ŠIŠKA PO DOLGEM IN POČEZ
Medvodčani o svojih težavah
Le ,,dober lučaj" od Ljub-ljane ležijo Medvode, ki jih imajo mnogi zaradi bližine mesta že za ljubljansko pred-mestje.
Ko smo obiskali to našo mejno krajevno skupnost (v nadaljevanju KS), nam je njen predsednik Vinko Plešec žrtoval kar prccej časa, da je lahko odgovarjal na številna vprašanja, ki zanimajo naše bralce. Z njegovo pomočjo smo bolje spoznali delo KS in posameznih komisij, svoj ,,lonček" pa so pristavili tudi nekateri domačini, ki so nam vso dejavnost opisali z očmi občana — prebivalca Medvod in okolice.
Res je, da vsi podatki mor-da niso značilni za celotno področje, ker je preveč razno-liko, vendar pa v dokajšnji meri pojasnjujejo način dela krajevnih  organizacij.
,,Treba je",je povedal Vin-ko Plešec, ,,upoštevati dvoje činiteljev, da laže razumemo prizadevanje krajevnih orga-nov. Prvi je ta, da so bile Medvode še pred nedavnim občinsko središče samostojne občine, ki so jo leta 1962 pri-ključili naši občini kot KS. Drugi pa je močna koncen-tracija industrije v Medvo-dah. Okoli nje se v veliki meri vrti delo in življenje do-mačinov. To dvoje postavlja pred organe KS nove naloge, ki se precej razlikujejo od dela samo vaških ali samo mestnih KS."
Preselitev občinskih orga-nov iz Medvod je slabo vpli-vala na reševanje mnogih vprašanj, kar je pripeljalo do nezainteresiranosti prebival-cev. Le-ti se niso več v polni meri zavzemali za rešitev po-sameznih vprašanj, češ, da je usoda le-teh več ali manj od-visna od dobre volje občin-skih forumov.
Kot samostojna občina so imele Medvode nedvomno pri-oriteten položaj v primerjavi z drugimi kraji, ker so razna vprašanja rcševali v organih občine inkrajevna samoupra-va ni prišla do prave veljave.
Druga posebnost je koncen-tracija industrije v tem delu naše občine. Zaradi nje imajo prebivalci določene skupne težnje, ker grc tu za zaokro-ženo, čeprav dokaj neenako področje, ki zahteva skupno reševanje problemov. Indu-strija sama, oziroma gospo-darske organizacije v KS, si-cer sodelujejo pri reševanju mnogih vprašanj, toda ne v toliki meri, da bi lahko tesno spremljale nastajajoče proble-me, ki so posledica potreb in pogojev nadaljnjega razvoja Medvod. Na sestankih KS s predstavniki medvoških pod-jetij so slednji sicer pristali na sodelovanje, vendar pri samem delu tega interesa ni-so pokazali, čeprav vežejo go-
spodarske organizacije na svoje obrate skoraj štiri pe-tine vseh prebivalcev.
KILOMETRI SLABIH  CEST
V KS so zelo pereča vpra-šanja, ki se nanašajo na ko-munalno dejavnost. Hiše ra-stejo kot gobe po dežju, zato je treba vzporedno urejati tu-di   vse   komunalne   naprave,
KS MEDVODE
Meja krajevne skupnosti Medvode poteka po Savi do motela Medno, po costi Sora-Draga in cestnem od-cepu pri Jeprci. Na jugu meji na cesto prvega rcda Ljubljana—Jesnice, na zahodu na Skofjo Loko in na severu na občino Kranj.
Zajema 15 vasi in naselij: Golo brdo, Seničico, Žle-be, Studenčice, Presko, Vaše, Goričane, Rakovnik, Sora-Dol, Spodnjo in Zgornjo Senico, Ladjo, Svetje, Zbiljo in Medvode.
Krajevna skupnost Medvode šteje 4.800 prebival-cev.
Gospodarske  organizacije:
Celuloza (Goričane), Color, Tesnilka, Tovarna spe-cialnih mizarskih izdelkov Sora, Obrtno gradbeno pod-jetje, Avtoprevozništvo, Elektrarna (Medvode) — Te-kstilna tovarna Medvode in obrat Torbica (Zbilje).
kot so kanalizacija, vodovod, zelenice, rekreacijski prostori itd. Poleg tega je na območju KS okoli 37 km cest IV. reda in 40 km drugih neurejenih cest, dalje številni neurejeni hudourniki in še vrsta nere-šenih vaških problemov. To-rej ni čudno, da posvetijo preko 75 odstotkov vseh raz-prav sveta vprašanjem s P°d-ročja komunale. Nerešena komunalna vprašanja navr-žejo še kopico drugih drobnih problemov, zato prebivalci ne-prestano zahtevajo čim hitrej-šo ureditev.
FOMOC PREBIVALCEV
Vsakdanja tema zborov vo-livcev so številni komunalni problemi. Prebivalce zanima, kaj je na primer z zazidavo že potrjenega zazidalnega ob-močja na Svetju-zgornja plo-ščad? Kaj je s kopališčem na Sori? Kdaj bo postavljena bencinska črpalka? Kako mi-slijo uroditi železniški prehod v Preski? Kje je meja za plačilo prispevka za uporabo mestnega zemljišča?
Kadar je treba kaj nare-diti in primanjkuje denarja, se prebivalci hitro odločijo za prispevek. Tako so zgradili vodovod v Žlebah, ki je stal okoli 1,2 milijona S din, srcd-stva zanj pa so prispevali prebivalci sami, uredili pa so tudi most in dovoz do šole v Prcski. Prispevek prebivalcev je bil tu okoli 1,8 milijona S din. Pri gradnji kulturnega doma, ki je stal 20 starih mi-lijonov, so domačini prispe-vali kar dve tretjini vseh sredstev, pri gradnji skupnegE
družbenega prostora v Senici pa so od skupne vrednosli 8 milijonov S din prispevali sa-mi  sedem milijonov.
REŠEVANJE SOCIALNIH PROBLEMOV
Poleg komisijc za komunal-na vprašanja delujeta pri KS še komisija za socialna vpra-šanja   in   —   zaradi   velikega
področja  —  kar  dva  porav-nalna sveta.
Na področju bivše medvo-ške občine delujejo 4 KS. Na svojih sejah vse skupno rešu-jejo prošnje za družbeno po-moč, člani komisij, ki delu-jejo kot prostovoljni socialni delavci, pa obveščajo zavod za socialno delo o vseh pro-blemih, ki se pojavljajo v nji-hovem kraju. Tako reševanje je pokazalo že lepe uspehe, v ilustracijo pa navajamo nekaj podatkov.
Iz vseh štirih KS prejema družbeno pomoč 67 oseb v skupnem mesečnem znesku 9.120 N din. Višina podpore se giblje od 40 do 250 N din za posameznika. Dalje imajo v rejniških družinah 16 otrok, v domovih počitka 17 one-moglih oseb in v vzgojnih domovih 22 otrok. Poleg tega so omogočili še letovanje šol-skim otrokom. Od 121 prijav-ljenih otrok je letovalo 114 otrok. Občina je pokrila stro-ške letovanja za 42 otrok, za kar so porabili 15.120 N din. Starši so celotno oskrbo pla-čali le v šestih primerih.
Precej dela imajo tudi po-ravnalni sveti. Lani so morali reševati kar 32 primerov, od katerih je le 8 primerov osta-lo nerešenih. Po mnenju čla-nov sveta gre tu predvsem za osebne žalitve in za števil-ne vaške probleme sosedov, ki se prepirajo zaradi pre-maknjene poti ali meje med posestvi.
Seveda pri vsem tcm ne moremo mimo dejavnosti drugih terenskih organizacij. Na splošno bi lahko rckli, da dobro obravnavajo svoje pro-bleme, povezava s svetom KS pa ni pri vseh organizacijah najboljša. Zelo aktivna je na primer organizacija ZB, ki sc polog svojih problemov zavzc-ma tudi za komunalno ureja-nje hribovskih predelov, ki so najmanj obdelani. Tu vidimo kolektivno odgovornost, ki pa je ni čutiti na primcr v teren-ski organizaciji SZDL, kjer se že skoraj leto dni ,,prepi-rajo", kdo naj bi bil njen predsednik. Nič ne dela tudi mladina, ki v Medvodah žal nirna nikakršnih pogojev za kulturno-prosvetno dejavnost.
Nekaj okoliške mladino je pritegnil v svoje vrste TVD Partizan, drugi pa odhajajo raje v Ljubljano ali Kranj, kjer najdejo dovolj pogojev za  udejstvovanje.
Lado ZUPANClC
VEDNO SE NAJDE IZHOD
Tovarna specialnih mizar-skih izdelkov ,,Sora" v Med-vodah je primer, ki osvetlju-je težaven položaj lesno-pre-delovne industrije. Prodaja izdelkov v ,,Sori" se je začela vse bolj zatikati, podjetje je postalo nclikvidno, osebni dohodki so bili vedno nižji, produktivnost pa bi bilo trcba povečati za tretjino. Nemudo-ma bi bilo troba opustiti ali pa zmanjšati proizvodnjo iz-delkov, ki jih "trg odklanja. Za to so potrebne tudi kadrov-ske  spremembe.
Podjetje se je vse predolgo oklepalo proizvodnje ohišja za televizijske in radijske aparate, pri tem pa opuščalo skrb za moderno tehnično opremo in uvajanje moderne organizacije dela. Podjetje je v zadnjem času postalo pri-zorišče medsebojnih spletk in obtožb. Namesto da bi ves svoj umski in fizični potencial usmerilo v ekonomično poslo-vanje, temeljite tržne raziska-ve in podobno, so se člani ob-metavali s kritikami, kdo naj bi bil kriv za tako slab go-spodarski položaj in za slabe mesečne dohodke, ki ne prc-segajo niti 45.000 S dinarjev na mesec. Vodstvo se je vse bolj zatekalo v kompromise, kar je še povečalo gospodar-sko škodo in anarhijo.
Nadaljevanje na 7. strani
Nadaljevanje s 3. strani
Podjetje ,,Sora" ima nevar-no nagnite korenine. Morda bi bila zanje zdravilo samo pri-silna uprava. Jože Vonta, di-rektor Bombažne tkalnice v Vižmarjih, ki ga je delavski svet pooblastil, naj naredi analizo o poslovanju in pred-laga za ,,Soro" sanacijske ukrepc, meni da položaj ni tako slab, da iz njega ne bi bilo izhoda. Položaj ,,Sore" ni rožnat, njena Ahilova peta je pomanjkanje pravega pro-grama proizvodnje in izgublja-nje v manj pomembnih zado-vah, kar velja za vodstvo in samoupravno dejavnost. Ko-lektiv ni rastel skladno in se kvalifikacijsko dopolnjeval ter tako sedaj ni kos vse hujši konkurenci. Ob neizdelani tchnologiji, slabi organizaciji dela in neustrezni kadrovski sestavi kolektiva, ki ga se-stavljajo pretežno nekvalifi-cirani delavci in le 10 % kvalificiranih in visoko kva-lificiranih, je težko uspeti na tržišču, ki zahLova kvali-tetne in estetsko dovrScno iz-delke. Tržna zakonitost pi-gosto deluje v škodo podjetja ,,Sora" tudi zaradi prodajnih pogodb, ki enostransko obve-zujcjo samo ,,Soro", nikjer pa niso zapisane obveznosti kup-cev.
Iz navedcnega so jasne na-loge, za katere samoupravni organi niso brez posluha, saj vedo, da je sanacija nujna. ,,Sora" bo morala kar najbolj smotrno prcusmeriti in delno zmanjšati proizvodnjo neka-terih izdelkov in postopno skrčiti kolektiv za kakih 50 nekvalificiranih delavcev. Tu-di o integraciji kaže razmisli-ti. V dogovoru so z nekateri-mi gorenjskimi podjetji, pre-den pa bodo načrti o skupni strehi s kakim drugim pod-jetjem postali resničnost, bo-do morali iz ,,Sore" odstraniti
nezaželenc in škodljive poja-ve, ki ovirajo njeno pot na-prej.
Že po poldrugcm mesecu, od kar je Jože Vonta priskočil podjetju na pomoč, se je v ,,Sori" položaj izboljšal. Pozi-tivni prcdlogi najdejo odziv, zato je tov. Vonta mnenja, da bi bila politična škoda in kri-vica do kolektiva, če bi uvedli prisilno upravo, ko do sedaj niso dobili nikakršne zunanje pomoči.
A. K.