KURIR NOVO MESTO 28. okt. 1983 Leto XII * Št. 19 časopis kolektiva industrije motornih vozil Delavski svet DO IMV Pričetek javne razprave Na štirinajsti redni seji delavskega sveta delovne organizacije Industrija motornih vozil so delegati po obravnavi delovnih osnutkov samoupravnih sporazumov, ki so vezani na novo samoupravno obliko, v katero prerašča naša delovna organizacija, s potrditvijo le-teh pričeli javno razpravo o samoupravnih splošnih aktih ob konstituiranju sozda IMV: Obravnave vseh samoupravnih splošnih aktov, kijih je kar precej (v sredinski prilogi Kurirja je objavljep točen seznam), pa bo javna razprava potekala do 8. novembra 1983, ob zaključku katere bodo organizirani zbori delavcev za dokončno obravnavanje osnutkov, oblikovanje pripomb in predlogov delavcev in za seznanjanje delavcev z njimi. V zvezi z vsemi aktivnostmi, vezanimi na to, so delegati sprejeli tudi rokovnik aktivnosti, ki ga prav tako v celoti objavljamo v sredinski prilogi. Rebalans plana Dokaj nenavadno, vsaj za dosedanjo prakso delavskega sveta delovne organizacije, je tekla beseda o predlogu rebalansa gospodarskega načrta. Čeprav je bil že dlje časa v strokovni obdelavi, so bili delegati priče kritikam, ki so jih na predlog naslavljali predvsem direktorji temeljnih organizacij iz dejavnosti proizvodnje prikolic. Kaže, daje bil postopek oblikovanja predloga rebalansa v nekaterih fazah nastajanja premalo usklajen, saj bi sicer delegati ne morali biti priče strokovnim razpravam (beri: nasprotovanjem) poslovodnih struktur v trenutku, ko bi delegati morali odločati o prav njihovem poenotenem predlogu. Poizkus, da bi že na seji uskladili mnenja, ni bil uspešen, zato bo delavski svet na naslednji seji ponovno razpravljal o, upajmo, poenotenem predlogu rebalansa. Vsekakor bi se morali iz tega primera kaj naučiti. Cilji in usmeritve gospodarjenja IMV v letu 1984 S sprejemom sanacijsko-razvojnega programa v letu 1983 smo delavci IMV že sprejeli temeljne cilje za leto 1984. Z obravnavo in sprejemom sanacij sko-razvojnega programa na številnih organih v občini, regiji in republiki smo povezali tudi odgovornost do širše družbe, da bomo resnično storili vse, kar je v naši moči, da z notra- njimi napori in ukrepi dosežemo čim boljšo ekonomiko gospodarjenja. Gospodarske razmere v letu 1 984 bodo po prvih makroekonomskih napovedih pogojev za gospodarjenje še težje kot v letu 1983, kar se bo še z večjo ostrino odrazilo v OZD, ki poslujejo z izgubo. Upoštevajoč, da bo po rebalansu gospodarskega načrta za leto 1983 IMV zaključila poslovanje tekočega leta z izgubo, moramo računati, da bo vrsto vprašanj mogoče težje razreševati in z več napori, kot bi to bilo ob pozitivnem poslovanju. Zaradi tega je nujno čimprej dopolniti sanacijsko-razvojni program v smislu stališč in sklepov bančnih in drugih pristojnih organov, ki so jih jasno in odločno opredelili ob sprejemanju sanacijsko-razvojnega programa IMV. Tako preverjen in dopolnjen sanacijski program je minimalna delovna naloga delavcev IMV v letu 1984. d Tako je nujno potrebno pospešeno izpeljevati samoupravno dogovarjanje in sporazumevanje o združevanju dela in sredstev za uresničevanje investicijskega dela sanacijskega programa. Ustanoviti je treba bančni konzorcij za zagotovitev neposrednega kreditiranja po-sameznih investicijskih programov. Izpeljati kaže samoupravno organiziranost in vse naloge, ki jih terja taka aktivnost v tako velikem poslovnem sistemu, kot je IMV. Pripraviti velja delitveno bilanco sredstev, pravic in obveznosti po bodočih tozdih in DO (združena sredstva). Nujno je aktiviranje že imenovane komisije. Izdelati je treba merila in kriterije, ki se bodo uporabili pri izdelavi gospodarskega načrta IMV za leto 1984 po že omenjeni novi samoupravni organiziranosti. Delegatom je izhodišča za pripravo gospodarskega načrta obrazložil podpredsednik KPO DO IMV Franci Borsan, na kar so delegati soglasno usmeritve potrdili. V potrditev delegatom je bil podan tudi predlog delovnega koledarja, na katerega sta bili predlagani in osvojeni pripombi, da se 3. in 4. maja ter 2. in 3. novembra uvede kolektivni dopust. Sicer pa je bil delovni koledar, kot ga je posredovala služba plana in analiz, osvojen. V tozdu Tovarna avtomobilov teče bitka za doseganje plana Deset mesecev letošnjega leta je že za nami in ob devetmesečnem poročilu o gospodarjenju v tozdu Tovarna avtomobilov ugotavljajo, da so z večjim motiviranjem vseh subjektivnih sil proizvodnega procesa nadaljevali s povečanjem proizvodnje na osnovah, ki so bile zastavljene v drugem polletju leta 1982 kot imperitiv za pospešeno oživljanje proizvodnje. Ob tem pa so veliko pozornost posvečali intenzivnem dvigu kvalitete avtomobilov, ki so po oceni Renaulta na enakem kvalitetnem nivoju, kot jih izdeluje Renault v svojih tovarnah v Franciji. To nazorno kaže tudi okrog 90.000 R 4, ki jih vozijo kupci širom Evrope. Tako so v omenjenem obdobju tekočega leta izdelali 26.238 osebnih avtomobilov R 4, od tega 16.374 R 4 za izvoz, 2.853 osebnih avtomobilov R 18 in 892 dostavnih avtomobilov. V enakem obdobju lanskega leta je bilo izdelanih 19.319 R 4, kar pomeni, da je bilo v prvih devetih mesecih leta 1983 izdelanih 6.919 R 4 več, oziroma 36% več kot v enakem obdobju lanskega leta. Prav tako ugotavljajo podobno povečanje v proizvodnji osebnih vozil R 18, saj so v prvih devetih mesecih leta 1982 izdelali 1747 R 18, kar pomeni, da so v enakem obdobju leta 1983 izdelali 1106 avtomobilov R 18 več, ali 38% več kot v enakem obdobju lanskega leta. Dostavnih avtomobilov v lanskoletnem primerjalnem obdobju praktično niso izdelovali, ker ni bila urejena nabava repromateriala, tako da so izdelali samo 180 dostavnih vozil. Zaradi tega je v tekočem letu izdelanih 712 avtomobilov več, oz. 396% več kot v enakem obdobju lanskega leta. OPOZORILO Vodstvo tozda Tovarna avtomobilov naproša vse režijske delavce, naj se v bodoče strogo držijo urnika malice, kar bo omogočilo večjo disciplino, točnost in preprečilo slabo voljo ob dolgem, nepotrebnem čakanju na malico. Prav tako pa naj bo v bodoče zagotovljena zadostna količina toplih obrokov. Povečanje proizvodnje osebnih vozil prav gotovo izhaja iz precejšnjega izboljšanja oskrbe z repromaterialom. Podatki nam kažejo, da so v tekočem letu neposredno z montažnih trakov predali 69 odst. R 4 in 78 odst. R 18. To pomeni, da so izredno znižali proizvodnjo nekompletnih avtomobilov v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, ko so z montažnih trakov neposredno predali 16 odst. osebnih avtomobilov R 4 in 46 odst. osebnih avtomobilov R 18. V letu 1983 so si v tozdu Tovarna avtomobilov zastavili zelo ambiciozne plane proizvonje avtomobilov, ki so zasnovani na zvišanju produktivnosti dela in na sprejemu manjkajoče delovne sile. Planirano povečanje proizvodnje R 4 in R 18 za okrog 42 odst. v primerjavi z realizacijo plana iz leta 1982 ter ponovno oživljanje proizvodnje dostavnih avtomobilov, ki imajo 3-krat večje izdelovalne čase od osebnih avtomobilov R 4, je narekovalo povečanje zaposlitve delovne sile. Dejstvo je, da delovne sile zaradi nizkih osebnih dohodkov niso mogli povečati, tako so v obdobju april —junij tekočega leta začeli zaostajati v izvrševanju zastavljenega plana proizvodnje. Zaradi tega so sprejeli vrsto ukrepov, kot so: 12,5 odstotno znižanje izdelovalnih časov, 12,5- odstotno izboljšanje izrabe delovnega časa, sprejem 100 delavcev za izključno delo v neposredni proizvodnji ter uvedba stimulativnega nagrajevanja za izvrševanje planskih nalog od 1. septembra 1983 dalje. Urejevanje izdelovalnih časov so pravočasno opravili in začeli uvajati v proizvodnjah s 1. septembrom 1983. Vse ostalo pa ni bilo pravočasno realizirano, ker se je usklajevanje OD nekoliko zavleklo, tako da se je izboljšanje delovne discipline kakor tudi izboljšanje izrabe delovnega časa pričelo po korekciji OD. Število zaposlenih je ostalo enako, kot je bilo julija 1983, saj niso mogli povečati števila delavcev, stimulacija za izvrševanje planskih nalog pa do sedaj tudi š^ni uvedena. Tako je prišlo do zaostankov v doseganju plana za obdboje januar — september: — 2882 R 4, — 158 R 18 in — 859 dostavnih avtomobilov. Na 8%). Predlagani plan proizvodnje osebnih avtomobilov je zelo zahteven glede na to, kar lahko z obstoječim številom zaposlenih optimalno dosežejo. Vozila R 4so za 5% izpod zastavljenega plana v sanacijskem programu. R 18 pa je za 15% nad planom iz sanacijskega programa. To pomeni, da je v glavnem plan proizvodnje oseb- nih avtomobilov zastavljen v okviru plana po sanacijskem programu. V proizvodnji dostavnih avtomobilov pa dejansko v tozdu TA niso zmožni zagotoviti večje realizacije, ker je oskrba z repromaterialom komaj polovična; ob dejstvu, da so začeli s to proizvodnjo marca, namesto januarja 1983. Poleg tega so med letom izvajali tehnično-tehnološke spremembe na teh avtomobilih s ciljem zniževanja proizvodnih stroškov ter upoštevanja predlogov in želja kupcev, kar je dodatno oviralo boljši potek proizvodnje. V DO TA se zavedajo dejstva, da predlagani plan morajo v celoti realizirati. Zaradi tega so sprejeli potrebne ukrepe; naj jih naštejemo: organizirano je redno delo ob vseh prostih sobotah do konca leta 1983, prav tako je organiziran podaljšan dvanajsturni delavnik v proizvodnji po en teden v oktobru, novembru in decembru 1983, iz režijskih služb se občasno vključi potrebno število delavcev za dela, tehnološko določena v neposredni proizvodnji, in da se postopno sprejema nova delovna sila (100 delavcev) ža izvrševanje plana v zadnjih mesecih tega leta in za plan v letu 1984 in, ne nazadnje, da se vpelje stimulacija za vse zaposlene za izvrševanje planskih nalog od 1. septembra 1983 naprej. Referendum j Že v prejšnjem Kurirju, v m katerem smo objavili seznam J samoupravnih splošnih aktov, o | katerih se bomo izjasnili na ( referendumu 5. decembra, smo I napovedali posebno prilogo v 1 tej številki našega časopisa. V j njej smo želeli združiti osnovne | informacije, ki jih mora imeti g sleherni delavec v kolektivu, da § bi lažje sodeloval v vseh fazah I javne razprave in nazadnje v | odločanju v tistih aktih, ki po j zakonu o združenem delu zade- | vajo njega samega in njegovo jj delovno okolje. Javna razprava 1 se je že začela in nekatera opra- 1 vila po rokovniku so v tem tre- ] nutku že za nami, toda naj- | pomembnejši del razprave sle- | di. Zato je toliko bolj pomemb- 1 no , da se temeljito pripravimo I ter skladno samoupravnim pra- 1 vicam in obveznostim aktivno | sodelujemo pri oblikovanju pri- | pomb na osnutke sporazumov, 1 na katerih bo v prihodnosti 1 temeljila naša celovita organi- I ziranost. Iz samega rokovnika je raz- S vidno, da so pred nami obsežne ■ naloge. Roki so zelo utesnjeni in | ni odveč posebej poudariti, da si j ne moremo privoščiti nikakr- 1 šnih odstopanj, saj bi se v tem I primeru zrušil celoten koncept 1 aktivnosti s skrajno negativnimi J posledicami za uspešen izid I referenduma. Upamo, da smo z objavo or- j ganizacijske sheme sestavljene | organizacije združenega dela | IMV, dokončno odpravili še j zadnje ostanke nejasnosti o I tem, kako naj bi bili v prihodnje 1 organizirani in da bo ob shemi jj marsikdaj lažje razumeti tudi | besedila osnutkov splošnih aktov. | Čeprav smo že v prejšnjem | Kurirju skušali na kratko poja- j sniti, o čem bomo delavci v po- | sameznih organizacijskih eno- I tah razpravljali in odločali, ( objavljamo na 6. strani podro- I ben pregled samoupravnih splo- f šnih aktov, od katerih bomo od- | ločali na voliščih 5. decembra. | Prepričani smo, da se bomo, „oboroženi” z rokovnikom, or- | ganizacijsko shemo in omenje- | nim pregledom aktov, uspešno 1 soočili z vsem, kar vsebuje tako odgovorno samoupravno dejanje, kakršno je odločitev o spremembi samoupravne organiziranosti. V naslednjem Kurirju pa več o voliščih. ROKOVNIK postopkov za sprejem samoupravnih splošnih aktov in drugih odločitev za konstituiranje TOZD, delovne skupnosti, delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela IMV Postopek — naloga — odločitev končni pooblaščen — rok odgovoren 1. SEJE DS TOZD, DELOVNE SKUPNOSTI IN DO IMV, na katerih določijo osnutke samoupravnih splošnih aktov in skličejo zbore delavcev za poprejšnjo obravnavo OPOMBA: Osnutke SaS o združevanju dela delavcev v enoviti DO Razvojni inštitut, TOZD Transport in vseh štirih delovnih skupnosti (DO Tovarna avtomobilov, DO Adria, DO Storitve in SOZD) določijo posebne komisije, ki jih v vsaki od teh organizacij (Razvojni inštitut, Transport, Semič in delovne skupnosti) izvolijo zbori delavcev seje komisij (takoj po zborih) 1.1. Sestava zapisnikov s sej DS, zborov in komisij ter vročitev Poslovnemu sekretariatu 2. PRIPRAVE ZBOROV DELAVCEV ZA POPREJŠNJE OBRAVNAVE 2.1. Izdelava vzorcev zapisnikov 2.2. Skupni sestanek predsednikov DS TOZD in delovne skupnosti ter OO sindikata, na katerem bodo dobili navodila za vodenje zborov delavcev in obrazce zapisnikov 2.3. Sklic in organiziranje zborov delavcev 3. ZBORI DELAVCEV ZA POPREJŠNJE OBRAVNAVE OSNUTKOV SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV 3.1. Oblikovanje zapisnikov zborov delavcev in vročitev Poslovnemu sekretariatu in delavskega sveta TOZD — delovne skupnosti in DO IMV 4. PREGLED PRIPOMB, OZIROMA PREDLOGOV ZBOROV DELAVCEV IN OBLIKOVANJE PREDLOGOV ZA USKLADITEV 4.1. Izdelava rokopisov za uskladitev 4.2. Razmnoževanje in vročitev DS TOZD, delovne skupnosti, DO IMV in komisijam v Razvojnem inštitutu, Transport, Proizvodnja pohištva Semič in v delovnih skupnostih po novi organizaciji 5. PRIPRAVA IN SKLIC SEJ DS TOZD, delovne skupnosti, DO IMV in komisij 5.1. Skupni sestanek predsednikov DS TOZD, DO IMV, komisij in sindikata, na katerem bodo dobili navodila za seje, obrazce zapisnikov in predloge za uskladitev pod točko 4 6. SEJE DS TOZD, DELOVNE SKUPNOSTI, DO IMV IN ZBOROV DELAVCEV (Razvojni inštitut. Proizvodnja pohištva Semič, Transport, vse delovne skupnosti), na katerih bodo: — določili predloge samoupravnih splošnih aktov — razpisali referendume in — imenovali komisije za izvedbo referenduma in komisije za imenike OPOMBA: Istega dne morajo biti tudi zbori delavcev v Razvojnem inštitutu, Proizvodnji pohištva Semič, Tehno-servis in v vseh štirih delovnih skupnostih 7. PRIPRAVE ZA REFERENDUM 7.1. Priprava vseh obrazcev in glasovnic za referendum 7.2. Skupni sestanek predsednikov komisij za izvedbo referenduma in komisij za sestavo imenikov za glasovanje, na katerem bodo prejeli navodila in vse obrazce 7.3. Določitev volišč in imenovanje odborov za glasovanje 7.4. Izdelava in razgrnitev imenikov za glasovanje 8. REFERENDUM O VSEH SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTIH IN V VSEH TOZD TER DSSS ISTOČASNO 9. UGOTAVLJANJE REZULTATOV REFERENDUMOV 9.1. Sestava zapisnikov odborov za glasovanje in vročitev komisijam 9.2. Sestava zapisnikov komisij za referendum in vročitev DS TOZD, DSSS in DO IMV ter Poslovnem sekretariatu 21. 10. DS DO IMV 24. 10. DS TOZD, delovna skupnost, sindikat 24. 10. 25. 10 predsednik DS 2. 11. pravna služba 3. 11. 4. 11. predsednik DS TOZD oz. sindikat 8. 11. 10. 11. delavci TOZD in delovne skupnosti po novi shemi predsedniki delovnih predsedstev 12. 11. Pravna služba 12. 11. Poslovni sekretariat Pravna služba 12. 11. Poslovni sekretariat 14. 11. DS TOZD, DO IMV komisij in zborov delavcev 18. II. Pravna služba 21. II. Poslovni sekretariat Pravna služba 21. I L Komisije za referendum 22. I. Komisija za imenike 5. 12. Delavci TOZD, DSSS 5. 12. Odbori za glasovanje 6. 12. Komisije za referendum Pred izidom te številke Kurirja so bile določene aktivnosti že opravljene, kar je razvidno iz rokovnika, ki pa ga objavljamo v celoti, da bomo imeli vsi točno predstavo, kakšna je samoupravna pot preoblikovanja delovne organizacije v sestavljeno organizacijo. Opomba: V spodnjem deiu pravokotnikov organigrama so navedene šifre (oznake) samoupravnih splošnih aktov. Popolne nazive le-teh objavljamo na 6. strani. Sestavljena organizacija združenega dela Industrija motornih vozil Novo mesto DO TOVARNA AVTOMOBILOV SaS: 021. 022. 023. 024.02.01 TOZD PROIZVODNJA AVTOMOBILOV SaS: 021. 02. 01 OOUR PROIZVODNJA SERVISNE OPREME BELI MANASTIR SaS: 022. 02. 01 TOZD COMMERCE SaS: 023. 02. 01 DELOVNA SKUPNOST DO TOVARNA AVTOMOBILOV SaS: 024 —I----------- VODSTVO KADROVSKO SPLOŠNA SLUŽBA SLUŽBA VARSTVA PRI DELU EKONOMSKI SEKTOR TEHNIČNO PROGRAMSKI SEKTOR NABAVNI SEKTOR SEKTOR ZA KOOPERACIJO IZVOZNI SEKTOR SEKTOR KONTROLE KVALITETE DO TOVARNA MOBILNIH ENOT ADRIA SaS: 031. 032. 033. 034. 035. 036. 037. 038. 03. 01 TOZD PROIZVODNJA PRIKOLIC NOVO MESTO Sas: 031. 03. 01 TOZD PROIZVODNJA AVTOMOBILSKIH PRIKOLIC BREŽICE SaS: 032. 03. 01________________ TOZD PROIZVODNJA LESNE OPREME ČRNOMELJ SaS: 033. 03. 01 TOZD PROIZVODNJA OPREME MIRNA SaS: 035. 03. 01 TOZD PROIZVODNJA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA PODGORJE ŠENTJERNEJ SaS: 036. 03. 01 TOZD PROIZVODNJA OKEN IN KOVINSKE GALANTERIJE ŠMARJETA SaS: 037. 03. 01 TOZD PROIZVODNJA POHIŠTVA SEMIČ SaS: 034. 03. 01 DELOVNA SKUPNOST DO ADRIA SaS: 038 VODSTVO DO KADROVSKO SPLOŠNA SLUŽBA SLUŽBA VARSTVA PRI DELU EKONOMSKI SEKTOR TEHNIČNI SEKTOR NABAVNI SEKTOR PRODAJNI SEKTOR SEKTOR KONTROLE KVALITETE DO STORITVE SaS: 041. 042. 043. 04. 01 TOZD TEHNOSERVIS' SaS: 041. 04. 01 TOZD TRANSPORT SaS: 042. 04. 01 DELOVNA SKUPNOST Do STORITVE SaS: 043 - VODSTVO DO - KADROVSKA SLUŽBA - OBRAČUNSKI ODDELEK - OBRAT DRUŽBEN' PREHRANE - SLUŽBA VAROVANJA PREMOŽENJA DO RAZVOJNI INŠTITUT SaS: 05. 01 VODSTVO DO KADROVSKO SPLOŠNA SLUŽBA SEKTOR PROGRAMIRANJA RAZVOJA SEKTOR RAZVOJA NOVIH PROIZVODOV SEKTOR ZA RAZISKAVE SLUŽBA IZDELAVE PROTOTIPOV SEKTOR KONSTRUKCIJE DO SEKTOR TEHNOLOŠKE PROJEKTIVE SEKTOR TEHNIČNE OPERATIVE DELOVNA SKUPNOST SOZD IMV SaS: 011 VODSTVO SOZD POSLOVNI SEKRETARIAT PREDSTAVNIŠTVO BEOGRAD SLUŽBA PLANA IN ANALIZ PROGRAMSKO INVESTICIJSKI SEKTOR ORGANIZACIJSKO INFORMACIJSKI SEKTOR RAČUNOVODSKI SEKTOR DS SOZD POSEBNA FINANČNA SLUŽBA PRAVNI SEKTOR KADROVSKO SPLOŠNI SEKTOR PODJETJA V TUJINI DO Tovarna avtomobilov TOZD Proizvodnja avtomobilov 021 SaS o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji Proizvodnja avtomobilov Novo mesto 02 SaS o združitvi v delovno organizacijo IMV Tovarna avtomobilov Novo mesto 01 SaS o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela IMV OOUR Proizvodnja servisne opreme Beli Manastir 022 SaS o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela Proizvodnja servisne opreme Beli Manastir 02 SaS o združitvi v delovno organizacijo IMV Tovarna avtomobilov Novo mesto 01 SaS o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela IMV TOZD Commerce 023 SaS o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela Commerce Novo mesto 02 SaS o združitvi v delovno organizacijo IMV Tovarna avtomobilov Novo mesto 01 SaS o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela IMV Delovna skupnost DO Tovarna avtomobilov 024 SaS o združevanju dela delavcev v delovni skupnosti delovne organizacije Tovarna avtomobilov Novo mesto DO Tovarna mobilnih enot Adria TOZD Proizvodnja prikolic Novo mesto 031 SaS o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji Proizvodnja prikolic Novo mesto 03 SaS o združitvi v delovno organizacijo IMV Tovarna mobilnih enot Adria Novo mesto 01 SaS o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela IMV TOZD Proizvodnja avtomobilskih prikolic Brežice 032 SaS o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji Proizvodnja avtomobilskih prikolic Brežice 03 SaS o združitvi v delovno organizacijo IMV Tovarna mobilnih enot Adria Novo mesto 01 SaS o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela IMV TOZD Proizvodnja lesne opreme Črnomelj 033 SaS o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji Proizvodnja lesne opreme Črnomelj 03 SaS o združitvi v delovno organizacijo IMV Tovarna mobilnih enot Adria Novo mesto 01 SaS o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela IMV TOZD Proizvodnja opreme Mirna 035 SaS o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji Proizvodnja opreme Mirna 03 SaS o združitvi v delovno organizacijo IMV Tovarna mobilnih enot Adria Novo mesto 01 SaS o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela IMV TOZD Proizvodnja pohištva Semič 034 SaS o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji Proizvodnja pohištva Semič 03 SaS o združitvi v delovno organizacijo IMV Tovarna mobilnih enot Adria Novo mesto 01 SaS o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela IMV TOZD Proizvodnja ploskovnega pohištva Podgorje Šentjernej 036 SaS o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji Proizvodnja ploskovnega pohištva Podgorje Šentjernej 03 SaS o združitvi v delovno organizacijo IMV Tovarna mobilnih enot Adria Novo mesto 01 SaS o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela IMV TOZD Proizvodnja oken in kovinske galanterije Šmarjeta 037 SaS o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji Proizvodnja oken in kovinske galanterije Šmarjeta 03 SaS o združitvi v.delovno organizacijo IMV Tovarna mobilnih enot Adria Novo mesto 01 SaS o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela IMV Delovna skupnost DO Adria 038 SaS o združevanju dela delavcev v delovni skupnosti delovne organizacije Tovarna mobilnih enot Adria Novo mesto TOZD Tehnoservis 041 SaS o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo združenega dela Tehnoservis Novo mesto 04 SaS o združitvi v delovno organizacijo IMV Storitve Novo mesto 01 SaS o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela IMV TOZD Transport 042 SaS o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela Transport Novo mesto 04 SaS o združitvi v delovno organizacijo IMV Storitve Novo mesto 01 SaS o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela IMV Delovna skupnost DO Storitve 043 SaS o združevanju dela delavcev v delovni skupnosti delovne organizacije Storitve DO Razvojni inštitut 05 SaS o združevanju dela delavcev v delovni organizaciji IMV Razvojni inštitut Novo mesto 01 SaS o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela IMV Delovna skupnost SOZD IMV 111 SaS o združevanju dela delavcev v delovni skupnosti SOZDIMV GLAS MLADIH - GLAS MLADIH - GLAS MLADIH - GLAS MLADIH - GLAS MLADIH Po pikniku akcija in... Da ne bi kdo mislil, da smo mladi v IMV sposobni in pripravljeni organizirati le piknike, pohode in zabave, smo dokazali, da to ni res. 12. oktobra smo organizirali in uspešno izpeljali delovno akcijo v spominskem parku z 88 drevesi. Kar 40 se nas je zbralo iz naše delovne organizacije, vojašnice Milana Majcna in ekonomske srednje šole. Mladi so s skupnimi močmi zasadili še nekaj dreves (zamenjava posušenih), splanirali zemljo, pokosili travo in pospravili najrazličnejše odpadke, katere naši delavci (ne vemo kateri) odmetavajo v park, namesto na smetišče. Ker je bila akcija organizirana le popoldan, nam čas ni dopuščal pripraviti pravega oz. celotnega brigadirskega dne. Za veselo razpoloženje in prijeten zaključek akcije pa je poskrbela naša komisija za informiranje. Zaradi mraza smo se udeleženci akcije zbrali v jedilnici II in naša dekleta so z malo iznajdljivosti Dopisujte v glasilo! vaše in naše Kurir poskrbela za smeh. Izvedli smo tudi „streljanje" komandanta, zaradi slabega orodja, kajti zaradi slabe kose ekipa za čiščenje ni uspela pokositi vsega, kar bi morala. Vsi, ki smo se akcije udeležili, smo bili izredno zadovoljni, razšli smo se s prepričanjem, da se bomo pred zaključkom sezone (zimo) še enkrat srečali in takrat tudi postavili spominsko ploščo. Prosimo tudi vse brigadirje in mlade v naši delovni organizaciji, naj se odzovejo pozivu na zaključno akcijo, ki bo predvidoma 12. novembra z zaključkom na srečanju brigadirjev iz novomeške občine. VIDA RIFELJ DO TA Srečanje počitničarjev Jugoslavije Od 7. do 9. oktobra je bilo na Svetinji tradicionalno srečanje počitničarjev Jugoslavije, katerega pokrovitelj so Zavodi Crvena zastava. Tega srečanja se že več let udeležujejo mladi iz vse Jugoslavije in predstavlja zares nepozabno doživetje. Po naporni vožnji smo v jutranjih urah prispeli v Kragujevac, kjer je na postaji čakalo že nekaj mladih. Po nekajurnem sedenju smo dočakali avtobus, da nas je peljal na Svetinje, kjer smo imeli tabor. Razporedili so nas v štiri čete in nam dali opremo. Počutili smo se kot pravi vojaki, saj je imela vsaka četa tudi komandanta, ki smo ga morali pridno poslušati. Do večera se nas je zbralo že kar lepo število iz tridesetih mest Jugoslavije. Po večerji smo imeli kulturno-zabavni program, zakurili taborni ogenj in se zabavali ob glasbi. Naslednje jutro smo vstali zgodaj, saj nas je čakal naporen dan. Po zajtrku in jutranji telovadbi so nas razporedili v čete. Pričakovali smo gosta, ki nam je pripovedoval o pomenu bitke na Svetinjah in delovanju partizanskih enot v Šumadiji in okolici. Nato nam je predal prapor, katerega bo odred skrbno čuval. Po predaji prapora smo odšli po poteh NOB. Naša četa se je odločila za vas Čumič, kjer so nas slovesno pričakali in postregli s kosilom. Z enominutnim molkom smo se spomnili padlih in jim na spominsko ploščo položili venec. Popoldne smo obiskali Zavode Crvena zastava in si ogledali muzej na Šumaricah. In nato smo se vrnili v tabor in pripravili kulturno-zabavni program, spet s tabornim ognjem, ob katerem smo se veselili pozno v noč. V nedeljo zjutraj smo bili že vsi malo nestrpni, saj smo vedeli, da bo ta dan minil najhitreje. Pustili so nas spati dlje kot prejšnje jutro. Po jutranji telovadbi in zajtrku smo pomerili moči na partizanski olimpijadi. Najboljši so prejeli tudi medalje, ki so se jih seveda razveselili. Kot bi trenil, je minilo dopoldne in že smo se morali pripraviti za odhod. Razdolžili smo opremo in svečano zaključili akcijo. Vsem udeležencem so podelili priznanja za udeležbo na srečanju „Svetinje 83”. Domov smo se vračali s prijetnimi občutki, saj smo spoznali veliko prijateljev iz vseh republik in pokrajin. ZDENKA ILAR TPS IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto - Izhaja vsakih 14 dni v 5000 izvodih — Ureja uredniški odbor:Zvonka Rangus Zvone Gavrič, Simo Gogič, Milka Bevc, Ernest Sečen, Jasna Šinkovec, Tomaž Vovk in Jože Zadel - Glavni in odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška c. 18/20 — Grafična priprava: DITC Novo mesto, TOZD Grafika tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto. Brigada ima novo vodstvo Ob prijetnem, tovariškem sproščenem srečanju so brigadirji na Gorjancih izvolili tudi novo vodstvo stalne pohodne delovne brigade naše delovne organizacije, ki naj bi ponovno oživela aktivnost brigadirjev v kolektivu, saj delaje dovolj, samo organizirati se je potrebno. Predsednik zbora brigadirjev — Bukovec Boris, ko- mandant — Rifelj Vida, namestnik — Janez Kobe in Zdravko Đukič, ekonom — Stane Krevs, komisija za informiranje in IPD —Ost-oja Kudelič, Marko Rajer, Sonja Jenič in Martin Sokolovič, komisija za šport — Mustafa Hirkič, Rado Cesar in Zdenka Hribar komisija za kulturo — Zdenka Ilar, Miro Vrščaj in Fanika Kastelic, sekretar — Tatjana Ilič. KURIRJEV OBJEKTIV Pogoji za specializirano proizvodnjo so zagotovljeni V Kurirju vas že nekaj številk zapored seznanjamo z novostmi iz proizvodnjih hal temeljnih organizacij prikoliške dejavnosti. Morda vse skupaj izpade celo nekoliko bahavo, ko predstavljamo novo nabavljene stroje. Pred letom in več smo godrnjali, tarnali, kako cehovsko so opremljene te temeljne organizacije s strojno opremo, in se čudili, kako pravzaprav uspevajo izpolnjevati planske obveze. Tokrat vam želimo z nekaj fotografijami predstaviti nove stroje, ki so jih nabavili v temeljni organizaciji Podgorje Šentjernej. Nemalo težav je bilo pred nabavo tega stroja z nanosom lepila na okvire vrat, sedaj pa ugotavljamo velik prihranek lepila, večjo kvaliteto, delo poteka znatno hitreje in težave pri lepljenju lakiranih ali nelakiranih površinah so odpravljene. Formalna žaga — dvostranski formatizer Ozki formatizer SR 170 V Šentjerneju izdelujejo veliko letvic, vezi v širini 5 cm, s čemer so dosedaj imeli veliko težav, novi stroj jim je omogočil formaliziranje do maksimuma 400 mm. Nov pa je tudi brusilni stroj Grifo. V Šentjerneju so nam ob našem obisku povedali, da jim ti novi stroji omogočajo specializacijo proizvodnje vrat. Zagotovili so nam, da lahko sedaj zadovoljijo potrebe in da so ozka grla v izdelavi vrat, ki sojih prikoličarji zapolnjevali z znatno dražjimi vrati iz Slovenijalesa Izola, tako odpravljena. Tudi interes vseh zaposlenih je usmerjen v to specializacijo, saj ob prehodu na novo sendvič tehnologijo v Šentjerneju ne bomo izdelovali več sten prikolic. Sklep, ob katerem se velja zamisliti Veliko pogovorov, kritik, mnenj je bilo v naši delovni organizaciji ob razporejanju delavcev na določena dela in naloge. Ocenjevali, precenjevali smo sebe, drug drugega, nekateri zadovoljni, drugi užaljeni, prizadeti. Takšni organizacijski premiki prav gotovo puščajo posledice, nekje ugodne, drugje pač ne. dajejo rezultate takšne ali drugačne. Nedvomno pa je zanimiv in presoje vreden sklep 18. redne seje IO OOS IM V, tozd Tovarna opreme Črnomelj, ki ga dobesedno povzemamo po zapisniku te seje: „Glede na sposobnost, staž ter doprinos, se delavcem, ki so že daljšo dobo zaposleni v tozdu, omogoči, da se jih ob možnosti razporedi na višje ovrednotena dela, novo sprejeti delavci pa naj zasedejo nižje ovrednotena dela. Delavce, ki so zapustili naš tozd, a so se ponovno vrnili, pa se razporedi na dela, za katera so usposobljeni, vendar ne na višje vrednotena.” Vsekakor zanimiv sklep. Torej je dovolj, da si v tem tozdu zaposlen dlje časa in ne glede na uspsobljenost (vsaj iz sklepa to ni razvidno) imaš možnost opravljati višje ovrednotena dela in naloge, če si „povratnik", ta možnost odpade, tedaj je pomembna usposobljenost delavca? In če si novinec — vidiš kaj te čaka! Morda bi bilo potrebno ta sklep nekoliko dopolniti, popraviti in ne tako očitno diferencirati stare in nove, ter ob tem pozabljati na to, da so možnosti vseh pogojene z enakimi merili.