.čt.eo. ^
V Gorici, v soboto dne 17. julija 1909.
Tacaj XXXIX.
Izhaja trikrat na fcedjjji, in sicer v torek, Cotrtok i joboto ob ¦. uri pojlijlcl^jfni- stnno po |ioSU prejo ^l|l0 „ii v Gorici na dori^pftljaim:
'/.
osninično štovilke stanejo 10 \
^SOČA" "toO^I/i"]^^^                          ,10V(,,1 ^
etu „kiižipot jTO <S»r«feem 'iWfmi8JSanškJV,,^^^r' ,, |p'iu „Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez".
X;uoCnino sprejema upravništvo j Oosposld ulici '•tcv. " i- "i1'^1'' v ),(»oi'išlii Tiskarni" A. Oabi-ščck. Ha naroČila broz doposlane naročnine se ne oziramo. . oglasi in poslanice ,so j^čiinijo pojA^it-vrstah če l'j,|;;;i,(1 .-bat • 0-v,' 2-krat 14"v* 3-krat 12 v vsaka vrsta. W-kiat po pogodbi. Večjo Črke po prostoru. — I.Vlilami' in spisi v uredniškem dolu 30 v vrsta. Za obliko in vsobino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za narod, svobodo' in napredek !< Dr. K Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici šl 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino In oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se poSiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere na spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravnlStvu.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od „8oče-' vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. I 60.
„Soča" in „Priinoreo:l se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrič, Gledališka nI.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponto Nuovo 9; K«n, Jellersitz, Nunska. ul. 3. I. Hova'"ski. na Goriščeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jo3. Sclvwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it. 83. —
„Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
»Narodne zveze" ni več.
Z veseljem smo biii pozdravili ustanovitev »Narodne zveze«, to je skupno parlamentarno organizacijo jugoslovanskih poslancev. Sedaj pa je ni več. Razbil jo je dr. Šusteršič. Razpad je uspeh neumne Šusteršičeve obstrukcije in nje-j govega vse obsodbe vrednega, zavratne-i in neodkritosrčnega postopanja.
Po zadnjih  pogajanjih  obstrukcioni-I stov z ministerskim predsednikom Biener-tliom je prišlo v javnost, da je dr. Šusteršič zahteval 3 slovanska vseučilišča   in pa razvoljavljenje delegacijskega manda-| ta dr. Ploja za to, da umakne nujne pred-I loge ter tako neha obstrukeija. Če zahte-I va ob taki priliki kar troje vseučilišč in I pa razveljavljenje Plojevega mandata, so morali zadobiti ministri le ta utis, da nimajo opraviti z resnim človekom. Da bi vlada kar tako obljubila 3 vseučilišča, to je pač izključeno; glede Ploja pa nima z njegovim   mandatom   razpolagati   nihče dnun kot Ploj sam. Šusteršič je bil v sti-I ski, ko je prišlo v javnost, kar je zahteval l v pogajanjih; mož je pač videl, da je stolni zopet jedno neumnost, zato pa je kar I na kratko utajil to, kar je res govoril. j Vlada pa ni hotela ostati lažnica po Šu-l steršičevem tajenju, marveč je izdala u-radrio razglasilo, v katerem je povedala, j da Šusteršič ne govori resnice. Postavljen i je bil na laž. Slovanski poslanci se se pre-1 pričali pri ministrih samih, ki so bili nav-1 zoči pri pogajanjih, da je Šusteršič govoril I neresnico ter da je res ono, kar je bilo | prišlo v javnost iz pogajanj. Poslanci dr. I Ploj, dr. Laginja in dr. Tresič-Pavičič so I izvedeli pri mimsterskem predsedniku in j pri onih takrat navzočih ministrih, da je I Šusteršič zahteval res tudi razveljavlje-I nje Plojevega ma "Jata ter da jih je grdo I pehari!, ko je tudi to taji 1. Ploj je prišel I do delegacijskega mandata po pošteni po-I ti, kakor je veljal dogovor med slovenski-¦ mi štajerskimi poslanci. Šusteršič pa mu I ic hotel storiti krivico.
I    Mavrični ptič.
Češki napisal Jullus Zeyer.
(Dalje.)
Toda gospod Ribinjski se je zelo motil. Noemi je živela sicer od dela svojih r°k, toda bede, greneče dušo in moreče sfce, ni spoznala nikdar, in njeno stanovale ni bilo v prav nikakem oziru podobno '"'•ogu, kakoršnega si je slikal v duhu go-sPod Ribinjski nad pašteto.
¦Noemi je bivala v sv. Peterski četrti, lri nično stanovanje je bilo, dasi priprosto, vendar jako lepo; obstajalo je iz precej Prostorne izbe prav pod streho visoke, stai'e hiše. Stene so bile samo pobeljene, Joda svitle kakor alabaster, in temnoze-e»a zavesa, katero je Noemi v prostih |r«iotkih izšila s pestrimi cveti, je delila izbo v dva dela: za zaveso je biia spalni-P^d njo delavnica. Ta pestra zavesa !e dajala sobi nekak eleganten izraz; v J^talem je vel po celem prostoru dih ne-'-"e poezije, katero je prav tako nemogoče ^pisati kakor sladki vonj vijolice. Oprale bila skromna; stara omara za perilo, ^r|ie stoli ir, miza. Pri oknu je stal okvir * v^zenje in poleg pri peči črno pobar-a" "ovčeg. Na omari je stala stara ura,
Tako Šusteršičevo postopanje je razbilo »Narodno zvezo«. S takim človekom jugoslovanski poslanci ne morejo ostati v skupni parlamentarni organizaciji. Dr. Laginja in dr. Ploj imata nalogo, če treba izdati izjavo, ki pojasni, koga zadene krivda, da se je razbila »Narodna zveza.«
To je uspeh Šusteršičevega nelojalnega postopanja, uspeh tiste od nekaterih stranij tako opevane obstrukcije. — Ka-korhitro je videl Šusteršič, da se njegovo ime pri »Narodni zvezi« in potem pri »Slovanski jednoti« premalo blesti, da njegova oseba stoji premalo v ospredju ter da dobivajo veljavo sklepi, po katerih si morajo uravnati postopanje vsi, pa ga je pičila zopet muha, da je skočil pokoncu, pomagal mu je še Krek, in začel je hoditi svoja pota. Zaslombo je dobil pri brezsrčnih čeških agrarcih, zastopnikih čeških kmetskih magnatov, in mahala sta jo skupno.z Udržalom po opolzki poti obstrukcije, dokler se jima ni spodrsnilo ter dokler nista padla pod pot. Da so delali za kmeta, pravijo. V resnici pa so delali proti našemu slovenskemu kmetu, ker so delali za češke »udržale«, ki hočejo snesti malega kmeta, kakoršen je naš.
Šusteršič in njegova glasila kričijo, kako moško da je nastopal ter kake uspehe je dosegel; v resnici pa se je mož takrat, ko je bilo čas staviti pametne pogoje za umaknitev obstrukcije, izkazal najslabejše, ker je stavil zahteve, kakor-šnih bi pač ne. bil stavil nijeden drug parlamentarec, ker nihče pač se noče osmešiti. Šusteršič se je osmešil in n e i z m e r-no je škodoval našemu v s e u č i-1 i š k e m u vprašanju. No, Šusteršič, ki je uganjal svoj čas obstrukcijo v kranjskem deželnem zboru ter se takrat norčeval z našim vseučiliškim vprašanjem, pre-metavaje tisto interpelacijo v knjigi, debeli kakor masna knjiga, ni mogel nastopiti tudi na Dunaju pred ministri resno in previdno z našim vseučiliškim vprašanjem. Kompromitiral je t;o našo sveto stvar — potem je pa tajil. Ali mož je razkrinkan. Tu ga imamo zopet v pravi svetlobi. Kdor si ga pobliže ogleda ter preudari in premo-
tri njegovo škodljivo dunajsko obstrukcijo jn že označeno postopanje pri tej, se mora svete jeze prevzet obrniti od njega ter vsklikniti: Žlindra!
predstavljajoča nekako svetišče s trdno zaprtimi, bogato okrašenimi vrati iz pozlačenega bronza. Če je ura bila, so se ta vrata odprla in v njih se je pokazala ženska postava v obleki iz biserne matice in srebra, predstavljajoča neko boginjo. Ta ura, izvirajoča očividno iz renaissančne dobe, se je podedovala od roda do roda v rodbini Noemine matere, in ta pobožna žena, ki je zaničevala svet in njegove ni-čemurnosti, kakor se kristjanu spodobi, se pri pogledu na to »čudo človeške bistroumnosti« vendar ni mogla popolnoma ubraniti ponosu. Toda silno jo je mrzilo, da so ljudje, ki so občudovali uro, imenovali to podobo boginjo. To je bilo* za njo veliko pohujšanje in prosila je torej svojega moža, ki je bil graveur, da je na stopnico pred svetiščem vgraviral z jako vidno pisavo besede: »Kraljica iz Sabe.«
S tem je pomirila očitanje vesti, da hrani pod streho pagansko stvar.
Mati Moemina je bila doma iz Behlina, iz podripske vasi, in je bila protestantinja. Bila je to čisto posebna žena, redka prikazen. V dobi sodnikov ' Izraelu bi bila gotovo postala druga Debora, tako navdušenje za Boga in njeno ljudstvo je gorelo v njej. Toda v tako skeptični dobi. kakor je naša, med tako treznim ljudstvom, kakor je naše, pod tako hladnim podnebjem.
Pomote in polvare za razne
»Saj vejrn, da je nej tam, pa ejskat jo vejnder grejm,« je rekel Ribničan, ko je šel iskat kravico v dolino. Za tem Ribni-čanom sta šla Dr. Turna in Dr. Dermota, In prišla sta po marsikakih neizogibnih notranjih bojih do prepričanja, da kravice sicer morda tudi v socijalni demokraciji ne najdeta, ampak da »pocjskat jo vendar grejsu«. In zapustila sta, jeden prHe, drugi pozneje, »liberalce«, zavihtela sta rudeči prapor in začela sta oznanjevati skorajšnji prihod rudečega solnca bodočnosti.
»Narodne delavske organizacije« sicer to bližje ne tangira. Kako se menita in kako se pomenita ta dva reformatorja z narodnonapredno stranko in z g. Gabr-ščekom, to je njiju stvar. Narodno delavstvo pojde mimo teh njunih sporov na dnevni red. na politično in gospodarsko pozitivno delo.
Ampak v nečem sta ta dva gospoda nepoboljšljiva: Kadar goVorita o N. D. O., takrat se zavesta svoje impotence in postaneta jezna. Pa začneta v tej jezici »krasnosloviti«: »Lažiliberalna stranka, ki izkoriščevaje gospodarske zavode po mali brezobzirni kliki, sama brez načel, zanaša pod pretvezo napredka in naro* dnosti razdvojen™-; med delavstvo, je v to svrho ustanovila proti socijalnodemo-kratični stranki N. D. O.« (Glej »Rudeči prapor« z dne 13. julija 1909 štev. 70).
Na, tu imaš! Torej »Narodno delavsko organizacijo« je ustanovila »liberalna« stranka. Ta laž se vleče kakor dolgčas skozi socijalnodemokratično časopisje, ta laž je Dr. Tumov in Dr. Dermotov najpriljubljenejši »šlager«, s to lažjo prideta na dan, kadar ne vesta in ne znata
druzega in kadar se njuni poslušalci naveličajo njunih globokoumnih definicij in dedukcij.
»Krasnoslovljenje« o klikah in njih gospodarstvu me nič ne briga. Skrbeti pa hočem po svojih močeh za to, da bo delavstvo videlo, kako ga g. Dr. Turna in g. Dr. Dermota farbata in v kako razdvojenost ga hočeta privesti. Nekaj drugega je delavska stranka, ki hoče pozitivnega dela, ki hoče priboriti delavstvu političnih in gospodarskih pravic, skratka, stranka, ki se izogiba športom in hoče resnobe. Dokler je bila goriška socijalna demokracija taka, je bila vsem simpatična, samo Drju Turni ne. Takrat pa, ko so začeli inteligentni hujskači in literarni tnalkontenti stranko zlorabljati, takrat je postala ustanovitev N, D. O. potreba delavstva, ne pa potreba »liberalcev«. Nalogo, ki si jo je N. D. O. stavila, doseže tudi brez liberalcev, ker ta naloga je uresničenje delavskih zahtev. Dr. Turna in Dr. Dermota pa naj le naprej jahata »ta svojo«, da je N. D. O. ustanovljena od liberalcev, ker rabijo spor med delavstvom. Zdi se mi pa, da ta spor rabita le onadva, ker bi rada kot delavska komandanta ostala politično uvaževan faktor, kojega bi bilo treba upoštevati pri morebitnih — kompromisih. Kakor pa kažejo zadnji dogodki, se tudi tržaškemu političnemu odboru soc. dem. odpirajo polagoma oči, da pričenja spoznavati zle nasledke tumovstva in dertno-tizma v stranki. Pač svaka sila do vrije-mena.
Odkar je »Delavski list« prenehal izhajati, — de mortuis nil nisi bene, — začelo se je nadaljevati »izobraževalno« delo inteligentne klike v »Rudečem prapo-rju,« kojega bralcem želim dober tek. Kakšen globok smisel neki tiči v stavku: »Goriška soc. dem. deželna konferenca vidi druzega načelnega nasprotnika v liberalizmu, ki je vzrok gospodarske bede
in politične neodvisnosti...... (»Rudeči
prapor«, cit. štev.) In ti gospodje potem očitavajo konfuznost! O ti svetopisemska nedolžnost ti!
kakor je češko, se je zgodilo vse drugače. Niti ni bivala pod palmo na gori Efrajm kakor nekdaj Debora, ampak v Peterski četrti v izbi pod streho, niti ni sodila svojega ljudstva kakor nekdaj Debora ljudstvo izraelsko, ampak — prala je njegovo perilo. Toda zato ni godrnjala; kaj je na tem, s Čim se kdo preživi? Ali ni pošteno vsako delo, in ali ni bil celo Kristus sam zgolj tesar? In ali ni bila dolžna, pomagati svojemu možu in se brigati za svoje dete? Toda kadarkoli jej je ostal prost tre-notek, ga je porabila v to, da se je zatopila v čitanje one dragocene in v resnici z božjim dihom prepojene knjige, ki je zvabila = v svoje čarobne kroge ne samo posamez- J nike, ampak cele narode in veke, tako da * so se odrekli svoji lastni" bitnosti, pozabili .( svoje lastne misli ter živeli samo z onim dihom, ki se je porodil v žgoči neizmerno-sti puščave ter prihajal k njim kot svedok prošlih vekov in porušenih svetov, in mislili samo z ono modrostjo, ki je izvirala iz zvezdnate višine kot posvečen dež v o-lajšavo src, strtih pod kolesi ponosnih Cezarjev. Neprestano je čitala sveto pismo ter razmišljala o zakonu Gospodovem. Toda čudno: novi zakon jo je manj vabil k sebi; njeno najljubše čitivo je bila knjiga sodnikov, knjige Makabejske, z eno besedo junaški del svetopisemske zgodovine.
In ta žena z duhom, enakim skali je vzela moža, katerega značaj je bil baš nasprotje njenega.
Josip Benda je bi i Slovak in katoličan. Naselil se je v.Pra&i in se živil z graviranjem. Njegov značaj je bil mehak, miren, čisto kakor značaj goloba; sovraštva ni niti poznal. Bil je sicer zaveden, toda znal je samo žalovati nad stanjem češkega ljudstva, katero je smatral za svoje. Polete v besedah svoje žene, iz katerih je bila svetopisemska moč, je sicer občudoval, da, včasih je bil celo ganjen do solz, toda do odločnosti ga niso razigrali nikdar. Živela sta srečno, in kljub različnosti značajev in veroizpovedanj ni bilo med njima nikdar prepirov. Edino dete, kateremu je dala mati starozakonsko ime Noemi, ju je združilo še tesneje; oba sta je ljubila enako gorko, toda tudi v tej ljubezni se je zrcalila različnost njunih značajev. Očetova ljubezen je bila bolj ženska kakor materina. On bi bil dete neprestano samo uičkal in pritiskal na srce; ona zopet je stala nad svojo hčerjo budno in trdno na straži, z občutkom, kakor cia jo ima neprestano braniti pred nevarnostjo, grozečo od vseh stranij, in prelijati za njo svojo kri. Tako raste nežna cvetka čudovite lepote na trdi skali Judskih gora; skala jo trdno brani pred žgočim dihom viharja, toda v
' Mislim,.da je delavstvo že Jako inte-ligenfnoj da TtiegrvetJii del ne sede na
jel za sezono dunajskega kuharja, njegova izvrstna, pristna vinska klet je pa že itak
: katere mu nastavljata premetena * priznana. Cene so izdatno znižane.  Cela
limanice,
lovca. Taki časi so pač minuli, ko je delavstvo trumoma tekalo za puhlofraznimi »revolucionarji«. Tudi delavstvo uvide-va, da mu boj na vse strani škoduje, — ono hoče več pravega in manj tumovske-ga in. dermotskega lažisocijalirsa.
V1 a d i m i r K n a f 1 i č.
Moll-ov Seiiiz-prašek
je za na želodcu trpeče neprenosljivo sredstvo
katero ima prednost pred vsemi dragimi ara
stiCnimi Čistil, kroglicami in greuCicami.
Cena orig. škatlje K2 —
Ponarejanje se sodnijsto lasledaje.
Molol-ov Franc, žganje in
ta ribanje fivota. — Bolečine olajSujofic in ukrepCojoCs ata-roznano sredstvo proti trganju ia   prehlajenju vsako   vrste. Orifir. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah ia mirodilnicah. Glavna lekarna L iOUt c. in kx. dvorni lalolmr. Dunaj, I. Tnchlanben 9.      „.,.,„. Zaloga v Gorici v lekarnah:  G. Cnstofoletti, A. Gironcoli.
penzija od 7 K naprej. To domače podjetje moramo vsi podpirati, ako smo rodoljubi. Zakaj bi šli v tujino, v starikave in sem-tertja prav zanikarne in druge gostilne, ko je vendar, doma tako krasno in lepo? Izvrstni hoteli »Rodica«, »Markež«, »Bistrica«, »Mencinger« in v najnovejšem času tudi hotel in penzija »Turist«, nudijo tujcu in domačinu v Bohinski Bistrici vse to, , kar bi dobili drugod in morebiti še veliko '* boljše in cenejše. Gosp. Ravhekar je letos hotel »Zlatorog« popolnoma dogradil in njegova hotelska skupina na koncu Bohinjskega jezera in v bližini Savice ima tako znamenito in divno lego, da jo tudi v tiroskih Alpah le redkokje najdemo. Tudi drugod po Gorenjskem se je mnogo zidalo in popravljalo in viui se, da naši domačini res z zdravim razumom m veseljem pripravljajo vse za letoviščarje. Omenimo naj le še hotel »Legat« v Lescah, »Sturm« v Polčah, »Bastl« in »Kunstelj« v Radovljici. Letos bodemo tudi v mnogih gostilnah vživali vspehe ljubljanskega gostil-ničarskega tečaja, pri katerem je bila u-deležena večina boljših gorenjskih go-stilen. —
Rekli smo, da ima  letos  Gorenjska dvojno  privlačno   silo.  Eno   privlačnost smo že omenili s tem, da smo opozorili na velik napredek naših gorenjskih hotelov ...    in gostilen, druga moč, ki nas mora pa z NE GQrBfljSk0i — SVOJI k SVOJIIO!    elementarno silo napotiti na Gorenjsko v J                                           I letovišča, so politične razmere, v katerih
živimo. Naša dolžnost je, da se ne vsilju-
Kam gremo na počitnice ?
Bližajo se počitnice, čas, v katerem se vsak rad razveseljuje in razvedri. Marsikateri Slovenec in Slovenka premišljujeta, kam naj gresta letos na počitnice. Vsako leto nas je vabila naša krasna gorenjska stran, letos pa naj ima to vabilo dvojno moč in veljavo. Odkar teče bohinjska železnica, so Gorenjci zelo napredovali. Pričelo se je veselo prometno tekmovanje. Starejše hotele so večinoma povečali ali prenovili. Tu omenimo le hotel »Mangart« v Ratečah, »Razor« v Kra-
' jemo v tuje kraje ,kjer nas ne marajo in ' zaničujejo in da podpiramo v  prvi  vrsti domačo podjetnost, ki mnogo trpi pod sedanjimi napadi naših   nasprotnikov.   Gorenjska naj postane letos rendez-vous slovenske inteligence iz vseh slovenskih krajev, potem še-le bomo preverjeni in pre-¦ pričani, kako lepa je naša domovina in ka-' ko prijetno se da v njej živeti. Torej  na ! svidenje na Gorenjskem I I        Tako priporoča   Gorenjsko   društvo
njskigori, »Šmerc« in »Triglav« v Moj- ! za promet tujcev. Prav! S svoje strani pa strani, »Triglav« na Jesenicah, popolno- j bi priporočali tudi še na Koroškem lepo ma moderniziran hotel in penzijon »Dob-
rava« na Blejski Dobravi pri Vintgarju. Bled sam danes lahko mirno tekmuje z drugimi večjimi kopališči. Fini hotel »Toplice«, dobro znani hotel »Triglav« gosp. Peternela, krasno prirejeni hotel »Petran«, na novo sezidani veliki hotel »Ettropa« in cela vrsta restavracij in vil spričujejo, kako velike korake dela na Bledu tujski promet. O Bohinju, kateri je tudi pozimi izkazal svojo magnetično silo, nam od vseh strani dohajajo priznanja in sicer tudi od odličnih tujcev, ki vsi hvalijo izvrstno postrežbo. Tu je v najnovejšem času nastala cela "vrsta hotelov, ki se vsi izvrstno vodijo. Krasna hotelska skupina »Triglav« bode — kakor čujemo — letos gostila odlično tujo in tudi domačo gospodo, ker se je tudi že dosti odličnih Slovencev oglasilo, tu nas torej pričakuje izborna zabava in izvrstna kuhinja. Hotelir g. Seidel je na-
Rožno dolino in Velikovško okolico gori do Grebinja, potem od Velikovca proti Železni Kaplji in Beli. Kraji so krasni' in drago ni. Priporočali bi te kraje še posebej z narodnega stališča. Slovensko govoreči gospodje in gospe ter otroci morejo vplivati jako ugodno na Koroško slov. ljudstvo, katero drugače živi v misli, da vse, kar je boljšega, je nemško. Odtod tudi tako nagnenje do nemštva med Koroškimi Slovenci. Slov. izletniki in letovi-ščarji na Koroškem morejo torej vplivati jako ugodno na narodno probujo in zavest med slov. Korošci.
Priporočamo našim rodbiaam
DOPISI.
Iz ajdovskega okraja.
Ajdovščina. — Delavstvo ajdovske predilnice in barvarnice, sedaj v stavki, izreka vsem dragim rojakom sirom domovine globoko zahvalo za sočutje in za podpore "v teh časih. Posebno se pa moramo zahvaliti dragim rojakom v Trstu in našim zlatavrednim tovarišem od N. D. O. v Trstu. Dragi tovariši! Ne le z besedo, ampak z dejanji prihiteli ste na pomoč nam, ki smo, ne iz lenobe vin mržnje do dela to opustili, marveč siljeni smo bili v to po mnogo let trajajočem trpinčenju.
O naših mukah je svet že mnogo slišal. Navesti hočemo še polno slučajev, vse resnične. Seveda se je v teku let polno ljudi razšlo drugam na delo; mnogo jih je tudi umrlo; ti ne govorijo več. — Sedaj si je delavstvo poiskalo zaslužka izven tovarne. A še sedaj nas ne puščajo na miru.
Glavarstvu nas slikajo kakor nevarne razbojnike; kjer smo na delu nas opravljajo, da nismo za nič, da smo pijanci, moralno propadli ljudje; sploh ljudje, od katerih je treba biti 10 korakov daleč.
V Vipavi je županstvo najelo več sta-vkujočih delavcev predilnice za delo pri kopališču. Brž je prišel tja g. M. od predilnice in pozval g. župana, naj teh delavcev vendar ne obdrži na delu, saj niso za nič!
Slavno občinstvo in c. kr. oblastnije! Vam hočemo povedati, kako so nam odtegovali prislužke kar brez vsacega povoda; kako so nas svojevoljno kaznovali z denarnimi globami, posebno oni nesrečni Kovač. Vsi smo edini, da ž njim ne bi mogli delati več pod isto streho. Nasprotstvo do tega moža se je zbiralo skozi mnogo Jet.
Vodstvo naj le poskusi par mesecev brez njega in videlo bo srečo in zadovoljstvo vsega delavstva. Z veseljem pojde delavstvo na delo in opravljalo bo isto po predpisih v korist gospodarjev. Dokler je pa Kovač notri, ne moremo se premagovati in ne gremo na delo. Ako ga g. višji vodja Aman ne more popolnoma odsloviti, naj ga da v Ronke, naj tam malo okusijo to šibo. In g. Ganza prosimo tudi preč. Je preveč nasilen, tako, da človek, ki gre zjutraj na delo s celimi udi, ni gotov, da mu jih tekom dneva močni g. Ganz ne polomi.
Za danes se še enkrat zahvaljujemo slav. občinstvu in drugim stanovskim tovarišem, ki imajo sočutje do nas, ter se jim priporočamo, da ostanejo naši podporniki.
Ajdovske predilnice v stavki hvaležni delavci.
Iz goriške okolice.
Iz Št. Ferjana. — (Občinske volitve.) Pri nas so se občinske volitve vršile kljub vednim zaprekam klerikalne bande dne 12. 13. in 14. t. m. Volitve so bile tako burne, da takih'sploh, kakor je
hladu sanjave noči jo koplje mesec v svoji nežni srebrni svitlobi.
Hčerke so duševno baje podobne svojim očetom; tako se je res zdelo pri No- ! emi, kajti dasi je bilo njeno oko temno kakor materino, je vendar žarelo s tako neizrekljivo mirnim in dobrosrčnim leskom kakor blankit v očetovem očesu. Ko je dete rastlo in dobivalo razum, mu je pripovedovala mati o dolžnostih človekovih napram Bogu, o Gospodu, kako se je prikazal na Sinaju v oblakih in blisku, o egiptovskih nadlogah, o ognju, ki je deževal z neba ter uničil vsled zakrivljenih pregreh mesta in ljudi, — in dete se je boječe pri-vijalo k očetovim prsim. Ta jo je tolažil s pripovedovanjem o jasnih angeljih, ki po-letavajo v neizmerni modrini kakor golobice, tu zopet o Jezuščeku, kako so te pti-čice, oživljene od njegovega diha, poletele v zrak ter osramotile z barvami svojih peruti mavrico, s svojim petjem slavce. Dete se je blaženo smehljalo in vzdihovalo: »O, da bi videla tako ptlčico!«
Dočim je Josip Benda tako srečno živel v svojem rodbinskem krogu, so se zbirali lia nebu javnega življenja temni oblaki, napočilo je.leto oseminštirid. seto, prišli so bihkoštni dnevi. Bendova se je ra-dovafa: »Gospod se je spomnil svojega ljudstva! Povede nas iz hiše službe!« Njen
duh je videl prihajati novo, srečnejšo dobo. Tudi Benda je začutil v pomlajeni notranjosti junaško iskro, žena jo je razneti-la v jasen plamen. Sama je prinesla možu staro puško in zarjavel meč: sam Bog ve, kje je to dobila. Ko je odšel z orožjem v boj, je padla na kolena in iskreno molila: »Naj poginejo vsi sovražniki tvoji, o Gq-spod! Oni pa, ki te ljubijo, naj bodo kakor solnce, vzhajajoče v svoji moči!«
Noemi je bila bolna, in Bendova se ni mogla niti za trenotek oddaljiti od njene postelje; njena razburjenost je bila neizmerna. Prav tja gori v podstrešno izbo je bilo slišati šum na ulici, korakanje ljudskih množic in oddaljeno streljanje. Proti večeru je dete zaspalo, in Bendova je prosila sosedo, naj bode nekoliko pri njem. Hotela se je drzniti na ulico in s .» reti po možu; da Noemi ni bila bolna, bi Dna Bendova gotovo na njegovi strani odšla v boj. Na stopnicah.je srečala bledega, objokanega dečka; ustavila ga je in vprašala, ko-| ga išče.
»Gospo Bendovo,« je odvrnil.
»To sem jaz; kaj mi hočeš?« je vprašala s temno slutnjo nesreče.
/»Vaš mož je ležal za Emavškim zidom veš v krvi, ata ga je prinesel </ hršo, I in pošiljajo me po vasi«
Bendova je prebledela kakor zid, to- j da rekla ni niti besedice. Za trenotek se je sklonila k dečku in ga gorko poljubila; j nato je hitela, stiskaje njegovo roko v j svoji, po stopnicah navzdol. Ko sta prišla J na ulico, je morala za trenotek obstati: j dih jej je nekako zastajal. Dvignila je oči J proti večernemu nebu in temno zašepe- j tala: »Senca prihaja sredi dneva kakor! noč, o Gospod.« Povesila je glavo kakor J v znamenje, da se vdaja v Njegovo voljo, J in hitela dalje. Benda je umirala; kroglja I mu je šla sk->/.: prsi, in druga ga je ranila J na čelu. Zagl J : ši ženo, se je ljubeznivo j nasmehnil, ona >.. pokleknila k njemu in molče žalostno sklonila glavo na njegovo ramo.                                                     J
Zdelo se je, da :•¦.>-¦. se njuna značaja naenkrat zamenjala: o*v. je bila polna nežnosti, on trden kakor skala.
Bendova je prosila okoli stoječe, da bi odnesli njenega moža domov; in našlo se   je   nekaj   sočutnih    jludij,   * ki    so njeni prošnji ugodili. Položili so ga na no-silnico, in ona je korakala na čelu, kažoč jim pot. Temna noč se je razprostrla nad j ! mestom, toda skozi raztrgane oblake so I se zarile zvezde v mogočnem miru; na zapadli je prežal velik oblak, črn, skrivno- ' sten, z razprostrtimi krili. »To je angelj
nam znano, ni še bilo v gor. okolici. Kle-rlkalci so napeli vse svoje moči ter agitL rali z nesramnimi in lažnjivimi priponioč-ki proti nam. In'res so s temi sredstvi dosegli mnogo glasov in slednjič tudi xnm. go v III. volilnem razredu. V tem razredu se da najlažje loviti z verskim fanatizmom, vinom in kronicatni, žejne in nevedne volilce. Klerikalna stranka ima mnogo denarja na razpolago. Kakor se je videlo na dan volitve, so ga morali klerikalci mnogo porabiti. Kupovali so glas po K) k. Deset takih slučajev že ima orožništvo v rokah. Tudi pijače in jedi je imela »banda« dovolj, da se je kristijanska drulut! upijanila in divjala tako, da je bilo orožništvo primorano dvakrat zapreti -gostilno pri klerikalnem voditelju g. Francu Ter-pinu. Torej 13. t. m. so praznovali klerikalci zmago s ploskanjem in vpitjem.
Z veselim srcem so pričakovali sredo. V sredo je namreč volil II. volilni razred. Opoldne razglasi komisija, da je kmečka stranka v II. volilnem razredu zmagala z veliko večino glasov. Klerikalci so začeli tuliti kakor divje zveri, a kljub temu niso obupali. Upali so namreč, da zmagajo vsaj v I. volilnem razredu, ki je volil od .*¦-5 pop. A glej spako! tudi v tem razredu so klikovci propadli. Grozno plakanje in tarnanje je nastalo v klerikalnem taboru. Proti noči so se poskrili kakor volkovi v svoje brloge, od kjer so napadali s kamenjem domov se vračajoče kmetske volilce. S tem so pokazali »izobraženi čuki« svojo omiko in oliko!
X. (Dalje v prilogi.)
Toplo priporočamo edino slovensko kavarno Cenfral v Gorici, kjer je največja izbera časnikov in pristnih pijač.
smrti!« je vzdihnila globoko. Toda njen mož ni videl tega oblaka, njegove oči so obstale na rimski cesti, ki 30 je bilo videti pod zaveso oblakov, katero je naenkrat razgrnil veter. '*B":'ja ce^la!« se je zamislil. »Tudi jaz bom za kratko korakal po njej k večni svitlobi.« Toda še enkrat se je vrnil njegov pogled na zemljo, na molčeče nosilce, na žalostno postavo, korakajoči) na čelu te družbe, in misel na ženo in dete, katero ostavi sredi neprijaznega, brezčutnega sveta, je potrkala z neusmiljeno pestjo poslednjič na vrata njegovega spomina.
»Počasi, počasi,« je prosila Bendova može, korakajoče z nosilnico, ko so nesli moža po ozkih stopnicah-navzgor k njunemu stanovanju, in pri vsakem njegovem, bolestnem kriku jej je padla iz oči debela solza. Njen junaški mir je izginil; spomnila se je svojega deteta ~ uboge sirote!
Noemi ni spala, ko je soseda, zasli-šavši šum na stopnicah, odšla z leščerbo v roki na hodnik. Ubogo dete je slutilo, da
-  I se godi nekaj groznega, skočilo iz postelje č I in steklo za njo; — prvi dekličin pogled d I je padel na- posinelo obličje očetovo, in Pr! o J tem pogledu je kriknila ter se na prag«
-  I zgrudila na tla. Toda njen krik: hi več pro* 1- j drl teme, ki je zastirala čute ljubljenec Ij    očeta, -*r Benda je bil že mrtev.
Razpis mesta vrtnarice
za otroški vrlcc dražbe sv.. Cirila in Metoda v Krminu, ki se 'otvori 15. septembra i. I. Izprašane vrtnarice oz. učiteljico, ki so zmožne italijanskega jezika, naj svoje prošnje opremljene s potrebnimi spričevali čimpreje naslove na odbor ženske podružnice (predsednica g.a Drufovka) Gorica, Gosposka ulica 5, I. nadstropje.
Priloga „Soto" tt. »8. i m It julija 1»l9.
Volitve - razpisane.
»Osservatore Triestino« prinese jutri razpis volitev v deželni zbor goriški, ki j pričnejo — čujte! — 26. septembra, torej v &su naj%i$ega ^^^^aj^^^ vseh vinorodnfh*deI»Tde'ze1e inI v'času, ko J je vsaj 4 do 5 tisoč volilcev zunaj dežele.
Vlada dela vedoma in hote našilstva \ nad našim ljudstvom. Vlada je bila'v je-senj in tekom zime tf&Ckfat opozorjena in fiaprošena, naj razpusti deželni zbor ter j razpiše volitve o pripravnem času, ko so volilci doma in imajo čas, toda vedno je našla znane ničeve izgovore. Toda v naj-ncvgodnejšem času celega leta, ob času trgatve in jesenskega dela, pa vlada hiti ; volitvami, kakor bi ministrom gorelo za petami. — Ob času irgatve je bilo vselej pretrgano celo zasedanje deželnega zbora, ' ;1liO je takrat zboroval, da so mogli iti poslanci domov nadzorovat trgatev, — se- . danja vlada pa razpisuje kar volitve v takem skrajno neugodnem času.
Ali zdi se, da je vlada to naredila — nalašč, prav za to, da veliko volilcev izo- ' stane. To je vladina koncesija klerikalnim obstrtikcijonistom v deželnem in držav- ! nern zboru! To nečuveno postopanje vlade zbudi v naši sicer mirni deželi le odpor in razburjenje, — in slediti utegne odgovor, ki bo vladi pričal, da naše ljudstvo je preveč zrelo za take igre. Mi pa v imenu vseh naprednih Slovencev povzdigamo glas najodločnejšega protesta proti takemu iiečuvenemu postopanju c. kr. vlade!
Družba sv. Cirila in Metoda.
Za družbo sv. Cirila in Metoda pošilja svoj obo.lus na oltar domovine K 2.— ' g. Pino Cejan, postajenačelnik v Jurdanih.
Družbi sv. Cirila in Metoda so daro-' vitli prav dobrih, posebno obmejnim Slovencem primernih knjig: gospe Jenko in Jarc v Ljubljani, g. župan Zakotnik v Zgornji Šiški, novomeški dijaki in akad. tehn. društvo »Tabor« v Gradcu. Gospa Jenkova je darovala mnogo »Čebelic« Kaste-ličcvih (I. in V. zvezek), s katerimi bi si mogli izpolniti prijatelji knjig svoje domače knjižnice. Družba jih proda ali zamenja za primerne knjige za mladino. — Hvala!
pupvavt\att\
Domače vesti.
Pevski in zabavni večer priredc. narodne abiturijentke tukajšnjega učiteljišča drevi ob 8'/2 v prostorih hotela »pri zlatem Jelenu.« Čisti dobiček je namenjen novemu otroškemu vrtcu v Gorici. Vspo-red: 1) Govor (abit. V. Savli); 2) Ger-bič, Rožmarin (trogl. ženski zbor s s spremljevanjem klavirja); )3 VVitt, Solza (okte>): 4) Grbič, V noči Iduet,, 5) Slovensko dekle v narodni p e-s m i (oktet); 6) Forster, Pomlad (tro-glasni ženski zbor, sopran šolo s sprem-lievanjem klavirja). Šaljiva pošta. Vstopnina 60 vinarjev.
Današnji pevski večer. — Delovanje za naše mizerne šolske potrebe v obmejnih in narodno mešanih krajih je spra-yil oklic nemškega pesnika Rossegerja v živahnejši tok. Nv'«?ova akcija je rodila Vri nas zdravo r^ »k/ijo. Vse sloje vidimo "a delu za našo ruiauino. »Mal. položi dar domu na oltar« je postalo v tem času Pravo geslo zavednih Slovencev. Vsakogar veseli, ko vidi pri delu za našo mladino tudi našo šolsko mladino, ki skuša s svojimi skromnimi močmi tudi kori-stiti svojemu narodu. Danes se bo vršil !retji koncert; to pot ga prirede aFturi-Icntke v Gorici. Opustile so običajni izlet |,() maturi In posvetile ves svoj trud, svoje močj — slovenskemu narodu, in vsak,
kdor narodno čuti, podpre mlade delavke na narodnem polju z malim darom v obliki vstopnice. S tem večjo unemo se poprimejo abiturijentke delovanja za svoj mili narod, ako bo že njihov prvi poskus združen z lepim vspehom. Za to je pa naša dolžnost, da pridemo drevi na pevski-večer. Na svidenje torej ob 8Va„.»pri Jelenu«!
"^Dijaški žKof*7pevskega in glasbenega društva daruje od čistega dobička pevskega večera, ki ga je priredil iz lastnega nagiba in na svojo roko pri »Jelenu« dne 7.1, m. »Dijaški kuhinji« 126 kron. — Slava takim dijakom!
Zrelostni izpiti na tukajšnjem c. k. izo-braževališču za učiteljice so pričeli 12. t. m. ter se završili za slovenski oddelek 14. t. m. s sledečim uspehom':
A)  Z odliko so napravile izpit sledeče gojenke: Beni gar Evgenija (s si.-učnim jezikom), C igo j Angela (s slov. učnim'jezikom), Č en dem Angela (s si. uč. jezikom), C p k Amalija (s slov. uč. je* zikom), Čok Marija s,si. uč. jezO,- Pod-gornik Avgusta (s slov. učnim jez.), Š I o k a r Albina (s slov., nemi in hrvaškim uč. jez.), S r e b r n i č Marija (s slov. uč. jez.).
B)  S slovenskim in nemškim učnim jezikom so napravile zrelostni izpit: For-Č e š i n Marija, F u'r I a n Marija, J a n ov-s k y Josipina, K e r i n Zofija,- K o n ig Marija, Kraševec Milena, L o č i č n i k Amalija, M 1 e k u ž Eva, O b! e š č a k Marija, Podgorelc Marija, Posega Dora, S o r r č Amalija.
B) S slovenskim učnim jezikom sq napravile: Brajda Karmela, Droč Zofija, G a š p a r i Jožica, J a g e r Josipina, J u r k o Olga, Kiju n Josipina, Kos Henrika, Kos Leopoldina, Ličar Pavlina, Ličen Eliza, M e r h a r Marija, M uri ge rti Ana, Ribičič Ana, Srebrn, i 6 Karolina, Savli Valerija, Vy-zourek Hermina.
Zrelostni izpit na koperskem učiteljišču so napravili z dobrim vspehom: Aloj. Bukavec, Aloj. Černigoj, Leon Dobnik, Val. Doljak, Fl. Faganel, Ferd. Ferluga, Iv. Franke, Vladim. Furlani, Rud. Gobec, Fr. Jakopec, Maks Kalan, Val. Katolik, Fr. Leka.r, Fr. Mavric, Bogm. Mozetič, Fr. Pavletič, Mirosl. Podgornik, Al. Pucelj, Adolf . Riijar, Jož. Ribičič, Amb. Rusjan, J os. Velikonja, Silv. Zaharija. Štirim kandidatom je dovoljen ponavljalni izpit po 2 mesecih, jednemu po jednem letu.
V  osmi činovni razred je pomaknjen gospod Fran S i v e c, vadniški učitelj v Gorici.
Imenovanje v poštni službi. — Višji stavbeni komisar Štef. Riede! v Pragi je imenovan za stavbenega svetnika v tehniški službi pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu.
V  korist »zavetišča za maloletne odpuščene kaznence« so darovali gospodje: Albert Michlstadter kron 5, eks. Karol grof Coronini kron 5, grofica Irma Sze-reny kron 20, Josip Pavia kron 10, vikar Peter Mosettig kron 3, Alojzij Fogar kron 5, Dr. Karol pl. Braunizer kron 2, Valentin Veruti kron 1, Županstvo Oglej kron 50, Županstvo Ajdovščina kron 40.
V  pokoj je stopil B. Pichler, profesor na tukajšnji gimnaziji ter dobil tem povodom naslov šolskega svetnika.
Resnica o  nameravanem   vodovodu
iz Hublja v Gorico----Klerikalci  begajo
Vipavce z nameravanim vodovodom, ki se izpelje iz Hublja v Gorico ter se imajo okoristiti ž njim tudi vse občine v Vipavski dolini v obližju vodovoda. BerbuČ se je utaknil v to reč ter govori, kakor da je to njegova ideja, za katero zasluži zopet deželnozborski in deželnoodborski mandat. Ideja pa ni njegova. Činitelji, ki so se zanimali za novi vodovod v Sv. Križu, so sprožili misel, da bi se preskrbelo zajedno z Gorico z vodo vse občine v obližju vodovoda. Goriški magistrat pa je mislil na tako preskrbo občin po Vipavski dolini iz financielnih ozi rov. Goriško mesto ni bogato, marveč ima polno dolgov. Zato bi skoro ne moglo izpeljati na lastne troške vodovoda iz Hublja v Gorico. Č e p a p i i t e g n e k vodovodu še kmečke-obči ne, potem pa j e m e s t o g o to v o d r ža v n e i n d e -ž e 1 n ep o d p o-r e. Goriški magistrat po-
zna take slučaje, zato si hoče pomagati do » vodovoda s tem, da rad privoli v preskr-bo z vodo za kmečke občine ob vodovo- j du. Napovedana vladna gospodarska akcija naj pomaga! tako pravijo Lahi v Gorici in zato so za preskrbo vipavskih občin z vodo iz vodovoda, ki se ima napeljati iz Hublja. Vse to pa vedo in za to so se odločili na magistratu brez Berbuča. Če je Berbuč RargoVoril -potem z goriškim županom, je bilo to že takrat, ko so že sklenili na magistratu, kaj storijo, da pridejo do vodovoda po ceni. Pred njim so govorili že drugi zastopniki ljudstv \ .Če je Berbuč govoril tudi v deželnem odboru o vodovodu ter šel k o t d e ž e I n i o d -borni k v Trst z inženirjem deželnega odbora, je štoril le svojo dolžno s t. Saj je dobro plačan za to, da se vsaj včasih zgane, pa še pot dobi plačano. Taka je resnica. Berbučevo litikanje v to reč ima samo agitacijski namen za bližnje deželnozborske volitve. S a j p r i t e g u-je v to reč celo občine, ki ne bodo mogle priti v p o š t e v pri vodovodu. Priteguje pa jih, češ, bodo volile Berbuča; če potem ostanejo na cedilu, se pa poreče, da ni bilo mogoče, da so drugi krivi. Po stari navadi. Sraka s pa-vovim perjem! Ali pavovo perje je strgano ž nje, — in Vipavci menda Vidijo srako ter vedo sedaj, kako stoji vsa reč glede" vodovoda.
Fort v »Unionu«. — V Ljubljani v »Unionu« priredijo slov. klerikalni državni poslanci jutri shod, na kateri imajo vstop samo zvesti pristaši farovške stranke, Pri zaprtih durih bodo govorili dunajski ob-strukcionisti. In med, temi bo govoril tudi goriški državni poslanec Fon. — Med svoje volilce na Goriškem se m e n d a n e u p a, zato bo prodajal svojo veliko politiško modrost v ljubljanskem »Unionu.«
Policijski komisar v Gorici, g. dr. Josip C a s a p i c c o 1 a, je imenovan višjim I policijskim komisarjem v 8. Činovnem razredu. —
»V znamenju kmetskih pravic je bil zaključen državni zbor« — tako pravijo klerikalni poslanci v manifestu slovenskemu ljudstvu. Grda laž! Niso delali obstru-kcije, ko je bilo treba dovoliti vladi rekru* te in davke. Ko so pa prišle na vrsto trgovske pogodbe, ko je šlo za odpravo carine na žito, ko je bilo treba pomagati nižjim slojem, takrat pa so začeli uganjati obstrukcijo. Ni bilo obstrukcije proti Vladi, ampak proti ljudskim zahtevam. Taka je politika slov. klerikalcev in Čeških agrar-cev. Za kiiietske pravice jim je malo mar. Žitno borzo so podpirali z obstrukcijo; podpirali so one, ki nam dražijo kruh, da je vsak dan hujša draginja ter trpijo zlasti nižji sloji. Če kmet tudi proda par preši-čey in volov nekoliko dražje, kolika draginja pa ga tare po drugi strani; rajši bi popustil pri ceni za živino, da bi se znižala druga draginja, ker bi bil na boljšem. Klerikalci so šli na roke bogatašem, ki i-majo latifundije (Gregorčič je tega že vajen od nekdaj. Saj je znano, kako je glasoval pred leti za take bogataše proti revnim kmetom, ko je Šlo za znižanje davka); podpirali so velike posestnike, ki se mastijo ob maslenem kruhu, mesu in drugih dragih živilih. — Kar bi bilo varovati za naše dežele, bi bilo edino vino; one pogodbe pa ne obsegajo v tem pogledu nič slabega in nič dobrega. — No, šlo je pač le za klerikalne ministerske sedeže, ki dajejo čast in mast; po klerikalno: šlo je za žep!
Oj ta pooblastilni zakon! — »Arbeiter Zeitung« pravi, kaj bi bil počel Bienerth s pooblastilniin zakonom brez privoljenja Ogrske. On bi bil najbolj blamirari Evropejec! Blamaža bi bila še večja, nego pri bosanski agrarni banki. — Vsega vedni in vsegamogočni dr. Šusteršič, iz katerega je včasih govoril sv. Duh, bi bil moral to vedeti, in ker je hotel, kakor je trdil osmešiti ter spraviti v zagato in končno strmoglaviti Bienerthovo vlado, ga vprašamo, zakaj vendar ni dopustil pooblastilnega zakona, s katerim v žepu bi bil Bienerth najbolj blamiran Evropejec! Ali bi ne bilo to lepo, če bi bil ustvaril Šusteršič v Biener-thu najbolj blamiranega Evropejca! To bi bila za Bienertha gotovejša pot k padcu kot pa obstrukcija. Na katerokoli plat se obrne obstrukcija, povsodi se pokaže, daje bila neumestna.                     ,<*
»Hvala Bogi! m Monfu.« t- Krščanska Socialna zveza ima prostore v Mon-tovi hiši v Gosposki ulici. Rekli smo, da ima prostore b r e z p 1 a č n 0. Na to molr čijo. Rekli smo, da stanuje v teh prčstorili tudi znani obrekovalec goriških Slovencev, ki je tajnik S. K. S. Z., in sicer tudi b r e z p 1 a č n o. Na to tudi molčijo, kar znači, da je res prepustil Mont brezplačno prostore S. K. S. Z. in njenemu v deželo privandranemu tajniku. Vedno lepše! Kako more Mont opravičiti podpiranje klerikalne stranke ter odstopanje prostorov brezplačno v klerikalne politične namene?
Cerkljanski dopisnik v »Prismojen-cu« pravi; da je Gabršček utrdil s političnim društvom »cerkljansko liberalno trdnjavo« ter da so se pokazali sedaj nekateri v pravi luči »ki so se štulili za nepristranske.« — L< z barvo na dan! Tako je prav! Nič se bati farovške strahovlade! — Dopisnik kaže strah klerikalcev pred novim političnim društvom. Prav! Društvo pa bo marljivo delovalo.
Zopet slovensko velepošestvo prešlo v laške roke! — Ni dolgo tega, ko smo morali poročati, da je prešlo slov. velepošestvo Kocjančičevo v roke nekega re-gnicola. Tisti regnicolo je- prodal obsežno posestvo kmalu drugemu regnicolu. — Sedaj pa je kupil Amadeo Bolaffio v Gorici obširno velepošestvo v Brdih, last pok. predsednika deželne sodnije v Trstu Ur-bančiča. Okoli 150 njiv siov, zemlje je prešlo zopet v tuje roke. Kaj ni nobenega, da bi naznanil take prodaje slovenskim krogom in denarnim zavodom v Gorici?
U zorna občinska uprava je ona v Gorici. Pred kratkim je razglasil goriški magistrat dražbo za novo šolsko poslopje v Kapucinski ulici. Razni konkurenti so se oglasili ter položili zahtevane vadije. Ali odkod vzame magistrat denar za zgradbo velikega modernega šolskega poslopja. Porečejo hitro: otvorimo nov kontoko-rent. Deželni odbor pa je z odlokom 1. junija t. 1. št. 6077 zaukazal magistratu, da se ne sme poslužiti kontokorenta brez prejšnje deželnoodborske pritrditve Mesto je do vratu v dolgovih, zato pač hi mogel Pajer drugače postopati, kakor da je zaukazal, naj nehajo s potratnim in nepremi- '. šljenim gospodarstvom. Najbrže tega ni storil rad svojim ljubljencem!
Aretiran je bil na ukaz preiskovalnega sodnika dr. Abrama Hektor Piani, bivši podravnatelj pri »Banca popolare gori-zfrna«. Aretacija stoji v zvezi s krahom. Pianija so odvedli v zapore, policija pa je preiskala njegovo stanovanje v Stračicah št. 48. ter dobila spise, katere je takoj odstopite okrožni sodniji.         .
Nova koča. — Dne 1. avgusta t. 1. se otvori na Mangartu nova koča akadehii-Ške češke podružnice. S. P. D.
V prid štrajkujočhn delavcem' v Ajdovščini priredi N. D. O. v Trstu jutri na vrtu konsumnega društva pri Sv. Jakobu vrtno veselico. Pričetek ob 4. pop.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici priredi dne 18. t. m. izlet k veselici Izobraževalnega društva »Novi žar« Peč-Rupa. Odhod iz društvenih prostor gostilne Molar ob 2. uri 30 min. Rednik g. Alojzij Slamič. G. člani so uljudno napro-Šeni, da se v obilnem številu vdeleže.
Pod voz je padel Anton Zorzut iz Ve-drijana ter si pri padcu zlomil obe nogi. Voz je bil namreč obložen do vrha, konja sta se nekaj splašila in Zorzut je padel pod voz. Slučajno mimoidoči so ga rešili izpod voza. —
Goriški izvoščeki bodo imeli občni zbor svojega društva dne 20. t. m.
Na 24 ur ostrega zapora je bila obsojena 27 letna Valerija Zaletel iz Dolenj, ker je pustila samega svojega 1 letnega sinčka v kuhinji ter je otrok med tem časom padel v škaf ter se utopil.
Po noči je kričal in prepeval 37 letni mizar Jos. Pascoletto iz Gorice. Policije tudi ni ubogal, ko se mu je ukazalo moča-ti. Zato so ga poslali za 4 dni v zapor.
Kolesarsko društvo »Miren« se udeleži veselice društva »Novi Žar« v Peči.
Odprti lekarni;   —   JutH pdpoludne I bosta v Goriciodprti lekarni Crhtofoletti-Kurrter. V teh dveh lekarnah bo tudi polnočna služba v času od 18. do 25; t. m.
Izgubil se le velik pes (ruska doga) pepelnate barve s črnimi pikami; pod vratom bel. Kdor ga najde, naj ga odda g. Andreju Brajda — Gorica, Placuta 5„ — kjer dobi lepo nagrado.
Zveza narodnih društev.
Veselica društva »Novi žar« na Peči. — Že zadnjič je bil objavljen vspored veselice omenjenega društva. Veselica se vrši na obširnem dvorišču g. dr. Nardinija. Na vsporedu so zelo lepe in nove točke. Pevski zbori, komični prizor, burka, nastop male umetnice na gosli itd. Začetek Ob 3l/2 pop. Zveza je zelo prikladna tja in nazaj. Z vlakom se pelje do Sovodenj, od koder je skromen četrt ure na Peč. Nadejati se je precejšnje udeležbe od vseh strani.
K veselici na Peči. — 8-letna deklica L. F. bo igrala na violino krasen venček melodij v nedeljo 18, t. m. pri veselici društva »Novi Žar« na Peči, oddaljeni od postaje Rubij le 10 minut. —
1637. leta je bila renovirana dr. E. Nardinija palača na Peči, ki obdaja vrt in dvorišče, kjer bc imelo društvo »Novi Žar« svojo lepo veselico v nedeljo 18. t. m. —
Dramatična predstava v Št. Petru. — Letošnje deževne nedelje so skvarile že marsikateremu društvu njegovo prireditev. In velika ploh; /adnjo nedeljo je onemogočila tudi prireditev šempeterskega društva »Prešeren <, katero je moralo odnesti svojo veselico na to nedeljo t. j. 18. t. m. Ljubitelji dramatičnih predstav se gotovo v večjem številu udeleže Meš-kove drame »Mati«, posebno še ko garantirajo dosedanji uspehi tega društva na dramatičnem polju tudi sedaj temeljito izvršitev.
Narodno izobraževalno društvo na Ajševici si je izvolilo na zadnjem izrednem občnem zboru sledeči odbor: predsednik Franc Živec; podpreds. Er-n e s t V e 1 i k o n j a, tajnik Rudolf K o-mel, blag. Anton Komel ml. odbornika Franc Čubej (Petrov) in F r a n c Če far in, preglednika: Anton K o-j m e 1 in Janez C e j.
Narodno izobraževalno društvo za Rožno dolino-Starogoro prosi si. društva, ki še niso odgovorila na okrožnico, dopo-slano jim od strani omenjenega društva, naj to store v kratkem času. Veselica bo namreč 1. avgusta v prostroih Ivana Ceja blizu Bajte.
Veliko veselico v Št. Andrežu priredi 25. t. m. »Bralno in pevsko društvo«. Vspored priobčimo prihodnjič. Nadejamo se, da obišče si. občinstvo to veselico v obilnem številu. — Kakor se je vedno vračalo si. občinstvo zadovoljno od veselice iz Št. Andreža ,tako upamo, da tudi sedaj vstrežemo popolnoma istemu s to prireditvijo. Že sedaj pa moramo opozoriti vdeležence na sicer že staro, toda zelo humoristično Fedrovo igro: »Gospod Čapek«, katere so vse vloge v popolnoma dobrih rokah. Razen tega nastopijo razna društva z različnimi pesmimi, kakor tudi domače društvo s pesmijo: »Mojemu rodu« s spremljevaniem voj. orkestra. — Uljudno vabi k obilni udeležbi odbor.
Nabrežina. — V nedeljo 18. t. m. priredi tukajšnje pevsko društvo »Nabrežina« na obširnem trgu svojo običajno tombolo z dobitki 100 in 200 K. Začetek ob 5. pop. Srečke so po 40 vin.
čjo pozornost. Ta zveza je pripravljena, kakor čujemo, v z e t i p r i m e r e tt p r o-s t o f v n a š i h hribih v n a j e ni, s e-z i d a t i k o n j s k c h 1 c v e i n p o k u-p i t i v s v r h o p o v z d i g e k o n J e r e-j e v s e b o 1 j š e k o b i 1 e n a T o 1 m i n-s k e m p o K 1 2 0 0. — To je pač dokaz najboljše dobre volje za povzdigo konjereje./Od strani nase vlade pa še je določilo razdeliti letos nagrad v znesku K 610 in 16 priznanj za vspodbudo konjerejcev, kar ni pač v nikakem pravem razmerju z gori opisano nameravano investicijo za konjerejo od strani tuje države.
To je vzgled, kako se briga Italija za živinorejo in kako se briga vlada pri nas za take kmetijske potrebe: Laška žreb-čarna v slov. goriških gorah, to bi bilo res nekaj čudovitega!
Gospodarske zadruge za čevljarje, tkalce in kovinarje namerava napraviti zavod za pospeševanje male obrti. Posvetovanja so se vršila v Gorici, Mirnu, Kr-minu in v Furlaniji.
TrgavskD-Bbrfaie in gospodarske vesti.
Italija se bolj briga za konjerejo na Kobariškem kakor pa Avstrija. — V »P.
G.«  čitamo iz poročila delovanja slov. kmetijskega društva:
Društvo je stopilo tudi v stik z »As-soziazione agraria friulana« v Vidmu, katera se zelo zanima za povzdigo konjereje v naših hribih, osobito na Kobariškem. Ta zadruga je izdala brošurico »H cavallo caporettano«, ki se jo je prevedlo na slovensko in priobčilo v našem društvenem glasilu. Omenjena zadruga je želela stopiti v dosego cilja z društvom v ožji stik, vendar pa bilo želeti, da bi se za povzdigo konjereje v naših hribih rajše pobrigali me-rodajni faktorji v naši državi in da bi visoka vlada posvetila temu vprašanju ve-
Politični pregled.
Opozicija in obstrukcija.— Češki list »Den« piše, da se vrši sedaj v Slovanski jednoti huda kriza, ki je navstala vsled obstrukcije Čeških agrarcev in slov. klerikalcev. Slovanska jednota je bila osnovana kot opozicijonalna stranka ter je dobila pri svojem krstu v vezilo nalogo: poraziti Bienerthovo vlado z opozicijo, obstrukcija pa je bila izrecno izključena. Bil je to posebno vodja slovenskih klerikalcev dr. Šusteršič, kateri je pri povstanku Slovanske jednote kategorično izjavljal, da bode združena slovanska opozicija z resno in .sistematično opozicijo brez vsake obstrukcije pobijala Bienerthovo vlado. Proti obstrukciji je govoril v Slov. jedn. razlog, da bi obstrukcija stališče Biener-thove vlade samo poboljšala. Naenkrat je pa postal dr. Šusteršič oče in apostol obstrukcije proti pooblastilnemu zakonu in češki agrarci in radikalci so se mu dali zapeljat5 ter so šli za njim. Razpor v Slov. jednoti so zanesle torej obstrukcijske stranke. Mogoče bode postaviti Slovansko jednoto zopet na zdravo podlago samo, ako se obstrukcijske stranke streznejo in svojo zmoto spoznajo. »Den« sodi, da so češki agrarci že na tej poti, ker »Venkov« piše, da je predsednik Slov. jednote bil pozvan, naj poleti skliče zastopnike Slovanske jednote na posvetovanje, katerega se bodo udeležili tudi Poljaki. »Venkov« sklepa iz tega, da se nameravajo tudi Poljaki pridružiti slovanski opoziciji tako, da bode Slovanska jednota združevala v sebi zastopnike vseh slovanskih narodov. »Den« svari agrarce pred novimi zmotami. Ako hočejo obstrukcijske stranke na jesen nadaljevati obstrukcijo, je čisto izključeno, da bi kak Poljak pristopil k Slovanski jednoti, kajti prej bode gosposka zbornica obstruirala ko Poljsko kolo. To naj obstrukcijske stranke pomislijo in če jim je kaj na tem ležeče, na organizaciji slovanske opozicije, naj se odrečejo dosedanji pogrešeni obstrukcijonistiški taktiki. Samo tako bo mogoče, da se razmere v Slovanski jednoti ujasnijo.
Državni poslanec dr. O. Rybar sklicuje za jutri shod v Nar. domu v Trstu, kjer bo govoril o položaju ter še posebej o vzrokih zaključenja državnega zboja^
V Perziji so bili stalni notranji nemiri. Bile so v Perziji tudi ruske čete v varstvo šaha ter za vzdrževanje miru. Nemiri pa so se le podžigali in slednijč je izbruhnila revolucija. Prišlo je do boja med nacionalisti in.šahovimi četami. Hud boj se je bil te dni okoli Teherana. Boj za Teheran je končan, Šahove čete so se umaknile. Šah je zbežal v rusko poslaništvo; najbrže se odpove prestolu, če tega že ni storil, ker je ob vse pristaše in še ostale čete niso več zanesljive. Sedanji šah, ki je začel vladati leta 1907., je prišel s svojeglav-nostjo kmalu v navskrižje z ljudstvom, ker je razgnal parlament; potem se je skregal pa še z duhovščino. Sedaj je revež osamljen in se je že odpovedal prestolu.
Razne vesti.
»Prodana nevesta«. — Dne 8. avgusta 1.1. prirede v Pragi 500, predstavo vedno' lepe Smetanove opere »Prodana nevesta«.
Dr. Brejc, ki hoče biti voditelj koroških Slovencev, je razbil z najeto večino podružnico družbe sv. C. in M. v Celovcu, češ, da je družba razvoju šolstva doslej škodovala! V resnici ga je gnala do tega koraka strankarska strast. Sramota!
Tat, ki je ukradel na dunajski pošti
119.000 K, kakor smo že poročali, je odpotoval baje v Trst. Baje je nekdo, ki se je vpisal v nekem hotelu v notranjem mestu za Karola Hendersona, trgovca iz Sid-neja. Ta je izginil takoj po tatvini.
Duhovnika pri pogrebu so opsovali v Pulju 21-Ietni mizar A. Soldatič, 20-letni zidar Z. Dovolič, 17-letni Josip Budičin, kovač, 39-letni A. Frankovič in 21-letni Z. Rospar. Pogreb se je pomikal po ulici Arena, omenjeni pa so se peljali v vozu mimo ter so duhovnika surovo žalili pri pogrebnem sprevodu.
Velikanski štrajk. — V Pittsburgu je pričelo štrajkati 5000 uslužbencev Pres-sed Steel Car Companv. Prišlo je tudi do izgredov. Ranjenih je na stotine oseb. Policija je streljala z revolverji.
Veliko poneverjenje. — Postajenačel-nik v Zenserku na Ogrskem, po imenu Leopold Rapez-Rosenberg, je poneveril 123.000 K ter pobegnil.
V Sarajevu se nahaja nadvojvoda Leopold Salvator. Prišel je inŠpicirat vojaštvo. —
V Pragi bo 19. t. m. velik shod, na katerem se bo govorilo o štrajku v Ajdovščini. Shod sklicujejo češki narodni socialisti. Govoril bo na tem shodu tudi dr. Mandič.
Dve angleški podmorski ladiji sta ponesrečili. Neki parnik je zadel v nji pri Lawestofdu. Moštvo jedne se je potopilo. — Tovorna ladija »Lehel« je zadela ob steber železniškega mosta med Bavo in Bartasajem ter se razbila. Morje je požrlo žita v vrednosti 100.000 K.
Nad svojim zapeljivcem se je strašno maščevala 17-letna Paskvalina Irro v Bo-scoreali pri Neaplju. Zapeljal jo je 42-letni oženjeni kmet Mihael d' Auria. Ko je postala mati, so se spravili nad njega deklica, brat in mati ter ga z noži razmesarili. Paskvalina mu je zavalila Še en velik kamen na glavo, da mu jo je zmečkala. Vse tri so aretirali.
»Veleizdajniški« proces v Zagrebu. —
Priča Nastič. V nadaljevanju je povedal, da »Slov. jug« je bil osnovan za vladanja Obrenovičev, ali pod drugim imenom sedanje ime je dobil pod Karagjorgjevi-čem. Predsednik: »Slov. jug« obstaja torej z r e v o I u c i.j o n a r n i m ciljem še le od tedaj, ko je nastopil vlado kralj Peter? Nastič: Da. Predsednik: »Sedaj pa navedite kaj konkretnega o razmerju obtožencev do »Slov. juga«. Nastič: »Na-tanjčno se ne morem spominjati na vse podrobnosti in tudi ne morem detajlirano govoriti resnice. Vendar je vse resnica, kar je pisano v »Finale«. Nastič je začel citati iz »Finale«, da je obtoženec Valeri-jan Pribičevič na konferenci »Slov. juga« v februvarju .1907 referiral, da je Adama Pribičeviča in poslanca Bude Budisavlje-viča »pridobil za revolucijo«. Na drm konferenci koncem aprila sta bila navzoča tudi Adam in Valerijan Pribičevič. On — Nastič — je referiral o svojem proučevanju bomb v Kragujevcii. Kar sta govorila oba Pribičeviča, ne ve več natančno; spominja se le, da je Adam govoril o možnosti revolucijonarne akcije. Govorilo se je tudi o tem, da v revolucionarni organizaciji ni nobenega Hrvata. »Sedaj se spominjam, da se je tedaj kakor najpripravneje-ga Hrvata imenovalo urednika lista »Po-kreta«, Wilderja. (Hrupna veseiost med sodniki, branitelji, obtoženci in občinstvom). (Wilder je namreč v Zagrebu ja-ko popularna in znana oseba). Soproga odvetnika dr. Žarka Miladinoviča da mu je pripovedovala v železniškem kupeju, da so dohajali k njim obiski voditeljev makedonskih ustašev. Prof. Masarvk — je nadaljeval Nastič — nima prav, ko trdi, da klub »Slov. jug« ne obstoji več. On — Nastič — ve prav gotovo, da klub obstoji
dalje pod drugim imenom. Na vpiu^,,-predsednika je odgovoril Nastič,,(jos, j. je Adam Pribičevič rekel, da je v \ir\* ski pridobljenih 50 ljudi} za revohieijonar" no organizacijo. Klici: »To se ne ^ " ker tu nas je 53!« (Veseiost). 'NastičV' kako so srbski oficirji prepotovali l[rvJ' sko. Otrkič in Damjanovič sta bila v ci vilni opravi, večkrat v Lipiku. Tako jo o" trkič nekoč prenesel srbskega denarja vendar za sedaj noče še govoriti o tem Predsednik: »Povejte takoj, kar veste, Nastič: »Dovolite mi časa do jutri z;s r)-c'. mislek!« Obtoženec Bekič: »Da se p0' prej domisli, kaj naj vsega nalaže«, Preti sednik je poslal obtoženca Bekieu j-dvorane.
Svetozarja Pribičeva, Nastič ne p0 zna. Predsednik: »Je-H politika kralju Pe tra šla za tem, da združi vse Srbe, tudi o ne izven Srbije?« (Veliko gibanje v clvo rani. Oči vseh so bile začudeno obrnem k predsedniku). Nastič: »O tem mi je tež
ko govoriti, da'—'-------«.  Branite!] <Jr
Hinkovič: »Da ne bi izdal uradne tajno sti«. (Veseiost). Nastič: »Ne — da neb kršil ugleda ptuje države. Vem pa, da Srbija porabila na leto 1 i pol milijona dinar jev za propagando.«
Pri vprašanju, na katere dežele s< ima raztegniti revolucionarno gibanje, ji navedel tudi slovenske dežele!
Zaslišavanje Nastiča se nadaljuje. Se daj je prišel na vrsto dr. Hinkovič, da sta vi nanj vprašanja.
Mali oglasi.
Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsežnejši se računa za vsako besedo 3 vin, ltajpripravncjšc inseriranje za trgovce in obrtnike.
Koliko jo manjSili trgovcev in obrtnikov v tioricl, katerih nn deiisll (\n celo v mostu) iilličo no pozna, It« nikjer ne inserirajo. Skoda ni majhna.
Lepa meblovana toka, l^Sn^S-
so eddn takoj. Poizvc se v našom upravnistvii
Naznanilo.  —   Na razna vprašanja slav nega občinstva si  dovoljujem  naznaniti,  rta se to! ! pravo plzemko pivo »prazdroj« v Gorici v hofeljnki restavracijah, in sicer:
v hotelu ..... »Pri poŠti«
»     »      ......»Union«
»     »  .   .     »Pri zlatem jelenu« »     ......    »Tri krone«
ior da ga oddajam na dobelo i;; zalogo v sodfkili p 100, 50 in 25 litrov.
Priporočam se z odličnim spoštovanjem
A. I. Pečenko,
zalagatelj za Goriško-Gradisčansln
v Gorici, tok. Josipa Verdi :!(>./i!8
N. B. - Kdor ptfc plicnsko pivo pri   Zlata
olenn« prispeva 25 vinarjev pri hektolitru za »DijaSki
kuhinjo«.
Ivan Kravos
na Komu št II. BIRiSi na Komu & I sedlarska delavnica
in zaloga  niz
ličnih konjski!
vpreg zn i ali k
ali   pa   težk
vožnjo;   <lalj
ima   v   '/ikloj!
različne  konj
¦^.»-.^rfr        ske  p o t r c t
čine,   potovalne   potrebščine   kakor:  ko
čege, torbice, denarnice, listnice  ^..^^-j-
itd. —   Izvršuje  in sprejma v  f§§§§lc
popravo različne koleseljne in  ^BJJllIiS
===== kočije. -.............-..........¦
Poprauila se izvršujejo točno. Cene zmerne.   -"^1
udiikovana pekarija in sladCiCarna
Karol Drašcil
v Gorici na Komu v (lastni hiši)
zvrSuje naročila vsakovrstnega tudi naj*'
nejega peciva, torte, kolače za birmand
in  poroke, odlikovane velikonocn
pince itd.
Prodaja različna fina vina In Hkorlj
na drobno ali v originalnih   butci«*'
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo
brojna naročila ter obljublja solidno poHirJ
po Jako Kmernlti conaii- ^
01. Horual
klobučar y Gorici Gosposka ulica št. M
Edina izdelovalnica   raznovrstnih  čopič
posebnost: čepice za gg,kolesarje.
Velika izber raznovrstnih klobukov. Cene zmerne blago prve vrste.
j Lekarna Oristofoletti •
v Gorici. <
[•ŽELODČNE KAPLJICE
i*
•          z znamka sv. A.iiona Padovanskega.
•       .^f55^            Zdravilna  moč teh
•   jfi^tiLl^ kapljic je neprekosljiva. S mi tlf8%% ~ Te kapljice vredijo ! fe^MŽalJii redno prebavljanje,
če se jih dvakrat na dan po jedno žličko popije. Okrepe pokvarjeni želodec, stord, da zgine
j|     tVaibtvcna /namka).   y Kratkem ČaSU OUIO-
• tica in životna lenost (mrtvost). Te v kapljice tudi store, da človek raji je.
i \     Cena steklenici 60 vin.
*  ErisiofoMtijeva pijača iz kine
i in
najboljši   pripomoček    pri zdravljenju s trskinim oljem.
Iš&em najemnika,
ki bi prevzel v najem takoj, ali v 6 tednih
~ -mojo psfilno „pri Pošti1'
z vso  opravo kakor tudi z več opremljenimi sobami za tujce. Pojasnila pri lastniku Leopoldu Jonko v Bovcu.
»#»»#^#3pjr^^^#^^»»^##f^»^^
POZOR!
.In spplist - o»l
1 Primožič-Gorica
na Komu št. 13.
fi Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. J
i                     •
priporoča svojo bogato zalogo optičnih predmetov kakor: raznovrstna očala bodisi niklasta ali zlata v v&ch številkah, (Bergkristal), leče
itd. vse le po zdravniških predpisih. Velika izber: barometrov, toplomerov,  zdravniških toplomerov, kukal  za  lovce in hribo-lazce, vage za  vino, žganje in razne  druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajočih v to stroko. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. Gena blaga konkurenčna. Na željo se pošilja blago tudi na dom. Za mnogobrojna naroČila se  toplo  priporoča
J. Primožič, optik.
MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU,
51           tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.
Lasten železniški tir            -^ga?.....^~~ -               Žage v Soteski
Gorica drž. kol. — Solkan         ^^T":^^^        (jast verskega zaloga).
i Osrednje voJstvo: Trst, Via flella Gaserma št. i,
Intarurban. tclef.: Gorica St. 74, Trst Št. 1631. - Tel.: Zadruga, Used. A. 8. C. Codc v Edit. Zaloge: Solkan;   Trst,  Via   della caserma 4:
Reka, Via delle Pile šL 2; Spljet, ulica Sv. Dnjino, Na novoj obali E! Zastopstva: Egypt in Levanta.
Vposluje okroglo  400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K GOO.000.
Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotografični zavod v Solkanu.
Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d.
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°.      | Zadružne glavnice K 90.000. — Garanrska reserva K 180.000. — Reserva za izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu soreiema hranilne vlosre ter iih obrestuie do 5—6'V,,. i
JVovo podjetju v Solkanu.
I    .     ¦      -. ¦:•    &*m-  brez   *?: omkurence.  ~w*M____________^__
Naznanjam si. občinstvu, da sem otvoril v Solkanu v lastnej hiši
J    veliko zalogo raznovrstnega pohištva.
Jjl        Priporočam novoporočencem kompletne spalne sobe. Cene zmerne "I in brez konkurenca. Blago trpežno in lično izdelano, Upogled zaloge •s, dovoljen vsakomur, ne da bi bil primoran kaj   naročiti. — Posebno >\ se priporočani ggM rodoljubom z dežele, s!, učiteljstvu itd. Zit obilen obisk se priporoča
Ferdinand Oelak v Solkanu st. 299.
\                           gnr- cese zmerne, -mm
ProstBToljBO se pila; dvonadstropna hiša
v koji je 10 sob, 3 jedilnice, klet, hlev, vrt zii zelenjavo in prodajalna. Nadalje t14 joha travnika in 4 jolie gozda. Hiša je najbolj pripravna za prodajo vina na drobno, ker ni v tem kraju nobenega trgovca te stroke. — Hiša se nahaja v Škofji Loki na glavnem trgu.
Več se izve pri lastniku
LOVRU  REBOLJ v Kranju.
ZMa in nroio.
Kmetska delavska gospodarska zadruga v Dobravljah na Goriškem reg. zad. z omejeno zavezo se zahvaljuje tem potom vsem dosedanjim gg. odjemalcem posebno pa »Občnemu konsumnemu društvu v Idriji«, in »Delavskemu konsumnemu društvu v Ljubljani« za dosedanja naročila. Priporočamo se tem potom dosedanjim in novim gg. odjemalcem, da nas počaste a svojimi naročili. Obenem zagotavljamo reelno postrežno in pristno blago.
Zadružni odbor.
A. vd. Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2,
uelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste ajboljžil, Ivrdk iz Istre, Dalmacije MiMle, Bari In Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —'96,104, 112,
1'20, 128   1'38, 1-44, 1'60, 1*80, 2»-, 2'40,
ta luči po 72 vin.
------    Na debelo cene ugodne.    ——
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo ro pušča kupcu do   popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis  in navaden.  Zaloga ---------------miia in 8Več.---------------
Cene zmerne.
Naznanili.
Slav.   občinstvu   uljudno   naznanjam,  da   sem  olvoril  v   hotelu  „prl
zlatem felenu"
zobozdravniški atelier.
Ordinira se: od 9. ure zj. do 12. i dop. in od 2. ure do 5. pop.
Dr. Ivan Eržen zobozdravnik.
Naznanilo.
G g. gostilničarjem in  lioteljerjem  v   m^stu  in  na  deželi   uljudno   naznanjam,   da   sem   prevzel   za Goriško-Gradiščansko zastopstvo in zalogo
BUDjEJEVIŠKEGA   PIVA
=====   de!niške  akc.  družbe  v  Č.  Budjejevicah.  ==============
Za mnogobrojna naročila se toplo priporoča
JOSip   BoŠtjariČiČ,   sasfopoik in zalaga^lj GORICA, Rabatišče št. 20.
Sprejmejo se zastopniki
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana
Opekarna in zaloga peči, ponudijo vsako   poljubno   množino
¦         patentiranih         ¦"
zarezanih strešnikov
Jstem BIABZOLft"     (Stfanafiizziegei)     »Sistem IWARZ0LA*f
Barve: a) rdeče naravno žgani, b) črno impregnirani. ¦i MajliČnejŠe, najcenejše in najpreprostejše strešno kritje, m
Vsaki strešnik se zamore na late pribiti aH pa Z ŽiCO privezati, kar je gotovo velike ;                      važuosti za kraje, ki trpe po močnem vetru inimrji.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Takojšnja In najzanesljivejša postrežba.
^^¦¦¦¦¦¦¦¦HHHHBBHHHBHBflHi
Sprejme]«: se zastopniki
L3 malo časa.                                Le malo časa
ekspertna turdka za moške obleke
-ym        D     p      ¦¦«        •      =====    DUNAJ    V.  ========
lil«   & C* KOniCj  Remprechtdorferstrasse št. 28.
Dokler traja naša velikanska zalogu razpošiljamo moške obleke iz najboljšega blaga po zelo znižani ceni.
Moške obleke:
Obleka iz še v jota   .K  18, 20, 2-i in vi& „ kamgarua  „ 22, 2 K 20 „    „
površnik......IS, 20, 2i „    „
nepremočljivi plašči    „ IS* -
obleke za dečke     .  „ 10*—
Pri naročilu je navesti barvo, mero
čez prša in dolžino hlač v koraku.
Neugajajoče se zamenja ~d!/ ali pa se povrne denar.
Razpošilja se le proti povzetju!
GORICA.                    GORICA.
Narodno podjetje
Hotel ,,Pri Zlatem Jelenu"
V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta In goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1-20 više. Velik vrt z verando.. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Gene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
Novodošlo blago za
nastopno sezono
se vdobi po zmernih cenah
v delavnici in trgovini7 gotovimi oblekami
= flnton Rrušič, =
krojaški mojster in trgovec
Gorici
Tržaška   ulica  štev*. 16 v lastni hiši.   ===
Opozarja se cjg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina raznorstnega blaga Im-kouosli iz ausfrijskih in angležkih louaren najrazličnejših
za vsaki stan.
Jgta^bei)© podjetje
Znidarčič & Stepancič
GORICA ULICA MATTIOL
se priporoča  si.  občinstvu  in  drugi korporacijam za izdelovanje  vsakovr nih stavbenih del. Prevzema   nadzorstvo   .n   izdel vanje načrtov ter statičnih računov. Za obila naročila se  toplo priporoča
Znidarčič & Stepancil
Triurni
franeozke kosmetike
Lopo polne prsi dobo dam<\ uk rabijo
Elizir Uvalier. ^M
Zanesljivo učinkujoče, sredstvu o
^ Lavalier-ja v Parizu. — ilabi se ..-.mi
W-¦»-¦}   lia zunaj I  stekl. K 8-—. l>obi se |)
"^eSZr    vseh lekarnah, drogerijah   in tr»»v
nah  •/.  diSavami.   Proti   povzetju pa  v   Lavalici
Depot FeliX Perkcr, Dunaj, I. Karlsplatz 3.
Steckenpferd-
lilijino mlečnato milo
je najnežnejše milo za kožo.
«*
Naznanilo.
Slav. občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjamo, da smo prevzeli od. g. Ant. JeretlČa
miroditnico in papirnico
oabajajočo   se /$   f stališča  posipa   ^di,  Hl<   zeki)jadi)e^a   H§<\.
Priporočamo se si. občinstvu za   mnogobrpjna naročila in zagotavljamo   točno   in   solidno   postrežbo- ter konkurenčne cene.
Z odličnim spoštovanjem
jk                                                                      Toroš, Drobnič & drug.