aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa bi~A m m m--------------------------* - industrije c c 1 c c (c|c I c c^cc c |^£.c| c| c c c c c c J cGFTlit)3l3ŽS i k Ljubljane- AAAAAAAAAAAA AAAAAAAAAAAAAA B B B B BBB B B BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBPBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB To ov. (Št. 59) Ljubljana, februar 1984 2 OB 8. MARCU A ffl Drage sodelavke! Ne glede, da bo-ste sprejele to številko Glasila ^TL, že pol meseca pred vašim Praznikom, je le naša dolžnost, da vam čestitke ob njem izreče-rno že sedaj, ne pa, ko je ta že m'mo. Naj vas zato ne moti ta dnevni premik, ki je neizbežen, toda upamo, da vas bo naša skup-na rnisel ob njem spremljala tudi do njegovega prazničnega dne. Razmišljanja ob 8. marcu Osmi marec, mednarodni dan že-na- je najpomembnejši datum uresničevanja popolne enakoprav-n°sti žene v njihovem političnem, družbenem in ekonomskem živ-Uenju. Uporabimo torej ta trenu-tek, ko proslavljamo osmi marec, primeren, da govorimo o ženski, o njenem delu in aktivno-st'h, doseženih rezultatih in o nieni vlogi v naši družbi nasploh, ^aj nam bodo za uvod k njim kar psli našega priljubljenega tovariša 'ta izrečene na XI. kongresu veze komunistov Jugoslavije (20. Junija 1978). ko je dejal: Osvoboditev dela, delavskega ra-zreda in človeka pomeni tudi °i Za osvoboditev ženske. To je .. za nas vedno razredno vpra-sanje strateškega pomena. Brez resnične udeležbe žensk v druž-enem in političnem življenju ni *z vsebine stran: —Nekateri problemi £ s*a^e plačljivosti 2 Slabi izvozni rezultati J v mesecu januarju *zvozne dejavnosti vKTL dopolnjen sistem —< nagrajevanja v KTL " Fred volitvami ~~ *z sindikalne ^ dejavnosti ■ " ŠPORT, REKRE-■^ACIJA JFoto TA»lt i TOf3 ulUK 3 3 4 4,5 5, 6 7. 8.9 Ir | oto9rafije: Seme, Videmšek popolne demokracije in razvoja samoupravljanja. Zato si mora vsa naša družba precej bolj prizadevati za hitrejše in učinkovitejše reševanje problemov, ki izvirajo iz neskladja med vlogo ženske v združenem delu in družbi nasploh ter njenimi še vedno velikimi dolžnostmi v družini." Naša prizadevanja so dejansko sledila besedam Maršala Tita in moramo priznati, da smo se izpolnjevanja teh obveznosti nato lotili z vso odgovornostjo, za kar tudi uspehi niso izostali. In če se vprašamo danes v teh težkih stabilizacijskih časih ali to nalogo še izpolnjujemo, lahko brez premisleka to celo delno zanikamo, saj dejstva govorijo, da se bo že doseženo tudi poslabšalo. Tu predvsem mislimo na vse posledice, ki jih tako, kruto zarezuje v te dosežke, stalno padanje živ-Ijenskega standarda in ki bo dejansko že uveljavljeno vlogo žene, kot skoraj enakopravne udeleženke vseh samoupravnih dogajanj na vseh področjih delegatskega dela od gospodarstva, družbenih skupnostih ali v družbenopolitičnih organizacijah ter na vseh ravneh, stalno manjšalo. Vse manjši realni osebni dohodki silijo v teh časih ne več samo samohranilke ali mater več članskih družin, temveč tudi druge žene, da svoj prosti čas posvečajo v večji meri tistim družinskim dejavnostim doma, ki zmanjšujejo izdatke družinskega proračuna prepotrebnega v zadnjem času kmalu samo za minimalne živ-Ijenske stroške. Prizadete so bile torej zopet najpreje žene, ki jih je ta položaj ravno najbolj primoral, da so večji del tako družinskih del prevzele na svoja ramena. Kot posledica tega pa se sigurno odraža v stalnem padcu angažiranosti naših žena, najpreje v pogostejših izostajanjih z delovanja delegatskih obveznosti, pa nato tudi do same težnje: da jim te družinske obveznosti onemogočajo, že samo vključevanje v njih. Naša v zadnjem obdobju nepravilna gospodarska politika nas torej ni pripeljala samo v stopnji živ-Ijenskega standarda za toliko in toliko let nazaj, temveč nas je prizadela tudi v tistih nekaterih pridobitvah samoupravne socialistične družbe, ki so nam bile glede na dosežene, še toliko bolj vzpodbudne. Resnica pa je, da ne smemo kloniti, ne glede na vse, temveč prav sedaj, ko proslavljamo 8. marec se moramo spomniti, da so žene stale v prvih vrstah tudi kot borke v vojni med našo revolucijo in kasneje pri razvijanju socialističnega samoupravljanja. Zato se moramo vsi skupaj na vseh področjih našega družbenega življenja, smelo predvsem pa neizprosno boriti, da se čimpreje in dosledno izpolnjujejo vse obveznosti iz sprejetih dolgoročnih in tekočih stabilizacijskih programov naše družbe, ki nam bodo omogočile skorajšnjo ponovno možnost vsesplošne angažiranosti večjega števila naših žena. M. S. Nekateri problemi slabe plačljivosti (likvidnosti) v poslovanju DO KTL Neugodna gospodarska gibanja, ki smo jim priča v' zadnjih nekaj letih v naši družbi in katerih vzroki so bili že večkrat razčlenjeni, se kažejo kot posledica tudi v neugodnih finančnih tokovih. Nenehno zvišanje cen, ki je oblika v kateri se kaže neskladje med ponudbo in povpraševanjem ter politiko prilagajanja vrednosti dinarja realnemu tečaju košaric konvertibilnih valut je proces, ki vedno znova povzroča padanje vrednosti dinarja. To pa ima za posledico, da moramo za blago iste vrednosti imeti vedno več dinarjev kot protivrednost. Zaradi tega pri visoki stopnji inflacije potrebujemo vedno več denarja v obtoku. Po drugi strani pa skuša država v okviru tekoče gospodarske politike z omejevalno denarno politiko (omejevanje kreditov), ravno s pomanjkanjem denarja zavreti povišanje cen in druge negativne posledice v gospodarjenju. Tako smo priča vedno večjemu protislovju, da cene nenehno naraščajo, denarni obtok se krči in gospodarstvu vedno bolj primanjkuje denarja. Na ta način v bistvu prihaja do hudih likvidnostnih težav, ki jim skoraj ni videti konca. Ob tem je treba opozoriti še na t. i. zunanjo likvidnost t. j. obveznosti v devizah, za katere vemo, da jih težko plačujemo. Gibanje deviz in deviznih plačil je sočasno vezano na dinarsko kritje. Torej sta dinarska in devizna likvidnost v tesni medsebojni zvezi. S kratko obrazložitvijo osnovnih gibanj sem želel prikazati bistvo neugodnih finančnih tokov, ki povratno vplivajo na slabšanje gospodarskih rezultatov. Poleg dejstva, da primanjkuje denarja za financiranje enostavne in razširjene reprodukcije in se nelikvidnost organizacij združenega dela, bank in s tem celotnega gospodarstva širi, je denar ob politiki hitrega in znatnega povečanja obrestnih mer, dobil tudi svojstvo odločujočega elementa gospodarjenja. Denar postaja tudi drag in zato ga je potrebno mnogo bolj skrbno obračati. S finančnimi sredstvi bo torej v prihodnje potrebno pretehtano gospodariti, kajti sicer bodo rezultati doseženi v proizvodnji osiromašeni zaradi cene denarja (obresti), ki bodo osiromašile ustvarjeni dohodek. Na podlagi podanih uvodnih misli torej lahko zaključimo, da je problematika finančne politike, finančnih sredstev in lidvidnosti v tem trenutku v jugoslovanskem gospodarstvu zelo zapletena, težka in sočasno vpeta v celotno gospodarsko politiko kot sredstvo za doseganje postavljenih stabilizacijskih ciljev. Izhajajoč iz kratko opisane splošno gospodarske finančne problematike lahko ugotovimo, da je finančna problematika delovne organizacije KTL delno posledica splošnih neugodnih gibanj na tem področju, v pretežni meri pa rezultat slabih poslovnih dosežkov v letu 1982 in prvem polletju 1983 leta nekaterih večjih temeljnih organizacij. Znano je, da so v tem obdobju temeljne organizacije, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in predelavo valovitega kartona, zaradi neusklajenih nabavnih in prodajnih cen, kakor tudi zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala, dosegle po zaključnem računu za leto 1982 le minimalen ostanek čistega dohodka za sklade. TOZD Kartonažna Ljubljana, kot največja temeljna organizacija pa celo ni mogla oblikovati sklada skupne porabe po zaključnem računu za 1982 leto, ker je imela premalo čistega dohodka. Jasno je torej, da ob bistveno večjem vrednostnem obsegu poslovanja (povečanje celotnega prihodka, zvišanje cen materiala, povečanje obveznosti iz dohodka itd.) v omenjenih temeljnih organizacijah nismo ustvarili dodatnih finančnih sredstev s katerimi bi pokrili povečane potrebe. Ob dejstvu, da je pri tem šlo za največje temeljne organizacije je seveda čutila posledice slabe likvidnosti celotna delovna organizacija. Podatki za leto 1983, čeprav še niso dokončni, ker še.niso izdelani zaključni računi, kažejo, da smo ob politiki omejevanja naložb v osnovna sredstva in sovlaganj komaj zdržali isti odnos med povečanjem akumulacije (dodatnimi finančnimi viri) in povečanjem vezave sredstev za kratkoročne in dolgoročne namene, kot smo ga imeli na začetku leta 1983. Pri tem pa je treba pojasniti, da naj večje povečanje vezave sredstev beležimo pri TOZD Karto-nažni Ljubljana in TOZD PAKO, pri katerih je istočasna akumulacija manjša od povečane vezave sredstev. Poleg tega pa gre pri večini temeljnih organizacij tudi za neustrezne vire pokrivanja obratnih sredstev. Tako je bilo npr. na dan 30.9.1983 vezano v zalogah materiala, polproizvodnji, gotovih izdelkih, terjatvah, menicah in sredstvih na žiro računih skupaj din 1,182.517.000 din. Od tega je bilo krito z dolgoročnimi viri le din 120.149.000 din, ostalo pa z kratkoročnimi viri in sicer pretežno z izposojenimi, v obliki izdanih lastnih menic, kratkoroč-' nih kreditov, z zadolžitvijo na združenih sredstvih in z obveznostmi do dobaviteljev. Kreditha sredstva so glede na visoke obrestne mere vedno dražja. Za primer naj zopet navedem, da so znašale obračunane obresti za DO KTL v devetih mesecih preteklega leta skupaj din 113.000.351 din, in so bile skoraj trikrat večje kot v istem obdobju leta 1982. Po drugi strani pa obresti za isto obdobje znašajo skoraj toliko kot obračunana amortizacija. To pomeni, da pomanjkanje finančnih sredstev po eni strani povzroča naraščanje zapadlih in neplačanih obveznosti do dobaviteljev in s tem slabšanje naših poslovnih odnosov z njimi, po drugi strani pa nas to isto dejstvo sili v povečano kratkoročno zadolževanje, kar preko obresti povzroča vedno večjo obremenitev dohodka in slabšanje akumulativne sposobnosti. Tako se pravzaprav vrtimo v začaranem krogu, ki ga v trenutnih pogojih gospodarjenja ni moč na hitro razrešiti. Vendar rešitve obstajajo. Predvsem je treba gospodarjenje v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti, organizirati tako, da bomo postopoma dosegli boljše poslovne rezultate, ki se bodo izrazili predvsem v relativno in absolutno v večjem ostanku čistega dohodka za sklade. Na ta način bomo oblikovali več finančnih sredstev za pokrivanje obratnih sredstev. Poleg tega osnovnega cilja, ki ga je možno doseči v daljšem časovnem obdobju, pa je nujno izvajati kratkoročne ukrepe za izboljšanje likvidnosti. Predvsem, je potrebno pospešeno obračati vse oblike obratnih sredstev. Znižati je treba predvsem zaloge materialov, zlasti tistih, ki so iz teh ali onih razlogov obležali dalj časa v skladiščih. Isto velja za nedokončano proizvodnjo in gotove izdelke. Posebno skrb je treba posvetiti hitrejši izterjavi terjatev od kupcev, kjer je treba spremeniti in prilagoditi tudi plačilne pogoje s ciljem, da bi čimveč realizacije dobili plačane z virmani. Vse to so ukrepi, ki bodo prispevali k hitrejšem obračanju finančnih sredstev in s tem k lajšanju likvidnostnih težav celotne delovne organižacije. Iz na kratko podanih misli lahko torej ob zaključku ugotovimo, da finančna sredstva tudi v naših pogojih gospodarjenja poleg funkcije, ki jo opravljajo v plačilnem prometu, vedno bolj postajajo tudi činitelj uspešnega ali neuspešnega gospodarjenja. To pa pomeni, da morajo v procesu reprodukcije imet) najmanj tolikšen pomen kot stroji, material ali drugi faktorji gospodarjenja. Henrik Odlazek °o° 'o* °o° Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev V prometu (Uradni list SFRJ, št-33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov- SLABI IZVOZNI REZULTATI V MESECU JANUARJU V januarju večja proizvodnja kot lani V prvem mesecu poslovnega leta smo proizvedli 7.689 t izdelkov, kar je za 906 t oz. 13 % več kot v lanskem januarju in za 11 t več od dinamičnega plana. Dinamični plan za januar so presegli v Kartonaži za 1 %, v Valkarto-nu za 9 %, v Kartonažni za 2 % in v Papirni konfekciji za 6 %. Ce pa primerjamo dosežene rezultate z doseženimi v januarju prešlega leta pa vidimo, da so nabili več v Kartonaži, Val kartonu, Kartonažni, Papirni konfekciji- Kuverti in Embalažnemu servisu. Oskrba z izdelavnimi materiali je bila dobra, predvsem mislimo na °skrbo s papirji, d očim smo imeli Ves mesec težave pri nabavi super-traka, barv, mehanik in plastič-nih mas. Z nabavo teh "kritičnih" elementov proizvodnega procesa smo imeli težave že v letu 1983 m jih bomo imeli tudi v letu 1984, čaprav smo iskali in še iščemo nove, predvsem pa bolj zanesljive rešitve pri oskrbi s temi reproma- teriali. S prodajo izdelkov na domači in tuji trg smo iztržili 696.350. 000 din, to pa je 3 % manj od dinamičnega plana, toda 11 % več od operativnega plana in kar 102 % več od dosežene fakturirane realizacije v lanskem januarju. Operativni plan presegajo Kartonaža za 13 %, Valkarton za 7 %, Kartonažna za 25 %, Emba- lažni servis za 18 %, Tika za 49 % in Sigma za 28 %. Na tuji trg smo izvozili 244 t izdelkov v vrednosti 159.039 $ oziroma 20.017.000 din. Izvažali smo na konvertibilno področje in sicer v Grčijo (Kartonaža, Valkarton), v Avstrijo (Kartonažna DE-10), v ZRN (Kartonažna DE-10 in Tika), v Sirijo (Kartonažna Izdelava tekstilnih cevk Uvozne dejavnosti v ktl Polagoma prehajamo tudi k organiziranemu dolgoročnemu sodelovanju z inozemnimi kupci i dolgo od odločitve, ko smo v haši DO sklenili, da bomo bistve-n° Povečali našo proizvodnjo za i 'Zv°z, predvsem na konvertibilni i tr9. Prehodili smo že precejšen kos i doti od časa, ko nam je družba Ornogočala s svojimi deviznimi i Sredstvi nakupe reprodukcijskih Materialov, rezervnih delov in op-rerr*e, pa do danes, ko že sami v Pretežni meri ustvarjamo z izvo-z°m devize, ki jih potrebujemo za enake nakupe v tujini. 1 V Zadnjih štirih letih smo povečali 'Zv°z naših proizvodov na konver- • Obilno področje za šestkrat, od 00.000 na skoraj 3 milione do- * arjev, s povprečno letno rastjo 0|<0|i 90 %. V istem času se je 'Zv°z na klirinški trg gibal med •2 do 1,5 miliona dolarjev letno. ^ izvozom a rti kov iz našega pro-s 'Zvodnega programa smo ustvarili 2 evizne prilive, katere smo porabi-' Za plačila uvoza, polega rezer- 3 vnih delov in repromateriala tudi r *a opremo: kuvertni stroj za / . UZD Kuverta, lepenčni avtomat n sklope za rekonstrukcijo papir-3 ^e9a stroja v TOZD Lepenka. V ^nji bodočnosti želimo dopol- niti opremo za dodatno proizvodnjo kuvert, proizvodnjo in predelavo valovitega kartona in novo proizvodnjo registratorjev. Za realizacijo planiranega nakupa navedenih strojev pa bomo morali, že doseženi obseg izvoza, še povečati. Za doseganje z uvozom pogojenih izvoznih ciljev smo našo dejavnost usmerili predvsem k pridobivanju ustreznih naročil in širjenju oziroma dopolnjevanju proizvodno-izvoznega programa'. Na obeh področjih pa se srečujemo z določenimi problemi. Eden od teh je vseskozi kvaliteta. Kupci na inozemskem trgu zahtevajo in pričakujejo blago najboljše kvalitete, kajti konkurenca v tujini je izredno ostra. Zaradi splošnih težav v svetovnem gospodarstvu ponudba presega povpraševanje, tako, da kupca najde le tehnično dovršeno blago in to še ob vsaj zmernih, če že ne nizkih cenah. Trenutni tečaj dinarja, ob upoštevanju zadnjih veljavnih podražitev domačih repromaterialov, pa ravno ne vzpodbuja dohodkovne interesantnosti izvoza. Poleg tega, da so domače surovine drage, so obenem tudi vprašljive kvalitete, tako, da včasih tudi najskr- bnejša predelava ne zagotavlja kvalitetnega izdelka kot ga pričakuje kupec. Vseskozi si poskušamo zagotoviti repromateriale ustreznih kvalitet in sicer s tesnejšim poslovnim sodelovanjem z dobavitelji, kar pa nas dostikrat stane prenekateri devizni dinar. Ob rob kvalitete in cene moramo postaviti dobavni rok, ki je poleg navedenih pomembni prodajni argument in sicer ne le v razvitih zahodnih deželah, pač pa tudi v deželah v razvoju, katere s njihovih zahtevah včasih, vendar nenamerno, zapostavljamo. Glede kvalitete in dobavnih rokov pa gre pohvala vsem tistim delavcem, ki so s svojim požrtvovalnim delom prispevali k kvalitetni in pravočasni realizaciji izvoznih nalog, saj je proizvodnja po prenekaterem potekala v nadurnem delu ali ob prostih sobotah oziroma nedeljah. Proizvodno-izvozni program obsega naše proizvode iz sledečih skupin: komercialna embalaža, iz potiskanega kartona, transportna embalaža iz valovitega kartona, papirne konfekcije in biro programa ter tekstilnih cevk in konusov. DE-30) v Kuvajt (Kuverta). V januarju plana izvoza nismo dosegli, saj smo izvozili le 38 % načrtovanega izvoza. V januarju smo uvozili za 16.975$ oziroma 20.800.000 din in sicer smo uvažali za Kuverto (lepilo), za Valkarton (regulatorje) in za Lepenko (rezervne dele). Devizna bilanca za januar je naslednja: deviznih prilivov smo imeli za 3.353.000 din, odlivov za 17.258.000 din, tako da znaša negativna razlika 13.906.000 din, in jo bo nujno na nek način pokriti, seveda pa predvsem s povečanim izvozom. Tudi v januarju ostaja izkoristek materiala nespremenjen in znaša 86,7 %. V primerjavi z lanskim januarjem so izkoristek izboljšali v Kartonaži za 3 %, v Papirni konfekciji za 2 % in v Sigmi za 3 %, v drugih TOZD so ostali na lanski ravni ali pa so izkoristek celo poslabšali, kar pa spričo slabe kvalitete osnovnih materialov niti ni čudno. B. J. Na osnovi zahtev inozemskih kupcev smo v posameznih skupinah program dopolnili z nekaterimi novimi izdelki, za katere so obstojale proizvodne možnosti, izvozni program pa želimo še razširiti s tistimi proizvodi, za katere obstojajo dobre dolgoročne možnosti izvoza, vendar pa so zvezane z nabavo ustrezne tehnološke opreme, katere pa se ne proizvajajo pri nas. Do sedaj je bil naš izvoz usmerjen predvsem v sledeče dežele: ZRN, Avstrija, Grčija, Sirija, Iran, Egipt, Saudijska Arabija, Kuvajt, Ciper, Madžarska, ČSSR in SSSR. Polagamo prihajamo od najurišno pridobljenih naročil' k organiziranemu dolgoročnemu sodelovanju z inozemskimi kupci. Glede na tip naše proizvodnje, vzpostavljamo lastne prodajne poti preko pooblaščenih lokalnih zastopnikov, kjer pa je smotrno, pa poslujemo preko prodajne mreže domačih izvoznih OZD. Za letošnje leto imamo jasno zastavljene izvozne cilje, ki pa niso nič kaj skromni. Zato je potrebno še bolj zavzeto izvajanje izvoznih nalog in to v celi verigi poteka poslov, od njegovih zasnov do končne realizacije. In ne nazadnje, se moramo zavedati nujnosti maksimalno možnega prilagajanja zahtevam inozemskega trga. U. ČEBULJ Dopolnjen sistem nagrajevanja v KTL - pot k višjim osebnim dohodkom Delavski svet DO je dne 28.12. 1983 določil predlog Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in ga dal v daljšo javno obravnavo. To je pomenilo za vse strokovne službe obvezo, da dokončno pripravijo ostale dokumente s tega področja in sicer: — pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke TOZD; — pravilnik o normativih TOZD; — preizkusni razvid nalog in del z ovrednotenjem; — preizkusni obračun osebnega dohodka. Skupno smo se namreč dogovorili, da bodo morale javne razprave na zborih delavcev potekati celovito, posamezniku bodo morale biti jasne vse nujne spremembe in dopolnitve obstoječega sistema, predočen mu mora biti sistem kot celota, kar pomeni, da bo moral biti seznanjen tudi s preizkusnim obračunom osebnega dohodka. Dogovorjeno je tudi, da naj delavski sveti TOZD določijo predloge pravilnikov o delitvi sredstev nekaterih sredinah so zadeve kas-nile in vsi ostali smo bili primorani počakati jih, da skupno in usklajeno nadaljujemo samoupravno pot. Kljub temu, da smo v oktoberski številki tega Glasila že pisali o razlogih za spremembe modela nagrajevanja, ni odveč, da jih na kratko ponovno izpostavimo: — skupne osnove, zapisane v Samoupravnem sporazumu, moramo dopolniti ali celo spremeniti glede na nova zakonska določila; — celotno združeno delo je v izredno težki gospodarski situaciji, z dopolnjenim modelom sistema nagrajevanja želimo v KTL stimulirati vsakega posameznika ali skupino delavcev k boljšim rezultatom gospodarjenja in s tem zagotoviti višje osebne dohodke; — uporaba analitične metode vrednotenja del in nalog se je v preteklosti za ista dela in naloge v različnih TOZD različno uporabljala; za osebne dohodke na svojih sejah koncem meseca februarja in jih dajo v javno obravnavo. Torej, javna obravnava vseh dokumentov s tega področja naj poteka v prvi polovici meseca marca. V kolikor bo javna obravnava uspešna bo razpisan referendum v prvih dneh meseca aprila. Delo na tem izredno zahtevnem področju zahteva zavzetost in s strokovnost, predvsem pa spoštovanje dogovorjenih rokov za pripravo posameznih dokumentov. V zagotoviti želimo za enako opravljeno delo približno enak osebni dohodek. Izpostavljeni so le bistveni razlogi, ki narekujejo spremembe in dopolnitve, ob podrobnejši seznanitvi z gradivi v času javne obravnave morajo biti posamezne sredine poglobljeno seznanjene z vsem kar bo dopolnjeno ali spremenjeno. Marsikdo se bo vprašal zakaj smo porabili toliko časa za pripravo sprememb in dopolnitev skupnega Samoupravnega sporazuma in pra- vilnikov? Prav gotovo se bo vsak strinjal z ugotovitvijo, da je sistem nagrajevanja eno najbolj zahtevnih in občutljivih področij, saj zadeva neposredno prav slehernega delavca, zavoljo tega bi prehitre in pomanjkljive rešitve imele za posledico ogromno strokovno, politično in materialno škodo. Res pa žen obseg akumulacije glede nin planiran, čisti dohodek in razpolo žljiva reprodukcijska sredstva. P Torej, strokovne dileme kaj bi bilo ri bolje so za nami, prepričani smo, " da smo se opredelili do rešitev, ki naj bi bile najboljše v teh druž k benoekonomskih časih. ^ Tiskanje na offset stroju je tudi, da smo prvotno razmišljali in tudi pripravili model nagrajevanja, ki bi enotno urejal področje delitve v KTL skozi enako vrednost enote enostavnega dela ali enako vrednost točke. Na podlagi daljšega poglobljenega opredeljevanja smo zaključili, da bi tako dopolnjen model pomenil le preveliko unifikacijo področja delitve, ki za posamezne TOZD ni bil sprejemljiv. Smiselno poenotenje delitve lahko dorečemo skozi področje enotnih osnov delitve čistega dohodka oziroma uveljavimo v planskih zadolžitvah, ki se odražajo v razmerjih glede na mo- Pred nami so javne razprave, zato pozivam vse odgovorne, še posebej družbenopolitične organizacije, organizacije in samoupravne organe v vseh TOZD in DSSS, da organizirajo kvalitetne javne razprave, da s konstruktivnim odnosom obravnavane materije dokažemo smiselnost takih obravnav, saj le-te zadevajo neodtujljive pravice vseh nas. Z uspešnimi izidi referenduma in kasnejši uporabi modela nagrajevanja v praksi pa potrdimo naše skupno hotenje, da Z boljšim delom, ovrednotenim z dopolnjenim sistemom delitve po delu, dosežemo boljše osebne dohodke in več sredstev za razširjeno reprodukcijo. Slavko STANKOVI* VSE FAZE KANDIDACIJSKEGA POSTOPKA SO BOLJ POMEMBNE, KOT SAMO GLASOVANJE NA VOLITVAH Začetkom vsakih dveh let se v naši delovni organizaciji poveča aktivnost družbenopolitičnih organizacij, ko se le-te vključujejo v predvolilne priprave za izvolitev novih samoupravnih vodstev tako v temeljnih organizacijah, kakor tudi za organe upravljanja delovne organizacije. Delavski svet delovne organizacije KTL je na svoji 26. redni seji dne 2. februarja že razpisal volitve, prav tako pa so iste razpisali tudi že v temeljnih organizacijah. Obenem s pripravami za volitve v organe upravljanja pa imamo možnost, da istočasno izvedemo tudi le-te za izvedbo nadomestnih volitev kot izpolnitev delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in za delegacije samoupravnih interesnih skupnosti. Smo torej v času, ko se naj zlasti v okviru sindikata, čigar pravice in dolžnost je, da v sodelovanji z drugimi družbenopolitičnimi oi ganizacijami zagotovi tak demokratični kandidacijski postopek, ki bo omogočil delovnim ljudem, da pri predlaganju in določanji kandidatov svobodno izrazijo svojo voljo. nadaljevanje na 5. st' li nadaljevanje s 4. str. O' Predkandidacijski postopki so to- 0 rej ravno v teh dneh prišli v prav 1 in torej v najbolj odgovorno fazo, t ko moramo opraviti kandidacijske i konference za izbor kandidatov, ki jih bomo opravili po delih delovnega procesa na podlagi sklica sindikata. Pred kand idacijski postopki so na-daljna faza volitev, v katerih se delavci neposredno ali po svojih delegatih dogovarjamo o možnih kandidatih in njihovem predlaganju. Postopek izvajamo tako, da izvršni odbor osnovne organizacije sindikata, oziroma konferenca O OS KTL na svoji seji sprejme sklep o sklicu kandidacijske konference. R°čn0 lepljenje škatelj v TOZD TIKA Trbovlje r' izvajanju volilnih opravil, še Moramo povedati, da pri nas vo-''tve niso več samo to, da gremo na volišče in obkrožimo, ali pa tucii ne, ime kandidata na glasovni in odidemo z volišča s pre-Pnčanjem, da smo itak s tem že opravili svojo dolžnost. Volitve Se dejansko prično že mnogo Pred tem dnem in le od nas sa je odvisno kako bomo opra vili vse tisto kar moramo odgo y°rno opraviti pred glasovanjem 0 ie pravzaprav še bolj pomem n° kot samo glasovanje, zato Se moramo zavedati enake pomembnosti vseh delov volilnega Postopka, to je od evidentiranja, Pmdkandidiranja do samega kan-'diranja. Dobro poznavanje in Ppoštevanje vseh naštetih delov Pf' izvedbi volilnega postopka nas asneje ne bo privedlo v dilemo, al' zaprta ali odprta kandidatna lista oziroma glasovnica. Možno je eno in drugo vendar če smo na andidacijskih konferencah res-Pično že izbrali v posameznih de-Pvnjh procesih izmed sebe naj-°ljše, potem je lahko tudi za-Prta lista. Postopek evidentiranja je eden Pejpomembnejših elementov, ki PPPogoča, da postane kandidira-)e kot kadrovska priprava na vo-. Ve, stalna in vsakodnevna naloga m akcija naših sindikalnih orga-'2acij. Potrebno je namreč pou-aPfi, da je vključitev posamezen v evidenco možnih kandi-f °v družbeno priznanje za nje-še^0 del°, zat0 tudi v tej fazi p* potreben njegov predhodni Postanek. Iz vrst evidentiranih oblikujemo predlog možnih kandidatov in ga posredujemo v obravnavo in dopolnitev zboru delavcev, delnim zborom, samoupravnim delovnim skupinam, delavskemu svetu in drugim družbenopolitičnim organizacijam. To nalogo pa lahko opravimo tudi tako, da skličemo razširjeno sejo 10 OSS, oziroma konference OOS DO KTL. Sama kandidacijska konferenca pomeni zadnjo fazo celotnega kandidacijskega postopker. Po poprejšnem evidentiranju in pred kandidacijskem postopku opravimo na samih kandidacijskih konferencah dokončno kandidiranje — določanje kandidatov za kandidatno listo. Kandidacijska konferenca poteka če je sprejet po posebnem poslovniku. Po poročilu 10 OOS oziroma konference OOS TOZD oziroma DO o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve kandidacijska konferenca obravnava, usklajuje in sprejme predloge možnih kandidatov ter določi kandidatno listo. Na kandidacijski konferenci imajo prisotni možnost razpravljati o posamezni kandidaturi, predlagati spremembe in dopolnitve kandidatnih list ugovarjati posamezni kandidaturi ipd., torej so postopki kandidiranja zelo demokratični. Kandidatna lista mora obsegati najmanj toliko kandidatov, kot je potrebno izvoliti delegatov. Kandidati morajo predhodno pred njihovo vključitvijo in sprejemom na kandidatno listo dati svoj pravi pristanek o sprejetju kandidature. Kandidati morajo biti na kandidatni listi navedeni po abecednem redu torej ne po vrsti kot so bili predlagani. Pred imenom vsakega kandidata mora biti zaporedna številka. S tem ko predsedstvo kandidacijske konference posreduje kandidatno listo, volilni komisiji, smo končali kandidacijski postopek. Kandidacijski postopek je treba redno nujno končati do dogovorjenega roka, ker le tako se o-mogoči pravočasno izvesti tudi ostale postopke, kot so prever- janje kandidatnih list po volilnih komisijah, izdelava volilnih imenikov, priprava glasovnic, imenovanje volilnih odborov, določitev volišč itd. Glede na že uvodoma navedeni sprejeti sklep o razpisu volitev v delavski svet DO KTL, po katerem se morajo le ti izvesti v času od 15. do 29. marca 1984, je dejansko potrebno vse predhodne postopke izvajati v točno dogovorjenih rokih. 'M. S. KAJ BO POČEL SINDIKAT V LETOŠNJEM LETU V letu, ko so razpoložljive materialne rezerve majhne in ko se pogoji gospodarjenja še zaostrujejo, dobiva aktivnost organiziranih subjektivnih sil še večji pomen kot sicer. Tako si letos ni mogoče zamisliti aktivnosti sindikalnih organizacij in organov brez vztrajnega razlaganja položaja in mobilizacije vseh delavcev za doseganje z resolucijo in plani zastavljenih ciljev. Kaj potemtakem čaka letos sindikalne aktiviste? Najprej so tu vse aktivnosti za pridobivanje dohodka. Dohodek kot rezultat večje produktivnosti, zmanjševanja materialnih stroškov ter združevanja dela in sredstev mora postati temeljna usmeritev dela sindikalnih aktivistov. Hkrati pa se bo tudi z omenjenega vidika, in s tem nastopijo na zborih delavcev. Prav tako naj bi z zaključnimi računi začeli s hitrejšim odpravljanjem izgub — ne samo zaradi ekonomskih razlogov, ampak tudi zato, ker izgube objektivno spodbujajo etatizem in administriranje, samoupravljanje pa omejujejo na formalnost. Drugo pomembno področje sindikalne dejavnosti je izpopolnjevanje sistema delitve, ki je prav gotovo v funkciji prve naloge — doseganje dohodka. Tretje obsežno področje, s katerim se bo sindikat srečeval letos, je dograjevanje samoupravne organiziranosti in zakonodaje. Ne sa- Z) ,|| I ■ i t rwm nHi y iU2R Z občnega zbora OOS DE-10 TOZD Kartonažna treba dobro pripraviti na odmrznitev cen. Že zdaj moramo zagotoviti, da se ob odmrznitvi cene ne bodo povečale v nedogled in da ozdi ne bodo poskušali vseh upravičenih in neupravičenih stroškov prevaliti na cene. Razprave o zaključnih računih so že prva taka priložnost, kjer naj sindikalni organi ocenijo poslovna poročila. mo da se srečujemo z zastojem pri uveljavljanju socialističnih proizvodnih odnosov, ampak objektivno in subjektivno obstajajo težnje po spreminjanju in celo ukinjanju teh odnosov. Tako je v zadnjem času zelo naraslo število reorganizacij; tudi take so, ki ne nadaljevanje na 6. str. nadaljevanje s 5. str. upoštevajo ustavne vloge tozda. Sindikat pa je tudi zakonsko pristojen za dajanje mnenj. Pobude in predloge za reorganiziranje bomo zato v sindikatu ocenjevali predvsem glede tega, koliko takšna reorganizacija krepi družbenoekonomski položaj delavcev kot upravljalcev z družbenimi sredstvi reprodukcije. Na ravni republike pa bo treba pripaviti družbeni dogovor o podrobnejših merilih za oblikovanje tozdov. Aktivnost zveze sindikatov v političnem oziroma delegatskem sistemu bo temeljila na spoznanju, da mora biti sindikat bolj prisoten povsod tam, kjer se zakoni in samoupravne odločitve pripravljajo, pdsebej tiste, ki vplivajo na materialni in socialni položaj delavcev. V prvem tromesečju letos bomo od problematike, ki jo bo obravnaval zbor združenega-dela republiške skupščine, v sindikatu največ pozornosti namenili preobrazbi odnosov v gospodarjenju z denarjem v bankah, analizi drobnega gospodarstva in zakonom s področja urejanja prostora. Nenazadnje pa se moramo za vse te naloge tudi usposobiti. Posebej zato, ker so v vodstva sindikalnih organizacij prišli številni novi ljudje. Prav tako pa v sindikatu ne smemo pozabiti na usposabljanje delegatov in članov delavskih svetov. V klubih samoupravljalcev pa bi lahko predsedniki delavskih svetov izmenjavali izkušnje o dopolnjevanju samoupravne zakonodaje v tozdih, o reorganizacijah, o razmerju med odločanjem z osebnim izjavljanjem in odločanjem preko delavskih svetov, o odgovornosti poslovodnih organov in podobno. "INFORMACIJE" RS ZSS za obveščanje v združenem delu 1/VIII-3.2.1984 strojni fakulteti nekoliko težji, je dejal: "Sem tik pred koncem študija in upam, da ga bom brez ovir tudi izpeljal ter da to tudi ne bo vplivalo na moje opravljanje prevzete zadolžitve." Ali lahko v tem primeru naredite našim bralcem kakšen napotek za tak odnos do dela, opravljanja funkcij in študija ob delu. vsakoletno akcijo sindikata pri obravnavi zaključnih računov in druga, tista vedno najbolj delikatna v zvezi s sprejemom sprememb pri nagrajevanju. Ali ste v zvezi z njimi na zadnji seji konference že sprejeli kake konkretne zaključke? "Kod predsednik na tej seji nisem dal nikakršnih zadolžitev, ker smatram, da takoj ko bomo prejeli zaključni račun, ga bomo Pogovor s predsednikom KOO sindikata TOZD Kartonažna Ljubljana Draganom Kovačevič Kadrovske spremembe v vodstvih sindikalnih organizacij, ki so nastale v mesecu januarju tudi v nekaterih naših osnovnih organizacijah temeljne organizacije Kartonažna Ljubljana in njeni konferenci so nas napotile, da poprosimo novega predsednika te konference Dragana Kovačeviča in dosedanjega predsednika 10 00 sindikata DE—20, da nam odgovori na nakaj vprašanj, tako o samem sebi, kot tudi o njegovem bodočem delu na tej funkciji. "Rojen sem 15.9.1950, v Karto-nažno tovarno pa sem prišel na delo marca meseca leta 1972. Sem član Zveze komunistov od leta 1973. Po poklicu sem strojni tehnik, toda pravkar končujem I. stopnjo strojne fakultete v Ljubljani. V dosedanjem delu sem se vkljub študiju ob delu tudi aktiv-vno vključeval v delo samoupravnih organov in sicer kot namestnik predsednika delavskega sveta temeljne organizacije in sedaj nazad- nje kot predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata DE—20." Na naše medvprašanje, ali ga bo ta nova zadolžitev kaj ovirala pri uspešnem nadaljevanju študija ob delu, saj vemo da je le ta na "Samo volja mora biti!" Kako gledate na študij ob delu oziroma kaj priporočate v zvezi s tem našim delavcem? "Naj rečem, kdor ima voljo naj se le izobražuje, kajti s tem si bo pridobil nekaj dodatnega znanja, prav tako pa bo tudi v svojem delovnem okolju napredoval!" Pred vami je dvoletno mandatno obdobje opravljanja odgovorne funkcije predsednika konference, zato nam povejte kako ste si začrtali svoje delo oziroma čemu boste pri njem posvetili največ pozornosti? "Na primopredajni seji konference sem že podal svoje stališče, glede izvajanja bodočih zadolžitev naše konference. Poudarit sem, da bo to naše dvoletno mandatno obdobje "krasilo" predvsem "odgovorno delo", saj se pred nami ne nahaja samo reševanje problemov v zvezi z zagotavljanjem uspešnega tekočega poslovanja, temveč tudi obravnava in sprejem pomembnih samoupravnih splošnih aktov. Prav tako pa bomo morali, glede na to, da se nahajamo v obdobju gospodarske zaostritve, ko tudi prihaja do občutnega padanja standarda delavcev, posvetili posebno skrb in pozornost vsem dogajanjem v svojem delovnem okolju. Zato bo naše delovanje usmerjeno predvsem tudi v dosledno izvajanje tistega kar imamo sprejeto v naših samoupravnih splošnih aktih, prav tako pa tudi zagotovitev, da bodo le-ti dostavljeni do delavcev, ker le tako bodo sami čutili, da so to njihovi samoupravni akti." Pred nami sta v ,tem času dve nalogi in sicer je ena povezana z tudi obravnavali. Vsekakor pa so v zvezi s tem sprejeli smernice sami predsedniki osnovnih organizacij sindikata ter tudi sam, na seji občinskega sindikalnega sveta ob posvetu v zvezi z obravnavo zaključnih računov. Po prejetih smernicah je potrebno d o Id če ne postavke v poslovanju podrobneje pregledati, pri tem pa moram reči, da so pokazatelji ravno na teh postavkah v KTL zelo dobri in da je bilo poslovanje že sedaj uspešno." V marcu se predvideva sprejem naše nove samoupravne zakonodaje s področja delitve dohodka in osebnih dohodkov. Kako ste pristopili k akciji obravnave teh dokumentov? "Na prvi seji konference 2.2. tega leta smo že imeli strokovno razlago vsebine novega samoupravnega sporazuma, kjer smo se tudi pogovorili glede razlage posameznih postavk v tem sporazumu. Menim pa, da če želimo, da bo ta samoupravni sporazum sploh zaživel, je potrebno da gremo pred delavce ter da jim razložimo, kaj lahko pričakujejo boljšega in kaj novega ureja ta novi sporazum. Prav tako smatram, da je potrebno po sindikalnih skupinah dobro-predelati to gradivo in delavcem na njih odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih bodo postavljali." Za zaključek najinega razgovora bi vas vprašal, kakšno pobudo dajete delavcem glede našega dela v teh težkih časih? "Želim samo poudariti, da bomo s skupnim prizadevanjem nas vseh, sigurno premagali vse težave!" M. S- šport,rekreacija Smučarska olimpijada delavcev KTL & č Izvedba našega tradicionalnega prvenstva DO KTL v smučanju nam je bila tudi v letošnjem letu omogočena tako zaradi zagotovitve Potrebnih finančnih sredstev, ki 50 jih združile temeljne organizacije in DSSS iz sredstev sklada skupne porabe, kakor tudi z obilico snega, ki ga z večkratnim sneženjem v drugi polovici janu-arja ni manjkalo. Smo pa na sam dan srečanja bili žal deležni tudi nepotrebnega dežja, ki nam izvedbe prvenstva sicer ni onemogočil, tQda nam pripravil kar marsikatero nevšečnost. Delavci družbenega standarda delovne skupnosti KTL so glede na prejšnoletne izkušnje, naredili pravilno stabilizacijsko potezo v organiziranju Prvenstva s tem, ker so že v sa-^em razpisu opozorili vse prijav-ijence, da bodo dolžni poravnati celotne stroške v zvezi s svojo prijavo, če se iz neupravičenih razlogov ne bodo udeležili tekmo-vanja. In to opozorilo je vsekakor imelo pozitiven odziv, ker se je vkljub v predhodnih dneh sonč-nem vremenu, toda na sam dan tekmovanja v soboto, 28. janu-arja ob dežju zbralo na Črnem vr-bu nad Idrijo rekordnih udeležen-^v* Glede na vsakoletno množično udeležbo, ta torej tudi letošnje leto ni izostala, temveč se povečala, kar je vsekakor izredno razveseljivo. Zato lahko ugotovimo, da je s takim organizi-rar>jem teh naših prireditev spoz-nan pravilen pomen rekreacije ne ^mo za potrebo po medsebojnem Nliževanju delavcev ter s tem na krepitev medsebojnih odnosov, temveč tudi na njihov obrambni Značaj in obenem na utrjevanje Nravstvenega stanja delavcev, vse skupaj pa končno tudi veča produktivnost pri vsakodnevnem de-lu- Ob teh ugotovitvah je vsekakor b°zitivno, da že organiziramo tudi Prvenstvo v sankanju zato ne bi bilo napačno razmišljanje, da bi družbeni standard v prihodnjem letu dodal k temu prvenstvu, ali Da organiziral samostojno, tudi tekmovanje v smučarskih tekih, 53i bi se s tem na eni strani pove-^a'a še množičnost, na drugi strar»i pa vzpodbudilo naše delav-Ce. da se jih čim več vključi tudi v Pekoliko cenejšo rekreacijo, ki v teh težkih časih vsekakor zah-teva da premislimo, ta kaj poleg Sarnega preživljanja, še lahko nadenimo kak dinar. Črnem vrhu nad Idrijo kjer ,e bilo izvedeno letošnje prvenstvo veleslalomu in sicer v organiza-c'ii temeljne organizacije "Valkar-!°n Logatec ter s pomočjo nji-0vega tamkajšnjega smučarskega Pogled s proge proti startu kluba, je to potekalo kot običajno tako za otroke naših delavcev, kakor tudi za vse kategorije moških in ženskih ekip. Moram pa pripomniti, da smo imeli nekateri udeleženci sploh srečo, da smo prišli na Črni vrh pa čeprav z malo zamude. Glede na dež, ki je neprestano že od jutra padal na pomrznjeno cesto je vrhniški klanec spremenil v ledeno drsalnico in vkljub zimski opremljenosti avto-tusov, so se le—ti po njem pomikali kar po polžje. Da nam ni v zadnji tretjini klanca prišel na pomoč komunalec s posipavanjem ceste bi najbrž na njem tudi ostali. Pa nam ta neljubi dež ni zagodel samo s tem, temveč je pošteno zmehčal še sneg na tekmoviini progi in ker ta po mnenju mnogih že tudi preje ni bila ravno ustrezno pripravljena, je zaradi tega zahtevala marsikak slabši rezultat ali pa celo odstop. Zato ob progi, če si prisluhnil razgovoru ni bilo malo tistih, ki so bili mnenja, da smo morda le prekmalu organizirali to prvenstvo. Podelitev pokalov najboljšim ekipam V tekmovanju žensk, kjer je bila letos udeležba prav tako skromna, je bilo predvsem potrebno pravilno izpeljati progo do cilja pa makar kdaj tudi s slabšim rezul tatom, ali celo vračanjem do vratič nazaj. Uvrstitev je namreč pomenila ne le nekaj točk k uspehu skupne ekipe, temveč se je morda nasmehnila še kaka od medalj. Kot vedno pa se je pravo medsebojno tekmovanje pričelo odvijati šele z nastopom moških tekmovalcev ne glede na kategorijo. Tu je bil boj za medalje oster kot na svetovnem pokalu. Pri tem pa ne morem mimo naključja, da je v kategoriji moških od 35 do 40 let zaradi padca Jožeta Kogoja iz "Lepenke", kot enega naših najboljših smučarjev, prišlo do troboja treh naših dobrih smučarjev in direktorjev temeljnih organizacij, ki so se borili kdo si bo prismučal katero od medalj. Najbolj žlahtna je pripadala Janezu Vogelniku iz Jelplasta, srebrna Avgustu Kiisslu iz Kartonažne Ljubljana in bronasta Jožetu Štucinu iz Lepenke Tržič. Po izračunu rezultatov tekmovanja, kar je v danih okoliščinah uspešno opravil z ekipo naš Mirko Plaznik, je bila izvedena podelitev medalj in pokalov. Naj se tu še pred prikazom uradno objavljenih rezultatov na samem tekmovanju, opravičim v imenu organizatorja, da je zaradi mokrih kartončkov z rezultati, prišlo do neljube združitve dveh in s tem do izpada kartona Mitje Rupnika iz Valkar-tona, ki mu pripada drugo mesto v kategoriji moških "B", in s tem srebrna medalja. To pa ni v ničemer vplivalo na objavljene ekipne rezultate. Napaka je bila žal odkrita prepozno, toda vseeno že v ponedeljek popravljena. S svečano podelitvijo medalj, ki so jih izročali Drago Videmšek, Anica Kraševec in Mirko Plaznik ter pokalov, ki jih je podelil zmagovalnim ekipam član poslovodnega odbora KTL Janez Moder ter obenem tudi sam tekmovalec, je bilo to prvenstvo resnično glede množičnosti kot vzdušja uspešno zaključeno. V veselem razpoloženju smo se že proti večeru vračali vkljub jutranji slabi volji zaradi dežja dobre volje domov. Medalje in pokale so prejeli: Deklice do 10 let: 1. Slabe Mateja zlata 2. Eržen Mojca srebrna 3. Starin Tina bronasta Deklice nad 10 let: 1. Levec Lili zlata 2. Štucin Urška srebrna 3. SmukavecBeti bronasta Dečki do 10 let: 1. Grdadolnik Edo zlata 2. Cvetko Rok srebrna 3. Govekar Boris bronasta nadaljevanje na 8. str. nadaljevanje s 7. str. Dečki nad 10 let: 1. Menič Valter zlata 2. Kiissel Aljaž srebrna 3. Grdadolnik Simo bronasta Ženske C: 1. Koselj Mili Lepenka zlata 2. Slabe Metka Val karton srebrna Ženske B: 1. Zapušek Marinka DSSS zlata 2. Corn Barbara Valkarton srebrna 3. Matičič Helena Valkarton bronasta Ženske A: 1. Grdadolnik Ermina Valkarton zlata 2. Tisler Jelka Lepenka srebrna 3. Furlan Maja Kartonažna Lj. bronasta Moški D: 1. Zaplotnik Marjan Lepenka zlata 2. Radom Flore Lepenka srebrna 3. Meglič Andrej Lepenka bronasta Moški C: 1. Vogelnik Janez Jelplast zlata 2. KUssel Avgust Kartonažna Lj. srebrna 3. Štucin Jože Lepenka bronasta Moški B: 1. Šemrov Andrej Valkarton zlata 2. Rupnik Mitja Valkarton srebrna 3. Bajc Florjan Valkarton bronasta Moški A: 1. Avsenek Drago Lepenka zlata 2. Kovačič Darko Kartonaža Rakek srebrna 3. Prevec Boris Kartonažna Rakek bronasta Ekipno so bili podeljeni pokali: — Moški Lepenka Tržič — Ženske Valkarton Logatec Za skupno uvrstitev: 1. Valkarton Logatec 2. Lepenka Tržič 3. Kartonaža Rakek Vsem dobitnikom medalj in ekipam s prejetimi pokali iskreno čestitamo v spodbudo drugim, da nas bo prihodnje leto še več. M. S. Tekmovanje KTL v sankanju Vsakoletno tekmovanje v sankanju se je tudi letos odvijalo na progi pod Storžičem. Kljub zgodnji uri odhoda iz Ljubljane—nekateri smo prišli na zborno mesto pred tovarno preje, kot običajno hodimo na delo — je bila udeležba Ljubljančanov rekordna. Tekmovanja se namreč, tako kot vsako leto, udeležuje v največjem številu Tržičani, toda vedno več je tudi tekmovalcev iz delovne skupnosti skupnih služb ter temeljnih organizacij Kuverte in Kartonažne. Mogoče je za izostanek delavcev iz drugih temeljnih organizacij nekoliko kriva tudi dveurna hoja na tekmovališče pod Strožičem, kar seveda zahteva zgodnji odhod, vendar vseeno pričakujemo, da se nam drugo leto pridružijo tudi ostali. Prepričani pa smo, da bo prišlo vsaj nekaj tekmovalcev iz Logatca, ker jih bo pripeljala že sklenjena posebna stava. Sam (avtor članka) sem izzval Mitjo Rupnika iz Logatca, da tekmujeva na sankaški progi tako, da on na njej tekmuje s smučmi, jaz s sanmi. Start bo seveda istočasen. In nagrada: 5 litrov — toda ne čaja! Kot vedno, so bili tudi letos v najboljših tekmovalnih dosežkih Tržičani "skoraj" nepremagljivi. Kolajno, in to srebrno, sta jim odnesli le v tekmovanju ženskih dvojic naši Vanda in Jana iz delovne skupnosti. Dosegli sta kar drugi čas, zato zlobni jeziki enačijo ta dosežek z dosežkom naših tekmovalcev leta 1928 na svetovnem prvenstvu v bobu, ko so zasedli tretje mesto.Ta kr at so namreč pr vič sedli v bob, pa zato od strahu sploh niso zavirali in uspeh je bil zagotovljen. Že lanska uvrstitev Marjana iz delovne skupnosti na drugo mesto in letošnja njegova delitev četrtega mesta, kakor tudi še vključitev treh tekmovalcev izven Tržiča med prvih 15, kaže na to, da bo dominantna vloga domačinov slej ko prej vedno bolj ogrožena. O družabnem srečanju po konča nem tekmovanju, ki je bilo kar v sami koči pa samo v superlativu — to je bilo čudovito! Hvala Trži-čanom za dobro organizacijo, zato sigurno nasvidenje drugo leto. PODELITEV MEDALJ: - Moški: zlata — Jože Meglič, Lepenka srebrna — Janez Godnov, Lepenka bronasta — Flore Radon, Lepenka — Ženske dvojice: I — Deklice: zlata — Alenka Zaplotnik, Tržič srebrna — Mateja Kuferšin, Ljubljana bronasta — Ksenija Šmuc, Ljubljana — Dečki: zlata — Grega Meglič, Tržič srebrna — Dušan Pavšek, Tržič bronasta — Marko Meglič, Tržič — Ženske: zlata — Ivanka Ankele, Lepenka srebrna — Sonja Gomboc, Lepenka bronasta — Marija Slapar, Lepenka zlata — Ankele — Slapar srebrna - Pavela - Kobasič bronasta — Koselj — Gomboc — Moške dvojice zlata — G od nov — Bjelič srebrna - Radon - Tišler bronasta — Dobrin — Žuran D. Videmšek b. K AH bo hitrejši od meneP Naš cilj je obstanek v lil. ligi prvenstva Ljubljane v šahu Ekipa KTL v šahu je nadaljevala 5 tekmovanji na sindikalnem prvenstvu Ljubljane. Tako je v zadnjih treh kolih dve srečanji z močnimi nasprotniki ig-rala neodločeno, dočim je eno 'zgubila. Do konca prvenstva so ji preostala še tri kola tega tekmovanja 'n upamo, da bo zbrala toliko tQčk, da bi se obdržala v III. ligi. šah. šah šah sah šah Rezultati: KARTONAŽNA : SCT 2:2 KARTONAŽNA : INŠTITUT ZA RAZ. MATERIALA 1:3 KARTONAŽNA : KLIN IČNI CENTER 2:2 SKUPNA LESTVICA: odigr. skupaj kol točk KARTONAŽNA IS|k KAtLL NAjl U-2GU*bl SKOPIC. SLOV. TLGoV. R LtSoK ASKETSKI MA-ČIK) LlV-C1AU1A GCoRG tclc- KAN bobt- LITAV SRtbsT. GL .KUTI MAB.y- LANbA NCSTRb- KpVNMK okras. PTICA RING c PUC- MOKlffOL VlAUR MASLO V 42. CR -RA ABC CC.bC. rpsAit-NA-RASTLINA MAJ- NIŠKO STANOV. CUkDA Ul iAVA MA BUL UlobU SLOVNIC, LOČILO »LOVLN. m.vnA RANČ. ItATL- ."3tcA PIATOV AVTO TC.H -uicn ALft ALR.IA ToVL- tlMUčA ITCtbP MLfcA bANtU IVO bZiLMlk TRI MAR WOil TRI STAN, MA «. PIKISIOM RMOT HAM- SUM RlkSkA ft-Tbt- StT AR Tt-RPA LRTVL- NMC HALOG. R£Mlč. tetk NARK10S. SVtT AUb. RttUC fRLU- Klk VLAbAR BOO MA LAb^A LOk) OtbC' LAKJA ZtKUA Mlin. tLLb k-ISlK Skor- ut- MtC b\)l- GALO OLE.C. VlbOV RUMN- STtlM artor EKJARA VOKALA amcoku MA- TIMA RVI