foto: Š. S. Letos je festival osmič, kar ga že umešča med tradicionalne medijske in kulturne dogodke v državi. Potekal bo od 22. do 24. oktobra v Zdravilišču Radenci v organizaciji Podjetja za informiranje Radia Murski val iz Murske Sobote in z glavnim pokroviteljstvom Radenske. Festival je tekmovalnega značaja. Prispevke, razvrščene v devet kategorij, bodo ocenjevale tri strokovne žirije, in sicer: - intervjuje, komentarje in dnevno informativne oddaje Boris Dolničar, Lenart Šetinc in Branko Kastelic; - reportaže in kontaktne oddaje Jurij Popov, Aleksander Lucu in Jože Jerman; - glasbene oddaje, oglase, samorek-lamne spote in humoristične oddaje Ivanka Mulec Ploj, Mojca Randelj in Evgen Jurič. Osmič je zbralo dovolj poguma, da svojo produkcijo ponudi v oceno strokovnjakom, 15 nekomercialnih radijskih postaj od osemnajstih in dveh študentskih, ki so na Svetu za radiodifuziju pridobile status nekomercialnega programa. Sodelovale bodo radijske postaje: Radio Celje, Koroški radio Slovenj gradeč, RGL Radio Glas Ljubljane, Radio Radlje ob Dravi, Radio Triglav Jesenice, Radio Murski val Murska Sobota. Radio Trbovlje, Radio Ptuj, Studio D Novo mesto, Radio Velenje, Radio Študent, Radio Ormož, Radio Kranj, Štajerski val Šmarje pri Jelšah in Radio Tržič. Skupno bodo strokovne žirije poslušale 112 prispevkov, in sicer 15 intervjujev, 14 komentarjev, 13 informativnih oddaj, 11 reportaž, 11 kontaktnih oddaj, 10 glasbenih oddaj, 11 humorističnih oddaj, 15 posnetkov oglasne produkcije in 12 samoreklamnih spotov. V vseh kategorijah tekmuje sedem radijskih postaj. Med njimi se po vsej verjetnosti skriva tudi ime Naj... radia 97, to je radijske postaje, ki bo imela v skupnem seštevku največ točk in bo eno leto nosilka tega laskavega dosežka. Radio Murski val brani prvo mesto, saj so vsa dosedanja priznanja na stenah njegovih delovnih prostorov. Na 8. festivalu bodo pogrešali stvaritve z radijskih postaj Radio Sevnica, Radio Posavje Brežice, Radio Sora Žiri, Radio Cerkno in Radio Marš Maribor. Za javnost bodo zanimivi tudi spremljajoči dogodki: pogovor o radijskih frekvencah in novem zakonu o telekomunikacijah v četrtek ob 15.uri, pogovor o avtorskih pravicah v petek ob 10,-uri, pogovor članov strokovne žirije z avtorji tekmovalnih prispevkov v petek ob 15.uri. Slavnostna otvoritev festivala bo v sredo, 22. oktobra, ob 10. uri v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih, slavnostna sklepna prireditev pa v petek, 24. .oktobra, ob 18. uri prav tako v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih. Razen v dvorani ga bodo lahko spremljali tudi vsi poslušalci nekomercialnih radijskih postaj po Sloveniji, saj se bodo radijske postaje za eno uro povezale v četrto mrežo. IRMA BENKO Veliki bos slovenske in soboške trgovine Jože Kovač-Beli je pripravil megažur ob zaprtju elitnega bifeja v Šopingu. Vsak pivec špri-cerja, ki so se točili na metre, je bil potem, ko je izpraznil meter, dolžan polomiti 16 kozarcev, toliko jih namreč gre v meter. Soboški Dinos je s pobrano steklovino izpolnil načrt zbiranja sekundarnih surovin za naslednje leto. | Ciril Pucko-Levo krilo se nikakor ne znajde na tem položaju, kajti s svojimi prodori po tem krilu mu nikakor ne uspe zadeti v polno - namreč s pomočjo države sanirati Nafte Se posebno je jezen, ker ga pri prO' dorih najbolj ovira trdi liberalni libero Kopač, namesto da bi mu kdaj P3 kdaj koristno podal. Zato se mu že kolca po desnem krilu. V soboški izpostavi Jerovšek com-putersa so demantirali vest pral' šnjega tedna in poudarili, dajeladl3 z računalniki za PID Pomursko banke že na privezu pri kroškem brodu, vendar je ne morejo iztovom ti, ker so pidovci prehitro spremi' namembnost hotela Centrali"# barve preslabo sušijo. inope PUNTO bo morda prav na vašem gruntu?! Pa naj še kdo re-če, da glinasti j । golobi ne sodijo UL v pekarne ali lo- m ( vci med peke. Prvi obroč bratstva in bi uspel graško-kuz®1”8^-županu Flegarju-Nujo0' su, ki je z ljudskim nistrom odprl prvo p^3^gad1' družitveni občini. Kui^ja-žavnega tutorja Pavleta h w0#i Kasete in sira Čarlijana pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke in LAmITOK N AO RA«! UM ETA ZVESTOBO IN NOVE NAROČNIKE Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 14. 10. 1997. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 14. 10. 1997 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.335,9697 1.327,00 1.344,00 Francija 100 2.801,4178 2.750,20 2.813,70 Nemčija 100 9.402,9397 9.340,00 9.460,00 Italija 100 9,5713 9,38 9,69 Švica 100 11.269,4232 11.230,90 11.490,10 ZDA 1 165,0216 166,90 169,90 NAROČILNICA NAROČAM VESTNIK Ime in priimek:____ Ulica:_____________ Kraj:______________ Pošta:_____________ niso opazili. Skriti družabnik, imenova11 gi, je nekje potrdil bese dijevega informatorja, 0 . a|KaH5' ziv doktor znanosti po ^ll' kem standardu 13.0° prevedeno v kune ner। pri kunah je potrebno P Podpis: Želite sami poskrbeti za svojo prihodnost? Rentno varčevanje pri Pomurski banki vam zagotavlja premoženje za varno prihodnost in finančno neodvisnost. Povprašajte v svoji enoti Pomurske banke! Ker je jutri nov dan. Žrebanje PUNTA bo na koncertu Zaigrajmo in zapojmo po domače v petek, 14. novembra, ob 20. uri v športni dvorani pri tretji soboški osemletki. Če ste pridno lepili sličice za Vestnikove mesečne nagrade in niste imeli sreče, je zdaj tu velika priložnost. Na koncert boste prišli peš, domov se boste odpeljali s PUNTOM! Republiški tržni inšpektorat Ljubljana, enota Murska Sobota, izpostava Lendava, je ustavil postopek in odpravil odločbo o začasni prepovedi objavljanja in izvajanja žrebanja v akciji Punto na vašem gruntu. V pritožbenem postopku je bilo ugodeno pritožbi Podjetja za informiranje, d. d. še »šticungo«. *** . . kj jiMe Med žalujočimi ostali^uflii p^8’ potres v Mercatorju naj del, je moravski dire rjaZot8' izgubil zanesljivega Pa %tOi s*8' na Jankoviča- Krim E terim sta načrtovala na l3 nemčavskem bajerj golf. Razveselil pa s® 9 de| O’' danji univerzalovec trič, ki se že PnPravJjaž jia MerC^ za gradbenega ata J torja v Moskvo. V neg Jo!eW ostal tudi lendavski zupa cun-Zidanica, kine ’ znamJ. ■ menjavi lendavska virtjke| za M® še vedno atraktivena ,uZ|ve-catorjeve vinotoče e Kobilanjski župan P^-olst*0^,; Uglajeni je atolce^ ročil, ko je prebral n’ ve|jak°v' priboljških Gidoso । no Gidos prikobiljanskih gradnjah ni zaračuna vaš 8 KESEDA^