Vrnite mi, vrnite!... črtica. Trdili so, da je bebec, norec, tepec. Sam se je smatral za najnesrečnejšega človeka na svetu, človeka, ki je živel prazno življenje. Zato je z njim sočuvstvovala marsikatera mehka duša, meneč, da ga ume. Bilo je pa tudi nekaj takih duš, ki so bile prepričane, da je profesor znorel samo za to, da more brez zadržka razodevati vsakomur svoje misli in nazore. Otroci, norci in pijanci govore resnico. Nihče jim tega ne zameri, dočim bi pametnega človeka kar kamenjali za tako uslugo. Profesor Ciril je o lepem vremenu često pridigoval gori pod hribom nad vasjo na visoki skali ob cesti. Govoril je brezozirno, rezko, lapidarno kakor človek, ki ima veliko povedati, pripoveduje v kratkih presledkih, da bi mogli poslušalci obenem uživati in premišljati njegovd hrano. Profesor Ciril se ni mnogo menil za poslušajoče občinstvo. Ako se je zavedel, da je govoril gluhim stenam, nememu skalovju, neobčutni cesti pod seboj, se je nasmehnil ironično in rekel v svojem pretirano okrajšanem slogu: ,,Ti vsi molče; bo pa kamenje vpilo". V letu in zimi ga je krila dolga temna suknja, ki je bila stara in oguljena. Ljudje so uganili, da ga pozimi varuje mraza, a poleti vročine. No, profesor Ciril se ni staral za ljudsko mnenje. Splezal je svoji kameniti prižnici na rame in začel: nTo,rej, otroci, poslušajte me! Blagor mu, kdor itna še vero in je ni izgubil; blagor mu, kdor jo je izgubil in je ne išče; nesrečen pa tisti, ki je išče, zakaj najde je ne nikdar več." Dolga je bila njegova povest in žalostna, ena sama jeriinijada od začetka do konca. Izgubil je vero po prizad.vanju nje učiteljev in očitnih pristašev besede božje, javnih vernikov in resničnih hinavcev; iskal jo je in ne našel. Namesto vere je dobil bridko zavest, da je njegovo življenje prazno, nesrečno, kupa polna strupa, zakaj drugi ne umejo njega, on ne drugih. Zahrepenela mu je duša nazaj v srečno mladost, v zlate čase, ko mu je plapolal v prsih mogočen plamen zaupanja v samega sebe, v svojo moč, v ljudsko silo in ljudsko voljo, napredek človeštva, rešitev trpinov iz spon sebičnosti in laži. -Kdo mi vme tiste čase? Kdo mi da tisto srečo, ki sem jo občutil v srcu prej, nego ste mi zamorili vero! O, tedaj sem še lahko upal, srčno ljubil. Sedaj pa mi je nesreča, nadloga, teža — samo to življenje. O, vi, tatovi, sleparji, ubijalci! Kdo mi vrne mojo vero? Izgubil sem jo. Vi ste krivi, da sem jo izgubil. Ali niste rekli, da je nepotrebna? Ostavil sem jo kakor neraben gumb ter jo izgubil. Ne najdem je nikdar več. — Kdo more veleti strti sleklenici: Bodi zopet cela. In bo? Kdo propadli devici vrniti nedolžnost? Vrnite mi, vrnite mojo vero! Vrnite mi mojo srečo, mojo mladost, če mi jo morete. Vrnite satno za trenutek! Dam vam življenje za ta trenutek. Tukaj ga imate!" Ljudje so postajali pred sivobradim prorokom na skali in trdili, da je bebec, norec, tepec. Hodili so mimo njega in se mu smejali. On se ni zmenil zato, marveč se je ironično nasmehnil in dejal: -Bo pa kamenje vpilo." In res je vpilo skalovje, cesta je vpila in vsa okolica je kričala o nesreči profesorja Cirila, o izgubljenem življenju, o prevarjenem srcu. A kdo se je brigal za to ? Svet ima kamenito srce, kadar ne gre v lastni dobiček. Rad je govoril profesor o svoji zlati mladosti. Res je bila zlata. Živeč pri starših, ki niso poznali obilnosti, marveč skromnost, delo in zadovoljnost, se je razvijal kakor mlado drevesce v dobri zemlji. Njegove sposobnosti so že takrat cenili učitelji in duhovniki. To ga ni prevzelo. Njegova sreča je bila šola, njegovo prepričanje popolnoma po naukih katoliške vere, kakor jih je slišal v cerkvi in šoli. Videl je, da žive po njih tudi njegovi starši, sosedje in vsi ljudje, ki jih je poznal. Po teh naukih je za trdno upal tudi sam, da doseže večno zveličanje v nebesih. Tako naravno in lahko se mu je zdelo to, da ni niti pomislil, da bi tnoglo biti še drugačno življenje na svetu. Vaščanje so bili preprosti kmetiči, toliko in bolj imoviti kot njegov oče. Duhovnik je bil mož v letih, ko vsakemu že miruje kri in počivajo ugonobljene ali zamorjene strasti — vzvišeno bitje brez nagnenja v greh. Mož poln zlatih vzorov in vabljivih nad je bil njegov učitelj, navdušen pesnik, pevec, občudovalec prirode, voditelj za vse lepo, vzvišeno in sveto. Ljudje so tudi grešili, seveda! Adam in Eva sta grešila. Spoznal je, da je na svetu zlo, a le za to, da človeka očisti in utrdi v dobrem, kakor se očisti zlato v ognju. Brez izkušnjave ni zasluge, brez boja ni zmage, brez zmage ni krone. Neki dan je_domači duhovnik zapodil od sebe svojo sestro Anico, ki mu je bila doslej postrežnica in gospodinja. Morala je po svetu za kruhom. Vsa vas je govorila o tem in ugibala vzrok in ga tudi uganila. Anica se je morala umakniti drugi, ki ni bila njena sestra. Po vasi je kar šumelo grdo pohujšanje. Mladi Ciril se je prijemal za prsa. Ni sicer umeval pohujšanja, toda slab zgled ga je bolel. Nedolgo pot.m sta se grdo sprla in zmerjala njegov učitelj in spovednik. Šlo je za malenkost, a nihče ni tnaral odnehati. Tisto poletje je doživel še večje razočaranje. Zbolela mu je babica nenadoma. Na Telovo je bilo proti večeru, ko so vaščani pošteno praznovali — po svoje seveda — veličastnost velikega praznika in procesije pri polnih kozarcih v gostilnici. Med domašimi odličnjaki je praznoval tudi duhovni pastir s svojimi ovčicami. Težko mu je bilo, ko je moral zapustiti tako lepo družbo zastran zbolele starke. Šel je nerad in godrnjaje. Na Cirilovem domu je poočital njegovemu očetu, da je on sam zakrivil babično nesrečo, ker je ni varoval, ko jo je zadel mrtvoud in je padla z ognjišča. .Moj mili Bože," je vzkliknil oče, ali sem vedel, da se zgodi nesreča prav danes in prav moji materi? Nihče nima pisanega, kdaj, kje, in kakšna nesreča ga čaka." ,,Tiho, sirovina sirova!" mu je zabrusil v lice duhovnik in odšel z burzo na prsih, kjer je maloprej nosil onega, ki je trpel za vse grešnike, trpel nedolžen. Več let se nista več lepo gledala z očetom. Ciril je šel v mestne šole. Videl je dobičkarstvo, pristranost, čutil, da je ves svet takorekoč ena sama velika krivica. Samo zlo gospoduje na zemlji. Njegovo mehko srce se mu je krčilo jeze, togote in žalosti. Med svojimi profesorji je spoznaval vedno večjo hinavščino, klečeplastvo in zavist. Le malo mož poštenjakov je bilo med njimi. Vsakdo je kazal v javnosti lepšo polovico svojega značaja, dočim je zares in skrivaje ravnal nasprotno svojim besedam. Ni še prav dovršil naukov na gimnaziji, ko je bil docela prepričan, da pravzaprav zlo; hinavščina, egoizem in strast zmagujeta na svetu v vseh slojih. Kje je pravica, kje resni.a in krepost? Vzori so kakor zakoni le na papirju. Bog zato, da ga žalijo, izrabljajo v sebične namene njegovi lastni služabniki, namestniki in njihovi pomočniki. Vera je samo tvrdka, podjetje, ki je temboljša, čim več vrže na leto. Zato ga ni mogla niti mati pregovoriti, da bi stopil v semenišče. Brez vzorov, brez nad in brez vere je šel stradat na univerzo, odšel brez materinega blagoslova, brez očetove podpore. Tako je prestradal dolgo dobo do poslednjega izpita in se oddahnil. Veselilo ga je delovanje za prosveto, probujo naroda, v pomoč ljudem sotrpinom. V izvoljenem. stanu bo vzgajal mladino za resnične vzore in požrtvovalno delo v korist vesoljnega človeštva. To bo zarcs delo, vredno uspeha in blagoslova, zakaj nesebično bo, popolnoma nasprotno tistemu in takemu, ki ga je videl in preživel sam z zaničevanjem in ironijo. S takimi stnotri se je vrnil na Slovensko. Tovariši so se mu smejali ter ga nazivali — narobe filozofa. Zato se pa ni menil, temveč mislil na svoje učence: .Ti ne bodo molčali; celo kamenje bo vpilo." Med učenci jedobil mnogo poslušalcev, prav malo posnemalcev in celo nič hvaležnosti. Odobravali so vsi njegove nazore in jih krstili za nepraktične. Premeščen je bil službeno, da je napravil prostor kolegu protežirancu, ki je bil mlajši od njega in slabejše kvalifikovan. To ga je peklo. Tolažil se je samo še z boljšo bodočnostjo. V novi službi se je seznanil s tovarišem, ki je popolnoma odobraval njegovc nazore, a ravnal ravno narobe. Živahni kolega ga je upoznal z boljšimi meščanskimi krogi, kjer so ga imele dame vse rade. Malo pred Cirilovim prihodom je razdrl zaroko z deklico iz odlične meščanske hiše. Zato pa ni ostavil morda svoje neveste ali njene družine. O, ne! Saj je bil povsod takorekoč nenadomestljiv družabnik zlasti damam. Cirila je popolnoma pridobil. Vse sta si zaupala. Kmalu je izvedel, da je tovarišu Cirilu všeč nekdanja njegova nevesta. Ponudil se mu je za posredovalca. Ciril jo je res zasnubil. Spoznal je, da ima Mira tiste vzore in nazore kakor on. Iz tega je sklepal, da mu bo dobra spremljevalka v zakonu. To bo začetek družinske harmonije. Poročila sta se, in živahni kolega Artur je bil priča pri poroki ter ju spremljal kakor nalašč celo na ženitno potovanje. Kmalu je pa doznal Ciril, da je Mira prav tako sebična kot vse njene tovarišice. Z njimi se je strinjala v vsem samo pred zakonom, da ga je — vjela. Sedaj mu celo preti očitno, da tnora zapustiti tiste nazore, ki niso drugo kot budalosti. To ni za moža ni za žensko, kvečjemu za -- bedaka. To mora opustiti, če neče, da se mu bo z drugimi smejala še ona — njegova žena. Začel je med njima nemir namestu pričakovane harmonije. Niti kolega Artur z debelo kožp in sladkim jezikom ga ni mogel utolažiti. Čudno, a vendar je bil vedno z njima. Ostala sta v tem nekako sredi pota — vsak na svojem stališču: ona je trdila svojo, on se ni poboljšal; do resne odločitve se ni upal nobeden. Saj jima je bilo bolje tako. ¦Ciril je slutil, da ju veže še edina želja po ločitvi, najsi je strastno ljubil svojo ženo. JVlorda zato, ker mu ona ni vračala ljubezni. Bili so trenutki, ko je vprav norel za njo. Ona ga je pa nalašč dražila, pogleduje nek¦danjega snubca: ,,Moj norček, moj pošteni norček!" In on je še liuje norel za njo. Kodrolasi Artur, Cirilov kolega in njen nekdanji ljubimec, je bil kratkočasen, dober družabnik, izvrsten pevec, velik lovec in plesalec — velik junak v redkih malomestnih salonih. Gospa Cirilova je preživela z njim marsikatero sladko urico, dočim je njen soprog kvartal, igral šah ali uganjal sve1ovno politiko ob okrogli mizi malomestne gostilnice. Cirilu ni bilo v napotje to prijateljstvo. Zaupal mu je popolnoma, zaupal tudi nekoč, da se z Miro sedaj bolje sporazumeva — dokaz: pričakuje v doglednem •času potomstva. Artur se mu je smehljal in smehljaje čestital. Razumela sta se, vsaj •Ciril je mislil tako. Na porodu je Mira zbolela nevarno. Jokal je Ciril ob zglavju zveste ženice. Tam ob strani se je oglašal mal črviček — nežna hčerka, mamice najbolj potrebna — pa se ie poslavlja s svetom. -Ciril, moj dragi ¦Ciril!" Tako je zaklicala vcčkrat. Stopil je bližje, jo prijel za roko, vprašal, kako ji je, .a beseda ni hotela, ni mogla preko ustnic: -Ciril, moj dragi Ciril!" pokliče vnovič in poslednjič. Soprog se ji približa, se nagne prav k njenim ustnicam in ona dahne odgovor . Ciril ga je slišal, pogledal divje in 2bežal in se ni nikoli več vrnil k soprogi, ki ga je varala. * V rojstni vasi je nekaj let iskal zdra"vila, svaril ljudi in jim razlagal svojo nesrečo. Oovoril je v kratkih presledkih, jedrovito in rezko. Trdili so, da je tepec, bebec, norec. Kamenje ni vpilo, kakor je trdil, a vpili so _a njim otročaji po vasi in ga vlekli za •dolgo suknjo. On se ni zmenil za to. Skobacal se je na klancu ob cesti kakor na leco in govoril tam cele ure. Sosedje so iz tega ugibali bližajočo se premembo vremena. In tisti, ki so gojili zanj sočutje, in tisti, ki so trdili, da je znorel samo zastran tega, ¦da more neoviran govoriti vsakomur resnico, so bili nekega dne edini v svoji sodbi. Profesor Ciril je namreč zvedel, da se njegova Mira potepa s postopači in drugimi — Arturju podobnimi ničvredneži, a ličerko je .zapustila kdovekje. Splezal je na skalo ob cesti nad vasjo, irdil zadnjič, da bo kamenje govorilo in se — ustrelil. Z nemim, komaj čutnim jekom je res odgovorilo kamenje, da sočuvstvuje s siromakom, ki ni umel sveta in svet ne njega. A kako so govorili ljudje? -Samo zato je znorel, da se je ustrelil! Nič ga ni škoda. Saj ni bil za ta svet kakor svet ne zanj". In še mrtev je iztezal roke, hoteč nekaj ujeti morda izgubljeno srečo. Še mrtev je bil podoben nekdanjemu nesrečniku, ki je klical v obupu: ,,Vrnite mi, vrnite . . . vero!" A kdo mu jo je vzel? Ivo Trošt. Ljubezen. Roža ljubi zlato solnce, slavec ljubi log in gaj, luna ljubi zvezde svoje, pestro cvetje sveži maj. Jaz pa ljubim hrepenenje, jasne, zvezdnate noči, ko v opojnih sanjah srce vse miruje in drhti . . . Mara Tavčarjeva. Uradni razpisi učiteljskih služb. Št. 1977. Kranjsko. 1— Na dvorazredni ljudski šoli v Zgornjem Tuhinju se razpisuje učno mesto z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj predlagati do 20. januarja 1910. V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državnozdravniškim izpričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet Kamnik, dne 12. decembra 1909. \s 0 s c ^ISTMfl W 6 ^ ™ tm UUiLJlM @f ^EPM© SVIŽIE [plf^Mfi) ^M^ kimm V iOTIUl« s*s /^ _S^\ POZOR! Prva slovenska trgovina na Primorskem in Kranjskem s šivalnimi stroji in dvo- kolesi vsake vrste. V zalogi imam tudi svetu znane šivalne stroje z znatnko Pfaff, ki so najbolj pripravni za krpanje in umetno vezenje, tečejo na kroglicah tiho, brez vsakega šuma. Prodajam jih tudi na obroke po dogovoru in za stroje in dvokolesa jatnčim. Priporočam se za naklonjenost JOS. DEKLEVA Gorica, ulica Municipio 1. 03 C >o 1« •S-s El cd <d a 3-1 JULIJA STOR v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 5. Največja zaloga inoških, damskih in otroških čevljev, dalje čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. 12—5 Elegantna in skrbna izvršitev po vseh cenah. I^sra,jpriležn.ejši čevloi sed.a<njostil Nova slovenska manufakturna trgovina _t Ivančič & Kurinčič v Gorici, nadškofijska ulica št. 5 (nasproti škofije) priporoča cenjenemu učiteljstvu svojo veliko zalogo v to stroko spadajočega raznovrstnega blaga po najnižjih cenah. Cene stalne. Postrežba domača, poštena in točna. Vzorci se na željo proti vrnitvi pošiljajo poštnine prosto na dom. 0 S 0 •-4 ^^^Rožniku4 pri Ljubljani priporočam karnajvljudneje cenjenemu učiteljstvu, njega rodovinam in znanstvu ter onim, ki prihajajo v Ljubljano le začasno. Točim najboljša domača vina in vedno sveže pivo. Mrzla jedila so vedno pripravljena. Cenjene goste postrezam na željo tudi z abstinenčnimi pijačami, z mlekom, kavo, čokolado, čajem itd. Cene jako zmerne, postrežba vestna. Posebno pripraven je ,Rožnik' za šolarske majske in drugačne izlete. Zahvaljujem se za prijazno zaupanje in naklonjenost doslej ter se najtopleje priporočam tudi v bodoče za mnogobrojen obisk. Z odličnim spoštovanjem K. Bergman ! . gostilničar. ^PrešeTen® želi cenj. učiteljstvu srečno novo leto in se priporoča za obilen obisk. Z odličnim spoštovanjem K. Polajnar. J$M>o ^^ <J$Hfckk> Ivan Soklič v Ljubljani Pod Trančo štev. 2 priporoča cenj. učiteljstvu svojo veliko in bogato zalogo 52—1 klobukov, slamnikov, čepic, peres itd. vse po najnižjih cenah. ^nr w$ c*&r. z najboljšimi in najcenejšimi ploščami in va- Ijarji preskrbuje zastonj in na mesečne ob- roke od 2 K naprej slov. reg. tvrdka ZINAUER & Co., Sv. Jakob v Slov. Goricah. 62 12-11 Cenovniki zastonj in poštnine prosto. • O. ČADEŽ • LJUBLJANA, Mestni trg št. 14 priporoča cenj. učiteljstvu svojo bogato zalogo klobukov, čepic, perila, kravat, ovratnikov, manšet itd. po najnižjih cenah. i Prodajalna je na novo moderno preurejena in jo zalagam le z najboljšim in najmodernejšim blagom. Cenjenemu učiteljstvu dovoljujem pri nakupu lO°/o popusta. Restavracija in mesarija Andrej Marčan Ljubljana, Rimska cesta 19 želi svojim cenjenim gostom in odjemalcem veselo novo leto! Obenem se priporoča cenj. učiteljstvu za obilen obisk. Ljubljana, Stari trg št. 26 FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg št. 26 izprašani optik, priporoča svoj dobro urejeni kakor različne vrste naočnikov, ščipalcev, toplomerov, zrakomerov, daljnogledov itd. optični zavod Popravila ščipalcev, očal itd. opravljam dobro in ceno. Priporočam svojo veliko zalogo švicarskih ur, zlatnine in srebrnine po jako nizkih cenah. Zahtevajte novi cenovnik, ki ga pošljem zastonj. i_i 19