16, štev, ft ADEN ICr Političen in gospodarskj lisi Stan« ta Kranj t dostavljanjem na dom 4 K, po polti it celo leto 4 K, m pol leta S K, nt druge države stane 560 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobna vpoliljatve naročnine se ne otira. — Dre d ni It? o in upravni iivo je na priiUri goap. K. Floriana ? t Zvezdi*. Izhaja vsako soboto ===== zvečer ===== I ti sera t i se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 30 K, ta četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjta oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj s<» izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo Ne skrunimo lepote naše Gorenjske! h. Kaj nameravamo doseči z našim člankom i Povzdigniti hočemo svareči glas, pa zaklicati, da se sliši po vseh kotih in krajih natega slovenskega ozemlja: ne skrunite nam našnga planinskega sveta s stavbami, katere gradite brez smisla, brez ozira na pokrajinski značaj naše zemlje, ampak prilagodite svoja zidanja krajevnim razmeram. Onemogrčti hočemo danes vsemogočno delo — ravnila, tistega ravnila, ki slepo vleče dolge, dolge, ravne črte in hoče ustvariti ceste in ulice, katerim ni videti ne konca, ne kraja, dasi so ravne, dolgočasno ravne kakor ravnilo samo. Proč s tem ravnilom, ki nam preti nato zemljo omrežiti s samimi kvadrati in pravokotaiki pustih, fabriskih zidanj, ki spadajo v fabrilka most«, ni pa v tako nebeško lep svet, kakor je naia Gorenjska. Proč s tujimi, prisiljenimi, za las privlečenimi vzori, proč a lablono, proč s kasarnami. ▲ kdo naj nam tu pomaga, kdo svetuje? Poglejmo okrog sebe, premotrimo naj svet, poglobimo se v na* narodni slog. Potem pa zidaj mo in nase zidanje bo res v okrasje in maki tj e lepi naši pokrajini. Postavimo se na svoje noge in pustimo šrajcarske hiše S 'icarjem. Zajemajmo tudi tukaj iz narodnega zaklada. Bogat je ta zaklad, samo izkopati ga treba. Velika naloga čaka tukaj društva zs promet tujcev. S paznim očesom mora pa motriti in zasledovati to zadevo nale časopisje. Uredništvo »Gorenjca* je bilo tako prijazno, da nam je odprlo svoje predale za tozadevno razpravljanje. No «Gorenjec* ni na «Slovenski Narod>, ne h vsega tega je Oseie sodil, da pridejo v Za-polje gotovo vojaki in kakor ja izprevideL se res ni varal, ker župan je pričel razlagati tndi njemu brez vsakega povoda, koliko sitnosti in posla ima zaradi te nepotrebnosti. «Se nikdar jih ni bilo, kar sem župan v Za-polju in jih menda nikdar več ne bo, ampak letos se je moralo zgoditi, da bo trpela cela občina. Vse nam bodo poteptali, plačali pa Se polovico ne! Ko bi ae bilo tako lahko pritožiti, kakor se ni, no, jas bi to ukrenil pravo pot Ampak pomagaj si, ko ja vse zaman!* Ana ga je gledala in se skoro malce navmi-jala njegovi jezi, potem pa se je obrnila proti Otolčtu, ampak »pregovoriti ni mogla, ker župan je besedičil Se dalje: * Torej Štiri sem vam odložil, častnike, saj veste gospoda k gospodi, ali naj jih poženem na skednje. Na pesti bodo že morali tudi odstopiti kak kot, ampak težavno bo sedaj, ko jo poštar obolel,* •Torej je res P* je vprašala Ana z zanimanjem, dasi ji je bilo o stvari že nekaj znano. *Da, da,» je dostavil Ojoie — «gospodična Anka mi je že pravila in snoči sem bil dol. Prehladil se je; on trdi, da na izletu na Kršno.» «In danes je legel,* je dostavil župan, privlekel iz mastnega telovnika tobačnico, ponosljaL potem pa tako glasno kihnil, da je Milanček kar odskočil. »Vidite, da je rei I I no, nič ni pri pravem zdravju ta nas poštar, nekoč ga bo pobralo kar nenadoma, saj mu vsaka megla Škoduje. Ne želel bi mu, Bog mu pomagaj, da ne, ampak zgodilo se bo I Boste Že videli, ako nisem prav govoril !> «Ali ga obiščemo P* je dejala Ana proti Oio-letu. »Dolgo že nisem bila na poŠti, oh, odkar ste vi prišli 1» «Torej tako, sedaj sem opravil, kajne, gospa! Sitnosti, pa vsi bomo nekoliko potrpeli, pa se bo to preneslo. Sedaj pa postopim to drugam, pa z Bogom!* Pckimal je Ani in Oiotetu, po mežikati Milanska in počasi odmencal po stezi čez travnik proti vasi. Ana je nekaj časa gledala za njim in OjoI« je opazil, da leži v njenem obrazu senca, ki jo je prej šiloma skrivala. Temneje se ji je zarisala črta pod očmi, ker trepalnice to se ji povesile. Dalje prih, talno drnstvo, ki bi delovalo nepristransko ros samo v korist izobrazbi. Kje je katoliško obraze-vabo društvo, ki bi povabilo naprednjaks, da pride predavat kmetom in jim priporočat, da de-laja samostojno, brez ozira na katerokoli stran is svoje moči za svoj napredek. Pri volitvah delajo s vsemi silami za kandidate, postavljene od Škofa in duhovnikov in njihovih glavarjev ia ne vprašajo ali so zmožni ali ne »*n ti, če so voljeni poslancem, delajo v prvi vrsti zsto, da poplačajo njihov trud ne kmetom, temveč njih priganjačem. Za volilca samega se Se malo zmenijo, čel, saj mi itak nič ne more, ker ni organiziran, ni močan, temveč je priklenjen in — neizobražen. Gorenjska za časa dr. Franceta Prešerna in dr. Ljudevita Gaja. Po predavanju dr. Franceta Ilešiča v Narodni čitalnici v Kranju dne 4. marca 1910. &• Ilirska ideja je bila le hipen pojav in se ni obistinila v vsem svojem obsegu, kakor je to želel in zasnoval oče ilirizma — dr. Ljudevit Gaj. Združila je pač Srbe in Hrvate v jeziku, Slovence, Hrvate in Cehe v pisavi, a jugoslovanske narodne enote z istim pismom in istim jezikom ni mogla ustvariti. Vzroki tega neuspeha so razni. Znano je, kako je vlada na pritisk Mažadrov in Rusov L 1843 prepovedala rabo imena Ilir ter s tem pokazala, da hoče zatreti gibanje, ki ga je započel dr. Ljudevit Gaj. Pri nas na Slovenskem je imela ilirska ideja nekaj pristašev posebno med mlajšo probujeno duhovlčino, zlasti med ono, katera se je v dijaških letih izobraževala na hrvaških srednjih Solata, največ v Karlovcu. Večina kranjske duhovščine, zlasti jožefinci, mezekanci in janzenisti pa so bili odločni nasprotniki misli o jugoslovanskem književnem združenju, ali pa niso imeli zmisla za to stvar. Celo odoljubni Skof Anton Martin Slomšek, ki je sicer izkuSal ustanoviti po zgledu Matice Ilirske v Zagrebu književno društvo za Slovence, je bil neprijazen ilirski ideji in je v svoj h spisih izrazil strah, da ne bi iz Zagreba došli med Slovence razni rovarji in uporniki. Kako mogočno so pa vplivali Slomškovi nazori na podrejeno mu duhovščino, o tem ni treba govoriti. Kakor na HrvaŠkem, tako je tudi na Slovenskem, zlasti Štajerskem pazila vlada, da se ne bi razširilo ilirsko gibanje tudi po našem ozemlju. Zlasti hudo piko so imeli na Stanka Vraza. Ce se je pojavil Vraz ali kak drugi Ilir na kaki novi masi na Štajerskem, je vlada videla v tem že veliko nevarnost. Sploh so bili ljudje z brado in s surko, kakršno je uosil Vraz, na slabem glasu, nevarni, policija in vohuni so jim bili za petami. Vlada in cerkev sta torej pri nas zatirali ili-rizem ia ga tudi zatrli. • • * Poučili smo se nakratko o ilirski dobi. Pogledali smo, katere važnejše oseba so tedaj živele po lopi Gorenjski strani; stopili smo v Ljubljano in Zagreb sačetkom in koncem te dobe: seznanili smo se nadalje o možeh, Ki so na Gorenjskem zastopali ilirsko idejo, in povedali končno, katere razmere so pri nas udušile in zamorile to gibanje. Spomnimo se naposled največjega Slovenca-Ilira — Stanka Vraza, obenem največjega ilirskega liričnega pesnika. Letos poteka sto let od njegovega rojstva in Hrvatje se pripravljajo, da proslave na dostojen način stoletnico rojstva Stanka Vraza, tega plemenitega, idealnega moža, kakor smo lani slavili stoletnico rojstva dr. Ljudevita Gaja. Nehote uam prihaja v spomin lepa Jenkova pasem; O večerni uri atol sem poleg Save; drla z glasnim šumom je z višav v nilave. •Mladi fant iz sdrave, iz strani gorate, grem na južne kraje, grem med tvoje brate,* Tak' s šumečim glasom bistri val mi pravi. Dam mu poročilo t •srčno jih pozdravi.* Tudi mi naročamo bistri Savi, naj nese pozdrave bratom Hrvatom. Pogovarjali smo se t Gajem, sinom hrvaškega naroda. Spomnili smo si pa tudi našega rojaka Slovenca, Stanka Vrat*. Bistra Sava, nesi na njegov grob naše pozdrave, pozdrave od groba njegovega prijatelja in pobra-tima, Franceta Prešerna. Gospodarski del. Tečaj ia pridnlovanfo seloajadt, namenjen našim gospodinjam in dekletom, priredi kmetijska šolp na Grmu od 9. do 11. majat. 1. Opozarjamo naše gospodinje in dekleta na ta tečaj, ker se bodo imele priliko na njem marsikaj dobrega naučiti kar jim bo služilo v praktičnem življenju. Natančnejši spored je objavljen v zadnjem »Kmetovalcu*. Oglasiti se je ravnateljstvu do 30. t. m. Uvoz umetnih gnojil ? Avstrijo. Kakor je razvidno iz poročil c. kr. statistične centralne komisije, se je uvozilo v Avstrijo lansko leto in sicer: Tomasove žlindre iz Nemčije 1,537.419, surovega čilskega solitra iz Čile 805.334 q, raznih soli za gnojenje iz Nemčije 201.286 q, raznih drugih umetnih gnojil iz Norveškega 16.006 q in kostne moke iz Nemčije 95.801 q. So pač lepe Številke. fodsaiki sojem ? Kranju dao 18. aprila 1910. lita. — Prignalo se je: 118 glav domače goveje živine, — glav bosanske goveje živine, — glav goveje živine hrvaške, 4 domača teleta, — hrvaških telet, 22 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domača ovca, — hrvaških ovac, — koz, — bui in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36 -40 K. Pšenica K 13—, proso K 7 50, rž K 9—, oves K 8—, ajda K 750, repno seme, K, fižol ribničan K —, man-dalon K — koks —, krompir K 250 za 50 kg. Poučni listek. Naša sveta dolžnost Je, da skrbimo za svoje zdravje. Daije. Sploh je ni višje socialne dobrote kakor čistost žene. Ne samo zaraditega, ker je čistost žene edino varno poroštvo za to, da smo v resnici očetje svojih otrok; ne samo zaraditega, ker ne more biti brez Čistosti žene nikakega plemenskega izbora, nikakega čistega in plemenitega zaroda, ampak tudi zaraditega, ker čistost žene nas može prisili, da svoj nagon stavimo v službo slabotne žene in zarode, kakor je dolžnost zrelega, zdravega in vrlega moža. Naraščajoče število v svojem jedru bolj ali manj pohabljenih in nadležnih brezzakoncev in bretzaročnikov je kakor skrivna kuga v našem narodu in pogubnost treh krivih naukov obstoji zlasti v tem, da nas duševno omehkužujejo. Napravljajo nas zabaveželjne, onemogle in strahopetne, tako da nočemo več nase prevzeti dolžnosti zakonstva in očetovstva. Tako ogoljufajo ti nauki narod kot celoto za njegovo pravico do potomstva in obenem posameznika za oni najvišji razvoj osebnosti, katero šele podeli roditeljstvo in za najlepše radosti življenja. Misl'ti, da sem povedal najvažiejse od tega, kar mi je ležalo na srcu: mladost ima dolžnost, da je zdrava. Ta navidezno lahka ia prijetna dolžnost je v iatini ena najtežjih izmed vseh. Kajti le en del pogojev zdravega življenja more ustvariti razum; glavno stvar mora opraviti volja v naši lastni notranjosti. Zahtevajo od nas, da se izogibljemo strupov, materielnih in psihičnih strupov, ki imajo tako sladek okus kakor med. Treba, da krotimo in zatiramo nagnjenja, ki prodirajo iz korenin našega bitja in se nam zde pri prvem navalu nepremagljiva; treba, da obvladamo divji boj elementov v naši razdvojeni naravi, da prisilimo to, kar je pretilo z razdejanjem, k potrpežljivemu delovanju, kakor v oni veseli Schvrin-dovi sliki pobožni škof hudiča k zidanju cerkve 1 Nič mi ni manj na misli, tovarši, — to ate pač že spoznali — kakor zanikanje življenja. Nasprotno! 2elel bi, da bi kar največ ljudi ostalo dovzetnih, dokler jim je usojeno živeti, za vse neskončno mnogo, kar je na svetu lepega in velikega in dobrega. Življenje, mislim, nam je dano za kaj boljšega, kakor za kratko pijanost s šampanjcem in neskončno dolgim mačkom. Mladi možje, stari 20 in 25 let, naj bodo prostovoljno nekoliko aske-tični, da ne bodo k askezi prisiljeni v 40 in 50 letih. Imamo pač vabljivejSe nade za prihodnjost, se mi zdi, kakor da smo že s 40 ali 50 leti pohabljeni in izdelani, da ne moremo več sodelovati, da moramo stati ob strani, dočim drugi delajo in se trudijo za stvari, katerim bi radi posvetih svoje moči, med tem ko morda Se gojimo polno načrtov in naklepov. Mislim si lahko kaj lepšega, kakor da mora kdo s 40 ali 50 leti v Karlove vara zaradi želodca, ali v zračno kopel za živce ali v kuro za area ali vodno kuro, da bi mu bil, če mogoče, bog Hymen bolj naklonjeni Ali da je celo kdo a 40 ali 60 leti popolnoma utrujen filister, ki sa revno plazi po vsakdanji poti in skrbi, da se žalosten stroj njegovega življenja vsaj za silo pomika naprej, da zadovolji tisočerim potrebam svojim v navajenem teku dneva, da olajša tisočere svoje revščine; hropeč ia javkajoč pod bremenom poklica, ki mu je postal mabvažen; edina tolažba pohlevna pija- nost po pivu in vinu zvečer; — brez zanimanja ia briganja za sploh kako stvar rasen revnega majhnega jazi Konec prih. Godovi prihodnjega tedna: 24 Jurij, Rusa, Igor; 25. Marko ev., Tugomir, Radomir; 26. Klet, Sekana, Zdeslav; 27. Peregrin, Jaroslav, Raduna, Bogoslav, Sava; 28. Pavel, Slavka, Živko, Živa; 29. Peter m., Tankoslava; 30. Katarina S., Jelenica. Unjetnost in književnost Torki prod svetim Tilaom. Zgodovinska povest. Spisal Julij Slapššk. Cena komadu lK20v, 1 s poštnino 1 K 36 v. Jan Legove mladinske knji-! žnice, katero izdaja in zalaga .Zaveza avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev", je izšel II. zvezek. , To knjižico krasi nekaj prav dobrih slik, katere ' je naslikal Maksim Gaspari. Jo toplo priporočamo. Espsraatska alovaica Jo izila. Esperaoto je mednarodni jezik, ki je razširjen po vsem svetu. Pogosto se trdi, seveda krivo, da se pride z nemščino po vb»ui svetu. Pač pa trdimo to smelo o esperantu. E peranto vam odpre ves svet. Edino med Slovenci je še malo znan. To pa zato, ker doslej nismo imeli nobene slovnice. Sedaj pa smo dob li slovnico, ki je prirejena po najboljšem originalu, ki ga nahajamo v esp. književnosti. S pomočjo te slovnice se priuči lahko vsak sam brez učitelja esperanto v najkrajšem času. Posebno itborno bo služil « ključ*, ki pomaga rešiti vsako Se tako zavozlano mesto. Ker se j*» tiskalo le 500 izvodov, je tisk precej dražji, kakor se je računalo prvotno. Rasentega se je pridjal «ključ» ieU potem, ko je bila cena že določena. Zato stane izvod 1-20 K, po posti 10 b vič. Naročite hitro, da ne zamudite. K petim izvodom priložimo zastonj zbirko zanimivih povesti. Knjigo se dobi samo pri založniku: Lj. Koser, stud. iur., Juršinci prt Ptuju, Štajersko. 8 slike! NoVOSt! — jKfJT Ravnokar je izšel °*mjnj Zel° 3. snopič 2e,° aktueltto I aktuelno t Haileyeo komet vit Ne bo nas še konec 19.maja 1910! Gena 30 vin., s.poštnino 40 vin. Dobioo se o oseh knjigarnah in trafikah kakor tudi o 3alo3ni tiskarni Io. Pr. Lampreta n Kranju. Dopisi. Is tolik« doline. Zupan Prevc morajo do avgusta meseca razdeliti lovsko najemščino med davkoplačevalce. Ubogi tajnik FrtičarI S) ponoči bo sanjal o številkah. V ot črnski kasi bo zato precej prazno. Kje in kako dobiti denar? Dolgi Markec in brkati Simena predlagata davek na pse, pametnejši odborniki pa na kure in mačke. Predlog je bil že drugič pokopan. Seveda naklado bo treba zvišati. — Za policaja bo treba tudi denarja. Dosedsj je Se zastonj opravljal vestno ta odlični posel selški župnik Rožnik. Tudi po dnevi je strog v svoji službi. V nedeljah je že večkrat pretepal fante pred cerkvijo. Močan je pa. Občina ima zidati Šolo v Bukovšict, Simona, Ooč in Jakopin jo hočejo imeti na Cešnjici. Se nam bodo nalagali davke tisti, ki ga plačujejo skoro najmanj a. pr. Simeaa. — Ta ima še premalo služb in dohodkov. Preslepil je posojilnični odbor, da so kupili gozd »Hrastnik* za pretirano ceno 115 tisoč kron. Pravijo, da je to smrt za posojilnico. Širaena ima pa le novo službo gozdarja; meril bo les in streljal kozle po Hrastniku, ne divje. Zidajo nedeljo se je župnik Marčič zaletaval na prižnici, kakor bi kdo žlico gonil po loncu. Pojasnil nam je pomen besede • amen*. «Amen» pomeni: To naj se zgodi. Lepo je zavrSil svoje bruhanje: «L;beraIce vrag vzemi — amen*, Krščanska bohinjska duša! Il Zfloi pri Begunjah, 19. aprila. Nocoj, od 18. do 19. ob eni uri ponoči je začelo goreti na hlevu posestnika Jane« GaSperina iz Zgoš št 8. Naenkrat je bilo vse veliko poslopje soseda Janeza Goričnika v ognju, tako da so iz obeh hiš prebivalci na pol nagi komaj utekli. Zares čuditi se je, da bližnja, le nekaj metrov oddaljena poslopja se niso vnela in ko bi se bilo to zgodib, potem bi bila vsa vas v nevarnosti. Požrtvovalnosti domačega gasilnega društva io tudi sosednjih so je zelo veliko zahvaliti, da se ogenj ni razširil. K sreči ss je živina rešila. Skoda je jako velika. O tej priliki moramo pa naravnost prsdsedniia katoliško izobraževalnega društva iz Begunj, obenem župana, grajati, ker se je brez povoda na požariSču tako neolikano ob« našal proti domačemu gasilnemu društvu in ga brez vsakega povoda kot ničvrednega zmerjal. To ni lepo sa predsednika katoliškega izobraževalnega društva. Kako da je nastal ogenj se ni znano. Sodi se, da je nekdo nalašč zažgal. h prlloit ..Gercnlcu" itev. 16 11.1910. r I n FEUILLETON. {t — Klanjam se, milostna; že tako zgodaj na izprehodu? — Dober dan, gospod profesor; rajši ne vprašujte zakaj ; kar razburjena sem, ko sem prebrala Časnikarski referat o včerajšnjem občnem zbom naših planincev. S svojim možem — saj veste, kako je nervozen — pa že sploh ni možno govoriti; stoprav ob polštirih zjutraj mi je prišel domov. Odkritosrčno povedano — škandal je bil ! — Zakaj pa škandal, milostna? — No, ali nimate dovolj na tem, kar se je zgodilo? Nekoliko večali manj brezpomembnih podružnic je naenkrat nezadovoljnih s sedanjim redom v društvu. Toliko let je šlo vse gladko, vladala je lepa sloga v vseh krogih--oh, kako rada se spominjam teh lepih proilih časov. Ali se morda tudi Vi še spominjate — veste — onega krasnega večera v »Triglavski koči na Kredarici" ?-- — Do zadnjega zdihljaja si ohranim one prelestne trenutke v največji globočini svojega srca. Oh, ti lepi časi! — Da, vidite, kako se hitro menjajo; vidite, kako brezsrčno nam trgajo idilo planinstva ter zavlačujejo v take, rekla bi, slavnostne zbore celega društva, kar nakrat najnižjo prozo nesloge, nizkotne intrige, opozicijo â tout prix ter malo-mestne ošabnosti in bahavosti, debato vinskih krčem — brrr, kam smo prišli 1? Moj mož, ta revček, kako bi si bil mogel sploh kdaj misliti, da bode doživel kaj takega v .društvu" i? Rečem Vam, gospod profesor, kar so tu nekatere podružnice — hvala bogu In svetemu Ivanu, ne še vse — še jih je nekaj, ki planinski čutijo — vprizorile, verjemite mi, to je nekaj nečuvenega, skratka, jaz tega ne morem razumeti. • » • »Slovensko planinsko društvo" je brezdvomno sijajen pojav našega narodnega in družabnega življenja. Ono veže v sebi vse sloje narodne družbe na polju plemenitega in zdravega športa. Peščica navdušenih idealistov, na čelu jtm nestor slovenske turistike, nepozabni, skrajno taktni in ijubeznjivi Kadilnik, vzbudila je misel — skoro je tega že dvajset let t- osnovati »Slovensko planinsko društvo". Z doslednostjo, ljubeznijo, trudom in veseljem, ne boječ se nikakih zafjrek, je vpeljala planinsko društvo v življenje — previdno vodeča mlado društvo, veseleča se njegovega napredka, razvoja in danes : sirom slovenskih planin opažate in čutite delo skrbne centrale ter procvitajočih podružnic! Gotovo velik in lep napredek I Podružnice so navezane na osrednji odbor. Ta ima prejkoslej kakor pred domalega 20 leti v rokah vajeti celega društva. Vsa organizacija društvena se je obnesla dosedaj dobro. Celota je funkcionirala kakor dobro urejen, pazljivo oskrb-ljevan motor. Brrskl kar naenkrat se je nekaj pripetilo. Nekaj kolesc celega mehanizma je odpovedalo službo. Stroj ne funkcionira več tako, kakor prej. V navidezno pravilno delujočem mehanizmu se je odlomilo nekoliko zob pri kolescih, in stvar je i tira. Razumen mehanik nemudoma preišče vzrok zapreke in napak, odstrani ono, kar je zakrivilo, da se je porušilo ravnovesje starega stroja. Stare, obrabljene dele nadomesti z novimi — kajti, stroj mora naprej, to hočejo vsi. « is • Popolnoma naravno je, da so se s procvl-tajočim osrednjim društvom ojačcvale boljinbolj, tudi njegove podružnice. Ni več tako, kakor je bilo pred okoli 20 leti. Podružnice so se iz prvotnih predstraž narodne planinske vojske razvile v močne predbojevniike oddelke — v manjše kore, ki stalno stražijo domače planine pred grabežljivostjo tujih, nam sovražnih krempljev. S procvitom osrednjega društva se zavedajo tudi podružnice svojih vedno večjih nalog — zavedajo se, da se jim je v resnih časih in v času potrebe prvim postaviti v boj, in sicer samostojnol Ljubezen do njihovega domačega kraja je podružnicam vir vedno novih moči, jih izpodbuja k podvojeni, potrojeni delavnosti in — least not lest — finančni požrtvovalnosti Predvoj se v svojih pozicijah utrjuje, gradi si utrdbe na trdnem pobočju planin — visoko, da lahko pregleda njemu v obrambo poverjeni teren, svoj, rekel bi, ožji del slovenske domovine jega se oklene, svest si celokupnosti cele armade, s tem večjo požrtvovalnostjo, čimveč je sam delal, čimveč je sam žrtvoval. Ljubosumno straži svoj okoliš, in popolnoma naravno je, da hoče tudi on odločevati tam, kjer je sam največ storil. Nekaj bolj naravnega si niti misliti ne morem. To uvideva, ako hočete, tudi generalni štab in v tem razumevanju dejanskega položaja stopi v čim najtesnejšo zvezo s svojimi predvoji-podruž-nicami, ker ne vidi več v njih zgolj pred straže, temveč že važen, odločujoč del glavne armade, ki mora pri danih dispozicijah samostojno delovati v svojem območju. Previden in izkušen vojskovodja skliče načelnike predvojev v svoj stalni generalni štab. Tako zahteva to zdrava in pametna organizacija vojske. Edino le taka organizacija zasigura nado na uspeh — na zmago! • • * — Vidite, milostna! Naše planinstvo je rastlo neopaženo. Odrastlo je tistim hlačlcam, katere so nam ušili pred skoraj 20 leti. To društvo, hvala bogu, raste, ojačuje se zmagovito in ima vse-povsodne simpatije celega slovenskega naroda na svoji strani, na vseh straneh ima podružnic vedno več in veC, vedno večjih in močnejših. To društvo dela več, nego so dnevniki navedli iz poročila g. tajnika, ki je po njih referatih sodeč, celo utajil zgradbo »Prešernove koče" na Stolu. ♦ Taka masa navdušenih planincev zahteva primernega vodstva; posamezni deli zavedajo se boljinbolj svoje plemenite naloge — in svoje odgovornosti napram sodniku-narodu — in ker je tako jasno, da 2 X 2 ni 5, hočejo ti posamezni deli, te podružnice glavnega društva v razmerju svoje važnosti in velikosti imeti tudi svoj upliv saj tam, kjer se gre za kraje, ki so izročeni njihovi skrbi in požrtvovalnosti. Ti deli zahtevajo prave taktičnim razmeram odgovarjajoče organizacije 1 — Ali si morete, milostna, misliti kaj pravičnejše zahteve? — Pa vendar, ta ton--• ko le pomislim, kako je bilo, ko-- — Čisto naravno J Naši nežni ded so se razširila pljuča. Iz nežne igračke je vzrastel čvrst in zaveden fant, po planinsko zavriska, da odmeva od Drave do Soče, odkritosrčno pove, — vse brez tiste grde konvencionalne laži, pove, kaj misli in kaj hoče — — — Sitni ste, gospod profesor, mi nismo tega navajeni. — Milostna, — le glejte ga, saj je ta fant kri svojih očetov, v njem polje kri njegovih navdušenih prednikov, veselite se ga, da ne taji lastne prave pristne slovenske krvi. Ta ne bode nikdar izgubljen in — ž njimi — s podružnicami se omlaja srce naše centrale, našega osrednjega društva z novo delaželjno krvjo. — Ste nepoboljšljiv! — da ne pozabim, gospod profesor, kako Vam d o pade moj novi klobuk? Že več, nego pol ure poslušam Vaše fadese — negalanten Ste postal — hvala na Vašem pouku — — Tršiftke novice. Gospa Pavla Pollak, vdova po velikem dobrotniku drnžbe sv. Cirila in Metoda, umrla. Nenadejano je sedala slovntki narod zopet velika izguba. V soboto zvečer pripeljala a« je blagopokojna gospa iz Ljubljane v Tržič. Na kolodvora jo je čakal vos, in ker je bila sama, povabila je se druge gospo, da se prisede na voz. Pred cerkvijo sv. Andreja sta ae poslovili obe gospe, ko pa je hotela gospa Aaačšeava — povabljena — izstopiti is voza, ji je spodrsnilo in je padla s voza. Tega ae je gospa Pollakova tako prestrašila, da ae je tresla po vsem života, le ko je prišla domov. Vsedla se jo k mizi, da bi popila skodelico kave, naenkrat pa ae je zgrudila oaesvee-eena na tla. Prenesli so jo v postelj, v nedeljo pa ja preminula, ne da bi se Se zavedle. Bila je prava vsor-žena. Se vedno ae je s veliko ljubeznijo spominjala svojega moža, gospoda inženirja Viljema Pollaka, In ni je bilo veselice tržiskih narodnih društev, da bi ne bila poslala svojega prispevka. Bila je duševni odmev velike duše nepozabnega inženirja Pollaka. — To so društva trtiska tudi upoštevala, in njen pogreb je bil na vse časten. Udeležila so se isprevoda društva: slov. bralno društvo s sestavo, «Sokol» in vrtec družbe sv. Cirila ia Metoda, pevski zbor obeh društev pa je, pomnožen s k pogrebu došlimi ljubljanskimi pevci, sapel pred hiše, v cerkvi in na pokopališču zale-stiske. Bodi ji lahka zemlja in trajen spomini b Železnikov. O, blaženi Železniki I Pred par leti in sedaj, oh, kar beseda mi ne gre is ust, pogubljeni ate za cel rod, poslušajte, sa eno človeško dobo; prgubljen si ti, predregi kraj. žal mi je zate io zakaj tudi ne, ker sam hudobni duh te ima že v krempljih, te drži za vrat in te ne bo več izpustil. To je prav gotovo, saj so gospod župnik sami to povedali na prižnici, in oni se menda ne zmotijo v takih stvareh, saj dahovni ao včasi obiskavali — črno šolo, sadej pa ne vem, jas nisem bil zraven, pa kaj malega je gotovo Se ostalo in jaz bi skoro verjel. Io zakaj tudi ne, ker govori z vso energijo, s patosom kakega učenjaka-govor-nke, res pravi Demosthenes. In če bi bil tujec in bi slišal potem zunaj cerkve ali v gostilni ali v kaki privatni bili čez »jega kaj govoriti, bi se postavil zani in rekel tem, vi ste lažni*', opravljivd, ne zaslužite dragega kot pekel, čisto prav je govoril. No, ker pa aiaem tujec, napol pač, mu tega ne verjamem in mn rečem v obraz, da to ni nič drugeaa kot umazana, nesramna, le klerikalcem lastna reklama za bodoče volitve, iz namena, da bi na katerikoli način že prišli do zmage in potem gospodarili po svoje, držeč se gesla: «Proč s tem, ugonobimo tako ali tako onega, ki ne trobi v nas rog, če je prav poštenjak, to nič ne de, obogatiti nai mora.» Ia vi, železniški klerikalci z župnikom vred, bi delali tako, da še celo jermena bi rezali' s hrbtov poštenih ljudi in prav nič bi se ne razlikovali od onih, ki so v španski inkviziciji igrali tako nesramno ulogo. Priznati mi morate in reči: »govoril ai". No pa mislim, da do tega ne bo prišlo. Železnikarji imajo preveč soli v glavi, morda več, kot župnik misli — sicer bi delal drugače —, da bi se pustni skozi tako brezstidno reklamo ugnati v kozji rog. In ali se to spodobi, da se na prižnici ali kje drugje na tako podel način agitira, ali je duhovnik zato postavljen, da bi v cerkvi, mesto da bi božjo besedo oznanjeval, ljudi takorekoč s silo prisilil, da bi šli ž njim volit Le tako naprej, saj bo vaša škoda, saj vi delate, da vera peša. O, predragi, velik račun vas čaka; Kristus ni tako delal, on je poučeval edinost, ljubezeo, kako lepe besede, seveda pri vas samo na jeziku, v dejanjih pa še govora ni. Ali je to ljubezen, vprašam vas, če se ljudje vedno bolj sovražijo, razdvoiuiejo, da bi se kmalu stepli, ali je to ona čista ljucezen, ki jo je naš Bog učil, rekoč: »Otroci, ljubite se med seboj i. t. d."? Ali se tako držite njegovega nauka? Lep namestnik božji ste, ko le nato gledate, kako bi Škodovali tistemu, ki z vami ne drži. Ali se tako ljubi svoje sovražnike ? Ali je to sploh delo tako visokega dostojanstvenika? Kaj je duhovnom treba v politiko se vmešavati? Niči Samo takrat se postavite, kadar bo kdo učil krivo vero, ali pa kaj druzega, kar je nasproti njej, drugače se pa držite svojih reči. V Železnikih je to temmanj treba, ker so ljudje pošteni in niso hudobni; kdor to pravi, je lažnik. Ako je bil trg pred vašim prihodom in še prej, skozinskoz veren, da smem reči, ze o pobožen, so se H ljudje z vašim prihodom mar odtujili cerkvi in njenim naukom ? Nikakor ne! No, če jih pa kdo le vedno in vedno zbada in draži, potem bi pa bili neumui, če bi se pustili dotičnemu pometati. Seveda potem so liberalci in brezverci. Če dražiš žival, katerokoli hočeš, boš videl, da se ti bo bran la. In kako ne človek, ko ima vendar razum in prosto voljo, katero mu je Bog sam dal. Kako pridete potem do tega, da bi ljudje delali zoper svojo voljo, tako kakor vi hočete? Ali je to mar Še prosta volja? To je terorizem I Pustite torej človeku, kar mu je podeljeno od nekaj višjega, in ne podirajte, kar je Bog sezidal, katerega zvest služabnik hočete biti. Nazadnje vam svetujem, pustite rajši tiste vaše nepriljubljene agitacije, opravite tako nič ne, ker Železnikarji dobro vedo, kaj bo, če bi vaša stranka prišla na površje. Ljudje, veste, so dandanes že preveč »zbrihtani", da bi se že od vsakogar pustili komandirati, tisti čas je minul, bil je pač, ko ste lahko delali, kar ste hoteli, pa težko, težko, da bode še prišel in s svojimi prijatelji lahko zapojte: »A žal je ie meni O stranka, po njem." Povod k temu mi je dal neki 60 letni kmet-poštenjak, ki je bral nekolikokrat »Domoljuba , in ga, ko je izpregledal, kako da laže, z gnjusom proč vrgel rekoč: »tak pobožen list pa tako laže, to je pa že preveč". Islat v Trst Narodna delavska organizacija v Ljubljani priredi 8. maja t 1. izlet v Trst s posebnim vlakom ob ^polovični vožnji ceni. Vožnja bo stala v III. razredu iz Ljubljane v Trst in nazaj le 5 K «0 v. V Trstu so že v tiru vse priprave, da bo bivanje izletnikov v Trstu kar najprijetnejše. Ogledali si bomo razne znamenitosti in naprave, arzena!, muzej itd. izleta ki bo trajal 36 ur, se lahko udeleži vsakdo, svojo udeležbo mora javiti osrednjemu odboru N. D. O, do 1. maja ter položiti znesek po 5 K 80 v za vožnjo, za kar bo dobil takoj izkaznico. Natančnejši program le sledi, informacije se dobe med 7. in 8. uro zvečer v društveni sobi N. D. O. Kdor želi preživeti nekaj prijetnih ur med tržaškimi Slovenci, si ogledati razne tamoinje znamenitosti, naj ne zamudi te ugodne prilike ter naj pohiti z nami v Trst Pozor, dragi čitatelj! Čttaj in Prepričaj se sam! da je popolnoma ne- In velika bojazen ker se ponekod razširja med ljudstvom M 19. maja 1910. fazno a vsakogar! Bo li res konec sveta? Prorokujejo nam, da Konec soda bo 19. maja, ko frči Ralletjet* komet ob našo 3emljo. Glej sliko I Glej sliko 1 že vidimo s prostim očesom v izložbah vseh knjigarn in trafik. Zato se poučimo natanko, kako in kaj bo s tem kometom! in kupimo si poljudno-poučno razpravo S stiha! v 8. snopiču „VEČ LUČI!" S sliko! Cena 30 v, i poštnino 40 v. Dobiva se v vseh knjigarnah in trafikah. Vsi narodi si belijo glave K«Ko se reji to Intcresaatao in pereče Vprašanje pred Koncem sVeta? Vsled ukaza našega trgovinskega ministra se ima ljudstvo na Kranjskem, Primorskem in Dalmaciji poučiti v šoli in v cerkvi o tej zvezdi repatici. Zatorej Na Gorenjskem se dobiva ta brošura: Kranj: Anton Adamič Knjigarna „ Ilirija" Tiskarna Iv. Pr. Lampret. Radovljica: Oton Homann, trafika. Tržič: Leopold Lavš. Škofja Loka: Matej Žigon, trafika. Železniki: Karol Dolenc. Jesenice: Jakob Mesar št. 100. Julija Schwarz na kolodv. Javoroik: Leopold Zore. Bled: Ivan Pretnar. Lesce: Ivan Legat. Boh. Bistrica: Mijo Grobotek. Kamnik: Marija Ažraan, trafika. Šiška: M. Francot, Spod. Šiška na kolodvoru. J. Kotnik, trgovec v Sp. Šiška. Radovljiške novice. «II o e Uniforma», ki so jo ponavljali pretočeno nedeljo aaai marljivi diletantje, je vspela vsestransko. Ocene ne pišemo podrobneje, omenjamo, da nam je cOheinska seja» bolj ugajala, kakpr zadnjič, ker so se odborniki obnašali bolj •lesene» ali recimo po naše, aaravneje. Obisk je pokazal, vreme je bilo naravnost «grozno», da je nase Ijodttvo dovzetno za predstave — in to naj bo našim vstrajnim diletantom v spodbudo, da nadaljujejo svoje pričeto delo. Letošnji nabor za radovljiški okraj se vrši v dneh 28., 29. in 30. aprila. Kako izpade io koliko jih bo «tavglih», prihodnjič. Naša »liberalna« in »pristranska* »Posojil nica» je priskočila prva na pomoč hudo priza d etica pogorelcem na Brdih z zdatnim do netkom 1000 K, beri: tisoč kronami. Ako vpoštevamo, da je pogorelo popolnoma 7 gospo darjev in dva le deloma, tedaj se morajo pogorele! veseliti tega velikanskega daru — povprečno so dobili posamezniki 100 do 200 K in to tembolj, ker smo prepričani, da priskočijo tem nesrečnežem .:e z izdatnejšimi darili aa pomoč vse one mnogo-brojne posojilnice, ki se kar topó krščanske ljubezni do svojega bližnjega in teh je na Gorenjskem precej. — Imenovani dar sta takoj razdelili poso jilniška odbornika gg. I/. Sartori in Fr. Mrak. Tu je pač veljal pregovor: Kdor hitro,dá dvakrat r'á Afera Praprotnik-Kleindienst pred sodižčem. 19. t. m. se je vršila pred tukajšnjim okr. sodiščem obravnava proti Ivanu Kleindienstu iz Pretrga radi udarca, ki ga je na velikonočno soboto dal pokojnemu Petru Praprotniku. Sodišče ga toži piestopka po § 431 k. z, tedaj radi lahke telesne poškodbe. Zastopnik vdove umrlega Praprotnika dr. M. Triller (pisarna dr. Vilf *na) je predlagal, da se odstopijo vsi akti posvetovalni zbornici c. kr. d žilne sodaije v Ljubljani, da se izrazi o daljnem postopanju. O izidu obravnave poročamo pravočasno. Požar smo zopet imeli in sicer dna 19. t. m. Goreti je pričelo ob 2. uri zjutraj v sredini vati Zgoše, občina Beguoje nad Radovljico pri posestniku I. Gašperinu po domače «Jajcetu» in sicer je ogenj nastal v skednju. Ker je bil ravno takrat velikanski vihar, bati se je bili, da pogori cela vas in vsa zoamenja so kazala, da dobimo v najkrajšem času Žalostno pogorišče. Plamen je hitro švigoil na hlev in hiio imenovanega posestnika in in tu je bila vsa pomoč zastonj. Žrtvovati se je moralo to skupno poslopje ognju in vsa delo mno-gobrojnih sosedov kakor tudi takoj pnhitevših požarnih hrambovcev iz Begunj se je osredotočil > na varovanje sosednjih hiš, ki so v pretežni večini krite s slamo. Toda ves napor bi. bil zastonj, ko bi ne imeli Zgošani vodovoda te nekoristne naprave. Zgolani morajo biti iz srca hvaležni vsem onim zastopom, v prvi vrsti radovljiškemu mestnemu zastopu, posebno pa dr. Vilfanu, ki se ni plašil nobenega dela in nobene poti, da smo dobili v tako kratkem času tako drag vodovod — da ne objokujejo take nesreče, kakršno je zadela sosedne Brdjane. — Kl,ub silnemu naporu združen h delavcev niso mogli rešiti v neposrednji bližini se nahajajoče lesene in s slamo krito hišice soseda Goričnika. Revež je ob svojo hišico. Ko so pa prihitele na gorišče požarne bramhe iz Mošenj, Bleda in Radovljice, je bila vsa nevarnost odstranjena, kajti v šestih mogočnih curkih je brizgata vola na onemoglo pošast. — Oba pogorelca sta bila zavarovana, seveda samo sa vstrešje, drugo je žrtev ognja in trpela bodeta mnogo škode, posebno je prizadet Gašperin. Miž si je bil namreč pretečaao soboto prekril vse poslopje s cementno opeko, imel je nad 50 stotov sena in vsa sobna oprava je deloma vžgana, deloma po vodi uničena. — Kako je nastal ogenj, se še ugiba. Nečloveško se nam zdi obdolžba, da je zažgala neka beračica, ker so ji odrekli pri Gašperinu prenočišče. No, ko bi ta žena povsod tam zažgala, kjer so ji že odrekli prenočišče, potem bi radovljiškega okraja na bilo več. Bolj verjetna se nam zdi sumnja, da je ogenj nastal po neprevidnosti, ker je menda Gs-šparinka spravljala pepel, ki ga je sitni vihar oživil in vsled ttga jo nastal ta usedepol ogenj. lspod BegnnJSčlct. Škof Bonaventurov materjalizem in njega vpliv na priprosto ljudstvo. Kam plovemoP Rasmotnvajoč velik p?2ar v sosednjem Brdu, kjer je siromakom vse zgorelo in je pri reševanju živine ponesrečila posestniku Až-manu tudi njegova žena, pripominja k temu pogovoru popolnoma resnega obraza posestaik J. V. is B. okrog njega stoječim: «Azmanoe ni toliko škoda, saj si bo Ažman lahko drugo ženo dobil in ž njo še —- denar; pač bo po rajnki moral pogreb plačati, pa to bo že vtrpel; druga pa je, kako si bo siromak zopet nabavil krave, junce, teleta in prašiče*. Ah ni to vzvišeno, nežno, dušno-čuteče? Skof Bonaventura — papež. Na to se zasuče pogovor:na škofa Jegliča, kakor znano na tukajšnjega osjega rojaka. Naš škof so pa res «kerlc» meni I. I. iz B. | z Dunaja so dobili kar pol miljona «xa Senkeago», v Ljubljani pa so jim daU tudi 25.000 K, tako jih imajo radi} kmal' bode tudi še «naprej prišli* — naredili jih bodo ia m — papeža. Ali se je čuditi navzlic takemu materi-jalizmu in taki zavednosti našega preprostega ljudstva?! — Ne. Ni čuda, da se ljudje kar na javnih prostorih pobijajo liki nadležne muhe. Gospodje duhovniki, to so sadovi vaše nestrpnosti, vašega neprestanega hujskanja. Prognali ste iz hramov božj h nauk o Kristusovi ljnbezn;, mesto njega pa ste zasejati v ljudska srca sovraštvo, maščevalnost, srd in jezo. la tem ostudnim lastnostim pa ste dali za podlago grd materij ali le m, čigar načelo je: pohlepnost po denarju za vsaka ceno. Novice ls selške doline. Izselške doline.Veselice bralnega društva v Dražgošth so vedno dobro obiskane, kajti na njih se dobi vedno poštena in neprisiljena zabava. Tako je bilo tudi zadnjo nedeljo, ko je to društvo priredilo veselico s petjem, tamburanjem in burko »Trije pt čki». Vse točke so m povoljno izvršile, samo pri petju moremo grajati, da ga je bilo — premalo. Vzrok je bila menda hripavost Tamburaši so zoatao napredovali od zadaj č in pri burki moramo predvsem pohvaliti, da so igralci tako dobr i znali svoje vloge. — Tuji gostje smo skoro z zavistjo odhajali z veselice, ko smo videli, kaj vse premorejo male in hribovske Dražgoše, česar pa ne premorejo drugi večji kraji v dolini. Živo pa se pogreša v Dražgošah primernega prostora, kjer bi se vršile take prireditve. Temu pa hoče baje bralno društvo odpomoči s tem, da si postavi svoj društveni dom. Ker bodo pa društveniki sami to težko zmogli, naj bi rodoljubi od drugod prispevali k tej zgradbi. Vrlim Dražgošauom pa kličemo: Le krepko tako naprej! * Ii Dol. Dobrave. (V Dob ravski gostilni^ — K. No, Štefan, kod si pa ti hodil? — S. Po žirovskem vrhu sem kupoval krave. — K. Ali si kaj kupil? — Š. Ja, kaj bodem kupil, saj ti ne veš, kaj je sedaj tam gor, kamor sem prišel. Sama Dobravska zadruga, to je govorjenje. Tedaj si mislim, danes ne bo nič s kupčijo in se obrnem proti domu. Spotoma srečam občinskega sluga, ne bodi si, pa zopet je bila zadruga na vrsti. — K Obč. sluga ti je pa že vedel kaj več povedati, saj je bil svoj čas poslovodja dve leti pri zadrugi, in ravno takrat je kazal primanjkljaj šest tisoč kron. — Š. A tako, kako je pa pazil kot poslovodja, da je tako prišlo? — K. Ni mogel, ker je med tem časom zidal hišo. — Š. Ima li občinski sluga svojo hišo? — K* Da, ona tam dol za vodo je njegova. — Š. To je pa ena ta lepših hiš na Dobravi, potem pa že ni mogel dovolj paziti; zakaj pa ni šlo potem takoj na kant, ko je bilo toliko primanjkljaja? — Pravijo, da je bil ta čas gospod Zavrl, da ni šla na kant, pa jaz ne vem tega, nekateri pa dobro vedo. — S. to «bo pa še smola? — K* Težko, če ne bo. — Š. Kaj pa, ali ni bila Zadr. zveza vsega prevzela, kot so mi danes nekateri pripovedovalt. — K. Res je to, trinajst jih menda to ve, da je Zadr. zveza po svojem pooblaščencu prevzela. — — Š. Kako se je imenoval pooblaščenec ? — K. Revizor. — Š A tako, sedaj se pa spominjam, ko so v Poljanah govorili, kako je en gospod z imenom ,revizor" vriskal v gostilni v Srednji vasi pri Anžonovcu. Ju-ju-hi-hi. Ju-hi — pa — sem — vjel — Dobravce. — K- Jaz pa rečem, da jih ni le vjel, ampak celo objel, ako bode tako, kot sedaj kaže. — Š. Tako ti povem, prijatelj, sitnost je s to zadevo, posebno, ako je še kaj zapeljivosti vmes. — K. Pozdravljen, Štefan, bodeva pa drugič kaj kupila. — Š. Ja, kaj? Danes bi bil lahko v vsaki hiši kupil zadrugo, te pa nočem, naj jo ima le usti, kdor jo je prevzel. Gorenjci! Zahtevajte „Gorenjca" po Vseh gostilnah in MVarnah! ©t Spomladanske ir> leteoske priporoča ü oaJLlecji izberi ir? po ¿eld r>i3k¡b cerjab ■ trgouiio* Pfeifer ucli^a salega roodoega ¡o n)ar)cjfab;ttirr>éga blaga, oo f£oof«kcija. oo 7O EY 17 Novičar. Prepovedan asketski sle! na Koreske. Gorenjska sokolska župa je hotela poleteti dne 5. maja 1910 v St. Jakob v Rožno doline, kateri zlet pa je okrajno giavaratvo v Beljaku prepovedalo. Vložen je rekurc na deželno vlado v Celovcu. Najnovejši in sela praktični vesel ni, veljaven od 1. maja do 1. oktobra, s koledarjem za leto 1910 je izdala nprava «Goranjca» v Kranju. Pregledal ga je višji železaiiki uradnik. V tisku je danes in se bo razpošiljal v ponddjek. Dobival se bo v nekaterih knjigarnah in po trafikah. V prihodnji številki ga priložimo svojim cenjenim naročnikom. Novi vosa! red izkazuje nekaj prememb. Na gorenjski progi: Iz Ljubljane odpelje prvi zjutraj ob 7. (tri minute prej), pride v Kranj ob 7 56, drugi vlak odide že ob 9*12 (14 minut prej, v Kranj dojde že ob 954 (sedaj ob 10 09), opoldanski vlak odpelje iz Kranja minuto pozneje (12-31), popoldanski vlak ob 3*30, odpelje 2 minuti pozneje kakor sedaj, večerni vlak odhaja iz Ljubljane 2 minuti pozneje kakor sedaj, večerni vlak odhaja iz Ljubljane ob 6*35 in pride v Kranj ob 7 24, torej 13 minut pozneje, ponočni vlak odpiha ob 10*10 (10 minut pozneje). Od 29. maja ob nedeljah in praznikih vbzi iz Ljubljane Se vlak ob 5*40. — V Ljubljano prihaja vlak ob 709 (sedaj 7 12), 11 20 (11*23), 4 17 (4 15), 6 58 (6 49), 8 15 (842), 11 22(1108). — Na tržiškr, progi z neznatnimi izpremem-bami. — Na kamniški ostane vse neizpre-menjeno. Kakor čujemo, hoče železniška uprava v jeseni uvesti zadnji ponočni vlak še nekoliko pozneje, da se ustreza večkrat izraženim željam prebivalstva po tem vlaku. Želeti bi le bito, da bi imel še vlak, ki dojde iz Celovca ob 12*53 na Jesenice zvezo z Ljubljano oziroma saj uro prej z Jesenic. Mestna hranllnloa v Kraa|u je izdala za 17. upravno leto računski zaključek, iz katerega naj navedemo nekaj številk: Denarnega prometa je imela v preteklem letu ta hranilnica 5,799.545 90 K. Hranilnih vlog je imela leta 1909 4,552.806 74 K, hipotečne posojila znašajo 2,962.572 33 K. Skupni čisti dobiček za leto 1909 znaša 32.95618 K. Splošni rezerai zaklad znaša 245 481 47 K ali 5 39»/, vseh hranilnih vlog. Tedaj bo mogla naša mestna hranilnica po pravilih že prihodnje leto darovati v občne koristne namene več tisočakov. Le vrlo naprejl Opozarjamo na današnjo gledališko predstavo «Nioba», ki se vrši zvečer v narodni čitalnici v Kranju in ponavlja jutri ob sedmih zvečer kot ljudska predstava. Pravijo, da je ta angleška burka jako zanimiva. Brsojav ras Hallevevega kometa. Z neznano hitrostjo se nam približuje prorokovaaa repatica in o tej vesoljni selitvi je potreba nekoliko skupnega dogovora. 19 maja pred jutranjo zarjo pri plove komet, kakor se nam javlja, v naš starodavni Kranj ter se ustavi nad kolodvorsko restavracijo. Prednji njrgov del bo objel naš cerkveni zvonik, in njegov rep raztezal se bode čez Šmarjetao goro do Sv. Jošta. Umevno, da ga sprejmemo z vsemi pristojnimi častmi. Društva s zastavami, koncentrirajo se ob železnici mimo restavracij3 do novega mosta z nanovooživljeno kranjsko godbo. Od tu odplovemo v natančno dolečeni smeri (če ne bo veter pikal) na krasno razsvetljenem kometovem repu — liki srednjeveške coprnice na metlah — v sinjo višave. Ker nam je na tem. da boraoN dobro preskrbljeni s potrebnim provijantom, svetujemo pokupiti vse Kodelačeve klobase, cel vrt Suhaiolnikove solate, najmanj dva voza temelj (Kranjski peki pekd baje že cele noči, op. ured.) in kar je glavno: oni sod Maverjevega cvička, ki samotari v kotn (oni, čez katerega ne vidiš, niti na stolu stoječ) in ker bo mrzla noč, kakor je bila potresna, cel zaboj Fock-ovega brinjevca, kakor tudi vse odeje, kar jih premoremo. Ljubljanski KunciČ. znani meglolov pripelje nam dva vagona najbolj finih žakljev ter bode lastnoročno basal vanje ta šmeotan ciankalij. Pred vsem se nam je zediniti glede sestanka. Pred solnčnim vzhodom ne bo mogoče pometati vseh zaspancev iz gorkih postelj, najprikladoeje menda bo, če komet pričakamo isti večer v veselih družbah pri čašah rujnega vinca, saj si bomo imeli toliko povedati (posebno zaljubljenci) zadnje tre- notke na tej ubogi materi zemlji, ki bo uničena po dankalijn. Za rep pripeti bodo oni lain ji vi astronomi, ki nas strašijo s prikaznimi tako nedolžnih repath zvezd, naj si jo od blizu oglodaj i, ker so tako kratkovidni, da potrebujejo dolge daljnoglede, premo zapazijo tako neznano velike zvezde. Prednost ta temi imajo: avtomobili, bicklisti, zrakoplotci >. t. d. in ker bo izvrstna zveza z hre*ž čnim brzojavom, na vse druge svetove, (za katere bomo seveda le vedeli) je izključeni vsaka zmešnjava. O plovnem spiredn prihodnjič. B »g dal le lepo vreme I V kaznilnici v Begunjah je dne 10. t. m. umrla v 31. letu Friderika Zeller, znana po celi naši monarhiji izza leta 1906 izvršenega umora Sa Seraeringu. Porotno sodišče v Ljubnem na tajerskem jo je obsodilo na smrt na vesela, a cesar jo je pomilostil v 20 letno ječo. Sedaj ji je smrt olajšala dolgoletno ječo. Stara je sedaj 31 let. Pozor pred potniki I Po Kranju in po Gorenjskem se klati zadnji čas nek potnik iz Ljubljane, ki krošnjari z raznimi tiskovinami in koledarji. Nabrisal je že več strank, ki so kaj naročile pri njem. Vrhutega pijančuje po gostilnah in kavarnah, slednjič pa jo odkuri. Marsikdo ga gotovo pozna. Vsakojake slučaje prosimo naznaniti našemu uredništvu, da stopimo takemu potepuhu na noge. I Jeseaie. Nase učteljstvo je v neznosoih razmerah. Neosnovani. zlobni napadi se vrše od gotove stranke dannadan. V katoiiškem domu pa se je obrekuje in sramoti brez vsakih mej. I o to vse brez povoda, ker vsakdo lshko ve, da sa uči-teljstvo ne uleletuje aktivno prilike in irpolnuje nad vse svojo dolžnost, ki jo tudi mora, kajti, špijonov ima neštevilno, ki zalezujejo v svoji nizki škodoželjnosti vsak korak in postavljajo za špione v ta namen tudi učence, ki naj toraj denuncirajo svoje učitelje. Neverjetno I V teh razmerah naj vzgaja učitelj deco, katere se učitelj ponižuje, obrekuje in se mu grozi s kaznijo. Tako n. pr. si pravijo otroci med seboj, d- bodo kazensko prestavljeni vsi učitelji, akoravno niso prav ničesar zakrivili, kot to, da se jih prav neusmiljeno službeno izkorišča. Poučuje v besnicah, kjer je toliko otrok, da morajo sedeti po tleh, kjer jo toliko prahn in vročine, da neprestano bolehajo, kjer je sploh h -gijenično stanje tako, da bi se sploh moralo poučevanje v takih razredih prepovedati; grori se učiteljem zato, ker vestno izpolnjujejo svojo dolžnost, a se morajo s svojimi dohodki pratcato boriti. Svoj prosti čas mora uporabljati za stranske dohodke. Občina, v kateri ostane delo učiteljev, jim je po brezvestni zaslugi neke stranke odvzela stanarino, ker ona ima baje denar samo za klerikalne hujskače, ne pa za izkoriščane učitelje. Prišlo je že tako daleč, da je *edaj pravkar vsaka baba že šolski nadzornik in ni druzrga pogovora med nahnjskanimi klerikalci kot zabavljanje nad uči* telji. Ce je kak bog na i nami, tedaj mora ta gotovo kaznovati brezvestne hujskače, ki so to zakrivili. Ker pa učiteljstvo noče službovati v tako slabem kraju, kakor so Jesenice, zato ni čudno, da izkuša priti v boljše kraje. Ufi telj Schffrer, Salberger, učiteljica Salberger so sedaj vložili prošnje za boljša mesta, g. nadučilelj se polezuje za drug kraj, g. Pibrovec se tolaži z ministrstvom in tudi ostale gospice učiteljice upajo, da jim priložnost odpre upanje na drage službe. To je odpor učiteljskih oseb, ki se nasilnosti ognejo in dado prostor drugim močem, ki si želijo prenašati surovost Če bo šlo to tako naprej, tedaj bodo postale Jesenice kraj, kamor se bodo pošiljali le te lahko disciplinirani učitelji v blagor in korist oaih, ki rabijo napram inteligentnemu, požrtvovalnemu in nadarjenemu učiteljttvu brezvestno sirovost. Cas nam pokale, kako se razreši vsa to in že lahko v naprej sodimo. Obdal Ibor moške in Ženske podružnice družbe sv. G rila in Meto ia v Kranju se bode vršil v sredo dne 4. maja L 1. v prostorih «Narodne čitalnice* ob poldevetih uri zvečer. Z občnim zborom bode združene tudi predavanje odposlanca osrednjega odbora in pa zabaven večer. Občni zbor se vrši pri pogrnjenih mizah. Kadar Uidejo kmečki ljudje sarevaika is meste, naj vedno povedo približno bolezen bolnikovo, da se tako na ta način isogne marsikaksni nepriliki, n. pr. da se mora zdravnik vrniti ca-a j in vzeti seboj potrebna orodje. Zlasti bi bilo to priporočati babicam na deželi, naj vedno napišejo na listek nujno potrebo bolnice doUčnikn, ki pride iskat zdravniki. «Beao!fub<>v> pitna is tuhinjske aeUae priobčoje. pardon! maže v «Lažiljubu» različne napram moji osebi ponlževaloo-sramoteče spletke, s katerimi iz duše hrepeneče vsestransko podpisanemu škodovati želi, zato išče dlake v jajcu okoli njegove soproge. Dolgo nisem vedel, kaj bi pravzaprav rad ta mazač, uo, sedaj se je pa izdal. Pravi, da bi rad škodoval moji ženi, skozi katero škodo naj bi jaz čuti! udarec od onega osla, kateri je parkrat zoper mojo malenkost v «Laži-Ijubu» rigal. Kaj, kako lep sistem? Kdo pa si ti, ki znaš take čudnosti ? Co si poštenjak, podpiši sel Ne skrivaj se za dr. Ign. Ztnika v svojih hudobijah. Cuj I Za norca spotnam istega mojega dobrotnika, kateri mi po S 99. kaz. za k! deli usmiljenje, ter prizanaša. — Tož», če si mož!?! — Ker mi radi različnih poslov ni mogoče podrobneje odgovarjati «Domoljubovemu» dopisu, hočem v prihodnjih tednikih « Gorenjca* javnosti natančno in resnično pojasniti oni sviti (Domoljubov* članek, njegovo smer in luc.ferske nakane. Povedati h-čem tudi mnenje boliš h mož Tuhinjcev, kako oni grajajo na tihem «Dnmoljuba», a javno ne smejo. Dotlej na svidenje! Šmartno v Tuhinju, 20. aprila 1910. Viktor Eogelman. Il Škofje Loke. Občni zbor okrajne bolniške blagajne v Skofji Loki je bil sklican za preteklo nedeljo, L j. dne 17. L m. a se ni mogel vršiti. Godno se nam zdi, kako more odbor sploh kaj delovati, ako nima nobene seje in to skozi celo leto. Občni zbor je preložen. Prve kukavico smo slišali dne 17. L m. v loških hribih, • t Procesija na ielesaiel. V I tali, I med postajama Vinocardo ia Milanom je šla procesija preko železniške proge. V tam času je prišel vlak in daval znak?, da se ogne ljudstvo s proge. Ker pa so bili vsi znaki in opomini zastonj, je strojevodja pognal vlak in je razdelil sprevod na dva dela. Ogorčena množica je na to napadla vlak, ga hotela zažgati in linčati osobje. Orožmitvo je moralo posredovati in potem je mogel vlak odriniti Jfifjče ne bi ir\islil da se dajo Pekateie na toliko načinov pripravljati, kot daje navodilo kuharska knjižica, ki jo vaaiomur brezplačno poilje Prva kranjska tovarna testenin v Ilir. Bistrici. 72 48 8—1 Nihče več ne godrnja Čez slabosti ln težave. Ako spozna1, Ki drži želodce zdrave! Najboljše krepčilo želodca 1»" ■ ' ......" ' ■ '" ■ potrebno v vsaki skrbni hlšll Ljudska kakovost Kabinetna kakovost Naslov za naroflla: »FLORIAN*, LJubljana. liter K 2-40. . . 4-80. Ponaredbe kaznjive. gag gaggasssz gas aas gas aas I, Glace rokaoice Prašne platte Predpasnike Bluze Krila Po prav ugodnih cenah prodaja I. Pfelfer trgovina modnega In mannfafcfurnega blaga. Konfekcija. 110 Glace rokaoice Prašne plašče Predpasnike Bluze Krila Hranilne vloge ne obrestujejo po 6 odstotkov. Izdaja hranilnih Ksaaak. ttstr. kruilia, Kreditu is stiVbeu dražbi rag. zadruga t am. poroútvom. Centrala Batna}, t. Vhaaaaldaasae 4. - Uradna kontrola. Domada iiraniinfee se dobe zastonj. 103 52— 3 ¥ Kranja, dne 23. aprila 1910. * Hevstje daaajskafa sapsna so izvolili včeraj, in sicer je bil izvoljen sedanji podžupan dr. Neumajr. * UaVl |e Štajerski napredni državni poslanec Vinko Ježovsuk. N. v. na. p. * ll utfaveoge Sbera. Slovenski poslanec Hribar je interpelirai nančnega ministra glede Hal-levevega kometa in glede opustitve vlakov med Jesenicam in Trbižem. * Pasalaska sbeeBiea je v četrtek jela razpravljati o vladni predlogi glede državnega posojila. Prvi je govoril poročevalec dr. S t e i n« w e n d e r, ki je zavračal trditev, da bi Nemci v Avstriji plačevali največ davkov. Nato so govorili kfladočsh Hraskv, socialni demokrat M o d raček in češki klerikalec Šilinger. * »Slovanska Enota• je sklenila z vsemi, proti glasovom čeških ladikalcev, da se bo zavzemala za definitivno reformo poslovnika poslanske zbornice. * Ogrski sala. prodsoistt Kamen je bil v četrtek pri cesarju na avdienci. * Is Albanije so poroča, da je pri Verisoviča 12 tisoč Albancev 24 ur oblegalo 2 turlka vojna oddelka. Vojaki so brzojavili v Skoplje po pomoč; ko je dosls, se je morala tudi ta z ostalimi oddelki vred umakniti. En častnik in več vojakov je ujetih. Sekt ko je sto več bataljonov do Verisov ca, so pregnali vstale z bombardiranjem več vasi. Prebivalci in uporniki so pobegnili v goro. Binksitna vesallea t sveto?aesnaal Pe-stejeki lasti. Na Bmkoltni ponedeljek dne 16. mejnika t L se vrli v tem edinem čarobnem svetu običajna jamska veselica. Več godb in pevskih zborov bode koncertiralo v velikanskih podzemeljskih prostorih, is Trsta, Kormina, Ljubljane, Reke in Pole bodo vozili v Postojno posebni vlaki po znatno znižanih cenah. Vsa jama bode slavnostno električno razsvetljena in vstopnina v jemo se je znižala za dan na 2 K. Devet asei utonilo. Pri O.tande j« trčil mal paznik, ki je bil namenjen iz Anlvverpn* v Dover ob velik pomorski parnik, vsled česar M j° Prf' potopil in ž njim posadka devet mož. Lastni dom registrovana kreditna in stavbena zadruga z :: omejeno zaveze v Tržiču na Gorenjskem :: vabi svoje redne dane na V. redni obori zbor ki as bo vršil v nedeljo. 1. maja 1910 ob pol z. pop. o gostilni pri Slogi. Dnevni s»ed: 1. Poročilo naeeistva. 2. Odobrenje računskega zaključka* za leto 1909. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Podelitev odveze načebtvu. b. Volitev članov v nadzorstvo, (g 43.) 6. Premem ba pravil. Opomba i Ako bi pa U občni zbor ne bil sklepčen, se vrai drugi občni zbor ob 2. uri pcpoldne istega dne. (§ 60.) "»* Načelstvo. Žrtve V Okdrtte. Uradni podatki velijo, ia je itevtlo mrtvecev 325, ranjenih je pa 99. Ranjencev je v bolnišnici 81 in sicer iz 18 obč*n. Vendar se pa Število ranjenih za gotovo ne da izvedeti, ker rodovine zakrivajo kje kakega bolnika, katerega ne marajo dati v tujo oskrbo. Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v Kmečki posojilnici v Ljabliani nasproti Fisevea n v Ustni hiilDunajska osi ta.) Kmečka posojilnioa v Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni savod. Vloge se ibrcstijcjo 10 HV kmečki posojilnici je naloženo II že nad 15 milijonov kron. :: II Rezervni zaklad čez 800.000 kron. Za varnost pa se neomejeno jamči nad 3000 članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 34 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—9 Kmečka posojilnioa sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar jKJa naprodaj v Kranju št. 31 dvonadstropna s lepo prodajalno, posebno dober 8—1 prostor za peka. Več pove lastnik Ivan Potulek, brivec. Kolesa »Pancer1 so najboljša in najtrpeznejia. To so dokazale izkušnje. Dobi se jih pri meni od 70 gld. ali 140 kron naprej s prostotekosa (Freilauf). Dobi se tudi vsa drugo kar se rabi pri kolesih. Popravila se izvršujejo hitro in zanesljivo. Potem se dobi pri meni tudi vsake vrste j umetni ogenj, rakete, bloe ter vsake vrste liarmonike in drugo. 8-1 Paul Bizjak Kranj fttev. 102. Naznanilo. Slavnemu občinstvu se naznanja, da uraduje podružnica posotUnice v Badovljlol, r. z. z o. p., na Jesenicah naprej v od 1. maja 1910 108 1 Hauptmanovi hiši "v nepoaredni bližini kolodvora. Ravnateljstvo. Line 1909: asl«»tf* teolajna naj vi i j. priznanje R.VVolf FiUalka Dunaj, Duaajni»Am Heumarkt 21 Vozeči in stoječi polnoparni in patentirani lokomebili na vroči par z 10 do 800 konjskih sil. Najbolj gospodarski, najtrpeinejsi in najsigurnejsi stroji na moč za 249 26—14 use Industrijske in gospodarske obrate. Skopa. iideUT. nad 650.000 P8 Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Francka sinov, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno i« iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete II pri nakupovanju dajali prednoat temu izvrstnemu proizvodu ; * &v pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. •t lasa V. Vsiss.SiSLV. Tovarniška Ljnbljana C$šiim$š 9 M mi m 5 Mnbljana talita H9 III IVA I (j |fl«|AC Freternoia uliea II. 9 uljudno naznanjata, da je zaloga za pomladansko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in se priporočata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo. 71 6-6 I Slovenci, ne zabile družbe SV. CIRILA IH METODA Î ^>%ft %< »^ü^W^ ^»^S» ' Samo Cfi«WsittO»lV je oni, o katerem pravi znani in odlični kemik miln industrije, gospod dr. K. DEITE v Berlinu, da ima veliko pralno moč, večjo nego milo ali milo in soda ne da bi kvaril perilo. 32 14—18 MiDles='praleipraiekjt torej najboljše kar sc more rabiti za pranje perila, varuje v največji meri perilo, je poceni in daje btisčtče Moto ter jc popolnoma brez doba. Zavitek »/, kg stane samo 30 vin. Dobiva se v trgovinah z drogerijaoii, kolonijalnim blagom in milom. »I«, debelot L. Minlos, Dunaj, I. Molkerbastel 3. Zlati svctiijc : Icriii, Pariz, Jtin itd. >v Najboljše kosmetično zoboeistiino ^ sredstvo Jzdebvatelj 0. Sayal 'Xjubljana, Spital.-Stritar.ut. 7 Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 49 5212 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki na zahtevanje zastonj. Glinaste peči 138 52 45 Štedilnike, banje ia kopeli, kakor tudi Upe, vaie In drage glinaste lidelke 'v vseh barvah, trpežne In cene priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna pači in glinastih izdelkov v LJubljani. ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ Mini i n m n m m m ■■■■■■■■■■ J osip Pogačnik v Radovljici krojaški mojster Odlikovan 1909 na razstavah v Londonn in v Pariza s prvim darilom: častno diplomo, velikim zlatim častnim križcem in veliko zlato kolajno. ■ ■ Električna gonilna sila. ■ ■ Tovarna eljoatio barv, ii Urada Brata »erl"° orkoslikarja, l&kirarja, stavbena in pobiltvezta pleskarja Miklošičevo ulico 6, nasproti hot. ,Union* Ijnljasi Ustanovljeno 1842. ,,52-33 Telefon 164. ÍI00DSQ00DQ Vina štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistovskib in lovskih oblek ter ogrinjal. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. — Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in cono ter se sprejemajo popravila. Specijalist v izdelovanju frakov li salonskih snkeej. Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji na-ločnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 52—? ponuja po skrajno nizkih cenah zadruga Agro-Merkur r. z. z o. z. v Ljubljani. 282 52-21 209 52 -35 Največja biirin ta Gorenjskem. Rudolf Rus urar v Kranju Ravnokar Je izšel velik cenik z najlepšimi novostmi, katerega na željo pošiljam vsakomur brezplačno Vstiiefljcio leti 1885. Martinova cesta 20 Postajališče električne cestne LJUBLJANA Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh conah. Ogledala, slike v vseh velikostih. Sang Martinova cesta 20 železnice pri šentpeterski cerkvi. 126—39 Zalagate!] društva e. kr. avstr. dri. uradnikov. Popolna oprava za vile. Špeoijaliteta: Gostilniški stoli. Pohištvo Iz železa, otroike postelje In vozički po vsaki oenj. Hodno! Iz lična-tega omrežja, afrl-čanske trave ali žime, prve vrtíe vedno v zalogi. Ila spalno sobo od 180 gld. naprej, j Dlvan z okraski, i Oprave ia Jedilne sobe, salona, predsobe, oele garniture. ia bodo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. àpeoIJaJItote r nevestinih balah. Voliti prostori, pH-tlfčno In r I. nadstropju, čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 62 gld. i i )• nimm i iu f ;i ;ui ni í ' )íi (¡i « !i :( ;i -ihm h •>{(.;{ i i; i; im i j: mi :i ir Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri n Alojziju VodttiKB S kamenarskem mojstru = ulica = i i i.'i i tmmu mm Konc. zobarski atelje i • Seydl 7626-7 pr¥a t0Var¡|a naznanja s tem p. občinstvu, da je njen destiiat za mesto Eru|, fikofjo Loko ia Tržič pri gosp. depozitirala, ter ima izključno samoprodajo le tvrdka Dolenz. Steklenice sa pokalo} o so po 40 fin. in se dobijo pri g. Dolenzu. : Edini : zobe zdravniški atelje u Kranju u isti hiši, kjer je lekarna. Umetni zobje se izgotove v enem dnevu, popravila v nekoliko arah, začasna popravila takoj. Vsa tehnična dela oskrbuje preizkušen zobotehnik, Solidno delo. Ordinacije vsak dan, tudi ob nedeljah. 220 52 -33 if Pozor! ~»e Izšla le knližica „Cerhoene pristojbine aH štolnina" z dodatkom „Kako se deleča kunama?" Cena 30 Din.; po pošti 40 oln. Dobi se o tiskarni Id. Pr. Lam-preta o Kranju. JOS. WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomftkova ulloa dl. 4* Stnkao-isette n kautrakcilsko tllidiilnntio. Zidno omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i. t. d Špecijaliteta: 83 52 6 valjični zastori (Rollbalken). Loterijska srečka dne 16 aprila 1.1. Gradec 9 59 47 27 73 I. vrste so svetovnozoani 87 12—6 Maršaerjevl ftnmeči llmonadni bonboni (z okusom malin, citrone, jagod, češnje in dišeče perle) v svrho priprave izvrstne brezalkoholne pijane. |Dobe se povsod, kjer so nalepljeni lepaki s to znamko. Tudi vsak bonbon ima to znamko. Let m poraba več nego 60 milijonov komadov. Lu-sin, parfmira dihanje. Kialron, najfinejša delikatesa sveta. Bouchées à la Reine. Peppermint-Losen-družba. Vseh vrst mleka in čokolad za kuhanje Izvršile kakOvnstt priporoJa Prva češka akc. dr. orient, sladkornih in čokoladnih tovarn na Kraljevih Vinogradih prej ======: A. MARŠNER ====== Glavna zaloga na Dunaju : Josip Katz, vi., Theobaidgasse 4. POSOJILNICA V RADOVLJICI Reservna naklada iznaia: si brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57*% ali z 1 V* amortizacijo, na menice pa po 67*:: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice. registrovana sadrnga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesonicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po Denarni promet ▼ letu 1908: ! I 5,000. Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici od 8.—12. ure dopoldne in od 2.-6. ure pop. izviemši nedelje ln praznike. Poštno-branilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. 192 62-87 Izdaja kensoicij «Gorenjcs». Odgovorni urednik Mir o ti a? Ambroži e, Lastnina in Usek Iv. Pr. Lampreta v Kranju.