POGAJANJA ANTRAGITNIH MAJNARJEV
Zastopniki antracitnih delodajalcev in premogarjev, na konferenci v Philadelphia, bodo sklenili mir. — Pogajanja bi lahko škodovala končni uravnavi.
Philadelphia, Pa.. V.h avgusta. — Konferenca, ki se yi<i iiumI voditelji ('nited Mine Workers ter delodajalci v uan i« m i . da m nivna prqnopubo stavko v antracitnih poljih, j<* razkrila dve stvari.
1'rva stvar je. da je bil arbitra-eijsici predlog d«*lodajaleev edina ovira, iti je stavijala uravnavi na |>»t.
Druga stvar pa je. da hočejo. dHodajalei na vsak na<vm skleni-ti dogovor ter obnoviti obratovanje v rovih.	:
Zadnje omenjeni razvoj, obenem / ž»-!jo <l»*!ave«'\% da se vr-nej«. nn de>to, smatrajo številni za dobro znamenj.* z orin.ro na usp< h konlereiiee. Ni pa gotovo, koliko ča*a Im» poteklo. predno se l*>do dogovoriti zastopniki obeh spornih strani.
lepra v je trajala konferenca Je eno um tri p»d, sta prišli vendar . be stranki žnje polni upanja, da kmalu mogoče doseei wjruvor. V kratkem ugotovilia. ki je bilo objavljeno koncem konfert nee. s.* je glasilo, da ni bil dositj n i kak dogovor in da se bo vršila v ponedeljek nadalj-lia konferenca.
Niti Joh u Lewis, predsednik l rnted Mine Workers, ki zastopa dela vee. niti Warriner. zastopnik antracitnih delodajalcev, nista hotela p al robno razpravljali o ugotovilu. da š.- ni bil dosežen dogovor, a oba sta izjavila, da bi neprimerna publieiteta glede vse. viiie pogajanj lahko škodovala koneeni uravnavi ter slednjo even tualno zavlekla.
Iz ofieijelnejja vira pa se je izvedelo. da je bil predložen premolar jem predlog, tikajoe se an-traritne spravne komisijo. Ta predlo«? je vzbudil na veerajsnj.Mii sestanku precej nesoglasja. in isto velja, tudi glede današnje hp. j«'. Zastopniki delavcev so izja- { vili. da bi bilo boljše, če bi se ( pretil o/rl o kak drugi arbitraeij-«ki načrt.
Predlog 1<.,f so pa stavili delodajalci. je obstajal v tem. da naj sestoji dotiena arbitraeijska komisija iz treh zastopnikov delavcev in tr»h zastopnikov delodajalcev. V shieajn nesoglasja pa naj se izroči odločitev trem nepristranski m razsodnikom in ne kot dosedaj. enemu. Te razsodnike naj bi imenoval predsedujoči sodnik T'nited States Circuit Court.
Washington, T>. C.. If), avgusta. — Ceoloski nrad je cenil pro-
AMERIKANEC BO SKUŠAL PREPLAVATI ANGL EŠKI KANAL
DENARNA IZPL.ACJLA
V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI ta ZASEDENEM
OZEMLJU
potom n&š« banke i«vr#ujejo zanesljivo, hitro in po nizkih
cenah.
VferaJ m Ml« naSe eco« Bledele: Jugoslavija:
RazjtoMtJa na aadnfe poflte ln Isplafnje "Kr. poRtnt Pekovni urad ln "Jadranaka h« nka" » LJubljani, Zmrr?ebc, Beopradn; Kranju, Olju, Ma-rl»K>ru. lmhrovuLku, Splitu. Sarajeva di drugod, kjer Je pa? sa hitro tel>lattto najugodneje.
300 kron .... $ 1.15	1.000 kron .
400 kron ---- $ 1.50	5,000 kron ..
500 kron ____ $ 1.85 10,000 kron . .
Italija in zasedeno ozemlje:
BacpoSljja na zadnje po£te lu Izplačuje "Jadranska banka" ▼ Trstu,
Opatiji ln Zadra.
50 lir----$ 2.90	500 lir____$25.00
100 lir----$ 5 30	1000 lir____$49.00
300 lir .... $15.00
Za po Ail Jat v a Id presegajo ineacfc dvajsetlteo* iron all pa kratkol lir
dovoljujemo po mogočnosti &e posebni popust.
Vred coat kronam, dinarjem ln Uram sedaj nt stalna, menja se večkrat ln nepričakovano; is tega razloga nam nt mogoče podati natančne orne vnaprej. Ml računlmo po coni onega dne, ko ««« dospe poslani denar v rok«.
$ 3 50 $17.00 $33.00
Izplačil v ameriških dolarjih glejte poseben oglaa v tem listu.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New York Bank Draft.
frank|sakser-state;bank
•	New York, N Y.
[ DUBLIN JE POPOLNOMA t PRIPRAVLJEN NA NAPAD
Prebivalci irskega glavnega mesta, naj ostanejo zvečer \ doma. — Ustaše skušajo pognati preko meje.
t. -
Dublin, Irska. i!0. avgusta, — Soglasno z n-ekim ofic-ijelnim ob-. Vestilom. ki je bilo izdano dimes pO]M>ldne in v katerem -se svari ; mešča<ne, naj ostanejo v svojih (domovih ter dajo n'tam priliko.
Ida izvedejo svoje defenzivne odredbe. se je nameravalo danes i zv(ver vj>rIzoriti mo^an napad ! na vee važnih poslopij ter dru-jgilh jozieij v Dublinu.
Uradniki proste irske države ^o mn« nja. da bodo ust uši najbrž : opustili svojo nakano, ker se je ! ir. vedelo za njih r.ampii. a nevar-| nost .zvezana s tem, jo tako ve-| lika. tla je l>ilo svarilo na občin-jstvo povsem upravičeno.
Dublin, Irska. 10. avgusta. — Ostro streljanje se je vršilo tekom cele pretekle no.~-i po eelein mestn med silami ]>ih st»» irske države ter ust asi. Ostrostrelci ro streljali z zasede 7ia eete ]>roste irske države in ustaši s strojnimi puškami so napadli postojanke narodnih «"et v razlii<"nih delih mesta.
T'sta.ši so streljali na neki avtomobil. v katerem so se vozili štirje častniki rednih čet. Isti avtomobil j.> bil pozneje izpostavljen napadu z bombo, ('astniki niso bili ran.jeni. a ubit je bil neki v bližini stoječ civilist. Trije i nadaljni neprizadeti so bili rail j en i.
London, Anirlija. 19. avprnsta. I V nekem poročilu Press Associa-I t ion i t. Dublina se arla.si. da so bili l irski ust;iši odločno poraženi na bojnem polju, da pa nameravajo selaj vprizoriti novo kampanjo terorizma in uničevanja. Taktike ustašev so se pričele izpremin jati, kar je postalo vedno bolj in bolj jasno irra časa. ko so bili pregnani iz Cork a.
1 Njih namen ni več držati to ali ono ozemlje kot organizirana sila ter se spuščati v odprte boj*« s četami proste irske države. Poslu-/iti se hočejo iruerilla vojevanja j ter vprizarjati majhne in hitre napade, tekom katterih skušajo napraviti kar največ škode. Posluževati se hočejo taktik, katerih so se preje posluževali v boju proti Ansrležem in v tem smislu je obvestilo vrhovno poveljstvo u.staških čet vse člane usta-šk<- armade. Strogo je prepovedano "nedisciplinirano*7 plenjenje. Dovoljeno pa je požijranje kujHov s<-na. sodišč in prisilnih delavnic ter nadalje uničevanje železnic in mostov.
AVSTRIJA NA BOBNU.
I •	-
I Dunaj, Avstrija. 19. avgusta. Avstrija je na javni dražbi ter jo lahko kupi oni, ki največ ponudi zanjo. Kit je izjrubila avstrijska krona vsako vrednost in ker je vlada v takih stiskah, da ne mo-( re nikamor naprej, je poklical j avstrijski kancler k sebi poslanike centralnih evropskih držav ter jim razložil, da ni vprašanje I več finančnega, temveč političnega značaja in da je neločljivo , spojeno s centralno evropskim vprašanjem.
Avstrijska vlada je vsled tega sklenila stopiti v osebni stik * j vodilnimi državniki treh najvažnejših sosedov, Nemčije, Italije in < 'ehooslo vaške.
Avstrijski kan cel ar bo odpotoval jutri v Prajro, <1a se posvetuje z dr. Benešom in od tam v 1 Berlin, kjer pra pričakuje ikan-| eelar "Wirth. Na kratko rečeno je (stvar naslednja: — Avstrija se hoče spojiti z enim teh treh narodov za vsako ceno ter neodvisno od zaveznikov, v kojih 3epe obljube ne veruje več. (Italija je vendar tudi uveziiik.)	4
Slika nam kaže Amerikanca Oh arlesa Totha. ki je vkb-n':l preplavati ;tn-_'l«ški kanal. Ta razdulja znaša milj. V njegovi družbi so tri priznane an<rleške plavačice.
\	n	
		1
fel'		i
	rf	i
m	i -	: i
•C		1
NOVA USTAJA JE BILA ZATRTA V MEHIKI
V Puebli so v kali zatrli novo usta j o, katero so skušali vprizoriti pristaši Feliks Diaza.
Mexico City, Mehika, 20. aver. Fref];erico Cordova, katerega so dolžiii. da je pred tremi leti od-vedel William O. Jenkinsa. ame-riškejra konzularnega agenta, je f zopet prišel v javnost kot aktivni načielnik sikupine reolur-ijonar-jev v državi Puebla. Soglasno s^ X>oročili številnih jetnikov, ki so padli v roke zveznim četam, so izdelali ti revolucijornarji natančen program za irstajo. ki naj bi ^e osredotočevala v državah Pneblo in Tlaxeala.
Oo-rdova je baje izbral svojim glavnim pomočnikom .Tuan Ube-ra ter Guerrero. V nekem p»ro-čilu vojnega urada se glasi, da je l»il general F bera resno ranjen v nekem boju z zveznimi četami.
Delavnosti Cord o ve se je smatralo nevažnim do predvčerajšnjem. ko so zvezne čete uj»-le tekom nekega sjmpada. ki se je za-vršil dve milji <>d me.sta Puebla. več ustašev. Jetniki so imeli pri sebi dokumente, iz katerih je bilo razvidno, da so zapleteni v zaroto številni rančerji in nadaljni dobro znani civilisti. Namen te zarote j«' bil podjarmiti si državi Puebla in Tlaxcala. Nadalje je ugotovilo na temelju teh razkritij. da so pristaši Oordove v resnici pristaši Feliksa Diaza in da se je izdelala ambicijoznc načrte. obsegajoče celo deželo.
Vojni urad ima baje v rokah popolen seznam vseh pristašev nameravane revolucije v Puebli. Jcajti ta seznam se je našlo v žepu privatnega tajnika Oordove. ki je padel v roke zveznih čet.	*c
V poročilih iz Pueble se glasi, da so se že vrš'ile obravnave pred vojnim sodiščem, da ]>a dosedaj še ni bila izvedena nobena smrtna obsodba.
Razmere v Tabasco so še vedno neurejene. F«taši so zelo aktivni v novootvorjenih petrolejskih poljih te države ter šli v svojih delavnostih celo tako \ daleč, da so prijeli uslužbence, med njimi par Amerikaneev, od katerih zahtevajo tri but.
COX SE ZANIMA ZA HUGO STINNESA
Prejšni demokratični kandidat za mesto predsednika je obiskal predsednika Ed berta in kancelarja Wirtha
Berlin, Nemčija. 20. avgusta. — James M. Cox. predsedniški kandidat demokratične stranke tekom zadnjih predsedniških volitev v Združenih državah, je dospel v Berlin, oči vidno zadovoljen z načinom, kako je Liga narodov rešila nekatere probleme Avstrije in Cehoslovaške. Obiskal je predsednika Eberta in kancelarja Wirtha ter upa. da se bo sestal tudi s Huffo Stinnesom.
Cox bi šel iz Berlina naravnost v London in od tam na Trsko.
— Izguba Northcliffa. Griffitha in Rathenaua je resen udarec ra celi svet, — je rekel Cox. — Glede Avstrije je izjavil, da bi bilo mopoče odpraviti njeno bedo. da pa bi bilo izboljšanje počasno, ker ima dežela slabo vlado. Ceho-slovaška je obljubila Avstriji, da ji bo dobavila polovico svojega sladkornega proizvoda brez carine in tudi velik del svoje produkcije olja. Cox je? konečno trdil, da bi ae lahko Avstrija sama reži la z razvojem svojih vodnih sL
HIPEN KONEC StISE V JOHNSTOWN, PA.
-----
Vrhovni prohibicijski žrec, Haynes, je presenečen vspri-čo akcije, s katero je župan "suspendiral" Volsteado-vo postavo. — Pivovarne imajo na razpolago velike množine močnega piva. — Prodaja piva bi uničila butlegarje.
i
Washington, D. O., IS. avgusta. — ProlribiHjsko ol J lasti so danes skoro oineille od presenečenja. k<» so izvedelo, da je dal župan Cauffield, v Johnstown. Pa. pivovarnam in salonom dovoljenje, da smejo prodajali pravu pivo. ker preti knestu epidemija, vsled zavživania slain- :. 111 u • vo<lc.
Ves presenečen je zvezni komisar f Haynes najprvo čakal nekaj čn-j sa. da dobi avtentična poročila v tem pogletdu in sicer <"l svojih a aren tov v J<»linsto\vnn. predno bi odposlal ]K>velja, s katerimi n;ij > bi s«* napravilo konec O'j pivski* povcwlnji. Johnstown je postal na-'••nkr.iir j>oj>olnoma moker vsled1 povelja župana, še predno m> kne-Ii prohibicijski apronti priliko nastopiti. Komisar Haynes jt* irdal nato komnnLkej. v katerem se glasi:
— Župan v .Tohnstowmi nima J nobene pravice postaviti po-^avo na stran. Strah pred epidemijo ni noben vzrok za tako akcijo. Predsedniku samemu manjka avtoritete. da l»i potisnil na stran zvezno prohibicijsko postavo. Xi res. ( da je bila posta.va razveljavljena ob drugih prilikah, da se prepreči epidemije. Mi smo pripravljeni nastopiti proti novim razmeram v Jo h nsto WI111.
Celi dogodek pa je izirledal manj smešno, ko so prohibicijski agenti sporočil i f^la\*nemu -stanu, da je v mestu bilo dobre pijače, čeprav ni mogoče najti nobenesra dokaza, da so postavo kršili. Oči-vidno so spravili pivo uhmI ljudi v tako^zvanih "container-jih", ki ne nosijo nobenega znaka, po ka-t-erem bi bilo mogoee s{tf»znuti pivovarno ali salonarja.
Komisar Haynes je sporočil danes zve-čer, da ni nobenega dokaza o krivdi pivovarnarjev. čeprav so prohibicijski uradniki sumili, da je bila velika množina piva. katero so spravili med občinstvo, izdelana v .Tohnstowmi. Uradniki izjavljajo, da imajo pivovarne vetlno na razpolago velike množine piva. napravljenega po starem proeesu, katero potem de-alkohollzirajo, predno jza spravijo v promet. Iz tejra vira je najbrž tudi prišlo pivo, ki je preplavilo mesto, čeprav nimajo prohibicijski uradniki nikakih dokazov za to svojo trditev.
Pomožni prohibicijski komisar Jones je izjavil, da zadostuje akcija župana v Johnstownu, da g»a governer odstrani iz urada. Presenečenje prohibicijskih uradnikov je bilo tem večje, ker Je bil
___

baje župan CaurT; 1 i/v^ljen na suhaskem tiketu.
V svoji proklama'- ji. v kateri je dovolil pi";•'!.;_ > |n*;ive<ra piva. je rekel žup;. .. *<*ri p »lajajo hutlegarji strup :;i i' mogoče odpraviti te nezn	razmere.le
s tem, da se sta; i n. trg ]>ravo pivo.
— Več meseerv . ti >1 prizade-, val iztrebiti butle^ai-j<\ — je re-] k<-i župan. — IV t hli teden sem pozval meščani*, j.jj i.ji ]>omaga-| jo v tem boju. a i»* iv;j ^ta se odzvala. Eden t- !i .[■ bil premlad.
da bi služil kot p -.e!<ni polie:>i l»rn«ri je bil zap.":- .'••n. a se na-slednjega <lne rn oglasil k službi.
Župan j<* izjavil. <l;i bi j »menjala prodaja j rav.-^a piva smrtni udarce 7M ! irarje ter ob istem času odp >m nevarnemu polfižaju, ki j - n;> .ti v^led slabe pitne vode. — M >tna voda j.* nt-zavžitna. V n.:< j jnrgoli bacilov. — jo- rekel.
I
PRODUKCIJA ZELEZA JE MAJHNA.
Yoxuigstown. o. ]9. avgusta. K«*r so tlan<*> . ..pili tukaj nadalj-no železno j. j«- postala neodvisna produkcija železa v tQm o-kraju manjša k«>l j»* bila v časih največje depresije. 1'radniki naprav so zelo pesimistični glede dobave potrebnih množin premoga ter dvomijo, da bi bilo mogoče kmulu obnoviti obratovanje.
Položaj je postal Se slabši vsled pomanjkanja takozvanih box kar.
DOLCrO V ZRAKU BREZ MO TORJA.
Berlin, Nemčija. 19. avprnsta. Velik zraeni uspeh se je baje do-seqrlo v petek tekom letalnih po-sknsoV .v Rho^n pogorju. Xeki dijak tehnične šole v Hanover ju. po imenu Martens, je baje ostal v zraku šest in šestdeset minut, soglasno z neoficijelnimi sporočili. %
Letalo, ki nima nobenega motorja, je izdelalo deset dijakov omenjene tehnične sole.

PAPEŽ PIJ SE VOZI Z AVTOMOBILOM
Pij je prvi papež, ki sa lahko imenuje lastnikom avtomobila. — Podarili so mu ga Milančani.
Rim. Ttalija. 20. avtrm-;;i — 1'apež 1'ij se jt- moderniziral, kajti postal ']>■ ponosen lastnik avtomobila. Narod Milana, kjer je p;j-p>'ž pred svojo izvolitvojo deloval kot nadškof, mu je podaril avtomobil najnovejšega italjan-skega izdelka. Na vratih avtomobila je naslikan pa peš k i grb in nad njim liara ter k'jn<'i svetega P»-tra. (ilasi se. tla se 1 h» paj>e/. posluževal te<ra vtomobila v notranjosti vatikanskih vrtov. p» katerih se sedaj vozi po dvakrat na dan na svnjint i z prehod i h in sieer na razdaljo malo ve"* kot treh milj.
Ko so privedli avtomobil v Y.»-tikan. je prišel pnp«v. ven, da si ga ogleda.
— T'rvikiat s. b^iino p »služili pri prevozu kipa l.oretske madone. — jt rekel p - j tež ter mislil s tem. da se bo prvikrat j**-ljal v avtomobilu dne <1. septembra, ko bo blagoslovil kopijo slavnega kipa. Oritrina! je majhen črn ki}> Marije in Jezusa, i/-rezan ir. le-,n libaiioiis!;e eedre.
T*« .]■• prvikrat v z^^iov ni pa ] </ev. <l;i je bil eden t*di lastnik avtomobila. Nekateri kardinali pa s«> bili že pred več leti ponosni lastniki avtomobilov. Kardinal Vanuieili je bil prvi lastnik avtomobila. katerega so mu podarili ameriški katoliki. Ko je bil kardinal Merry d»-l Val pap*ški dr-žani tajnik, je imel avtonmbil. v katerem s«- j.- \ j d hu m .*a u vozil k morski obali, štirinajst milj proč < d Rftua. kjer se je ko-]>al v morju. Vatikanski uradniki so se danes spomnili na veliko izpremembo, ki se j,, završila v zadnjem času, kajti ni še dolgo
tega, ko se niso .smeli duhovniki posluževati niti bieikljev ali navadnih koles.
VROČEKRVEN SENATOR.
Havana, Cuba, 19. avgust i. — Polkovnik Rožen d o Callazo, senator iz Camaguey in polkovnik Orestes F«*rrare, poslanec za. ha-vansko provinco, sta bila ranjena danes, ko sta hotela prati čast z meči. Prvi je dobil globoko zarezo v desnem ramenu, drugi pa zarezo preko liea.
Dvoboj je bil že drugi ter posledica nekega prepira v javnih listih.	k ,
[NaJ l	J^j T A ^^T ^ T> l^lT^I A	f^1« U^est^Slo^r^^DaaTi^^
i^S^IIi	VJUxiO i! iilVUUii	i^SssV"!
o,—........._ List; slovenskih idelavcevv Ameriki.	L,,,,	j
TELEFON: CORTLAKDT 2876.	Entered as Second CUaa Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y. Under the Act of Congress <* March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO 195 - ŽTEV 195.	NEW YORK, MONDAY, AUGUST 21, 1922. — PONDELJEK 21. AVGUSTA, 1922.	VOLUME XXX. - LETNIK XXX
dukeijo mehkega premoga v te-ko<'-»-m tednu na približno 4 milj n»- 'iOO.CMH) ton v primeri s , 4.570.000 tonami, katere se je izkopalo tekom preteklega tedna, j
Tekom preteklega tedna je znašala produkeija vsega premoga i 4.<;<)"» rKX> ti>n. me katerimi je bi-j 1<» tudi L'9,000 antracit nega pre-j
I*o mnenju geološkega urada je preztroilaj domnevati, kakšen nčinrfc bo imel	proizva,jsatije
|>reni.,._'a dogovor, ki je bil skle-1 njen v rievelandu med premo-( L'arji t«-r lastiiiiki mehkih premo-j govnikov. kajti čeprav so pričeli ( ■ ■dpirati številne rove. lei so bili /aprti od prvega aprila naprej, manjka vendar /.'-le/nišlkili kar. • 1 a hi j»re ved le izkopani premog.
OČE IN SIN RE POTEZATA ZA ISTO ŽENSKO.
. i
Marion, Ohio. ID. avgusta. — , Ciganske postave ne veljajo v <lo-maeem ine-^tu predsednika TTar.l- , inga. To je postalo oeito včeraj, j ko nastopila pre<l tukajsnim , sodišeem Frank Elis \r Chieaga ter njegov >in Frank, -Tr.. iz ("le- ( v»danda ter zahtevala oba isto /ensko za ženo na temelju eigan-skili postav.
Zupan se ni brigal za zahteve j obeh ekranov ter izročil žensko nekemu Frank Sfanley-u iz Oh i- i eaga. ki trdi. da je njegova se- , stra.	1 i
Stanley jt> odpotoval 7 žensko v i t hieago v spremstvu njenih dveh otrok iz zakona, v katerem je živela predno je postala eiganka. i
Ciganska tolpa, kateri pripada starejši in mlajši Elis. je bila '
pognana iz mesta. 1' ___ 11
OGRSKA HOČE POSTATI ČLA- j1 NIČA LIGE NARODOV.
Ženeva, Šviea. 1 š avgusta. — Tajništvo Eige narodov je dobilo danes, prošnjo, v kateri jo na- ' prosa madžarska vlada, da bi bi- < la Ogrska pripuščena v Ligo na- i
rodov.	1
- -----------------------— i
GTfAS NAHODA. 21. AVC. 1922
dltujosimtanska
Ustanovljena 1. 1898
2vatm. dlrJmnta
Inkorporirana I. 1900
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Iz Jugoslavije.

Delnice Jadranske Banke.
Narastujoče poslovanje Jadranske banke v zvezi z njenim ekspanzivnim delom v vseh panogah gospodarskega živ-lja v domovini je izkazalo potrebo povečati lastna obratna sredstva zavoda. V izvršitvi sklepa občnega zbora od 27. maja se je sedaj povišalo delniško glavnico od 120 milijonov kron na 240 milijonov kron z izdajo 300,000 delnic po K400 ali Din.100 nominale.
Iz mnogoštevilnih vprašanj naših strank glede nakupa delnic nam je sklepati da bojo naši izseljenci želeli nabaviti delnice III. izdaje, vsled česar se je rok za ^odpisovanje v Ameriki
podaljšal do 31. oktobra t, 1. Naši izseljenci ki še niso delničarji lahko kupijo delnice pod istimi pogoji kakor nedelničarji v domovini.
Cena za eno delnico je:
(K400 za glavnico in K360 za rezerve) doštevši 5% obresti od 1. jan. do 31. okt. 1922 : : : : :
K760.
K 31.70 X791.70
Delnice imajo pravico do dividende za L i922.
Za. leto 1921 dividenda je iznašala 12% to jeX48, in je pričakovati za leto 1922 še boljši dcnodek.
Za vpis in informacije ze obrnite na:
Frank Sakser State Bank
Glavno zastopstvo Jadranske banke.
82 Cortlandt Street New York City

"GLAS. NARODA"
_______________PLOVEN i AN DAILY)_
Owned and Published by
Boreoie Publishing Company (A Corporation)
F WAN K SAKSER, Prooldont______LOUIS BENED1K, TroMuror
Plač« of BualnoM of the Corporation end Addresae* of Above Officer«! a* Cortiandt Strast._Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
GLAS NARODA
(Voice_of the People)__
laeued Every Day Except Sundays ana HolMaye.
-	« «...	mw.*'	Za Now York za celo leto -----»7j00
In Canado .................... $6.00	i« pol leta ....... 13.50
Za Pol »*t» ........-............... »3.0C Za	Inozomatv« za celo late »7.00
Za <otrt lata ......................11.501 ____«a pol leta ........ I3.&0
Subacrlptlon Yearly te.00
Advert I semanta on Agreement.
**Glsa Naroda** Izhaja vsaki dan livzemil nedelj In praznikov.
f'opiat brca podpis* ln oeob&oetl ae ne prlob£ujejo. Denar saj ee blagovoli po-štijatl po Muuttj Order. I'rl spremembi kraja naročnikov proahno, da ae nam
tudi prejšnjo bhallH« naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
G L A 8 NARODA aa Cortlandt Street. Borough of Manhattan, New York, N. Y. _*_Telephone t Cortlandt IPI_
TARIFNA PREDLOGA
Zv» zui s**uat sprejel v soboto republikansko tarifno predlogo.
S; 1111 o »n republikanec, senator Borali iz Idaho, je imel tmIiI <» pogumu, <la je glasoval proti predlogi.
V>l»-«| nove <-urinske predloge, ki bo obdala našo deželo 1.1 tajskim zidom, bo moral jilačati ameriški narod letno tri in 11 jarde dolarjev ve«"- indirektnega davka. Nekateri, i • I »olj natančno slutijo posledice, pravijo, da bo znata la ta Mota -tiri mil jarde dolarjev.
I f ]»o tava bo obdarila vse blago, ki je "življenske va/iti, v namenu, da se zaščiti domačega delavca.
Ako misli washingtonska gospoda, da bo na te li-maiiice vedno lahko lovila glasove, se presneto moti.
Kaj l*o profitiral delavec od varstvene carine? Ali mu kdo garantira, da bo imel višjo plačo? Ali mu kdo ga-rantira. da bo imel isto plačo kot jo ima sedaj?
IV ::upčevalei bodo podvojili ali potrojili ceno svoji i j j 11 bairiL Kdino oni bodo imeli od tarifne predloge oziroma postave lepe dobičke. Delavec ne bo mogel zma-t *i visokih cen. In najznačilnejše pri tem je, da je najvišja carina naložena na volno, bombaž in živila.
Tozadevna predloga pa zaenkrat še ni zakon. Najprej bo šla na konferenčni odbor.
I/ tega odbora so izključili senatorja LaFolletta, ker i « m od boru ne potrebujejo nikogar, ki bi stavil kaka ne-priji tna vprašanja ter bi zamogel uspešno braniti svoje stališče.
Sprejem nove postave bodo zavlekli čez novemberske V - lit ve. < C bi bila postava sprejeta pred volitvami, bi se \ oliki najbrže ne poslužili gasov, pač pa kola.
K SMRTI EN VER PAŠE
S smrtjo Enver paše je bil iztrebljen s pomočjo nasil-i.ili -mrii celi turški triumvirat, ki je postal zloglasen ra-dite-a. ker je spravil Turčijo v svetovno vojno in sicer na strani Nemči je in Avstrije in ker je skušal rešiti pro-kk m narodnostnih in verskih manjšin v turškem cesarstvu potom masakrov, to je uničevanja teh manjšin na
debelo.
Prvi je bil Talaat paša, ki je kot član mlado turške vlad.- v Stanibulu odkrito priznal inozemskim poslancem na predvečer vojne, da je edina pot kako rešiti armenski problem, pot uničenja celega plemena. Od leta 1905 naprej pa do konca vojne je ustrajno prevajal to svojo teorijo v prakso. Pet let pozneje ga je umoril v Berlinu arm« nski dijak, ki je bil takoj oproščen od nemškega sodi .'-a. ko je zagovorništvo predložilo dokumente, ki so kazali. da je bilo dejanje dijaka povsem upravičeno.
Nato je prišel na vrsto Džemal paša, ki je bil mornarski minister pred vojno ter postal vojaški governer Sinje. kakorhitro je stopila Turčija v vojno. Ko je dospel v Damask, se je delal kot da ne upošteva oblasti v Carigradu ler je potoni svojih agentov pospeševal jesensko ustajo reformske lige v Bejrutu. V njegovem štabu pa je bil Emir Nuri Salan, ki je zastopal interese šerifa iz Mekc. sedanjega arabskega kralja. Ta Nuri je spoznal, da hoče Džemal le izvedeti imena članov reformske lige, namreč imena Arabcev, Židov in kristijanov. Nobene ustaje ne bilo, a velik pogon na člane in eksekucije stoterih članov lige. Po vojni se je Džemal zvezal z emirjem iz Afganistana ter odšel v Berlin, da nakupi orožje. Ko se je vračal v Afganistan, so ga Armenci ubili v Tiflisu.
Vsi ti trije voditelji so pobegnili iz Carigrada, ko so zavezniki zasedli mesto v oktobru 1918 Neko turško vojno sodišče jih je obsodilo na smrt "in contumacia", to je v njih odsotnosti.
Enver paša je bil eden najbolj romantičnih in pustolovskih predstaviteljev Islama. Pričel je svojo karijero kot agitator za Mladoturke ter je bil član triumirata, ki je izvršil državni preobrat ter strmoglavil sultana Abdul Hamida.
P« »stal je načelnik štaba turške armade leta 1913. Angleška vlada ga je dolžila, da je zakrivil vstop Turčije v vojno na strani Nemčije. Tekom vojne je imel več konfe-renc z nemškim generalnim štabom ter kajzerjem. Bil je prepričan, da so Dardanele nezavzetne.
Leta 1917 je postal vojni minister. Po sklenitvi miru je moral pobegniti iz Turčije. Oblasti so ga dolžile vojnega profit irstva in sličnih zločinov. Hotel je postati emir Turkestana ter se zameril tako Turkom kot boljševikom. Slednji so pričeli s kampanjo proti njemu, ki je zaključila karijero tega izvanrednega človeka.	\
APARAT BO POVEDAL, ČE LAŽEŠ ALI NE
Znanost pa res napreduje. V zadnjem času so iznašli aparat, ki :	natančno zaznamuje, ee človek resnico jrovori ali če laže. —
jZdravniki so dognali, da je delovanje srca in mišic vse drugačno, če Človek govori resnico kot pa če laže. Aparat pre-| iskušajo na osebah, ki pravi jo, da so pokrivici obdolžene. 1
Dopisi.
!	Greensburg, Pa.
>|	v	„
Cital sem dopis iz tega mesta v katerem dopranik navaja terori zem wash ingt on >ke vlade napram stavkajočim preinogarjem, za kar ga ne kritiziram.
Obenem dopisnik poroča, da kai ; se tiče Slovencev v naši naseLbini. smo solidarni, niti eden se ni po-služil direktnega stavkokašt va. pač pa imamo dva indirektna stavkokaza, ki sta po mojem mnenju slabša od direktnih, seveda možaka z visokošolsko izobrazbo. Ta dva gospoda se kljub svoji nevednosti zavedata svoje nesramnosti. namreč da knjeta verige sama sebi ter rujeta proti vsem poštenim in jih skušata javno osramotiti.
Potem dopisnik navapja sla.bo-sti rojaka l)r. F. S. O tem rečem 'samo tolike, da ženske, ki količkaj držijo do >ebef se sploh ne bi podtikale nad njim.
Kar se je pa L. P. (oziroma Louis Palčič) izrazil izven pisarne ; mirovnega sodnika, ko ste imele opravka z Dr. P. pa dopisnik ne navaja. Jaz sem rekel, da je siromak Dr. F. S. prišel v pravo skupščino žensk in da jaz bi imeli rajši najboljšega advokata v Ame-I riki proti sebi. kakor pa par do tičnili žensk. S tem sem mislil, da jima je mati narava dala izvan-ledne jezike, in tega tudi ne zani-kujem. (Pri tem pa nisem mislil j vseh navzočih.) S tem pa ni rečeno, thi sem indirektni stavkokaz. če sem to izjavil. ' Ve ste sicer povzročile govorico, j da se je govorilo meseca julija na društveni seji SXPJ., da sem tajni deputy in da sem se bal priti na dotično sejo, katera je pa bila prva. pri kateri nisem bil navzoč v zadnjih sedmih letih. Ko sem pri-Jžel na sejo meseca avgusta, sem zahteval pojasnila oziroma zadoščenje glede tega, nakar so se člani izrazili, da so brli do zadnjega "jia dotični seji, pa da ni ne eden čul slabe besede o nten*. Pozneje sem tudi izvedel, da to prihaja vse od vaše strani.
Tebe kot dopisnikarja pa pozivam, da mi dokažeš in direktno stavkokaztvo, in kadar želiš nedolžnega. človeka postaviti pred svetom v slabo luč, se ne skrivaj i za slavnim zagrinjalom "stav-J kar". Pridi tvojim polnim imenom'
na svetlo, sicer te pa bom že iz-
i ' M
,;shdil in dobi1, zadoščenje!
Ijouis Palčič.
San Francisco, Cal.
Vsega polno citate iz San Pran-cisca. toda v korist delavstvu zelo ■ tnalo.
i Delavske razmere so slabe, kakor v drugih krajih dežele. Plače1 znižujejo, delavske ure zdaljšuje-jo. stavke in unije propadajo v ko-•rist krutemu kapitalizmu. Vzrok j velike revščine je pripisavati delavcem samim, ki se medsebojno pobijajo in dajo priliko delodajal-icem, da se orsranizirajo in oboro-jžijo proti njem. Dokler delavci ,i oziroma proletarei ne organizirajo ene unije, je hoj proti kapitalizmu brez meči. Nič čudnega, ako človek obupa pod tem gnilim kapitalističnim sistemom. Živeti ne moreš, umreti ne moreš, ako se slcu-£aš usmrtiti, te zaprejo.
Marsikateri gre v prezgodnji j grob radi štabih razmer. Tako je napravil dobro znani in prdljuJ>' jljeni rojak Frank Han&č, doma-na1 Spod. Štajerskem. Pogrešali smo
ga štirinajst dni, nakar so ga do-, bili mrtvega v sobi, napolnjeni si plinom. Xikdo ne ve, če je bil su momor ali nesreča, ker fant se je večkrat močuo (»pil. Bil je član' društva "Tabor Slovanov" št. 30-11 •SXPJ., katerega člani so um priredili primeren pogreb in jK-kopali na katoliško pokopališče po kato-1 liiškem obredu. Pil je tudi član angleškega društva 4 "AIoo.se", ki ni napravilo za njt-ga po]>olnoma , nič. Pokojnemu naj Ijo ]ahlc;i ame , riška zemlja in naj ostane med na« mi nepozabljen.
Z«»j»et imamo d<»kaz, kaj so tuja društva za naše rojake. Dokler ste zdravi, vas poznajo, ko pa umrje-te, s,e ne zmenijo za vas. Itojaki. pristopajte k našim jednotam, kajti le na ta način ste gotovo preskrbljeni za slučaj nesrtčc Maj-s; kateri rojakov se ponosno po pr. sih potrka: Kaj }>oš ti, jaz spa-i dam iv angleškemu društvu! K<» se mu kaj prigodi, hodi tiho in se
■	jezi, zakaj ne dobi tega ali onega.. : kar so mu obljubili. Pravil pa.'
sploh čitari ne zna. Delujmo z ma-1 lo večjo vnemo in složnostjo za 1 slovenske organizacije, pa bo mar sikateri priliranil mnogo sitnosti. To vem iz lastne skušnje.
Kljub slabim časom se je sko , rajžil naš priljubljeni rojak Mr. Marko Sterk in izbral družico, da ga l>o tolažila v ostalih grenkih urah tega "luštnega"' sveta. Air. Sterk se je poročil z Miss A l ar v l Fishar. Svatbo .smo obhajali na, domu n.i-tiili sta riše v. Kalifornijske kapljice nam ni manjkalo. ' Plesal: sme dva dni, ko pa smo se vračal: domov, je skoro v>sak zu-1 naj vrat nekaj časa oočakal, da je; pogruntal pot proti domu Čast' starišem in dekletu, ker tako izvrstno govori materni (slovenski)
■	jezik, kjub temu, da je rojena v Ameriki Air in Al rs. Sterk želim obilo sreče v novem stanu.
Rden, ki je bil na svatbi.
Čeh o položaju v Avstriji.
"Prager Presse" je prinesla za-; uiimiv pogovor z neko vplivno os»- 1 '|bo, ki je karakterističen za preso-jjo, kakšno mnenje vlada danes med Uehoslovaki o položaju v Avstriji.
Po mnenju te osebe bi s«^ mogla Avstrija r<*šiti le na ta način, da se formira posebna mednarodna komisija, ki bi vzela upravo države v svoje roke. Inieijativo za obrazovanje take komisije bi pa morala dat,i Avstrija sama, k;ijti C-eškoslovaška nima pravice vme-savati se v notranje zadeve tuje drŽave. Resni ljudje tie morejo misliti na priključitev k Nemčiji, saj Avstrija sama tejra ne želi, in' če bi tudi želela, bi tega ne mogla izA*esti, ker bi prišla v nasprotje | z mednarodnimi pogodbami. Vrh tega se tudi Nemčija sama nahaja danes v slabem gospodarskem stanju. S priključitvijo Avstrije k Nemčiji bi se položaj Nemčije nikakor ne izboljšal, temveč le poslabšal.	'	|
Zračna pošta Ženeva-Moskva
je začela funkeijoniraii 1. julija |na progi eefc Numberg, Berlin in Kiinigsberg. Odhod iz Ženeve vsako sredo in soboto.
!	C
| Pe ter Zgaga
■
Zadnja poročila pravijo, da je bil de V a ler a. znani irski republikanski voditelj, ustreljen v grlo.
Angleži naj raztrosijo vest, da ga je Bog kaznoval, ker je iz njegovega grla prihajala neresnica.
S tako bajko namreč lahko prepirajo več Ircev kot pa % diplomacijo in z orožjem.
* * *
V	naslednjem objavljam poročilo, ki podpihuje boljševizem:
V	morskem kopališču Deau-ville, Francija, se mudi slavna gledališka igralka CJabriela, ki je stavila, da njen nakit več tehta kot pa njena obleka.
Najprej so intelitali obleko, potem pa nakit. In res. nakit je bil
za ilve unči težji.
* * *
Alesar je pisal svojemu prija-' telju: — Žal, da ti ne morem odstopiti črevesja. Z mojo ženo sem govoril. Svinjo lahko vzameš, ka
dar hočeš. Pozdrav!
* * *
V	JolinstoAvnu je teklo pivo v
1 {>otokih. — pravi neko poročilo j
v listih. — Zupan je dal odpreti | vse salone. Ta svoboda je pa tra-i j jala samo par ur.
Sedaj te-'-e pivo in druga pijača v mlak užali, kot se spodobi za
i
, napredno demokratično Ameriko
*	♦ '	Jj
Kako je z D'Annunzijem, mi | ni znano, (,'e se mu rana celi ;ili . i j ne. ne vem. Toliko pa vem. da I rana .ki jo je zadal Jutroslaviji. ■v-ni zaeeljena. Treba bo nevarne J 1 operacije. Vprašanje je le. če bo N do belgrajski gospodje tej opera- ^ ciji kos.
*	u. *	S *
T	\
Jako značilno poročilo, vredno ameriške demokracije prihaja i7. Pittsburgha;
V	Oonnelsville. okraju, ki obsega Fayette, Westmoreland in tireene. so delodajalci sklenili, iln , ne bodo sprejeli nazaj na delo. ,
• nobenega .Jugoslovana in nobe- v ' nega Poljaka, ki je štrajkal. y Sprejeti bodo le "zvesti"7. Z na- y slovom "zvest"' so odlikovali baroni skebe.
Glavni vzrok te odločitve je | , dejstvo, da se med štrajkom ni-,j so hotele voziti ž«'iie štrajkarjev | v istih cestnih karali kot žene ske- | 1K>V.
Premogarski baroni so napram | 1 ženskam veliki gentlemani. In tu-' di napram skebom, seveda.
Njihovi nazori o poštenosti se i toliko odlikujejo od nazorov drugih ljudi, da smatrajo nepošteno za pošteno.
*	* *
Papežu so kupili Milančani avtomobil.
Oni. katerega papež zastopa ( na tem svetu, je hodil v opankah.
\ Cehoslovaška je izmed vseh nn-'sledstvenih držav glede valute , na najboljšem stališču.	,
I Res, izplačalo se je med vojno ustanoviti v Sibiriji čelioslovaško i legijo, katere naloga je bila bor-: ba proti boljševikom.	,
. Pa naj pridejo na Češkem danes na površje radikalei, ki ne bodo lizali Francozom peta. in videli boste, da bo padla čeho-slovaška krona globoko pod nemško marko.
* * *
Od zadnjega julija pa do današnjega dne še nisem čital v listih, da se namerava bivšii kajzer vrniti na nemški prestol.
Tn v tem času tudi nisem čital, da je bil Ijenin tLsmrčen.
AH je morda kajzer res na ! ti? Ali je morda Lenin res smrt-nonevarno bolan? : * * *
Pred par dnevi me je vprašal I I moj prijatelj Hrvat: — Sta mislite, da li je Istina, da je Alek-1 sander sin Paši e a?
.Jaz sem se najprej temu vpra-' šanju odkritosrčno zakrohotal: f Pozneje sem pa začel globjt* premici jati in sem prišel do zalcljuč-1 ka, da vladajo med obema moč-, nejše zveze kot so diplomtične.
J^e sin lahko oprosti očetu velike nerodnosti.
Kralj bi jih diplomatu ne odpustil. ampak bi mu enostavno pokazal vrata ...	j
Glavni odborniki.
Pretlsour.-k: P.fDOLP PKKDA.V. 103 E. ls^th St.. Cleveland O I'odprt-ilstdnik . L.UU1S HALANT, Hox 100 l «-arl Av. . J. :.nn, O. Tujnik: JOSEI'H 1'ISHLJCR. Kly. Minn. Klagajnik: (JEo. L.". Bia>ZlCH, Ely. .Mir n.
Blagujnik neizplačanih umrtnin: J<>liN JluVF.KN". 412 _ 12th Ave. Kast.
L>uluth, Minn.
Vrhovni zdravnik.
Dr. JOS. V. GRAHEK, S43 E Ohio Street. N. f., Tiiisbuigh. Pa.
N.idzorni odbor:
ANTON 7.BAŠNIK, Room 20« Hal . well I l.l;-.. ror. D amond anS Grant
Strt-«-ts, 1'ittsburgh. Pa. MolH.H£ MLAM""', 1324 \V. IS Str.- t. Ch. -njro. 111. FRANK SKI:aBEC,	WashiriKton Strr.-t.	Colo.
Porctni odbor. I.EON'ARD SLABOPXIK, P.< x ^ . Ely, .Minn.
<JUKi;uk J. IHKKNTA. Rlm-k I-ia ii-.onJ, Wnsli. FRANK ZOR1CII. C_: 17 St. t'la.r A v t-., Cleveland. O.
Združevalni odbor.
VALENTIN PIKO. T>0 l.or.lon Itd.. N. k, veland o PAVLINE EK.\IEX<\	— ."Ji .i Street. La S:,l!e. UJ
JOSI1' STEHLE. m-4 E. M.- -a A\ • t ne, !'...-!	i-./lo.
ANTON CEL.VRO. T» »J Mark. t ^n.-. r. U ., ' . . ,n. 111.
--Jednotino uradno gla-ilf-: "<:las Naroda*'.	_
V-e stvari tikajo s., uradnih z , l.-v kai .rtudl denarne pofi.ljatve naj Fe poSUj..jo na glavnega tajnil-.a. V - prit. /.l,e n-) se v.ija na pred-sednika porotnega -..il-ra. Pi^šnj. r, ... m n. v.h .|,„..v .n bolniAka Bploevala naj »e p. - ilja na vrhuvr. -a 2«lravr .. a.
Jugoslovanska Katoliška Jed:...»a -e pn;...r.--i	Ja»ortovanom sa
obilen pristop Kd.-r 1 >•■ tat: • :..n t- . •• r. .. . :e. , ,j „e zcl:i.t tajniku bližnjega društva J. S K J. Za ustanovit, v i,..všh dr. t. v r<	obrnite
na gl. tajnika. Novo drn.-tvo "e Lal.k.j v	s • Mani ali -Manioami.
•• n. = U! e zirrti li V B<-« 'irnulu na t t na j>i-..'i /t l-zni^ki postaji-	je |>,-, grajska ubeina i ne/j »i a.-n . prejuistila.
Kdor zna pa zna.
\ Za-_T.-t.il so si t*' tini jurist i tuinka .Un j. un i v.-!•/.•» i»v|f(|ovati /;,;.,,,.,. Nas],litiji (lati I>a siry/n ;j ugotovili, «la sta <Iva .i-tuika p ►•». ir::ila na ta na«';n. 'la s;> ■ 1 a ->:a p >i:n-š;rla rai'd «li-.iake ti jrl>la /. njimi na pr«»sto.
Umor iz ljubosumnosti.
Iz I'. !v.- K<iti.r«-ke pon^ajo, <la i»» ti-tf ! ! <t orožnik <»n»žaišk? postaj« v '!'ivtu po(l«'astnika vojne in".Miiarii-e l-Mva.rtla Vartlijana. V/r- c •:!)>. ra je bilo bajp ljui)»'-/•• -!<-■ r .zinerje orožnika <]•» Var-'liiatn-vo zar<>.'-«»iike Orožnika so ar»*t r;i'; t» >* j-a iztv.."ili siKliš>'*u.
Memonri princezinje Jelene,
He.tg-rajski lvviji " Novi Život"* \je dala priti« eziuja Jt4»*iia na ra/.-jiolago svoje memoaj-«-. Prim*«-zi-( nja J.-i. i a jt- bila,	z.na.tlo
• (.oroi-t-na z m-' im velikim k 11 -Izoni Ivanom Kotisiant inov m-i ii I je ltio^ Ia na niskein tlvoni opazovati vse intimnosti življenja j»o-siednjih Konu'novefv, p -seimo • v svetovni vojni in oi» po'"«-t'iu ni -rke revolucije, ilfiuoari vzbujajo v Beogradu velik int»-res.
Dobrovoljski dom v BecgTadu.
Članica uprave Zveze dobr volj-ieev in častna predsednica »ra. Xa talija Mm.k je pred kratkim iz iifpor-ada odp-tovala v liosjio. Pif-pt>tovala je žo Ilrvalskn. Slavonijo :ti Vojvodino ter nabrala za irradnio dobrovoljskega doma že znaten znesek ^(Hukmi dinar-
A	M M REGALIJE. TROBOJNIOE,
J	I tt V t KhP£' PREKORAMNICE,
f *	I ^t m W ital in vse potrebščine tz društva.
I VICTOR MVINŠEK ™st, GAR.xtiraxo DELO.
j --------------GONEMAUGH, PA. ZMERNE CENE.
I EDINO	- PRAVA -- SLOVENSKA TVRDKA t
I____i
Vladimir Levstik:
VIŠNJEVA REPATICA.
(Razne vesti.
2500 kron za eno uro dela.
Vsled vedno naraščajoče draginje so dunajski ta.j>etarski delodajalci povila«i svojim delavcem plače za 50 odstotk ov. tako da dobiva vsak delavec odslej ravno 2500, kron za uro dela Velika, a za Din naj vendar ne previsoka svota.
Konferenca Balkanske komuni- 1 stične federacije.
izvoljen nov izvrševalni odbor, je konferenca sklenila nasloviti na balkanske dežele politični manifest. — Slab napredek.
Ostre odredbe proti hajdukom na' Bolg-arrkem.
V Sofiji na Balgarske-m se je 23. julija vršila IV. konferenca Balkanske komunistične federacije." Poleg strankinih zastopnikov Bolgarije, Jugoslavia Grčije in Ru-munije ter zastopnikov Balkanske federacije komunistične mladine so se udeležili kotiferenee s posvetovalnim glasom tudi zastopniki komunistične stranke Turčije ter one Avstrije. IzvrševaJni odbor II. internaeijonale je bil zastopan I»o Miljutinovu. Vsega skupaj je bilo 21 zastopnikov. Konferenca je glasovala dve resoluei ji: eno o splošnem položaju na. Baikainu in drngo o neposrednih nalogah tamkajšnjih komunističnih strank Sklenila je nadalje izdajo balkanskega buletina in osnovanje posebnega arhiva. Potem, ko je bili
1» Igarska vlada je na splošno! Bolgarska vlada je na splošno! zahtevo javnosti se odločila za o-stre odredbe pri ti hjjdithom. Narodnemu sobranju Ik> predložen zakonski predlog, na podlagi katerega se bo proglasilo obsedno .stanje povsod, kjer s* bodo poja
vili hajduki. Za hajduka se bo, . , ,	. . .
, .... ,	_ , h.e bo treba zagovarjati preti so-
smatral vsak. ki bo odsoten .> dni j
od doma in ne bo mogel navesti j tli-šoem. Zajete hajduke bo sodisče 11 lit nega vzroka. Vsak ima pravi- j obsodilo nase lilo na -mrt in IkkIo eo. da ubije hajduha, za kar s.' mu'ustreljen i tekom desetll) dni.
SVEŽE GROZDJE.
SVEŽE GROZDJE.
Kot v prejšnih letih smo tudi sedaj pr pravljem nao aviti po ioibi n kv terokoli vrsto svežega GROZDJA. Mi odpošiljamo varno in točno. Ne o-botavljdjte se glede nakupa. Današnje cene so nižje kot bodo ob otvoritvi sezije. Današnje cene so sledeče:
MrŠKATEI., belo sveže grozdje. Tona, ret
SHASTA belo grozdje. tona. net ........
ZINFAN'DEL. Jrno Ki'i>zilje. tona. net ......
EARBKRA, črno grozdje, tona, n«-t ......
......... S 57 00
....... J S7 00
____.... J110.00
Ml prodajamo samo na kare. Za nadaljne podrobnosti pišite na:
FLOOD BUILDING
Pacific Grape Company
SAN fRANCISCO. CALIFORNIA
Na splošno željo smo izdali ponatis slavnega dela
BERTE pL SUTTNER-JEVE

STRAHOTE VOJNE
-——-DOLI Z OROŽJE M

Drugi prenovljeni natis.
Spisala BERTA pi. SUTTNER
Priredil J. T.
PONATIS 12 "GLAS NARODA'
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY New York
Ta knjiga je povzročila silno senzacijo po v-am civiliziranem svetu.
Najboljši dokaz, da je delo res nekaj posebnega, je ta, ker Je dobila pisateljica Noblovo nagrado, katere so deležni le največji znanstveniki, pesniki in pisatelji.
Cena, skoraj tristo strani obsegajoči knjigi, je samo 50c
s poštnino vred.

j NAROČILNI LIST.
felovenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York
Priloženo dobite 50 eentov, zakar Vas prosim, da mi pošljete knjigo "STRAHOTE VOJNE" - Doli - orožjem.
Ime .. Naslov
l
Pošljite gornji kupon se danes ter priložite zahtevano svoto. Ko boste prečitali, boste rekli: "Kaj takega se nisem čital".
(Nadaljevanj«.)
"Ali mislita, da se šalim, sa krament f Pojasnila čakam, gos pod kolega!* je cepetal Pohlin "In sploh, kaj šarita ob devetili zvečer 1 Dovolita, da vama izra zim svoje presenečenje!'*
"Zdaj____ *daj.. ../daj." j*
koprnita Vida. 'Pokoneu plane."
T«k1u nič hudega se ni zgodilo Križaj se je namuznil še nerodne je. zakašljal ter izjavil z negotovim glasom;
"Oh, šalila sva se.... "* "Šalila! Bistroumen posel zi odrasle ljudi* Sieer pa želim vedeti, zakaj še ne šalita podnevi?'" "Šolske zvezke je bil pozabil," je boječe vmešala Vida. čuteč kako jo grabi pusto razočaranje za srce, in misle«* si: 'Nu, pa legati; on tudi laže.... popoldne,*' je povzela odločneje, "pa je prišel pon je; jKil ure še ni tega."
"Mliin!" j*1 namrdnil Poh-lin suplentu. ki je prikimal. "Da. tamle so zvezki; mislil sem izpr-va. tla ste jih prinesli zdajle s seboj, ker jih popoldne nisem opazil. Ne, ne," je mahal z nesramnim poomehotn, "saj vem, da govorite resnico! Vsak jo govori... Kaj res že odhajate? Šele — hotel sem reči. že zdaj. tako zgodaj? Upam, da vas nisem jaz pregnal, hehehe!"
S upi en t se je pobiral, kot bi mu gorelo pod nogami; ko je hotel podati Vidi roko., se je kaj-f»ak našel med njima profesor, reže'- se s peklensko ironijo ter gostobesedno izraža je svoje obžalovanje. <la noče ostati dalje:
"Pokramljala bi, vsaj do dvanajstih. recimo... Ampak, veste", je pisnil med vrati z izpremenje-nirn glasom, "želel bi, da se vidimo drugi«" o pri pravne jšem času Dobro ime mi je drago, navadil sem se ga — kaj hočete! Brez njega je težko živeti v 'naših krogih*, in stavim, tudi pri vas; n^ ruararn. da bi zlobni jeziki kvarili Vidi bodočnost, ki je tako nekoč že določena."
liro peč o<l gneva in vrtoglave notranje zmede je sledil Križaj Marinki, ki je eopatsla s svečo pred njim po stopnicah.
Pohlin je pomeril hčer z izrazom, kakršnega imajo pošasti v vročičnih delirijih, ter žugaje vzdignčl prst, češ:
"Gorje ti, ako se drzneš ravnati po lastni glavi! V prah in pepel te zmeljem — v prah in pepel!"
Med vrati tfvojega kabineta se je zdajci obrnil ter vprašal hlastno, s šolskim glasom:
''Koliko parov nogavic je zapustil France Prešeren ob svoji ti uurt iT...."
"Dvanajst," je zamrmrala Vida trepet a je.
"Koliko žepnih robcev?" "Osemnajst celih in...." "Koliko raztrganih, ha?" Spomin se ji je zateknil; to so bile stvari iz včerajšnje lekcije, ki bi jih morala znati šele jutri. Oče je planil bliže, pograbil matematični zvezek in ga zavihtil nad njeno glavo.
"Tega tri se bila učila z Milan-Milanom," je kriknil porogljivo, "namesto da računata "ko«inus alfa', iz katerega nikoli nič ne bo, če se prav na irlav<* postavita, ti in tvoj* zanikarna mati!'* To rekši jo je oplazil z rverkom enkrat od leve, enkrat od desne strani, vrsrel ji ga pred noge ter iafrinil.
Viila se dolgo tki sklonila, da bi pobrala matematiko svoje prve ljubezni; f. rokami Hklenjenimi na krilu j,- strmela v «vetlo no»'. priznavajoč «i r. tTT en k Hn rajročara-iijem. da leži Križajeva maloduš-tioat kakor pw«t mad«ž prekin-prek na sijanju noeojinjesra večera. Milan ni bil vzrojil, ni udaril fto pr*ih, ni našel besediee upora aH priznanj«, nimar ni storil tako, kakor je upala ona v ilnu avoje romantične duše Cela nepričakovana bodočnost je po«r nala kal v tej minuti, čeprav se Vida ni zavedala izpremembe. marveč je čula še dolgo v noč ter naporno mislila nanj in si do po
wdovala, kako ga ljubi____
"Lopov wtari," je zaškrtal sn plent pred hišnimi vrati. "Spodil me je kakor paglavca, ako prav premislim: da setn le mogel tookati ui ubogati brc t beoodj^ce.
i vpričo nje — vpričo nje! Kaj si bo mislila o meni? Dolžan sera tjir da se izkažem moža," je go-■ drnjal. ubiraje pot s srdito dolgimi koraki, "brezpogojno, pa če bi moral tepsti Pohlina; preden mine leto dni. bo moja žena — sirotica preganjana!"
Toda spotoma pride človeku , marsikaj na um. sredi Glavnega 1 trga se je ustavil, počehljal se za ušesi ter si priznal:
"Vseeno, prišel sem bil s tako ! dobrim, poštenim namenom! dsi ; jit ostanem nesebičen drug! Ka-j teri vrag naju je zmotil? Pa go-' vore hudimani o svobodni volji... ; Nu. zdaj ne preostaja drugega. | čast je čast. In vendar — jo j. v kakšno nesrečo jo še pripraviš, sebe.
Misel se je razvijala sama od ti stari, bedasti Križaj!"
"Kaj sem storil, kaj serrt storil!" je tarnal ob vodi. "To je le-hkomiseljjost. zločin, starčevski pohlep do nežnega mladega bitja • slabost značaja je, kaznjiva nezmožnost reči 'ne'.... Slave, ko nimam toliko poštenja, da bi zadušil v sebi to brezumno čuv-stvo! In stari naju je zalotil, po-vrateik v hišo mi je otežkočen. a-ko ne kar nemogoč; Pohlin bo pazil, Vida se bo pogrezala še globlje v te pogubne sanje, in jaz ji ne morem, ne smem, ne znam raztol-mačiti. da siliva v nesrečo...."
Katastrofa se je risala v njegovem duhu tako jasno in neizbežno, da je malo manjkalo, pa bi se bil zagnal z mo«tu na glavo v žuboreče valove; in ko je hodil doma zosopet okrog mize. je zdajci udaril s pestjo ter se pridu-šil:
"Ne, ne in tip! Dokler ni storjeno se da vse popraviti; rajši naj me zaničuje, kakor da postal
njen krvnik---- Še jutri najdem
— še jutri!"
V tem sklepu se jo izročil postelji; zora ga je našla polnega odločnosti in kesanja.
"Toda ljubil jo bom »merom
do smrt"i!" si je prisegal vmes "Nobena drlga ne bo kraljevali v moji duši, ki je posvečena nj qdini j nobena ni vrednejša moje ga češčenja.... " In že je sno val novelo, v kateri opiše "pre t rešljivo dramo svojega in Vidi nega srca".
Ta novela je narastla še tist dan za novo poglavje, s katerin suplent ni bil računal. Ko je se del popoldne za mizo. iztezal no ge v orumenelih nogavicah t i Ji do vrat in z mnogimi vzdihi po pravljal slovenske naloge, je nek do potrkal na vrata.
"Not, strela, ki ue daš miru!' je vzkliknil Križaj z velikim glasom.
Vrata so se odprla, vstopila jf gospa Pohlinova. Na njenem obli čju je igral skrivnosten, mehke prizanesljiv smehljaj. Vedela jf vse in je prišla "žigosat ujetega mustanga", kakor se je izrazil kesneje pesnik Golob. Križaju s< je storilo kakor obsojencu pod giljotino, ko ga prešine končno veljavna zavest, da vse sikupaj ni okrutna šala in mu hočejo zares odsekati glavo.. ..
Pohlinka se mu je čutila oči-vidno bližjo po snočnjili dogodkih ; brez ceremonij je sedla k njemu ter potipala z materinsko gor-koto takoj na pravo struno.
(Dalje prihodnjič).
Smrtna obsodba v skopljanskem procesu.
V Skop!ju je bila razglašena razsodba v procesu proti pomaga-čem bolgarskih komitašev, ki je trajal vee dni. Pet obtožencev je bilo obsojenih v smrt na vešalili, 7 na 20 let, 1 na 16 M, 5 na 15, 5 lia 12. 27 na 10, 13 na S, 3 na 7, 2 no 6, l-J na 5, 3 na 4, 1 na 3, 8 na 2 leti ter 1 na 1 leto ječe Vsi obsojenci, ki so dobili nad 8 let, bodo v smislu snb. kaz. zakona okovani. i-S obtožencev je oproščenih.
Policija v boju proti zločincem.
t
Komisar Enright iz New Yorka je sklical mednarodni sestanek izvedencev, ki se bo vršil meseca septembra. — Policijske sile vseh glavnih držav bodo zastopane.
Poroča Edward Marshall.
—	Evropa izraža v zločinu splošno duše»lovnc motenje, ki je sledilo vojni, vendar pa domnevam, da lx> to kmalu izginilo, — je izjavil newvorski policijski ko-uiisar Enright. ki se je ravnokar vrn.l iz daljšega potovanja po Evropi, kjer je osebno proučeval ta-moenje razmere.
Njegovo evropsko potovanje je imelo v glavnem namen uveljaviti svetovno sodelovanje glede obširnega policijskega problema. Njegovi napori so bili uspešni. Prvikrat je sedaj zagotovljeno tako sodelovanje.
•— Posrečilo se mi je sklicati mednarodno policijsko konferen-ro. ki se bo vršila v mestu New Yorku. pričen* z dnem 11. septembra Vsi zastopniki na konferenci ne bodo dejanski načelniki doti'nih departmentc.v, kajti taki morje ne morejo vedno zapustiti svojih mest. S!.»herni evropski na ro 1. kateremu .,era se približal v tem oziru. je obljubil, da bo poslal ali načelnika ali pa visokega P lieijskega uradnika.
—	Konferenca bo razširila na Evr >po "tii sastetn policijskeea so-d^lovanja. katerega smo skušali ustanoviti v tej deželi in ki se tiče izmenjave informacij glede zločinov iu z!<«čiru-ev. novih idej v p<v lieiS- e i postopanju ter izbolj šanj v postavaj!.
P<» eel i Kvropi je bilo opaiuti '//a k«»n^a vo.ine p^iča^no naraščanj*- ^t»-v!la zločinov Policijski ni-če riiki pa so mi v «iploeri*>m :zja-v li da je bil vaiek d« sež,en in da M-t kazale nove statistike >dat no zmanjšanje števila zločinov.
—	Neurejene soeijaine in poli tične razmere v nekaterih deželah pa onemogočajo to. NeraposJe-fin«t je vedno činitelj v Ktevilu zločinov in nezaposlenost ne postaja manjša, kot v tukajšnji deželi. temveč v nekaterih deželah celo večja
—	Radikalizem V Kvropi je bil preje posledica stradanja kot pa
kake druge stvari. Zelo mogočna je bila tudi trpkost političnih na-sproistev. Politični umori, ki so na dnevnem redu, ne večajo ljubezni naroda do postave in reda
-— Boljševizem? To je bil nemir, ki je nastal iz prilagodenja k no-' vini razmeram. V Evropi je bilo opaziti razpoloženje, ki se je obračalo proti vsaki stvari iz principa.(
—	Nova in ]>oreča se nemška republika zasluži vse naše simpatije. Dila je in je še sedaj med dvema1 ognjema, ki sta oba domačega pridelka in neizogibni piritisk zaveznikov glede reparacij še bolj otež-ko. a položaj. Ta dva narodna og nja obstajata iz ambicij* monarhi stov ter odločnosti radikaleev.
—	Tako v Berlinu kot na Du i naju obstaja policijski in soeijalnii problem prosrtrtueije kot je nismo nikdar poznali Vv Združenih drža vah. Številne ženske, ki so pred vojno pripadale najboljšim kro gom ter se niso seveda izurile v nobenem delu. hodijo sedaj po ee-stah, ker ne ved ) za noben drugi način, kako bi si spreskrbele stre-, ho, živila in obleko. Svojo pozornost posvečajo v glavnem dobro-st< j"." im inezemeem, — posebno jtvmeri kancem
—	Razn;ere v Avstriji ao naj-hujše, kar sem jih videl v Evropi ter v ranici nevarne.
—	Ena najarečjih postav, če ne na i večja v Avstriji, je Hans Seho-ber, policijski predsednik. On jf ed
ni visoki uradnik, ki se je rešil iz razvalin starega reiima, v ka-( terem je zavzemal slično poziei^o dolgo vrsto let. Večkrat je že rešili novo Avstrijo pred nesrečo.
—	Njegova sila je bila »e dosti | povečana, odkar ne sme imeti Av-r strija dosti vojaštva, kajti njegova policija je edina sila v narodu za ohranjenje miru in reda t;* za obrambo dežele preti sovražnikom.'
—	On je izvanredno sposoben ] človek. Eno leto je sluiui kot kan-j celar republika, * se vrnil n« «ro*!
GLAS NARODA, 21. ATG. 1922
'je prejšnje mesto kot policijski i ravnatelj.
i — Večina ljudi v Avstriji Ln deloma tudi v Nemčiji je prepričana, da mora priti končna rešitev njih dežel iz Združenih držav.
—	Obiskal sem tudi Rim, Na-polj in Benetke.
—	Italija se rine naprej s težavo, kajti vrednost lijeuie lire je padla tako, d? je čredna le še petindvajseti dol prejšnje vrednosti. V Italiji ni opaziti dosti zadreg radi nezaposlenosti, a v deželi je dosti radikalizma in to pomenja nered.
—	- Radikalri so potom svojih lastnih neuspehov dokazali splošnemu občinstvu, da mora delo pi jateljski sodel (vati s kaipitalom ali pa trpeti (?).
—	italjanska policija je uspešna. Opazit i ni nikakih izvaim*d-nih pojavov zločina in tudi ne pre senetljivih socijainih problemov, čeprav so se slednji pojavljali takoj po zaključku vojne.
—	Bivanje v Italiji je bilo prijetno in opazil sem, tla so bili številni domačini, ki so se vrnili do mov iz Zdiužouih držav, uvaževa-nja vredna pomoč pri vzdržanju reda. V Ameriki so se naučili številnih stvari, na katere so sedaj ponosni. Soglasno z kaljansko po
; lie i jo je najbolj vredna lastnost. : katero so dobri i v Ameriki, njih 'samokontrola, kajti Italjar. je po navadi vročekrven ter vsled tega nagnjen k nepremišljenim dejanjem.
—	Organizacija policije v Pa-'rizu se mu* je zdela zelo uspešna.
I Da ne vprizori nobenega resnega j napora za ureditev prometa, je treba pripisovati dejstvu, da je najti v Parizu le eno tretino toliko vozil kot v N?w Yorku in da so Avenues široke in prostorne. ! — Vozila imajo v Franciji pravico poti. Človek, ki ovira promet s svojo osebo ali ki napravi velik gr«;h, da ga povozi kiiko vozilo, je takoj aretiran, če je ostal živ in plačati mora kazen.
—	Iz Francije sem odšel v Anglijo. kjer sem prišel med narod ko joga naprave in ljudje so slični našim. Londonska policijska organizacija se razlikuje od newvorsske ali one drugih ameriških mest le v majhnih podrobnostih.
—	Val zločina se je tam visoko dvignil kot v vseh drugih evropskih deželah in to v glavnem radi nezaposlenosti. Meni ugajajo angleške policijske metode ter angleška policija v splošnem.
—	Povsod po Evropi sem našel dokaze posebnih prednosti, ki so posledica gotovih posebnih znakov policijskih organizacij. Mejne črte političnih podrazdelitev niso kot tukaj ovire, katere more prekoračiti policijska avtoriteta le po izvršenju formalnosti, ki dajejo zločincu priliko, da pobegne. Policijska kontrola večjih središč sega daleč v okolico in v slučaju Londona obsega približno sedem miljonov ljudi.
—	Slična kontrola v New Yorku bi obsegala severni del New Jer •sev. dele Gonnectieuta ter dobršen del države New York preko severne meje mesta in taka kontrola bi obsegala nekako deset miljonov duš.
—	Treba je nadalje reči, da so policijski identifikacijski uradi v velikih središčih dejanski narodni glede avtoritete in namena. Pariz' ima popolen rekord kriminalcev { cele Francije in London ponolen kriminalni rekord celega združenega kraljestva. Berlin je središče, kamor se pošilja kriminalne identifikacijske listine iz vseh .delov Nemčije in tako dalje.
—	I 'speli evropskega sistema v
tem oziru ter neprestana izjalovljen ja ameriškega pomanjkanja takega sistema predstavljajo močan argument za ustanovi je nje centralnega policijskega urada v AVashingtonu. ki naj bi predstavljal nekako borzo za kriminologijo ter opravljal za celo policijo policijo Združenih držav bistveno važ no službo urada kriminalne identifikacije.
—	- V tem oziru lahko nudi Ev-rojju uspešne predloge ameriškemu policijskemu postopanju, a v drugem pogledu tudi lahko izja vini. da ima ameriška policija marsikaj, kar bi služilo evropskim policijam v vzgled.
—	Moje evropsko potovanje je nilo zadovoljivo, kajti pokazalo mi je jasno, da bodo ti inteligentni in izvežbani uradniki z veseljem sodelovali z nami na tej strani i oceana. Prepričan sem, da je mogoče le potom takega sodelovanja doseči najboljše uspehe za celi ei vilizirani svet.
HI cigarete
DOBRE
so! |Qip
Kspujte le cifmrete in itedite denaj.
i
GLAS NAHODA. 21. AVG. 1922
ČUDNA ZAPUŠČINA
Roman. — Francoski spisal L. B.
Poslovenil O. P.
Strašne razmere v stevenstoh bolnicah.
Dotiena ženska je preti zavodom umrla, ker so jo prepozno prinesli. 'Apeliram pri razpravi o deželnem j proračunu na visoko zbornico, da: se kar najbolj intenzivno bavi si i tem vprašanjem v prihodnjih za-« sedanjih, da se te razmere preskr-bovanja ubogih, kakor 90 sedaj, [enkrat nehajo in da se zanje po-i ! skrbi; kakor je 10 vredno in dostojno človeškega življenja. Nik-jdar ne bom pozabil besed, ki mi jih je rekel star slep revež na moje besede: Oče, vi ne morete več hiti tukaj. Vi niste več sposobni za< bolnico. Rekel mi je: JaT gospod' doktor, en pes ima stokrat boljše f j kakor jaz. tega smejo ubiti, mene pa ne! — To je grozna beda! Mi moramo sedaj skrajno varčevati in gledati, da se veliko na leto se-1 daj pri zvišaiLih dohodkih prihra-1 ni in porabi, da se rešijo ta soci-! j al na vprašanja, da bo lahko vsal<i deležen teh dobrot."
Tako resne je obsojal takratni režim deželne avtonomije poslanec, ki je bil sam član klerikalne deželnozborske večine in se je koti iak moral v svojih izvajanjih do j skrajnosti vzdrževati vsake ostrine. --	j
Po prevratu je narodna vladaj preko noči skoraj vse bolnice v1 SI o veni j i kratkomalo podi*žavi'la f Iker sh ji je zdelo najenostavnejše j da s<; vsa bremena naprtijo državi. Deloma iz kratkovidnosti, deloma iz nesposobnosti je uvedla v bolnicah upravni sistem, čegar zle posledice se danes na drastičen' 1 način kažejo v zapiranju bolnic. ;
Zdel o se nam je potrebno, da resnici na ljubu iznesemo gorenja lakta, ki dokazujejo, da bi bilo i boljše, ko bi se preje same sebei trkali po prsih ter si sipali na glavo pepel, predno kličemo na od-govornost druge, ki prihajajo —j kakor v danem slučaju — kot j krivci v postov šele v drugi vrsti, ako je sploh mogoče govoriti, da njih zadene sploh kaka krivda. Klerikalci udrihajo po centralizmu. menda zato, da bi odvrnili po , 'zornost od nesposobnosti, ki so jo; zagrenili bas — kot avtomomisti.
Kretanje pašnikov - Shipping News
13. septembra:
Paris, Havre; Torek. Bremen:
Pres. Gariield. Oh^rbourg in Bremen.
14 septembra:
Rovhambeau, Havre.
Manchuria. Cherbourg in Hamburg; Conte Rosso.	v..: Mount Clintojj.
Cherbourg in Hamburg.
16. septembra:
La Lorraint, Havre; Majestic. Cherbourg; Zeeland, Jhwrbour.,; Ortluna. Hamburg.
Amsterdam. Boulogne; ITes. Harding. Cherbourg in Bremen.
19.	septembra . Resolute, Harr.burK.
Berengaria, Cherbourg.
20.	septembra:
SYanee. Havre.
Pres. Monroe, Cherbourg.
21.	septembra:
St. Paul. Cherbourg in Hamburg; Wu« rttenberg. Hamburg.
23. septembra:
George Washington. Cherbourg: Noor-darn. Boulogne: Kroonland. Cherbourg.
Olympic. Cherbourg; Cretic, Genoa.
26 septembra:
Sevdlitz, Bremen
Mauret;«ria. Cherbourg.
27.	septembra:
Pr»'ftid.-n{ Adams. Cherbourg: Peydlitz, Pr«Tiien.
28.	septembra:
Mount Clay. Cherbourg in Hamburg.
30. septembra:
Rotterdam. Boulogne.
moje ze-i ažnegaj
11a-
Hitra služba v Jugoslavijo.
FRANCE ...____
CHICAGO LA TOURA1NE LA SAVCIE
. 30. avgusta 31. avgusta 7. septembra 9. septembra
Izborne udobnosti — kabine za dve. •tiri in šest oseb. umivalnica in tekoča voda v vsakem prostoru — Jedilnica, kadilnica, bara, brivnlca. odprt. pokrit krov. slavna francoska kuhinja. vino >n pivo brezplačno, gedba. ples. Postrežniki govore s'o-vensko in urbsko.
Najstarejša kompnnlja. ki prevala Jugoslovanske potnika.
Posebni parniški vlak vzame potnike in prtljaao do dolo£eneqa kraja, preko T-sta ali Bazela, kakor hočejo.
Ne vlaku iz Havre v Jugoslavijo le kompanijskl tolmač, ki govori vaš Jezik. Potnikom pomaga pri prtljaai In v drrgih stvareh.
Za navociila se oglasite pri lokalnem Trench Line aaentu ali v
KON'PANIJSKI PISARNI 19 State Street : New York City
jugoslavijo ^ reo star iiscs
X«\v 1 urk do Cherbourg in Antarerpen Lapland — avg.; eept.; 4 nov. Gothland (3. razred) 2 sept. (Samo
v Antverp ) Finland — 1» sept.: 14 okt.; 18 nov. Zeeland — 16 -seut.; 21 okt.; nov. Kroonland — 2" s.-pt ; 2S okt.. 2 dec
^ akebican Ims
lz Xew Vork.i do Plymouth«* Cherbourga in Hamburga. -Mongolia — 31 avg.; 5 okt.; 3 nov. M tnnekahda :. razred) T sept.; 12 okt. •Manchuria— 14 s»pt.: 2okt.; 3') nov. St. Paul — 21 .-■ j► t. •Xove pre uredbe 3. razreda z v.«em modern.mi udobnostmi
w*iite Star
.\>w York do Cherbourg, .Southampton Majestic — 56."©i' ton) 26 avgusta, K sept.; 7 okt Največji parnik sveta Olympic — 2 sept.: 23 Sf pt.; 14 okt. Homeric — ? Sept.; 30 sept.; 21 okt. Privedite Jih Iz Evrope na naših udobnih rarnikih. Dobra hrana, Zapeti prostori. ITdob-
tia stanov urija. T 'ljudni služabniki.
Udobne vnaprej plačane vožnje.
Vprašajte pri:
PASSENGER OEPmRTMENT
No: 1 Broadway,	New York
all pri lokalnih agon tih.
DIREKTNI IN EDINI PARNIK ZA
DUBROVNIK
TUSCAN1A (..o,) 6. dec.
V devetih dneh v Jugoslaviji.
Potujte na enem izmed treh morakih velikanov, kj odplujejo vsakega torka Iz New Yet ka. Vsi potnik', tretjega razreda so v kabinah.
MAURETANIA AQUITANIA BERENGARIA
prekc, Cherbourga.
Za karte in navodila vpmSaJtA najbližjega aptr.'a v vafiem mestu ali okolici.
Brezplačno.
Kdor naroči kako knjigo, priložimo no knjižico
"NOVA POSTAVA"
za ponesrečene delavce t Penn-sylvanfjj
brezplačno, dokler nam zaloga ne poide.
SLOVKNIC PUBLISHING 00. New York, N. Y.
34	(Nadaljevanje.)
Prijel ?a ji- za r«iko ler odšel z njim naprej. To ni bilo lahko, kajti pihati -»ta morala skozi grmičevje. Xaenkrat pa je gozd prenehal in pr<'d njima je stal brc*r. Hairka je obstajal, premišljal nekaj časa ter rekel nato svojemu prijatelju:
—	Tukaj je odprtina v pasu pozda, ki leži krog vode. č'e greva naprej, po njem, bova vedno v temi in to bo naju oviralo. Mislim, da je boljše, Če drživa na desno. Hitrejše bova lahko tekla.
—	Ali ne bova prišla preveč* na desno?
—	Ne. Sploh pa bodo ljudje taborili ob vrelcu, o katerem je govoril iM-e Jaguar, t e bova dospela do vrelea. nama ne bo treba drugega kot slediti njegovemu teku.
Odšla Ma naprej in sicer hitrejše kot preje. Njih taborišče je stalo sredi severnega br-^a jezera. Obrnila sta se vsled tega proti zapadnemu delu jezera. Tam je bilo loke konec in pričel se je zopet goad. Tvoril j»* tesano progo, ki je bila mogoče par sto korakov široka. (io/A sta pust na levi strani ter se kmalu nahajala na južnem bregu jezera. Nista Se prišla daleč, ko je mladi Inka obstal. Dvijrnil je ravno precej močan veter, ki jima je pihal nasproti.
—	Ali čuje« kaj?
—	I)a. mislim, da je bil zvonec.
—	Zvomi-.' Tukaj vendar ni nobenega mesta s cerkvenimi zvonovi.
Te«ra ne mNiim. Pojdiva naprej in kmalu boš cul.
Sla sta naprej in kmalu je bilo zoj**t čuti zvonenje.
—	Sedaj -•■m •"•ul. — je rekel Antonio. — Zvonilo je kot zvonec madrine.
Madrina p »meni kobilo, ki vodi ostale živali. Na \ratu ima privezan rvonee, kojega glasu slede ostale živali.
—	Ne more bitJ dru«r«-tfa kot madrina. — je pritrdil Hank a,.
—	Ali jronjači z mulami tukaj v (iran C ako ?
—	Ne. gotova ne. Nikake trgovske karavane ne pridejo skozi to okolico. To morajo biti Indijanci.
—	Katerega rodu ?
—	Tega tp' vem, a mislim, da bom izvedel.
—	Potem s ti ljudje z»-lo neprevidni. Posamezni rodovi žive. kot sem r-ul v »ovraštvu med seboj. Živalim ne obešajo zvoncev, ki lahko postanejo njih izdajalci.
—	Ljudje, ki se nahajajo tukaj, se brez dvoma čutijo tako varnim. da ne mislijo na varnostne odrebe. Tudi morajo pustiti pasti svoje živali ter jih ne smejo vsled tega privezati. Če bi ne bilo madrine. bi >»• živali razkropile na v«e strani.
—	Kako to Naše živali ostanejo vendar skupaj.
—	To je nekaj drugega. Indijanec ni življenje. On ukrade živali kjer jih dobi. Živali se ne poznajo med seboj, a slede brezpogojno živali r zvoncem. To je velike prednosti za naju. kajti glas zvonca nam bo služil kot vodnik.
Kmalu je postajalo zvonenje tako glasno, da sta morala biti oprezna. Zapazila sta par ognjev, ki so goreli pod drevesi.
—	Hitro sva našla taborišče. — je zašepetal Hauka. _ Pred
nama leži pas trave, ki se steza krog gozda. Na njem se pasejo konji. Na levi je odprtina v gozdu. Tam se nahaja vrelec. Konje ima-j va pred nami in jezdece na levi.
—	Pote m morava naprej na levo stran.
—	Da. a ne takoj. Morava biti opa-ezna ter izvedeti, če so pri ko-i njih stražniki. Čakaj tukaj, dokler se ne vrnem.
Spaz;l se je naprej in Antonio je ostal sam kake četrt ure. Ko-nečno se je prikazal Ilauka ter -zašepetal svojemu prijatelju v uho: j
—	Niti enega stražnika ni. Konji so bili zelo krotki.
—	Koliko je konj?
—	Ni si tih jih mogel pošteti. Veselilo pa me je, da so vsi obračali svoje glave proti madrini.
—	Zakaj te je veselilo?
—	Ker je to znamenje, da ji bodo brezpogojno sledili. Če so sovražni Indijanci. Abipones. bi jim rad odvede! konje.
A i misliš resno ? l)va vendar ne moreta odvesti toliko konj.
—	Zakaj ne? Ce vodiva madrino. bodo šli vsi ostali za nami.
—	Indijanci bodo vendar slišali, da se madrina oddljuje.
—	(v ■ *lovek spi. ne ."nje tega in jaz domnevam, da ti ljudje v resnici spijo.
—	I)a. a so brez dvoma razpostavili straže.
—	S".V, tLl a ' MajI,ri no dražijo dosti pazljivo in najbrž jih ni dosti, ro lK>va takoj skušala izvedeti. Plazi se za menoj, ker ne -me-
va vee hoditi.
Pričela sra se plaziti v dotieno smer ter kmalu prišla do ognjev
Ji;la je precej ,„,„ na ,-eta Indijancev, ki je taborila tukaj. Kjer, je izviral j k >tok. je gorelo na ob* h straneh os,-m ognjev, km- ka-
'"7 J': ^ kaI° kaklh	Indijancev, ki so najbrž iskali" naj-!
bolj pripravna mesta za počitek. Med dvema ognjema, ki sta gorela na tej stran, potoka, je ležalo šest postav, ki so bile oči vidno zveza-
žila^ i ^	K bll° ^ In<iijaneeV in	človek, etra-I
z,la sta jih dva človeka.	1
Pod enim drevesom je sedel človek, ki je imel puško ter dajal drugim povelja. Bil je brez dvoma glavar. Anton nf razumel nobe-
tovarišu L'a J° ir°VOri! frlaVar ter rpkeI to-a
—	Kakšen jezik govori ta človek?
rek^^	Ja7 ^ P^-ej razumem. Ravno jej
£ <: V^ T u T'' V tri	V-ka	tiče j
<l*ei, o^b. (»e pr. konjih, druge pri jetnikih.
—	Tor»»j so jetniki. Kdo so pač?
Počakaj. Najbrž bomo izvedeli. Jne poznam glavarja,' ker j a ^ pOV°m Pril>ada Abip°^ torej našim so-
- Iz tega lahko sklepamo, da so jetniki naši prijatelji
—	Da. K«1or je proti njim. mora biti za nas
—	fe bi jih mogli oprostiti! Ali misliš, da je to mogoče f
Inka je molčal par trenutkov ter odvrnil nato-
~	> ter sem pripravljen napraviti po^us. Ali « zato?
—	Dobro--je odvrnil Antonio.	f
Nato pa je dostavil, tišje:
—	Kako pa bova storila to, ko *va sama? Siti pušk nimava.
—	Te b, nama le škodovale. Ali si 0,eta Ja^r-a~
k^l, da je zvijača pogosto boljša kot na * v
bova aledila.	a kot pa sila? Njegovemu nasvetu
—	Da, jaz sem pripravljen, a ne vem kako.
4 — * - . .	vrikoča&Ll	^
i i-——
i "Jutro" piše:
Fno najbolj zanemarjenih pa nog, ki spadale pi*ed vojno v območje dež avtonomije Kranj-» ske, je bila ona takozvanili deželnih dobrodelnih zavodov. Niti sta-1 ri liberalni režim, niti klerikalna vlada v deželnem zboru in dežel nem odboru ni imela veliko smisla1, za bolnice Naravnost dezolitue1 jrazuiere so vladale v dežeilni a\i:o-' noniui blaznici na Studencu. Naj; ] se vpraša poučene ljudi, kaj nam je pustila klerikalna dcželnozbor ska večina, ki je na Kranjskem čez deset let absolutno nadvlado-vala, na polju oskrbe blaznih, daj I se vidi, da odgovorni faktorji ni j »o imeli prav nobenega smisla niti za kulturne, imti za najnujnejše Uoeijalne naprave na Kranjskem.
I Ni neinteresantno, ako v dokazi naših trditev citiramo nekaj od-iloni'kov iz govora bivšega dežel-j nega pos-laaica dr. Vinka GregoPi-|ča, ki je po stenogi-aiskem zapis-niku dne ^7. februarja 1914 v de-Jželnem zboru kranjskem o socijal-[ nem »vprašanju med di*ugim izjavil ^ sledeče:
"Že prej sem rekel, da imamo j še vedno soeijailnih vprašanj, ki t so bila žalibug v ozadju za gospodarskimi vprašanji in katera je • treba vpoštevati. Gosipodje, jaz bi vas le prosil, pojdite se sami pre-I pričat v blazniee in rekli bodete.' ro so razmere, ki se morajo pre-narediti Če bomo imeli v naših proračunih kak presežek, naj pri
de la presežek v korist revežem, i . „. ... ' | - n rešitev soeijalnih vprašanj liaji
se prične tam. kjer si reveži ne
morejo sami pomagati. Čez 30 let
j že delujem v bolnici, in če bi vam
j hotel povedati vse, kaj trpe ti re
j veži (bolniki), bi rekli, da je to,
kar sc je naredilo, še vse premalo.
|.Jaz vem za slučaj, ko so prinesli
v hiralnico reveža, kateremu so
; lezli črvi iz živega telesa, ker je bil
dotični skrajno zanemarjen. Ali
človeku ne krvavi srce od bolesti,
če to gleda in ne more pomagati.
ker nimamo naprav, kamor bi
I spravili take ubožce ? Enkrat so,
prinesli neko žensko, katero so
podgane ogrizle pri živem telesu.
Iz Slovenije.
i
Nesrečni alkchol!
A' Kočah pri Mariboru so se ' stepi i fantje. V Frdsteraikovi go-»s.t i liii pri kolodvoru so v prepira ,zaklali gostilničarja in še enega domačina. Dalje bo govorilo sodišče. Nesrečno pijančevanje!
l Strela in ogenj.
V Pohorju pri Mariboru je treščilo kar v tri hiše, vendar pa se je ogcuj zanetil samo v eni, a so ga gasil'-i takoj zadušili. Posestniku Slambergerju je oplazila strela petletnega sinčka, ki je bii lahko ranjen, posestniku Jerovšu i pa je ubila junčka.
j i
Zaradi požiga aretiran.
Na Kistrici je začelo goreti gospodarsko poslopje gostilničarja i Petra Ažmana. Gostilničar je o-genj še pravočasno opazil in požai-s ]»omočjo sosedov pogasil. Orožniki iz Podbrezja so aretirali ne-jl'ega moža, ki je osumljen, da je zanetil požar, ker mu gostilničar i zaradi policijske ure ni hotel dati ; .aiitevane pijače.
Samomor lahkoživca.
Mariborsko sodišče je že nekaj mesecev zasledovalo radi goljufij in poneverbe vee stotisoč kron znanega lahkoživca in pustolovca Antona Sarha. po poklicu lesnega skupčevalca. Kei- pa se nikakor ni »hotel odzvati povabilu, so dobili J orožniki pc.ziv, da ga aretirajo. Ko j so ua sedaj izsledili v Rušah, je vzf 1 samokres in si pognal kroglo v glavo. Bil je v par minutah mr- j jtev. Oškodovana sta lesna indu-i strija v Mariboru in Srpska za-1 j družna banka v Novem Sadu.
Še o vlomu v Tičarjevo trgovino.
j Kako nevarnega in predrznega j ! zločinca je vjeia ljubljanska poli-jcija v osebi elektromonterja Josipa Keršiča, dokazuje sledeči incident. ki se je pripetil naslednji i dan po aretaciji. Policija ga je v ; s vrh o . konfrontacije njegovih iz-; po ved b tekom zaslišanja peljala na označene točke v mestu. Ker-i šič je med dragim frndi obljubil, da bo pokazarl, kje se nahaja nje- j gov sot o variš. Ko pa je prispel v1 spremstva policije na Vodnikov j
. i«
i
trg. se je nepričakovano bliskovi-l to zagnal v gnečo in skušal ube-i žati. Vedc-l je namreč, da se re-; darji v talci gneči brez nevarnosti ne morejo poslužiti samokresa J Imel pa je zopet smoLo. Ženske so i mu namreč zaprle pot, nakar se je hočeš nočeš moral zopet izročiti v varstvo stražnikov, ki so ga po-| tem močno vklenjenega odvedli j zopet na policijo.	S
!
Toča na Dolenjskem. j,
V	Tržššeu in okolici je pobila > toča, ki je padala kakor oreh de-bela ter v vinogradih in na polju i napravila ogromno škodo.
Smrtna kosa
V	nedeljo a julija je v Tunicah umrl Janez Vrhovnik, 'znani tesar-! ski mojster ki je okrog 100 zvoni-j kov pokril in obesil nebroj zvonov pred vojno in po vojni. Dasii je bdi pri svojem rokodelstvu mnogokrat. v resni nevarnc-sti. se je dan poprej ponesrečil na tleh, ko se je sp .dtaknil nad kolom zabitim v pot hi tako nesrečno padel, da je vsled poškodb dragi dan umrl vi 86. letu starosti. Vračal se je z de-1 la v Preddvoru. Bil je izvanreden talent.
S. Hildegarda Počivavšek, rojena v Trbovljah, je umrla v uršu linskem samostanu v Škof ji Loki 10. julija. Bila je šele 27 let stara in je komaj 4 leta izvrševala svoj! poklie.
V	Slovenjgradcu je umrla soproga tamošnjeiga veleuglednega zdravnika primarija dr. Železni-karja. Marijana Železnikar.
V	Bohinjski Bistrici je umrla 'Ivana Hajnrihar. roj Volf, sopro !ga posestnika in lesnega trgovca.
Drag* šolska knjiga.
j V Učiteljski tiskarni v Ljubljani je izšla Četrta čitanka za o-snovne šole", ki velja 80 kron. Koliko starišev jo bo kupilo svojim otrokom? Cene šolskim potrebščinam rastejo rapidno v veliko škodo narodne prosvete. j »..
Advokatska vest.
Dr Joža Ravnik iz Bohinja, do-jbrovoljev iz svetovne vojne, je imenovan z dekretom ministra ,pravde za odvetnika v. Beogradu.
HA MBIURG
Direktna vožnja z čudovitimi novimi "O" parni ki. Potovanje za vae kraje Evrope.
OROPESA ---- 26 avg.; 30 sept.; 4 nov.
ORBITA ...... 9 sept.; 14 okt.; 18 nov.
ORDUNA ...... 16 sept.; 21 okt.; 25 nov.
Nawnoat ▼ Cherbourg, Southhampton,
Hamburg«
Zaprte kabine. Nobenih posebnih pristojbin.
ROYAL MAIL
STEAM PACKET COMPANY
SANDERSON * SON INC. AGENTS
Se Broadwar	New York
117 wTWaakiaaton St..' Chioto all katerikoli pa rob rodni agent. —
Iz zatišja okrajna bolniške blagajne.
i
I'ud tem naslovom prinaša ** Delavski list"', glasilo Samostojne [Strokovne Delavske Unije v Slo j ^ ven i j i, o gospodarstvu v Bolniški j blagajni s-plošno zanimiv članek j ki se glasi tako-le: " Med vojno, kakor smo že v prej-) Išnjih številkah povedali, se prene. \ iiali občni zbori Okrajne bolniSke blagajne in načeLstvo je dobilo v roke vse praviee nad zavodom. Tudi po vojni se je načelstvo poslu zevalo te dobrote in je neomejeno gospodarilo nad blagajno. Podeljevalo je velike nagrade članom načel-stva m nadzorstva in ravna-; tel ju. G. Kocmur je dobil 1. li>19 nagrado 40«»0 K, leta 1920. nagrado 5000 K, leta 1921. pa skupno 62,000 K, vsa tri leta torej srfmo na nagradah svoto 71.000 K. Cel čas je užival tudi lepo plačo (okoli 13.000 K mesečno!), s kakršno bi; bil lahko zadovoljen visok državni u/ndnik z dolgo službeno dobo. —1 Načelnik blagajne Mihael Rožane, je dobil sledeče nagrade: L 1919. 3000 K. 1. 1920. -">000 K. 1. 1921. pa 42.500 K torej skupno na nagradah 30.500 K. Tudi načelnik nadzorstva g. Josip Berdajs je dobil 1 11)20. 2500 K. 1. 1921. 15,000 K nagrade.
Pri uslužbencih blagajne načelstvo ni l»ilo tako radodarno. V prime!'! z vodilnimi uradniki so bili uslužbenci slabo plačani in tudi nagrade niso bile tako velike. To-( da skupna svota nagrad leta 1920.' je dosegla vendar blizu 150, <X)0 ki. n. leta 1921. pa ka!r blizu 450 tisoč kron. V dveh letili je šlo za nagrade skoraj 600 000 kron. Ali se more potem kdo čuditi kritiki, ki j<> slišimo od vseh strani nad nagradami pri bolniški blajjajni* če je v dobi. ko mo šli stotisoči naj tak način iz blagajne, moral pri; blacr.?jni zavarovan delavec iti peš;
vlomov iz. bolnišnice, ker ui dobil;
i
za vožnjo pri železnici. Ali je bolj pravična zahteva delavca, da mu blagajna plača železnico za povra tek iz bolnišnice po bolezni — ali podelitev 50,000kronske nagrade dobro in najboljše plačanemu u-radniku blagajne?
Z.i avtomobil bolniške blagajne* je vrglo načelstvo leta 1920. iz! blagajne blizu en četrt miljona'
kron. ' ---;
^^^mtiEiniidiinii liiiiifiniTiiPissiiTiiBi ^iin nil uiisiniiD IITIIUIIEI* un lEimniiiiiiii ii^ iiiiih? tin
f GROZDJE GROZDJEl
U Če hočete kupiti eno ali vee m g kar svežega kalifornijskega g| i | grozdja, ne izgubljajte časa, J | g ampak pišite takoj nam za (j B pogoje in cene, bodisi v an- J g gleščini ali v vašem lastnem m j 1 jeziku. Mi zamoremo ugodi- lj j g ti vsakemu naročilu za kate- {§ S r okoli vrsto in katerokoli Š j = množino. Mi prodajamo po | S net-teži, zaboji brezplačni, g j M Razpošiljamo iz naših lastnih |! m skladišč ter osebno nadzora- §§! 8 jemo vsako posamezno odpo- 3 j B šiljatev.	§
g Pišite danes za naše pogoje 8 < m in cene.	3 i
I P. EHRUCH & COMPANY I j
f 267 Wholesale Temiaal 1 | Los Aigeles, Calif. | j
23 avgusta:
Paris, Havre; 1 "resident Adama. Bremen.
24. avgusta:
Bayern. Hamburg.
26. avguata:
ilajestle. Cherbourg; Andanla. Cherbourg; Oropesa. Hamburg; Rotterdam, Boulogne.
Pres. Fillmore. Bremen; Arabic, Genova; Lapland. Cherbourg.
30.	avgusta •
France, Havre; Hanover. Bremen President Van Buren. Bremen.
31.	avgusta:
Susqtiehanna, Bremeji: Mongolia. Cherbourg in Hamburg: Caronia, Cherbourg n Hamburg.
2. septembra:
Ryndam, Boulogne: America. Bremen Olympic, Cherbourg.
5.	septembra:
Reliance, Hamburg; MfcOretanla. Cher bourg.
6.	septembra:
Pres. Ilolk. Cherbourg.
7.	stptembra:
Minnekahda. Cherbourg in Hamburg Hansa. Hamburg.
9. septembra:
La Savoie. Havre: Finland. Cherbourg Orbita, Hamburg: Homeric. Cherbourg Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen Saxonia. Cherbourg in Hamburg; Argen tina. Trst. 12. septembra: Aquitunia. Cherbourg.
Had bi izvedel za naslov moje že ne, ker ji imam nekaj vaŽneg; spor, Čili Slišal sem, da se na haia nekje v državi Michigan ; Johnom Jezernikom, kateri m jo je odpeljal. Cenjene rojak* prosim, •*-e kdo ve kaj o njej. dt mi poroča, za kar mu boni zeh hvaležen. — Jacob Skofie. R. F D. 3, M ill vat Shaft, Bkrir-^villp V a.	(17-23—8;
ČUDOVITA PRIUKA
za moža, ki ima kapital ter bi r:u postal družabnik dobrega, solidne »a podjetja za konzerviranje sa^l ja. Ta i>raktično podjetje je po štf»no ju^-ot.1 ovans-ko ter obstoji ž., več let. DiiižabnJka se iiče v svr ho razširjenja. Ponudbe pod "J", e o (»las Naroda, 82 Cort landt St., New York rity. _ _(19-2-1-—8)
Rad bi izvedel za mojega brati JOHNA LONČAR, o katerem /a dolgo časa ne vem, kje da je al če je sploh še živ. Prosim onega ki ve za njegovo bivališče, da m blagovoli naznaniti, če pa san bere ta oglas, na j se mi čim pre, oglasi, ker ga želim še enkrat vi deti, predno >e podam v stan domovino. — Frank Lonehar l!ox 73, Camden on Gauley, \V Va.__(l?j-'jr>—8
ADVERTISE IN "GLAS NARODA"
Glede izplačil Vi [ameriških ^dolarjih!
Po novi odredbi finančnega minu.er stva v Jugoe'aviji je bankam tarr teda prepovedano izplačevanje čekov alf dru gih nakazil v tujih valutah. Ako tora .jošliete deri dr v anenka->ski veljav:, bo diši potom čeka ali nakazila,	banK<
v Jugoslaviji ne sme izplačati v do larjlh, temveč po dnevnem tečaju > domači valuti, to Je v kronah oziromi dinarjih
H sreči s« Je pa pri sestavi orne
njene odreaoe vao^tevaia cotriba iz seljencev v toliko, da zamoremo st-ar ke, ki Imajo potovati v Aineriko. .»vršiti še vedno Izplačila v ameriških dolarjih. vendar pa nakazilo ne sme presegati zneska $250.— za vsakega posa meznega potnika. Do te (vote pa lahke
izplačamo poljubne zneske. Amerr£kl denar se Izplača I« proti predložitvi potnega tista v L/adu Jadranske banke % Ljubljani ali Zagrebu.
V AVSTRIJI. ITALIJ* In ZrASEDE-NEM OZEMLJU pa še vedno leiiko brej ovir tzvi*iuJemo !zplačl'a v amirišklh dolarjih.
Na nakaznici ali •»aroCilnem listu naj bo vidno označeno, da se Ima izvrSIti Izplačilo v ameriških dolarjih.
Poleg zneska, ki na| se izplača v ame rlškem denarju, se nam mora poslati tudi za poštnino In druge stroike kakoi »ledi.
Za Izplačilo do $ 10.— po 50 centov ta Izplačila od t 10.— do t 50.— pc I 1.—, za Izplačila, ki presegajo zneseV t 50.— po 2 centa od vsakega dolarja ali po $ 2.— od sto.
Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New Bank Draft.
Frank Sakser State Bank
B2 Corttandt St.	New York, N. V
ADVERTISE IN "GLAS NARODA"
SAMO lO DNI V JUGOSLAVIJO
izletniški parnik "paris"
Odpluje dne U3. SEPT. iz NEW TORKA ▼ HAVRE
Parni k Paris ima prostora do 4000 oseb z moštvom vred in zavzema 36,690 ton ter ima stroje ža 45,000 konjskih moči.
Na tem parniku je pripravljen poseben prostor za jugoslovanske izletnike tretjega razreda In sicer sobe s 2, 4 in ne več- kot 6 posteljami, posebna jedilnica, najboljša brana ter vino pri vsakem obeda.
V Havre - bo Čakal vlak, ki bo vzel vse jugoslovanske potnike In njih prtljago ter peljal v Trst.
Vsak potnik Ima na iprniku do 200 funtov prtljage prosto.
Vožnja tretjega razreda stane iz New Yorka do Tr*t» vst^vš viH- rf^v samo tVIS^B; Iz Trsta do Ljubljana stan« leiezniea Sl.On. do Zagreb * S1 60. Izletniki naj aa čimpreje javijo svojim lokalnim agentom ali pa naravnost
FRENCH LIME : 19 State St., New York, N. Y.
Za jueeelwanake izletnika bodo preskrbljene vsa rribfloč* udobnosti.