25 i, številka.
Ljubljana, v petek 4. novembra 1904.
XXXVII. leto.
I shaja vsak dan svečar, taimSi neđetjs m praaniko, ter vetja po pošti prejeman aa avstro-ogrske desale as vse leto »K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 8 K 60 h, aa eden mesec 2 K 90 h.   Za Ljubljano s pošiljanjem
aa dom sa vse leto 84 K, aa pol leta 18 K* aa Četrt leta 6 K, aa eden mesec 9 K. Kdor hodi sam ponj. placa aa vee leto 99 K, as pol leta 11 K, sa cetn leta 5 K 60 h, aa eden mesec 1 K 90 h. —  Za tuje desele toliko
več, kolikor anaša poštnina — Na naročbe brea istodobna vposlljatve naročnine ae na oaira  - Za oznanila se plačuje od peteroatopne petit-vrste po 19 b  ce ae oanamlo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 b. Čs
al trikrat ali večkrat tlaka.   —   Dopisi naj se iavole farankovatt        Rokopisi se ne vračajo.   -   Uredništvo in upravnliivo je v Knaflovib ulicah st 6, to sicer aredniitvo v I nadstropfa, npravnistvo pa v pritličja. —
Opravnistvu naj se blagovolijo poaHjati naročnine, reklamacije, oananila, L ). administrativne stvari
„Slovenski Narod" telefon ftt. 34. Posamezne itevilke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Šusteršičev roman.
Z Dunaja, 3. novembra.
Gospoda Juraj Biankini in dr. Ivan Šoeterš č sta te dni presenetila slovensko javnost z razkritjem, da obstoji med M»adoč*hi in med tako imenovanim »lepim kluboma doslej tajen dogovor glede obstrukcije v državnem zboru. Po tem dogovoru je taktika Čeških poslancev postala odvisna od »Slovanske zveze« in ne morejo Čehi ničesar storiti glede obstrukcije, če tega niita odobrila gg. Juraj Biankini in dr. Ivan ŠusterSič. Ako skleneta gospoda Juraj Biankini in dr. Ivan Susteršič, da morajo Čehi nadaljevati obstrukcijo, potem se morajo Čehi vdati in radi ali neradi ob-strukoijo nadaljevati. Tako ata vsi javnosti razodela gospoda Juraj Biankini in dr. Ivan Susteršič, prvi v z&dnskem »Narodnem L:stu«, drugi v »Slovencu«.
Gotovo je, da bi bilo lepo in dobro, če bi se dosegla med raznimi strankami tako tesna zveza, da bi morale vse in vedno solidarno postopati, ne le glede posameznih vprašanj, nego tudi glede taktike. Ali tako daleč še nismo in mnogo bo minulo še časa, predno se približamo tako idealn-m razmeram.
Kar se tiče razkritja gospodov Juraja Biankinija in dr Ivana Suster-šiča, je treba pribiti, da trde Čehi ravno nasprotje tega, kar trdita omenjena poslanca v »Na rodnem Listu« in »Slovencu«.
Čehi pravijo, da je Biankinijeva in Šuetereičeva trditev popolnoma izmišljena, in sicer z nemenom prisiliti češke poslance, da bi nadaljevali obstrukejo. Dogovor, da bi Č hi ne smeli odnehati od obstrukcije, sko tega ne dovoli »lepi klub«, ni bil n i k d a r s k 1 e n j e n. »Lepi klub« je obljubil, podpirati mladočeško obstrukcijo, ali Čehi imajo pravico, da opuste obstrukcijo, kadar bi jim to kazalo, in ne da bi bili pri tem količkaj odvisni
od gospoda Juraja Biankinija in dr. Ivana Susteršič a.
Imel sem priliko govoriti o tej stvari a jsko uplivnira in natančno poučeaim politiko«. Rekel mi je, da po njegovem mnenju je dr. Susteršič pograbil Biankiuijev članek, ki je iz-šel v »Narod. Listu« in sprožil akcijo, da bi Dalmatinoe in Čehe ujel sa svoje strankarske namene. Kaže se namreč, da utegnejo č hi vendarle opustiti obstrukcijo in se orne jiti na stvarno opozicijo proti vlad'. To pa dr ŠuaterŠiču ni všeč. Pridružil se je češki ob»trukeiji sploh samo zato, da bi napeljal vodo na svoj kranjski mlin. Zdaj se boji, da se izjalove vsi njegovi načrti, in da mu odide pričakovani profit če nehajo Čehi z obstrukcijo. Io zato iih skuša prisiliti, da bi nadaljevali obstrukcijo. Biankini bi se rad otresel barona Handla. dr. Susteršič bi se rad iznebii barona Heina — to je vsa skrivnost njiju razlage dogovorov med Miado-čehi in »lepim klubom« Biankini in Susteršič vesta, da bi izgubila za ta svoj namen najhujše orožje, če bi Čehi opustili ob-strukcijO, in zato poskušata svojo srečo z opisanim manevrom.
Sicer pa Vam moram sporočit*, da se oglasi proti Susteršič e-vemu romanu član »lepega kluba«,  namreč poslani c^Vu-
kovic.
Vojna na Daljnem Vztokn.
Ruska uradna poročila.
General Saharov je poslal generalnemu štabu to-le poročilo: V po* nedeljek 31. oktobra je sovražnik obstreljeval s hoimov pri Kvotkaju vsa Šmdanci, ne da bi nam povzročil kake Škcde. Ogenj naših baterij je uničil en sovražni top in prisilil moštvo, da je pobegnilo. Sovražnik je ves dan bombardiral vas Šahepu, a nam ni mogel prav nič škodovat?. V torek 1. t. m. je sovražnik ob zori jel streljati na naše pozicije in je skušal prodreti proti našemu centru a je
bil vsled energičnega odpora naših predstraž prisiljen se umakniti.
V jutro istega dne to Japonci skušali svoje baterije postirati nasproti Putilovi gori, toda ogenj naie artiljerije jih ja primorat, da so se jadrno s topovi umaknili na prvotne svoje pozicje. čez dan je sovražnik semtertja bombardiral imenovano goro s šrspneli. Na našem skrajnem levem krilu smo opasili, kakor da bi nameravali Japonci pričeti i ofenzivo. Na desnem krilu so Japonci zopet zasedli vsa Sandkepa.
General Kuropatkin pa brzejavlja z dne 3 t m.: V noči na 1. t. m. so se naši lovci prostovoljci neopa-ženo pnbl žali sovražnim okopom, so napadli Japonce, ki so gradili nasipe, jih pognali v beg in razdejali vse okope. V naslednji noči so se lovci odpravili na rekognosoirsnje proti sovražnim predatražara. Nočne operacije naših lovcev so opetovano alarmirale sovražne voje. Japonci obstreljujejo naše pozicije skoro neprestano V ti noči nisem dobil nobenega poročila o kakih spopadih; opazili smo pa, da se sovražna armada polagoma pomiče z vzhoda proti zapadu.
Na mandžurskem bojišču.
Reuterjev urad poroča preko Tokija iz japonskega glavnega taborišča: V nedeljo 30. oktobra je jela neka sovražna kolona prodirati od Likventuna, Hausantaja in s severa preti levemu krilu naše leve armade.
Vnel se je ljut boj in ruski oddelek, obstoječ iz enega polka pe hote, treh eskadronov konjenice in ene baterije, se je moral umakniti. Naš voj je imel samo neznatne izgube, dočim so bile sovražnikove izgube precej velike. 50 mož je izgubilo svoje konje. Sovražna konjenica se je v neredu umaknila na vse strani in je pustila 13 mrtvecev na bojišču V noči na 30. oktobra je naša leva armada osvojila neko vse, 500 metrov severozapedno od Cang-lienpana, in jo požgala.
Ruska brzojavna agentura poroča iz Mukdena: Od portarturške armade ao peglali dve diviziji maršalu Ojami na pomoč. Dve novi diviziji pa ste se pravksr vkrcali v Nagasaki na ladje, da odplujete pred Port Artur. Veliki knez Boris VJadi-mirovič se te dni zopet vrne na bojišče. — Poročevalec »BirŽevih Vje domost:« javlja is Mukdena: V noči z dne 2. t. m. na 3. t. m. je bilo na naših izpostavljenih pozicijah vse mirno. Vendar pa so tako Rusi, kakor tudi Japonci zelo oprezni. Naši okopi so od sovražnika oddaljeni samo še 800 korakov. Vojaki trpe že mnogo vsled mraza.
»Lokaianzeigerju« se brzojavka iz Petrograda, da bo ruska armada v Mandžuriji koncem tega meseca štela 400 000 moft. To število bo zadostovalo, da bo Kuropatkin pričel ■ splošno ofeozivo, ker bodo Jspocei v celem jedva imeli 305 do 308000 mož.
Ic taborišča generala Oka je došla ta-le vest: Pozicije obeh armad se niso nikjer znatno spremenile. V nedeljo so ruski pehotni oddelki in prapori donskih kosakov napadli japonsko konjenico ob reki Han na našem skrajnem levem krilu, a so bili odbiti. Na bojišču so pustili 20 mrtvecev.
Boj za Port Artur.
Prorokovanje, da 3. t. m. na vsak način pade Port Artur v japonske roke, se ni izpolnilo! Trdnjava še vedno krepko stoji in kljubuje s skoro nadčloveško silo najljutejšim navalom. In kdo te, ali ji vebče kdaj klone odporna sila, da bi se onemogla vdala Japoncem? Kdo bi mogtl vedeti, ako niso bile beka tombe človešk'h žrtev, ki so jih Japonci darovali smrti in poginu, da osvoje Port Artur, zaman, ako ni zastonj izkrvavelo tisoč in tisoč hrabrih bojevnikov na bojišču, ne da bi se dosegel oni smoter, za katerega so se ti junaki žrtvovali in prelili svojo srčno kri?
Po poročilih iz Č fua je sedarji japonski naval na Port Atur naj-jutejŠt, kar |ih je bilo dosedaj. Grmenje topov se celo sliši v € fu, kamor |e doepelo maogo Japoncev, ki SO bili preje nasrljeni v Port Arturju, a so biti ob zsčeiSu vojne ugnani, ki sedaj mislil«-, da j-t prišel zopet čas, da se bodo lahno vrnili v Port Artur Naval na trdnjavo že traja sedem dni. Japonoi prodirajo od okopa do okopa brez večjih izgub. — Blo-kadno brodovje pred Port Arturjem se je znatno pomnožilo. T.rpedovke so neprestano na straži, da ne more neben parnik in nobena džunka ii Pt rt Arturja ali D* joega, ki bi do-nesia kako vest. O izidu splošnega naskoka se torej ne more vedeti ni-č«sar pozitivnega Eno pa je gotovo, da si Jsponci niso iz-vojevali tistih uspehov, katerih so se nadejali, ker bi bili sicer silno zgovorni, ako bi bili dosegli le eden količkaj važen u*peh. Naglašati se tudi mori, da je bilo poročilo, kakor da bi bili Japonoi osvojili forErlung-šan, popolnoma izmišljeno!
O angleško-ruskem konfliktu.
Pogajanja o sestavi komisije glede hulske afere še niso končana. Po angleškem nasvetu bi se naj v komisijo poklicali: P j en Anglež, Ru9, Francoz in Amerikanec. Ti de-legatje bi naj volih Nemca zs predsednika.
»Matin« je izvedel, da se bo preiskava o hulski aferi vršila v Parizu in da bo ruski rtrlegrat admiral Kizanokov. »B rževija Vjedomosti« zatrjujejo, da poročilo admirala R * dvstvensktga popolnoma crJ^O'arja rcsn-ci in d<* 00 vcat*, kakor da bi bilo rus<<i brodovje streljalo na svoje torpedovke, od kraja do konca ii-mištjene.
Deželni zbori.
Gradec, 3 novembra. V začetku se|e je nameatnik odgovarjal na razne interpelacije, med drugimi
■ Izprehodi po Pariza.
PiSe dr. Ivan Prijatelj.
V Parizu, 28. oktobra 1904. (Dalje.)
Francoske revolucije imajo tisoč vzrokov, a vsa konkretna dejanja in nihanja revolucionarjev na ulici imajo svoj neposredni vir v psihologiji mase, ki ji ni nihče bolj dostopen ko Francoz. Tu more en klic, ena sama silna gesta povzročiti, da eksplodira vsa masa. Naj je tudi en duh manj, drugi bolj razburjen, to ne igra tukaj nobene vloge, to ne odločuje. Odločuje klic, silna gesta in erupcija je gotova in vseobČa. Na posledicah vseh raznih franooskih revolucij se najbolje vidi, da jih ni najbolj porajala dozorela, končna želja po novi socialni in intelektualni ureditvi, ki je tako narastla, da je prekipela stare ozke /orme in se slila v nove. O veliki revoluciji so Francozi sami še zdavnaj govorili, da ni izpremenila drugega nego vladarje. A francoskega duha ? v koliko
ga je reformiralo in okrepilo eno celo stoletje revolucij? Tako, da vi dimo še dandanes vsak dan, kako na Francoskem najinteligentnejši duhovi kar čez noč postajajo reakoi jonarji. Ako bi se bilo vprašalo na koneu stoletja, kdo so pisatelji, ki so v preteklem veku duševni najbolj revolucijonarili evropsko družbo, bi vsi francoski pisatelji ne smeli stopiti na stran enega samega Ibs^na. Tam kjer se lahko revolucijonira, se revolucijomra za hip, ne iz dolg h muk dolge preteklosti za tra;no srečo daljne bodočnosti, ampak baš iz hipa za hip. Občutljivo površje je vzdrgetaio, gladina je vzbibana, a globina je ostala nedotaknjena, ne-prebrazdana, neprenovljena.
V začetku je zbiranje faktov, vtiskov s pomočjo peterih čutov, potem sledi njih medsebojno primerjanje, urejevanje in grupiranje v zavesti, končno se izreka sodba: iz vse pisane mnogokratnosti faktov se dviga njih sinteza, povsem nova, abstraktna tverba človeškega duha, ono idealno dete, ki ga je spočela Človeška zavest v zvezi z vnanjim svetom. To je zgodovina, takorekoč naravoslovja)
človeškega duha v posamezniku kakor v celem Človeštvu, splošen fakt, v katerem se ne razloči človek od človeka in narod od naroda. Razloči pa se eden kakor drugi po krajših ali daljš h postajah tega pota, po različno dolgih dobah te zgodovine svojega duha, nahajajočih razlago svojo samo v tem, kako je zložen duh dotičnega človeka ali naroda v svojih zmožnostih, sposobnostih in nagnjenjih.
In tu se vidi, da ima francoski duh, ki je s sto in sto nitkami zve zan z empirično zunanjostjo, posebno nagnjenje in zmožnost za zbiranje faktov, dokumentov. In potem gre po navadi samo še do njih medsebojnega primerjanja, urejevanja in grupiranja. Tu je njegova najdaljša posUji, največja, najbogatejša doba zgodovine njegovega duha. Na tem mestu je drma estetika, to se pravi slast, ki jo nahaja človek v harmonizaciji dovzetih pojavov, dogodkov in stvari, konkretno vzetih, ne abstraktno. In Franooz je estet z vsem bistvom svojega duha. One blsžene sreče, ki jo ima visokokulturen človek od tega, da sme živeti vsaj ob praz-
nikih svoje duše med najčistejšimi 1 k', v t hi, svetli družbi najvišjih form, »in den heiteren Regionen, \vj die reinen Formen wohnenc, te ne pozna Roman, ki je zaljubljen v zemljo, naj že ta vriska v cvetju ali se potaplja v blatu.
Franooz je rojen naturalist in nikdar realist Eno n isto kot drugo; zakaj v človeku ni samo empirična potreba realno dejstvo, ampak nič manj tudi ideološko načelo, ki ga sili in Žene preko cbdajajočih ga mnogoličnosti iskati vedno sluteno enotnost in preko nestalne hipnosti — večnost.
Koncem XVIII str 1-tja. takrat je francoski genij naj zr ziteje dokumentiral svojo misel! In kakšna je bila ta misel? Enoiklopedična, analitična dejstva, gradivo je znesel občečloveški misli skupaj, za kar je bil po svojih prirojenih zmožnostih tudi najbolj sposoben. Ia pa analiziral je vse dotedanje tvorbe misli in Čuvstva. Vse te štrene in vozle, ki jih je bil človeški duh napredel in navozljal pod pritiskom rasnih hipnoz, pod v dnim kotom apriorizmov in dogem,  vse to je  on kot ročen in
spreten pomočnik razmotal in razae-kal, pripravljajoč iz tega in drugega gradiva materijal občečlov eškemu duhu, da ga s svojim vseprežigsjo-č<m pogledom vpepeli ter vzkresi Njega — Feniksa človeškega duha, ki ga čaka vse človeštvo.
Francoska analitičnoenoiklopedi-čna misel pa ni zašla z osemnajstim stoletjem, ampak je ii krepko živela v devetnajstem in stopila tudi v dvajseto. Ali ni Rouin najtesneje zvezan z Volterjem in Didero-tom? Njegov duh je žarek njihovega duha. toliko širši in jarkejši, ker je projiciran skozi malone celo stoletje posameznih duhov kakor skozi celo vrsto duševnih prizem. Njegov duh je izvreit ogromno delo, ki pa se da označiti samo z dvema besedama: vse razumeti. A to je samo posledica naloge: vse analizirati. Isti pojav je imel priliko videti svet, ko je novejši čas izdal parolo o popularizaciji znanstva. Takoj se je našril Francoz Zois, ki je vse svoje bogate sild zastavil v ta namen. In zanimivo in za Francoza značilno je, kako se je letil svojega dela. (Dalje p rib
na interpelacijo posl. dr. Sohaoherla laradi premestitve okr. glavarstva v
Grobmintru in okr. sodišča v Ird-ningu v Stainacb. Namestnik je obljubil, da se ustanovi v Ausaeeu politična ekspozitura. Odgovarjajo na interpelacijo posl. dr. Dečka v zadevi nekega kanala pod železnico Celje-Velenje pri vasi Lava je namestnik odgovoril, da je dobil zatrdilo železniškega ministrstva, da se pošlje ogledna komisija v najkrajšem Času. Nadalje je odgovarjal na interpelacijo istega pcslanca zaradi s sti-ranega pouka na nekaterih ljudskih šolah slovenjebistriškega okraja povodom obiranja Stigerjevega hmelja. Namescnikje priznal, da je deželni šolski svet dal otrokom prosto vsled prošnje, ker se je bilo bati, dasehmelj vsled slabega vremena po kvari. Deželni šolski svet je bil vedno pripravljen, podpirati kmetsko prebivalstvo v njegovih kmetijskih podjetjih. Res je bil vsled nujnoBti tozadevne prošnje okrajni šolaki svet brzojavno pooblaščen, dovoliti dotič nim okrajem, da prekinejo pouk sa en teden, pri tem se je pritegnil tudi en okraj, katerega otrooi se niso bavili z obiranjem hmelja. Prositelj'cs je bila baje štajerska kmetijska družba, Stigerjevo ime se je brez vzroka (?) privleklo v zadevo. (Io vendar so otrooi obirali skoraj samo Stigerjev hmelj. Ej!) — Posl. dr. Fevrer je odgovarjal na interpelacijo posl. barona Rokitanskega kaj je dognala preiskava o finančnem položaju mestne občine graške. Povedal je, da je imela meatna občina v svojih proračunih za leta 1900, 1901, 1902 in 1903 nepokritega primanjkljaja 1317.129 K 87 h. To pa zato, ker so se proračunjale svote, o katerih se je moralo že v naprej vedeti, da ne pridejo v mestno blagajno. Tako se je za let") 1902 pro-račuoilo za pokritje: davek na tramvajske vozne liste 62 500 K, davek na vino pa 57 500 K, dasi mestna občina še postavnega dovoljenja za pobiranje teh davkov ni imela. PobI. baron Roki-tanskv je predlagal, naj sa o tem odgovoru otvori v prihodnji seji debata, česar pa deželni glavar ni pripustil. Posl. dr. P loj je izjavil, da se mu zdi odgovor na interpelacijo zelo mil in boječ ter ima jasen namen, razgrniti čez zadevo plašč krščanske ljubezni. Odgovor prikriva stvari, ki bi se ne smele prikrivati. (Posl. Walz in grofStiirgkh sta začcU kričati nad govornikom, tudi deželni glavar ga je prekinil) Predlagal je glasovanje po imenih. Predlog za otvoritev debate se je odklenil s 34 glasovi proti 29 glasom — Posl Žičkar je utemeljeval predlog za podporo bednim kmetovalcem v občinah Z »bukovje, Sevnica, PreŠično in Frevorje. Predlog se je izročil finančnemu odseku. Zaradi nesklepčnosti s -i   v zid nji   seji   ni mogel
dognati predlog nsučnega odseka zaradi ustanovitve pripravnioe na ptujski gimnaziji. Predlog, da se pripravnioa ustanovi še v prihodnjem šolskem letu, je bil sprejet. Proti so glasovali Slovenci in nemški klerikalci — Posl. F a rs t je poročal o pobiranju deželne doklada na pivo. Doklada se zniža na deželi za 30 b, v mestu Gradcu pa se zviša za 30 h. — Potem se je razpravljalo o predlogih za podpore. — Proti konou seje je i terpeliral posl. Rese 1 zaradi afere Hervav Rekel je, da je ta drama pokazala velike nedostatke v politični upravi, pri juatioi in vodstvu matrik. Predlagal je, naj se deželnemu odboru naroČi, da na ta sla opozori ministrstvo no tranjih zadev, a matrike se naj du hovnikom odvzamejo.
Celovec, 3 novembra. Proti proračunu o deželaega zaklala sta govorila zelo strastno posl. Weiss in dr. P u po vae. Jezila sta se, ker ni njuna stranka zastopana v deželnih odsekih ter sta izjavila, da bo-deta res ščuvala in prid govala upor, ako se ne bo ž njima prijazno postopalo. — Pob1, dr. \Valdner je govoril prepričevalno, kako politiku j o č i duhovniki pozabijo i z-p o 1 n o v a n j e svojih dolžnosti ter vsled tega zakrivljajo za deželo tako usodno atrankarstvo med pre bvalstvom. Za vse to je odgovoren škof, ki to dopušča Posl. WeisB je odgovarjal tako bu rovo, da bi ae bila s posl. dr. Steiri-wenderjem skoraj zgrabila, vsled česar je moral glavar sejo prekiniti. — Potem se je začela podrobna razprava o točki a nauk«. Posl. dr Stein-wender je govoril proti preoblo-ženja okrajo h šolskih nadzornikov z admi ii^tr *t vnimi posli, vsled česar se odtegujejo svoji pravi nalogi. Eao-razrednici blizu večrazrednio se naj opuste. — Posl. Grafenauer je govoril proti vladu očemu zistemu ljudske šole, ki ji manjka krščansko verska (?), narodna in patri|otičoa (?) vzgoja. Nidilje se je pr toževal o pomanjkanju slovenskih učiteljev in o politiČaih napadih uči teljstva na njegovo osebo. Zahteval je zopet, da se šolski obisk zniža od 8 na 6 let. Odgovarjal mu je deželni šolski nadiornik P aH a ter iz avil, da bi bil tudi on za 6.etno šolo, ako bi odpadli prvi dve leti, da bi otrok začel šele z osmim letom hoditi v šolo. — Proračun deželnega fonda s primanjkliajem 3 312 760 K je bil sprejet. V pokritje primanjkljaja so se dovolili običajni prispevki in na klade
Brno, 2 novembra. Moravski deželni zbor je dovolil 600 000 K za podpiranie vsled elementarnih nezgod prizadetega prebivalstva pod pogojem, da dovoli tudi država vsaj tolik znesek.
O političnem položaju.
Praga, 3 oktobra. Posl. grof Sternberg |e imel včeraj v Kra-
ljevem gradcu politični shod, na katerem je izjavil, da pomeni vstop dr. R a n d e v ministrstvo očiten razdor v češkem narodu. »Dočim hodijo lačni odvetniki rjoveč po deželi ter slikajo ministrskega predsednika kot rasialjivea in škodljivca češkega naroda, vstopi u zjeden Češki patrijot kot general v štab sovražnega vojskovodje. Tu sta mogoči le dve stvari: ali je Randa izdal češko stvar, ali pa so se odvetniki nesmrtno blamirali. O tem pač morejo voliloi najbolje razsoditi. Vsi moramo odložiti mandate. Narodna čast je v nevarnosti, in vsakdo, ki svojega mandata ne odloži, da se obnovi vzajemnost, je brezčasten izdajalec domovine« (Kakor znano, ne smatra grofa Sternberga v politiki nihče z s resnega.)
Praga, 3. oktobra. Ako češka obstrukoija preneha je glavna skrb vlade, kako dobiti v sbornioi večino za posojilo v pokritje isrednih vojaških kreditov. V ta namen mora pridobiti cehe, ako že ne za glasovanje, pa vsaj sa to, da pri glasovanju osta-vijo zb )rnioo. V ta namen se baje dr. R a n d i izroči juatično ministrstvo, za Nemce pa se imenuje poseben minister, ki bo imel kontrolo in pravico protesta pri imanovar j j uradnikov.
Dunaj, 3 oktobra. Državni zbor otpori dne 17. t. m. ministrski predsednik s političnim govorom, v katerem bo poživljal poslanca k pozitivnemu delu. O ministrovem govoru se otvori seveda debata, ki bo trajala veČ dni.
Ogrsko-hrvaški drž. zbor.
B u d a p e š t a, 3. novembra. Zbornic« je nadaljevala debato o regulaciji Rabe. Koncem seje je utemeljeval posl. Koasuth svoj predlog, naj bi s * začela akcija za konec klanja na Daljnem Vztoku, češ, da bi taka akcija skoraj gotovo imela u*peh, ako bi izšla od avstrijskega cesarja, ki ga po celem svetu čislajo. — Ministrski predsednik grof Ti-s z a je izjavil, da je vsa zbornica s predlagateljem istih misli. Toda posredovanje nevtralne držtve je mogoče le tedaj, ako vojujoči stranki sami želite posredovanje.
Trgovinska pogodba z
Nemčijo.
Dunaj, 3 novembra. Danes je cesar zopet sprejel v avdijeeci grofa Posado \vakega ter izrazil željo, da bi se pogodba čimpreje srečno dognala. Spli h je bil cessr o vseh točksh dobro poučen. — V ministr skem svetu pa je nastala razburjenost, ker se niso mogli zediniti glede posameznih točk. Grof P o s a d o w b k y se pelje v ponedeljek v Budapešto, kjer se vrši istotako ministrska konferenca.
Dogodki v Macedoniji.
Carigrad, 3. novembra. Tur ška vlada se še vedno upira pomno-šitvi orožniških Častnikov.
Carigrad, 3 novembra. Trije novi ruski nrožniški častniki so že prispeli v Carigrad. Ko dospejo ie ostali trije, odrinejo istočasno z avstro-ogrskimi častniki na svoja mests, in sicer ruski v Solun, avstro ogrski pa v Skoplje.
Vojaške reformama Španskem.
Rim, 3. novembra. Kralj A foaz je podpisal naredbo glede popolne reorganizacije armade in mornarice. O tem se bo začelo jutri razpravljati v kongresu. V vladni predlogi se zahteva zgraditev Is novih križark.
Bleivveisova 70letnica.
Proslava v občmskem sveta*.
V proslavo svojega mnogoletnega podžupana ob njegovi 70ietnioi je imel cbČinski svet izredno sejo. Občinski svetniki so prišli v slavnostnih oblekah skoraj polnoštevilno. župan Ivan Hribar je takoj po otvoritvi seje imel sledeči nagovor:
Slavni občinski svet!
Naš jako zaslužni tovariš io podžupan praznuje jutri svoj 70 god. Društva in korporacije, v katerih je sodeloval, pripravl|ajo mu v znamenje priznanja in zahvale slavnostno po češč* nje.
Iq takega počeščenja tovariš podžupan v polni meri zaslužuje. Saj je njegovo življenje, odkar |e kot do ktor vsega zdravilstva prišel z vseučilišča, dolg delavnik, poln truia in naporov.
Ako se pa drugi pripravljajo za proslavo dr. Karol vitez Bleiweisove 70 etnice, povoda ima temveč občinski svet ljubi,ansk'; saj mu pripada slavljeneo skoro že 30 let. Bil je namreč pri dopolnilnih volitvah leta 1875 poslan vanj od volilcev tretjega volilnega razreda.
Gospoda moja! 301etno sodelovanje pri občinski upravi je tako redka prikaz-n, da se ne ponavlja mnogokrat. Večinoma omaga vsakdo preje pod težo odgovornosti in mnogokrat tudi — nebvaležnosti polne te Častne službe. Temvečj* przoan|e zaslužuje torej oni, ki ie vztrajal; zlasti, ako je pri tem razvijal taku znamenito in vsestransko delavnost, kakor naš gospod slavljeneo.
Takoj po svojem vstopu v občinski svet je bil dr. Karol BIeiweis izvoljen v policijski odsek, kateremu od leta 1882, tedaj skoro 22 let, na čeluje. V tem odseku, kakor tudi v mestnem stalnem zdravstvenem svetu, Čigar Član je od njega ustanovitve, je razvijal hvalevredno prizadevanje za izboljšanje zdravstvenih razmer v Ljubljani in je marsikaka vzorna na prava in uredba zahvaliti njegovi inicijativi
Pa tudi oetalim panrgam občinske uprave je posvečeval dr. Karol Bleiweis vitez Treteniški vso svojo pozornoat. Zsp'sniki o sejah občinskega sveta nam avedočijo, kako intenzivno se je zanimal za vse občinske zadeve in kako živahno udeleževal razprav o važnejših predmetih. Ti zapisniki nam svedočijo tudi, kako vestno je smatral slavljeneo dolžnosti, ki mu jih je nalagal častni urad občinskega svetnika, kajti od leta 1875. sem menda občinski Bvet ljubljanski ni imel člana, ki bi se bil tako redno in točno udeleževal skoro vseh njegovih sej, kakor se jih je udeleževal dr. Karol Bleiweis vitez Trsteniški.
Konklave 1 1903.
m.
(Dalje)
Od tistega dneva, ko je Leon XIII. na spominu plemenitega Rosminija izvršil grdi justični umor, je začela bledeti njegova zvezda. Kakor je Macbeth po umoru kralja Duncana postajal od dne do dne bratalnejŠi, tako je postajal tndi pesnik Leon XIII. od dne do dne bolj surov. Luthra je imenoval „pun-tarja" in »brezvesten subjekt", moderno znanost, ki je preobrazila ves svet, je imenoval »pribežališče zavrženosti", starokatoličane je imenoval »hudodelske komedijante in hlapce pekla", protestantsko familijo je proglasil za „dom slabega", duhovnike anglikanske cerkve je tudi zmerjal za komedijante, a prav posebno se mu je omilila beseda kuga. Protestautje so »okuženi perversnega krivoverstva" in zato se jih je ogibati, socijalne demokrate je imenoval hudodelsko kugo, nedolžne prostozidarje pa smrdljivo kugo.
In vendar je danes ves svet prepričan, da je ni kuge, ki bi tako smrdela, kakor rimski klerikalizem.
Na mesto Rosminija je Leon XIII. posadil kot cerkvenega učitelja domini-
kanca Tomaža Akvinskega. Tomaž je prišel do te časti samo in edino zaradi tega, ker je priznal papeževo univerzalno oblast. TomaŽ je učil, da je papež božji pooblaščenec in kot tak gospodar vsega sveta; papežu so podložni vsi kralji, vsi narodi in vse države.
Tomaž Akvinski je živel od leta 1225 - 1274. V Rimu so se zanj preklicano malo menili. Vsi odličnejši bo goslovci so morali iskati kruha izven Rima. In ni čuda. Med 258 papeži je bilo kakih 170 juristov, bogoslovcev pa prav malo in so v Rimu sploh bogoslovje vedno prezirali, ker jim je vera služila samo za posvetne namene. Sedaj, ko so papeži izgubili svojo posvetno državo, je Leon XIII. iskal cerkvenega učitelja, čigar nauki bi mu dajali pravico, zahtevati obnovitev posvetne države. Rosmini je učil, da naj se papež ne vtika v posvetne zadeve. Leon XIII. je dal Rosminija proglasiti za krivoverca in je proglasil za cerkvenega učitelja tistega Tomaža Akvinskega, ki je učil, ga je papež gospodar v vseh posvetnih zadevah.
Prav jezavitsko zvijačno je Leon XIII. s proglašenjem Tomaža Akvinskega ustvaril najprej dogmatično pod-
lago za svoje zahtevanje, naj bo pripo-znan kot vrhovni vladar vse zemlje in naj se obnovi nekdanje papeštvo. In ko je bila ustvarjena ta dogmatičua podlaga, je začel Rampolla delati na uresničenje papeževih aspiracij.
Savojsko dinastijo, ki je uresničila ideal italijanskega naroda, sta Leon XIII. in Rampolla poskusila najprej uničiti s socijalno revolucijo in z republikanskim gibanjem. Pričakovala sta, da se zedinjena Italija razbije na več malih državic, ki bi bile med seboj zvezane kakor so švicarski kantoni, vrhovno gospodstvo pa bi imel papež kot vladar Rima in obnovljene cerkvene države. Ker se je kmalu izkazalo, da se ta načrt ne da uresničiti, sta Leon XIII. in Rampolla napravila nov načrt: francosko republiko je postaviti v službo rimske cerkve, da z mečem uresniči papeževe pretenzije.
Šestdeset tisoč Italijanov je padlo za svobodo in zedinjenje svoje domovine. Mlada Italija je morala prevzeti deset tisoč milijonov dolga, ki so jih napravili neapoljski obešenjaški kralji in ničvredni papeži. Viktor Emanuel je riskiral svojo krono in je zcdinjeuju domovine žrtvoval neizmerno premoženje savojske rodo vine. Naj plemeni
tejši učenjaki in rodoljubi, največji duhovi italijanskega naroda tiste dobe, kakor Silvio Pellico, Confaloniere, Pi-sacane, Manin, Speri, duhovnik Enrico Tazzoli, duhovnik Ugo Bassi, delavec Anton Sciesa so morali za svoj narod v pregnanstvo, v grozovite ječe in na večala. Tisoče in tisoče mladih mož raznih drugih narodov je moralo izkr-vaveti, da se je izvojevalo zedinjenje Italije, in zdaj ko je bilo to doseženo, sta kmetski sin Leon in markeze iz domovine Maftie delala naklepe, kako bi svojo lastno domovino potisnila pod tuji meč in uničila s tako preogromnimi žrtvami pridobljeno edinstvo lastnega naroda.
Divja, vseskoz nemoralna vojna, ki sta jo vodila Leon XIII. in njegov Rampolla proti zedinjeni Italiji, se ni obnesla. Ali izkazalo se je v tem boju, kako resnične so besede, ki jih je za pisal škof van Neercassel: »Jczuvitje hočejo politično cerkev, ne religijozne cerkve." Izkazalo se je pa tudi, kako resnično je govoril kardinal Manning, ko je rekel: Čuvajte se, postaviti italijanski narod pred grozno alternativo, da se odpove ali svoji domovini ali veri; Italija ne bo ostala zvesta veri, nego domovini. (D4U# prih>
Enako je bilo delovanje slavljen-čevo v mnogoštevilnih odsekih io anketah, v katerih je njegova • tehtnimi raslogi podprta beseda bila navadno odločilna. Zlasti koristno je sodeloval v msgistratnem odseku, katerega član je od leta 1884, tedaj več ko 20 let.
Tovariš dr. vitez B'eiweis odi i kuje se pa t idi po svojem gorečem rodoljub is, trdi odločnosti, vzorni svobodomiselnosti in dosledni naprednosti. Nikdar, kadar je bilo to potreba, nt opUBtil prilike, da bi ne bil v ob činekena   svetu   povzdignil svojega glasu za pravice slovenskega naroda in za slovenski značaj bele Liubljane Takoj dne 21. maja leta 1875, tedaj kmalu po prvi njegovi izvolitvi v ob činski svet, je z mladostno gorečnostjo sijajno pobijal v občinskem svetu dr. Adolfa Sobafiorja predlog, da bi se meatna   občina   ljubljanska izrekla proti temu, da ae predloži v Najvia sankoijo nujni sklep deželnega zbora glede slovenskega pouka na ljubljanski realki.  Načela, katera je takrat razvijal, ao mu bila vodilna tudi v keanejšem njegovem javnem delova nju, slasti v deželnem zboru, kateremu  je  pripadal  dve zakonodavni dobi.
Občinski svet je počastil dr. Ka-rola Bleiweiaa viteza TrsteniŠkega leta 1894 v priznanje njegovega uspešnega se delovanja 8 tem, da ga je izvolil za podžupana. Nad 10 let ga vidite, gospoda moja, pri vssk: seji na tem meatu kot sijsjen vzgled vestnega pojmovanja prevzetih doli nosti.
In danes, ko se pripravlja, da ? krogu cvetoče svoje rodbine proslavi telesno in duševno čil redek prsznik 70tega godovsnjs, amo se zbrali tudi mi, da mu itkažemo svoje spošto vanje, svoje prijateljstvo iu svojo ljubezen. Kako pa nsj mu to dokažemo drugače, kot da njemu, odličnemu mešoanu, ki se za prospeh in koriat svojih someščanov truii sedaj skoro že 30 let. podelimo najvišje odlikovanje, katero podeliti je v naši moči! Predlagam Vam zatorej, da se gospod podžupan dr. Karol Bleivveis v toi Trsteniški izbere v častne meščane deželnega stolnega mesta Ljub jane.
li% med županovim govorom je bilo slišati glaano pritrjevanje; ob koncu, oziroma pri predlogu so za-orili živahni »livio« klici. Predlog je bil srglaano sprejet. Župan je nato naprosil overovatelja zapisnika, ob činska svetnika dr. Tavčarja in Senekoviča, da se takoj pc .lasta i njim k slavijenou, da mu sporočita to počaščenje. Obenem je sejo zaključil
Častni  večer v Narodnem domu.
Do zadnjega kotička je bila polna prostrana čitalniška dvorana. Najodlič nejŠe občinstvo,  venec krasnih gospa in dražestnih gospic,  različna narodna društva,  na Čelu jim   .Glasbena Matica* in »Ljubljanski Sokol", so prihi tela,  da se  poklonijo   slavljencu dr. Karolu  vitezu Bleivveisu  in mu izrek svoje Čestitke. Ko je vstopil slavljene obdan od svoje rodbine,  z mladenišk« lahkim korakom, je zašumelo po dvo rani  in  navdušeni  Živio klici so mu v pozdrav zadoneli nasproti.
Ko so izzveneli zadnji zvoki Otten bachove ouverture, je stopila gospki F rida  Kaleče v a na  oder, ki je a rinim Čutom in umevaujem deklamovala ta-le prolog:
Dopolnjenih je sedemdeset let, Odkar rojakom svojim si zaživel ; Za bližnjika blaginjo ves razvnet
V poštenem, vztrajnem dela si osivel. Življenje tvoje — doma je daritev, Mišljenje tvoie — doma posvetitev
Ko stopil ti med vrate si borilcev. Nad nami je počival tujstva mrak.
V Število narodnih idej nasilcev Uvrstil sa je otoški tvoj korak Prižigal luč si in i bese Jo sivo Ljubezen vnemal v srcih neusahljivo
Napredno misel zvesto si gojil. Mračnjaštvu nisi klonil glave svoje Moč pač iz vira čistega si pil,
V nazorih zrel si stopal v ljute boje: Očeta slavnega je blago delo
Za dedšcino b ce sinu sprejelo
Iu kjer so se možje do mož združili,
Da plemeniti bi napor uspel.
Med prvimi si ti bil v njih števili,
Da lepSi sad je narodu zorel,
Da se povsmi je dvigalo življenje,
Znanec domovju zm»<;o in vstajenje
A srcu našemu. Ljubljani beli, povzdigi njeni, slavi njenih dni Ljubezni tvoje žari plameiuh Najprej, najbolj so, ker srce vali: Ko naia mati bo ponosno stala, Navalom tujim bo oestrta skala
Ti gledal si jo, ko je tuji znak, Slovensko ji zastiral nje 10 lice; Ti videl si, kako je bežsl mrak Kako je govorila aa pravice Slovenov, ia kako možem s o k hvali Trobojni Žarki z Orada aavihrala.
Ti videl si, kako je tajna sila Zrahljala temelj ji, rodila — noć, Takrat ni tvoja roka omahnila Ti z brat si ji bitel na pomoč, Da sila tudi ta je ni končala, Di je iz razvalin — nevesta stala.
Srce je polno tvoje zdaj veselja, Ko vidiš nj-n razvoj in Čutiš rast, In tvoje duše vsaka vroča želja Gori za njeno moč in njeno Čast Da vsem Slo venom sveto bo ognjišče navdušenja, ponosa — iztočišče.
Življenje tvoje bratom posvečeno, Rodilo polno lepih je sadov Kar je iz tebe dobrega rojeno. Uživa n*j svoj večni blagoslov! A mi, ki tebe smo častit se zbrati Glasniki bomo vedno tvoji hvali.
Navdušenega, burnega ploskanja kar ni hotelo biti konca Moški zbor ^Glasbene Matice" je nato pod vod stvom g. M. U ubada dovršeno lepo zapel dr. G. Ipavčevo „Savsko" in Nedvedovo „Pod oknom". Operna pevka gospa M. S kal o v a, ki jo je spremljal na klavirju g. Zinner, je žela za arijo iz Donizettijeve opere -Lucija" viharno pohvalo in priznanje. Vihar navdušenja se je šele polegel, ko ae je dvignil g. Župan Ivan Hribar in jel govoriti.
Vsakdo,  ki je vstopil danes v to dvorano, je rekel govornik, je pač nehote Čutil, da se ta slavi redka slav uost, zakaj  malokdaj se zbere toliko odličnega občinstva in toliko zastopni kov  narodnih   društev,   kakor danes In res, slavnost,  ki  se danes slavi, je nekaj izrednega, zakaj  danes praznujt svojo  TOletnico mož, ki si je za belo Ljubljano in za slov. narod stekel ne venljivih zaslug in ki je dal inicijativo, da se je zgradil „Narodni dom**, ki je sedaj    središče    naroduega življenja. Dr. Bleivveis je od časa,   ko se je naselil   v  Ljubljani,  neprestano delaven na narodnem  in  : dravstv. polju, naj večji  del svojih  moči  pa je posvetil blagru in napredku Ljubljane. Slav-Ijenec  je  bil  v obč. svetu že od leta 1^75.,  ko  so  Še v njem gospodarili Nemci. V teh težavnih časih je bil dr. Bleivveis    eden    izmed    onih redkih mož, ki so vedno in vedno dvigali svoj glas in zahtevali pravice za slovenski jezik.  On je spoznal, da si Ljubljana sama,  ako  postane  slovenska, lahko pribori večjo veljavo in važnost, kakor druira po velikosti ji enaka mesta, in je to v obč. svetu tudi napram Nemcem opetovano naglašal. Ko je občina prešla v slovenske roke,  so  se mu v občinskem svetli izročili najvažnejši referati, kar je dokaz, da je užival vsestransko zaupanje, in temu se ni Čuditi, saj je dr. Bleivveis stal vedno na stališču, da se Ljubljana mora modernizirati. Ne precenljive so njegove zasluge na zdravstvenem polju.   Kar se je v tem oziru v Ljubljani storilo, se je večina zgodilo na njegovo inicijativo.
Trideset let je že slavijenec obč. svetnik in ako primerja sedanjo Ljubljano z nekdanjo, mora priznati, da je nenavadno napredovala. To pa je deloma tudi njegova zasluga. Io v priznanje teh njegovih zaslug ga je tudi obč. svet ob njegovi TOletnici imenoval za Častnega meščana. Končaje svoj govor je gospod župan pozval navzoče, da se naj ž njim združijo v klic: „Žive( naš novi častni meščan!" Zagromeli so ouuševljeni živijoklici, «rodba pa je zaigrala tuš.
V imenu „Društva kranjskih zdrav-likov- je govoril  mestni   fizik gospod ;r. Kopriva,   ki je  risal slavljenca lasti kot zdravnika in navajal njegove zasluge na zdravstvenem polju. (Konec prih.)
Dnevne vesti.
V Liubljani, 4 novembra.
— Goriški  deželni zbor.
„Soči"   čitamo:   Naš  deželni zbor re h koncu. Na dnevni red pa imajo riti ravno v teh  zadnjih  dneh   n a j-ažnejše  stvari, kakor so: zakon glede ureditve učiteljskih plač, občinski red, podpora kmetijskemu društvu, deželni kmetijski urad, pravilnik za deželno kmetijsko i o 1 o, proračun  i.  dr. To vse so JuČke, ki so že na sebi velikanske važnosti. Važne pa so Še posebno zato, er razprava o istih pokaže,  koliko je 'redna naša deželnozborska delegacija, podpora kmetijskemu društvu i dedni kmetijski urad i pravilnik za dedno kmetijsko šolo so točke, k a t e-ik  slovenski   poslanci pod obenoceno ne smejo d o p u-titi. Pri teh točkah morajo biti slo-enski  poslanci   pripravljeni   tudi za ajskrajnejši korak. In mogoče je, ako °do Italijani stvar predaleč tirali, in ko bodo slovenski poslanci  edini in otopijo, kakor se tiče, da se ob teh ><skah razbije delovanje deželnega bora. Tako vsaj si  mi predstavljamo
položaj. Kaj pa se zgodi, ne moremo reči. Ako je Italijanom res kaj na izboljšanja plač učiteljev, pač to točko postavijo  na  varno  mesto,   tako da pride gotovo v razpravo in se tudi sklene dotični zakon, pa tako,  da bo prav !!, kajti le od njih je odvisno, ali se ta zakou sklene tako, da bo prav, ali ne. Pokaže se pač, kaj se jim zdi važnejše, ali njih sleparsko kmetijsko društvo   ali   učiteljsko vprašanje. Ta točka je v glavnem popolnoma odvisna od   zastopnika   učiteljstva   na laški strani. Bolj nas vznemirjajo ravno ona tri vprašanja, o katerih  smo  rekli, da je mogoče, da se ob   njih  razbije delovanje deželnega zbora.  Če  bi imeli na slovenski strani sposobno desetorico, od koje bi se nikdo ne bal za razne kronice, in od koje nikdo ne bi klanjal svojega tilnika pred vsemogočnim laškim bogom Pajerjem, gledali bi docela mirno nasproti koncu zasedanja deželnega zbora. Kakor pa nas je že neštetokrat učila skušnja v sedanji dobi klerikalnega   režima,   in   kakor so nas učila posebno razna glasovanja pri zadnji seji, nimamo pričakovati najboljšega. Čimdalje opazujemo te katoliške junake, kakor so Lapanja,  Grča, Ber-buč,   Bolko,  Gregorčič, tem temnejše slutnje  nas  obhajajo, da   bode trpela slovenska čast tudi pri tem zasedanju le še več s tem, da na ljubo raznim kronicam in  na  ljubo zvezi  z Lahi uklonijo svoj tilnik pred Pajerjem in mu bodo pomagali iz raznih  zagat, v katere je zašel. Z  veliko napetostjo pričakujemo dogodke, ki se imajo vršiti ob koncu deželnozborskega zasedanja. Mi smo storili v polui meri svojo dolžnost, da smo opozarjali pravočasno na vse  spletkarije   Pajerja   in Huguesa. Videli bomo, koliko so izdali naši opomini. Povemo pa že danes, da ne bomo prav nič  presenečeni,  ako  se najdejo med klerikalci ljudje, ki prekrižajo vse račune onim, katerim je res kaj ležeče na  koristih  slovenskega  dela dežele. Takih činov smo se že privadili. Ob volitvah je vse farštvo  grozilo našim kmetom, da pojdejo na dno pekla, ako ne volijo klerikalnih kandidatov. Danes pa klerikalni poslanci delajo  tlako laškemu liberalcu Pajerju in  mu pomagajo, da zlorablja na nezakonit način svojo moč proti Slovencem. Ob koncu tega zasedanja pa se pokaže, ali niso svetle kronice in katoliško prepričanje privedle naših klerikalnih poslancev že tako daleč, da so se popolnoma prodali Lahom.  Slovenski volilci, pozor!
— Čast je kradel škofov •Slovenec« vrhniškemu lupanu gosp. Gabrijelu Jelovsku in zato se vloži tožba proti dr. Žitniku. Naj dobi častivredni dr. Žitnik priliko spoznati, da se pri nas ne arne ni komur krasti čast in dobro ime.
— Za častne  občane je
imenoval občinski odbor v Postojni dež. predsednika  barona   H e i n a, dvor nega svetnika M a r k u b a, dež. odbor nika Fr. Povšeta iu odvetnika dr. T r e o t a.
— Dr. Bleiweisova 70let-niCH. Danes opoldne se je ,'podala deputacija narodnih društev in korpo-racij pod vodstvom gospoda ravnatelja Senekoviča kot namestnika odsotnega gospoda Župana na stanovanje gospoda podžupana dr. viteza Karola Bleivveisa-Trsteniškega, da mu izroči častno darilo. V deputaciji so bili zastopani obč. svet z mestnim magistratom in mestno hranilnico, „Narodna čitalnica", „Sokol",
Dram. društvo", „ Glasbena Matica", „Družba sv Cirila in Metoda", „Trgovinska in obrtna zbornica", „Narodni dom", „Društvo zdravnikov" in „Klub narodnonaprednih poslancev". Gospod jubilar je deputacijo jako ljubeznivo sprejel in se za darilo vidno ginjen zahvalil.
— K „Zvezi slovenskih pevskih društev" je pristopu fcot 30 društvo »Pevski klub akademic^ga društva Slovenije« na Dunaju
— V pokoj Je del pr< fasor na zagrebški realni gimnaziji J jsip Stare.
— Umrla je v Gorici gospa baronica Wi n ki er, soproga bivšega kranjskega dež. predsednika barona Winklerja. Ljubljansko prebivalstvu ima še sedaj umrlo gospo barunicu Wmk-lerjevo v najprijetnejšera spominu.
— Pri pedpolfcu st. 17 se z rekruti in tudi s voj»ki imv»dno dosti slabše ravna, kakor pri d»uj- h polkih. Posebno se odlikuje nekaj podčaat nikov. Slišali smo ie večkrat pritožbe t tem oziru, a kranjski f*nij- so tako potrpežljivi, da prenašajo tudi stvari,
laradi katerih bi drugod nastal naj večji vihar.   Na Češkem na primer ne poinajo v takib stvareh prav no bene iale in pride vsaka malenkost v liste. Tudi pri nas ae morajo ras mere izboljšati.  Včeraj, dne 3. t. m je na primer neki korporal pešpolka št 17. nekega novinca tako udaril, da se je fant kar zgrudil na tla in še vstati ni tikoj mogel.
— K Rakeka  ae   nam piše: Zakaj so s^dai na  kolodvoru Čakal nic* III   in   II   razreda zatvorjene? Kam naj se obrne potujoče občinstvo ? Čitalnice so vendar za občinstvo!
— „Ilirski Sokol" v Ilirski Bistrici* Dne 30. oktobra se re vršil v Attalmških prostorih »H tala Ilirija« v Iliraki Đ strici ustanovni shod (in ne, kakor je bilo pomoti in« poročeno, ustanovni cbčni zbor) za telovadno društvo »Ilirski Sokol« Predsednik pripravljalnega odbora, g. R Strnad, je  pozdravil   navzoče,   nak*r  so se l recitala in dol čila pravil«. Udeležili so ae shoda zastopniki vseh slojev prebivalstva iz Biatr c* in okoliee in počaatil je shod tudi starosta pestojn akega,  »Sokola«, g. dr. Franjo Piki, odvetnik v Postojni a svojo navzoč noatjo  Društvu se je prijavilo ie s* da| preeejŠnje število Alanov, tako da je obstanek najmlajšega »Sokola« za gotovljen Poatbno pohvalno je orne niti mnogobrojno udeležbo delavskega sloja, ker so ti a tem pokazali, da vedo  ceniti  pomen takega društvs. Želeti je, da pristopi k društvu čim največ članov, da tako tudi v gmot nem   oziru   opomorejo   društvu na noge, ker se bo imelo zlasti v začetku bojevati društvo z velikimi težkočami zaradi nabave telovadnega orrdja in pr prave primerne telovadnice
— Poskusen samomor. V
mornariAm vojašnioi v Pulju si je r>"goal 23 etni podčastnik Ladislav M o m 1 e k, doma iz Ljubljane, kroglo v prsi ter se nevarno ranil. Jezilo ga je, da bi bil moral 51 dni zapc-redon a o«tati   za  kazen v vojašnici
— Akademično društvo „Slovenija" na Dunaju priredi v četrte* dne 10 novembra svoj dru,{i redni občni zbor. Lokal: Zgornja budjevička pivmea. Alser^trasse 59  Začetek ob pol 8  UM zveč*»r.
— Gosp. L. Schwentner,
knjigotrieo v Ljubljani, nas )e naprosil, da občinstvo opozorimo, da se je že preselil v Prešernove ulice št 3 (poslopje Mestne hranilnice), da mu pa bo zaradi nenadnih tehničnih zaprek mogoče novo prodajatnioo odpreti šel** v ponedeljek, dne 7 t m.
— Življenje rešil. Včeraj popoldne je Anton Petrič, potnik lovil ribe v Vevčah pri papirnici, Opazil je od daleč, da je v vodi neka oseba. Tekel je takoj nasproti in skočil v vodo, katera je ravno tam zelo globoka. Priplaval je do že se potapljajočega in ga začel vleči proti bregu a začel sam gagati. Moral je spet plavati nazaj na suho. Dobil pa je spet pogum, šel v vodo in res privlekel vtopljenca v plitvo vodo. Ljudje ki so videli, so prihiteli obema na pomoč. Ker je bil Petrič Že toliko onemogel, 80 potem oni izvlekli na suho in ga po preteku ene ure vendar z raznimi pripomočki spravili k zavednosti. Rešeni je imenom zasebnik Gostinčar stanujoč v Ljubljani. Kako je prišel v vodo, jedo sedaj še neznano.
— Mltnine ni hotel plačati« Na dolenjsko mitnico je včeraj pripeljal Franc Kramar, posestnik iz Iga, voz stavbnega lesa s tremi konji, a je hotel plačati samo za dva Ko ga je mitniški paznik opozoril, da mora plačati tudi za tretjega, katerega je poprej izpregel in dal v hlev je postal Kramar surov in začel paznika Josipa Ahčana in preglednika Skerjanca psovati z go ljuti in požeruhi. Konec izgreda je naredil šele na mesto poklicani policijski stražnik, katerega je Kramar tudi začel psovati. Stražnik je odvedel Kramarja na policijo.
— Krvotok, je dobila danes zjutraj v »Zvezdi« delavka Marija Podržajeva. Zgrudila se je nezavestna na tla. Prepeljali so jo z rešiluim vo zom v deželno bolnišn co.
— Konj se je poškodoval. Včeraj popoldne se je peljala po Š«s-lenburgovih ulicah Frančiška Peršin, posestnioa z Jožice, z dvema konjema Sredi ulice je enemu konju izpodietelo tako, da je padel. Drugi konj se je splašil in je padlega za seboj vlekel, vsled česar se je poškodoval. Druga nesreča Re ni pripetila.
— Majhen črn psiček se je zatekel k neki stranki Na Prulah št. 6. Lastnik naj s-j oglasi tam ali na policiji.
— Delavsko gibanja. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 24 Slovencev, nazaj pa je prišlo 16 Slovencev in 12 Hrvatov. — 70 Macedoncev se je pripeljalo is Hrušiee. — V Hrušioo se je odpeljalo 45 Macedoncev.
— Izgubljena in najdene Peči« Poročnik Julij baron Berg je isgubtl rjavo kožnato šatulo aa smodke. Na krova je zlat s glava a tremi dragooenimi kamni, šatula je
vredna 50 K. — Albert Bitene je na iel v Sk fjih u ieah denarnioo i malo svoto denaria.
— Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer v restav raoijsaih prostorib hotela »LIoyd« društveni koneert za člane Začetek ob 8. uri zvečer. V*t p sa člane prost, nečlani plačajo 40 vin — Jutri zvečer priredi »Društvena firodda« koncert v »Narodni kavarni«, Gosposke ulioe. Začetek ob 9 uri. Vstop prost
— lf hotelu „Ilirija" je jutri dne 5 t m vojašai koncert — Ztčetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin.
— Hrvatske novice.  V o
litev v Ivanu. Ker je župnik Sa šel prisegal volile* m, da je S'.arče v ć junec   je Zatluka cdstopil od kandidature ter je bil Šašel izvoljen s 83 glasovi večine.
Telefonska in brzojavna poročila.
I no most 4 novembra. Danes ponoči so 8e tu primerili velikanski   izgredi    Ob   11 uri zvečer je večja  družba Italijanov zapustila hotel „Pri belem križu". Na   cesti   je  velika tolpa Nemcev te Italijane napa dla in grozovito pretepla. Italijani so bežali v hotel nazaj. Več tisoč Nemcev je sedaj napadlo hotel, v katerem je bilo 120 Italijanov  Nemci so ho tel oblegali  in  ga  skušali s silo   zavzeti.   Položaj   je bil za Italijane obupen.   V trenotku največje   nevarnosti   so Italijani začeli  streljati  z revolverjev. Ustrelili so 2 0 0 k r a t Ranjenih je bilo šest oseb, en medi-cinec, en železn. uradnik, en filozof, en namestniški uradnik, en jurist in en stražnik. Ena oseba je bila zadeta v srce in je na mestu umrla Razburjenost je vsled tega silno m rasla. Zapao je Nemcem obljubil, da pusti are-t o vat i vse v hotelu navzočne Italijane. Pol cija je Italijane v manjših   oddeUih   odgnala  v zapor Zbralo se je med tem na tisoče ljudi, ki so začeli po mestu loviti in pobijati Italijane. Ćulo  se je še večkrat streljanje. Mncgo Italijanov je bilo ranjenih. Ves Inomost je bil pokonci. Ob polu 2. ponoči je prišlo  onemogli in nezanesljivi policiji na pomoč vojaštvo, ki je Nemce razgnalo in napravilo mir.
Inomost 4 novembra. Razburjenost je trajala vso noč in na raznih krajih so bile krvave bitke med Italijani in med Nemci. Italijani so se oborožili, kerso Nemci vse zadnje dni grozili z izgredi in napadi za dan otvoritve italijanske fakultete. Dopoldne je bila vsa policij * na nogah, zato se tedaj ni ničesar drugega zgodilo, kakor da so bili razni Italijani na cesti insultirani samo ker so med seboj italijanski govorili Neko italijansko damo so nemški visoko-šolci bombardirali s konjskimi od padki
Inomost 4 novembra. Ko se je izkazalo, da policija ni v stanu ukrotiti nemških izgrednikov, je prišlo vojaštvo. Nemci so „Kai-serjagerje" insultirali in med tem metali pripravljeno kamenje v hotel „Pri belem križu" i j „Pri roži*. Zdaj je vojaštvo do bilo povelje, da prežene nemške razgrajače z bajonetom. Na nekem križpotu je nbstala silna gneča in tu so vojaki ranili večrazgrajačev. Slikarja Pezzeva je vojak zabodel v hrbet in ga je zadel v srce, da je Pezzev na mestu umrl. Uradno je konstatirano, da je bilo ranjenih pri teh izgredih vsega skupaj devet Nemcev in deset Italijanov.
Inomost 4. novembra. Brzojavna poročila o nocojšnjih izgre dih se vsa inhibirajo.
Inomost 4. novembra. Posl. dr. Erler, katerega se javno dolži, da je aranžiral nemške izgrede, je poslal Korberju
frazast telegram, s katerim zahteva, da se takoj zaključi italijanska fakulteta ter grozi, da se sicer zgode še druge stvari.
Inomost 4. novembra. Nemški burili so danes dopoldne ob 10. uri napadli poslopje italijanske fakultete in razbili vsa okna.
Inomost 4 novembra. „Hotel pri belem križu" so nemški dijaki skoro popolnoma demolirali. Razbili so vse šipe, velik del pohištva, steklenice, čaše in krožnike, polomili ogledala in sploh vse, kar jim je prišlo pod roke
Inomost 4 novembra. Policija je aretovala 135 Italijanov, ki so bili zbrani v hotelu „Pri belem križu". Dobla je pri njih 46 revolverjev. Med eskortiranjem so Nemci aretovane Italijane napadali in pretepali.
Inomost« 4. novembra. O začetku   izgredov  krožijo različne verzije.  Ena pravi, da so «e začeli   izgredi   v   mraku   na promenadi.   Velika četa Nemcev je napadla  nekaj  mirno   svojo pot idotih Italianov in jih je začela pretepa vati. Italijani so dvakrat ustrelili. Zdaj se je vrglo vse nanje in jih pretepalo s pestmi in   palicami.    Italijani   so zdaj zopet streljali in potem zbežali v hotel. Druga verzija pravi, da je bil povodom otvoritve italijanske   fakultete   v   hotelu rj)ri Belem   križu'4   komerz, katerega se je udeležilo tudi mnogo profesorjev in poslancev. Pred hotelom se je zbrala velika množica Nemcev, ki je tulila  in grozila Italijanom s smrtjo. Nekateri Italijani so bili, prišedši   od   komerza na ulico, napadeni in tepeni. Magi-stratni svetnik Neuner je poskusil ločiti  pretepajoči  se   stranki, a Nemci   se  niso   umaknili, nego pretepali Italijane kolikor so mogli. Italijani so potem segli po revolverjih in začeli streljati ter ranili več oseb.
Dunaj 4. novembra. Vsled dogodkov v Inomostu je za danes sklican ministrski svet.
Dunaj 4. nov. Na vseučilišču se utegnejo jutri primeriti i z g r e di. Nemci so sklenili, da pomečejo jutri pri bumlu vse nenemške akademike z univerze. Vsled tega je samoobsebi ustvarjena a 1 i j a n c a vseh nenemških dijakov.
Praga 4 novembra. „Narodni Listy* poročajo, da ostanejo grof T h u n. baron H e i n in baron Handl na svojih mestih.
Dunaj 4 novembra Poslanec Vuković prijavlja v „Reichs-\vehr" članek, iz katerega izhaja, da je popolnoma neresnično, kar je, posnemaje „Nar. List", pisal v „Slovencu" dr. Susteršič. Tacega dogovora, po katerem bi imela Susteršič in Biankini ključ do parlamentarne situacije, sploh ni med Cehi in Slov. zvezo.
Dunaj 4. nov. Urednik „Sonn.-& Montags-Zeitung" Aleks. Scharf je tu umrl. Zapustil je več milijonov premoženja.
O pava 4. novembra. Poslancu Hoffmannu so njegovi nemško-nacijonalni volilci izrekli nezaupanje in ga pozvali, naj odloži svoj mandat. Hoffmann pravi, da tega ne stori.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica v Radovljici« V mesecu oktobru 1904 je 224 strank vložilo 76.876 K 68 h, 172 strank vzdignilo 39264 K 51 h, 16 strankam se je izplačalo posojil 15 750 K, denarni promet 278763 K 78 h
il»a«^*a aa vsekdar >o-
i« iUmio tiukturo (tudi odvajalno) lekarnarja 1 »1 l)f» v 1 -I ii »» i |nn i n>i 10>n ii4« I resici oeasti In zavračajte pona-redbe, ki obsegajo tlt-uaatlćt.« zdravju skodljlvd snovi. — Zunanja naročila po 1 povzetju. 1964-SO
Prt*
zajutrkom £gj
1 kozarec rogaškega Tem pel -vrelca" vodo gonilno, sbujajoče in po-vspefinje pretvor. „S t y -ri a-vrelec" ima sicer isti, a znoCneji vspeh.
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kanci dan. bone 3. novembra 1904.
5
Denar
lOOOo' »9901 100* - j 119-80 98-10 119 — 9950 100-25! 100-—j
100- 85 99 60 99*60
101- 40
Naložbeni papirji.
4V» majeva renta.....
4*/, srebrna renta.....
4*/0 a v str. kronaka renta . . 4% . "lata , . . 4t/, ogrska kronska B   .   . .
4«/t ■ ^Ata m • • • 4*/* posojilo dežele Kranjske . 4l/i0/# posojilo mesta SpUet .
-        »     Zadar •
4»/i°U bos.-herc. žel. pos. 1902 4% ce&ka dež. banka k. o. *•/,     „      .      „     ž. o. . 4 »/,•/, «st pisma gal. d. hip. b.
*Vt*/s Pe8t-   kom*   k* °*
10°/, pr.......
4»/,*/• *ast- P*5™* iMent. hr. 41/.*/«    ■      n     ogrske cen. I]
dež. hr.......H 100*50
4 Vi0/« *• P«- ogr- niP* han* • i iOO*— 4 V/i obl. ogr. lokalnih le- |
leznic d. dr.....
**■•/• obL češke ind. banke . 4°/# prior. Trst-Poreč lok. žel.
4°/, prior. doL žel.....
8«/,    B   juž- žel. knp. -4*/i#/. avst. pos. za šel. p. o.
Srečke. Srečke od 1. 1860"» .   . . .      r   m 1864 ....
„ tizske.....
zem kred. I. emisije II
n    ogr. hip. banke . srbske a frs. 100 —
10710 100-50
100 — 100-75 98*50 99— 307-35 10075
185 — 267* -162*- -306 -297-— 271*— 94 —
turške......!| 131*25
srečke
20*75 480 — 78*— 86-68-53 75 28*80 65"— 77 — 622 —
Basi lika
Kreditne b • • •
Inomoške ■ • • •
Krakovske „ . . .
Ljubljanske „ . . .
Avst rud, križa „ . . .
OgT.      rt«        »     •    • ■
Radolfove B    .   . .
Salcbor&ke ■   •  * •
Dunajske kom.   „    .   . •
Delnice-
Južne železnice .... Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . • Ogrske „ . -Živnostenske „ • • Premogokop v Mosta (Brui)
Alpin&ke motan.....j! 485 75
Praske žel. indr. dr.....1(2437*—
R2ma-Muranyi .... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe .
fj 89 25 3 657-— !'1635 — ! 671 •— j 790 — ! 249*25 660 —
616 50 S09-— 528 — 178*-
11*36 1906 23*49
BUgo
100*25 100* 10 100*20 120 — 98*30 11920 101 — 101*25 100 -101-85 100 —
100 — 102*40
10810 101*20
10120
101 —
101 — 101*75
309 85 101*75
187*— 271 — 164 50 316 — 308* -277 50 98 — 132 25 21*75 490-— 83-60 91 — 72 — 65 75 29*80 70 — 81* — 532 —
90-25 658* -
1645- — 672 — 791* -25025 664*— 486 75
2447 — 518 50 312 — 631- -180 —
T-Uate.
C. kr. cekin......<
20 franki........
20 marke.......*
Sovereigns.......II 23*»2
Marke......... 117*62
Laski bankovci...... 95*25
RubUi......... 253 50
Dolarji.........! 4*84
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 4. novembra 1904. Termin.
11-40 19*09 23*57 24 — 117-82 95*45 254*50 5-—
Pšenica za april Rž „ april
Koruza   „ maj Oves     „ april
50 50 50 50
10-01
7*86 7-42 715
F fek ll v.
Nespremenjeno.
Meteorologično poročilo.
Višin* nad morjem 306 2.    8rednji iračni tlak 7SS 0 mm
Nov. 1	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v °C.	Vetrovi	Nebo
3.	9. zv.	741 8	37	si. svzhod	oblačnu
4.	7. zj.	740 0 1	00	si. zahod	pol. oblaC.
	2 pop.	7381	114	al. vzsvz	jasno
Srednia včerajšnja temperatora: 5° 4 normale: 6 6°. — Padavina 0 0 mm.
Potnik
se išče za skupno potovanje z lastnim vozom proti malemu plačilu. 3187—1 Dopisi na „Potnik" poste restante Postojna.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebritko vest, da je nafia preljub-Ijena hčerka, sestra in svakinja, gospica 3207
Irma Zdešar
včeraj ob pol 9. uri zvečer po dolgi mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 26 let, mirno v Gospodu zaspala
Pogreb predrage ranjce se vrši jutri, v soboto, dne 5. novembra 1.1. ob 2. uri popoldne iz deželne bolnice k Sv. Krištofa.
Sv. mase posmrtnice se bodo brale v frančiškanski cerkvi.
Bodi ji blag spomin ! V Ljubljani, 4. novem. 19?4. Fran in Marija Zdešar, starSi. —
Pavla   omož    Kolman, Franica, Lea Julka in Pepca Zdešar sestre. — Franci in Milan Zdešar, brata. — Albert Kolman, Bvafc.
Mesto posebnega obvestila.
Lepo stanovanje,
obstoječe iz 5 sob, predsobe in z vsemi pritiklinami v I. nadstropju se odda takoj ali si. februarjem 1905.
Več se izve na 3183 2
Sv. Petra nasipu 49 (pritličje).
Dobro ldo6a\
gostilna
se takoj odda na račun kavcije zmožni osebi.
Vprašanja na goassko zalogo
piva v Ljubljani. 3206-1
Stanovanje
■ 3 sobami in pritiklinami, v II. nad. 8tropju na dvorišče, na Staram trgu
št. 3, se odda takoj aH pa s 1. februarjem 1905. 3208-1 Natančneje v trgovini z manufakturnim blagom v isti hiši.
Grenčica
Florian"
in likšr "-*2
„Florian"
najboljša kapljica za želodec.
Izjava.
Podpisani i »javljam, da nisem plačnik sa dolgove, katere
bi moj sin 3185—i
Karol Kavčič, napravil na katerikoli način.
Medvode, 4. novembra 1904.
Jernej Kavčič
posestnik v Medvodah št 7.
I V v
9
kateri je ie služil v tej lastnosti pri kakem podjetju za zgradbo železnice, in mora biti vešč strokovnjak, se sprejme v dobro plačano službo. 3177—2 Ponudbe na tvrdko:
Kupka, Orglmeister & F, Supančlt, Općina.
V   ,,Katoli&kem   domu** na
Turjaškem trgu se odda s 1. februarjem
stanovanje
s tremi sobami itd. v II. nadstr.
Istotam se odda takoj ali pa s I. februarjem tudi
stanovanje
z 2 sobama itd. v III. nadstropju.
Vpraša se v pisarni F. Supančič, Rimska cesta št. 20. 3191 -i
Posteljno perje
in puh
8977 4
= (na drobno in na debelo) =
čisto in oprano, torej brez duha,
se dobi od 35 kr. naprej za    kg pri
C. J. HAMANN
na Mestnem trgu štev. 8
Čudovita novost!
325 komadov za 2 gli
Krasna ura z lepo verižico, toCno idoca, za katero se daje dveletna garan cija; zelo lepa laterna maglca s 25 krasnimi podobami, zelo zabavno; 1 zelo elegantna broža najnovejše oblike, 1 lepa kravatna igla a simili briljantom, 1 krasen konje iz onent. biserov, a patent, zaklepom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin o8njat muSnjiček, jako elegantni nastavek za smotke z jantarjem 1 garnitura iT. double-zlatib man&etnih in srajčnih gumbov s patent, zaklepom, 1 n* u ki? hi žepni nožek, 1 ff. toaletne zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Se 200 raznih komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. zastonj. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 2 gld. raz pošUjalmca
S.Koh&ne, Krakov
Št. 993.
Ako ne ugaja, se denar vrne. 3190 Mnogo priznalnih pise n.
- Zahtevajte samo pravi -
IndraTea
najfinejši in najboljši čaj na svetu.
Najfinejši zajutrek, izvrstna južina. 2293-25 Najboljše sredstvo proti prehladi. Osobito priporočljiv za pokvarjen želodec. Pospešuje prebavo ter brani želodec bolezni. Dohlv« se v  fJrojcf-rlJttli  In bolJtSilh  (r^<m iilitli * HpeceHJiiklm in «t<>!ikui<-Mnlni »lajtoin.
Naraven le v originalnih zavojih s stalno ceno.
Na veliko poSilja
Indra Tea Import Company Trst 3.
"***
* ?? &s
1 Hotel .ILIRIJA'.
V  petek, -4. novembra
^!!!g pojedina klobas
Jetrnih, krvavih in pečenih lastnega izdelka.
—~- 3193
'\r Hoboto, novembra
VOJAŠKI KONCERT
Začetek ob osmih. Vstopnina 40 h.
Števinega obiska prosi    CVI/"*   Mnunl/     . ^ z veiesDoStovaniem    1 1 1 ^   ■^■Wdl\-| hotelir.
Kislo zelje
100 kg  14  kron,  brez soda, poSilja proti povzetju 3a00 -1
Janko Ev. Sire, Kranj. Iščem dva dobro izučena
krojaška poči a.
Vstop takoj. 3196—1 = Wlgillo Turri =
Sv. Lucija ob Soči, Primorsko.
St. 3113.
3192-1
Podpisana trgovska in obrtniška zbornica razpisuje za leto 1904
osemnajst Cesar Fr. JoMoviii ustanov
(osem po 50 K in deset po 20 K)
za onemogle obrtnike vojv. Kranjske, in
pet Cesarice Elizabete ustanov po 40 K
za onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov.
Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljnbljani
do 20. novembra 1904.
Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika.
Ljubljana, 29. oktobra 1904
Trgovska in obrtniška zbornica
za Kranjsko.
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo 5 K.
Vsled ugodnega ogromnega naka a &e odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevliev, črnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, n*jnovej&e oblike, dalje par moških iu par ženskih modnih Čevljev, elt-gantnih in lahkih.
VmI -A pari Mamo & lik.
Za naročite v zadostuje dolgost.
3189 Razpošiljanje po povzetju.
Izvoz čevljev KOHANE, Krekov št. 31.
Neugajajoče rad zamenjam.
Prošnja.
Dijak Oealec) prosi ponižno za opol dansko kosilo. 3191 Ponudbe se prosi pod V. T. dijak, poste restante, Ljubljana.
Trpsti niči
21 let star, izučen trgovine z mešanim blagom, želi menjati svojo slnžbo. Naslov pove uprav. „S1. N.u  aces—6
Priđei ffllafl stavec
za nemški in slovenski stavek (knjige in akcidence) se iiče za takoj.
Ponudbe s prepisi izpričeval ti-karni W. BlanUe % Ptuju.
Plaća K 26.— 3161
~ Jam zalivala.
Z ozirom na vesti, da francosko ogrska zavarovalnica ,Franco Hongroise' ne Hungaria), pri kateri sva bda poii pisana zavarovana proti požaru, 1:: katere glavni zastopnik za Kranjsko j« gospod Alfred Ledenig v Ljubljani, napram nama ni kuiautno postopala izjavljava, da z dotičnimi neresničnin vestmi nisva v nobeni zvezi.
Čutiva  se  nasprotno dolžna, javno   zahvaliti   tej   zavarovalnici za brez vsakršnega odbitka in brez l| vora likvidirano zavarovalno vsoto ter to  zavarovalnico  najtopleje  vsak omar priporočava. 31^;
Podgorica, 3. novembra 1904
Sojer Janez.     Anton Pengov.
m m m
K IVAN ORAZEN
\Volfove ulice št. 12
odpotuje
ne ortoped i ški klinični zavod in
ne ordinuje do Božiča.
Služba občinskega tajnika,
ki bi bkrati opravljal službo občinskega redarja, se odda s I. prosincem 1905 v občini Dol (1000 prebivalcev).
Dohodki: plača 960 K, prosta kurjava, prosto stanovanje  '2 sobi, ku.ii shramba, klet v novi občinski hiši , službena obleka ter zelen jadni vrt.
Zahteva se v prvi vrsti temeljito znanje slovenščine v govoru in pisavi, drugi šele nemščine.
Pismene prošnje s kratkim opisom življenskih razmer in dosedanje up« je poslati do I. grudna 190*4 županstvu na Dolu   Hrastnik k dobe na željo natančnejša pojasnila.
3l«->9 -2 Peklar, Župan.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta.
ODHOD IZ LJUB U ANE ju*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 1J uri 24 m poaočl < vlak v Trbiž, Be'jak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mojakovo, Ljubno, čer S. Izthal v \ -S lno^rad, čez  Klein-Reifling  v   Steyr,  v  Line,  na  Dunaj v«a Amstetten.   — Ob 7 zjutraj osobni vlak v Trbiž   Pontabel, Beljak, Celovec, F anz nsfeste. Ljubno, Dunaj, Cel B-tlatkal v Solnograd, Inomost,   tez  Klein-Reifling v Steyr, Line, Buviejevuv, Flzen. M*n| ne vaiv Francove vare  Prago, Lipsko. čez A'nstetten na Dunaj. — Ob 11. a i f>4 in dopoldne osobni v v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljobno, Selzthal   Solnograd, Lend - Gazteiu   Z i Inomost, Bregenc   Curih,  Ženeva, Pariz cez Amstetteu na Dunaj. — Ob 3. un f>t> na pop osobni vl;^k  v  Trbiž, J^moho*-,  Beljak,  Celovec,  Franzensfeste,  Mo akovo, Ljubno,   Cez K Reiflmg v Steyr, Line, Budejevic*, Flzen, Marijine vare, Ht-b, Kraiuove vare, Karlove v direktni voz I. in II razr. , Lipsko, na Dunaj cez Amstetren.   —  Ob 10. uri pastfii vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo ^Trst Monakovo  direktni  voz  I i razreda). —   PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17   m zj Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop  istotako. — Ob 7 f un H m Ei Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž kol. PROGA IZ TRBIŽA Ot m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Airstetten, Monakovo. Inomost, Franzeuafeste, > Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-1 r>i dir« krtu voz 1 m II. raz Ob 7. uri 12 m zji.traj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobtn vlak z D» n ja čez Amstetten, Lpsko. Praj;o (direktni voz I. in II. razredi', Fram'ove vare, Kaffiofl I Heb, Maiijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd,  Line, Steyr,  Pariz, Ženevo, Curih, 1 Iuomost, Zeli ob jezeru,  Lend-Gastein   Ljubno, Celovec, šmohor,  Pontabel. — Ob * 41 m popoldne osebni vlak   z  Dunaja, Ljubna, Selzthala,  Beljaka, <V)>vc»,  M n:U n mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlah. ■ Doaaja, 1 Smohorja, Celovca, Pontabla, <*ez Selzthal iz lnomosta, Solno^rada <Yz Klem Reiiiing, i Si Lima, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heb.4, Fr:i!u*>vih vai\»v. Prage in Lipskega. — I NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. 0-oi.ni vlaki    ob & un 44 tu ifatrmj i ■ \ a Kočevja, ob 2. uri 3*^ m popoldne iz iStraže, Toplic, Novega mestii, Kočevja m oh H ui zvečer  istotako. — ODHOD \A  LJUBLJANE tM   kol   V KAMNIK M. 28 m zjutraj,   ob   2. uri   5  m popoldne,  ob   7. uri lo m zvečer.   — Oo U>. on 4f»   tu ; samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. —  PRIHOD V LJUBLJANO  drž. kol. 1/ NIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m z,utraj, ob 10. un 59 m dopoldne, oh G  uri 10 ■ Ob 9. uri 65 m ponoči sam) ob nedeljah in pravnikih in le okt bra. — Ćas prrfaatla ia je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. preti kr.tjevnim B-Mota • Ljul>!
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako agodnimi pogoji, ko oobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje 10 smrt z zmanj&ujoCimi se vplačili.
V&ak Član ima po preteku petih let pravico do dividende.
*9
v^a je m. n a zavarovalna, ban fea tt ^=»r a.sri. Rez. fondi: 29,217.694*46 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324.623-17 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
a tM« Mltofl HlovmiMko • iiarotliio uprmo. 3-12;
Vm poJMuil* dtge:
Generalni zaatop v Ljubljani, če^ar piaarne so v l«9tnej bančne; hiši
uticah
Zavaruje po&lopia m premiCmur požarnim skodain po najniSnb cenu: Škode cen) u i o ukoj m na}kuiaui-< Uživa najboljfti sloves, koder posla i
Dovoljuje iz čistega dobička izdat, podpore v narodne in občnokonsu.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".