Primorski dnevnik ČETRTEK, 4. FEBRUARJA 2016 št. 28 (21.568) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 tudi na družbenih omrežjih prímorskiD V ^ orimorski soort ^^ BJ1 primorskijport postani naš sledilec - LJUBLJANA - Na 2. strani Oborožen rop v zlatarni Malalan Roparja streljala na uslužbenca TRST - Na 4. strani Kitajci stopajo v novo leto opice SOVODNJE - Na 11. strani Telovadnico čaka lepotni poseg Qian Zhang, predsednik Porta d'Oriente Obnovili bodo parket in razsvetljavo ŽELEZNICA - Z vlakom iz Trsta v prihodnosti po posodobljeni progi Benetke uro bližje RIM - Italijanske železnice bodo kmalu začele korenito obnovo železniške proge med Trstom in Benetkami. To je včeraj predsednici Dežele Debori Ser-racchiani zagotovil pooblaščeni upravitelj družbe RFI (Rete ferroviaria italiana) Maurizio Gentile. Posodobitev proge bo stala približno 1,8 milijarde evrov, potniški vlaki naj bi vozili tudi do 200 kilometrov na uro, kar pomeni, da bi lahko vožnja z vlakom od Trsta do Benetk trajala približno eno uro (danes traja skoraj dve uri). Kmalu bo pripravljen tudi izvršilni načrt za železniško povezavo z letališčem v Ronkah, RFI pa načrtuje tudi okrepitev čezmejnih povezav z Avstrijo in Slovenijo, ki jih je danes zelo malo ali praktično jih ni. Pobudo za povezavo med Sežano in Opčinami so dale Slovenske železnice, ki so dolgo prepričevale italijanske železnice, da so pristale na čezmejni vlak. Na 3. strani TRAGIČNA VEST V Egiptu odkrili truplo mladega Furlana KAIRO - V predmestju egiptovskega glavnega mesta so sinoči v nekem jarku odkrili truplo 28-letnega Giulia Regenija iz Fiumi-cella v videmski pokrajini, ki so ga pogrešali od 25. januarja. Oblasti v Kairu niso pojasnile vzroka smrti mladega raziskovalca, ki se je v Egiptu pripravljal na doktorat in se tudi učil arabščine. Tragična novica je boleča odjeknila v Fiumicellu. V Kairu sta sina iskala tudi mati in oče. NARODNI DOM Prijeten spust v pravljično Kraljestvo morja GORICA - Koncentracija PM10 se je zmanjšala Globe zaradi kršenja prometnih omejitev TRST - Pri Goriški Mohorjevi družbi je izšla zbirka pravljic Kraljestvo morja. Morske zgodbe Mire Zelinka je ilustrirala Jasna Merku. Včeraj so knjigo predstavili na Oddelku za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice, kjer so se učenci škedenjske osnovne šole potopili v pravljični podvodni svet ja-stogov, hobotnic, morskih zvezd, školjk ... In se tudi sami preizkusili v njihovem upodabljanju. Na 10. strani Deregulacije cen naftnih derivatov v Sloveniji še ne bo Na 2. strani V tujem tovornjaku zlato in denar Na 5. strani Tanja Tuta in njen sladki Kras Na 8. strani V Sovodnjah bodo pusti trikrat zaplesali Na 13. strani Jadralca Čupe bosta odpotovala v Rio ••• Na 18. strani OPČINE Od danes 49. Kraški pust OPČINE - S prihodom Njegovega Veličanstva Hermana Ri-monike in kraljice Edvine Mandoline z zgodovinskima voziloma znamke Trabant in Yugo koral na Opčine se bo danes uradno začel letošnji 49. Kraški pust. Po prihodu »vladarjev« bo na sporedu izredno pomembna pustna obveznost: žreb startne liste vozov in skupin mask za sobotni pustni sprevod. Jutri bo v openskem Prosvetnem domu tradicionalni predvečer Kraškega pusta z defilejem pustnih mask. Na 8. strani PECI KAMINI DRVA ZA OGREVANJE PELETI KAMINI NA BIOETANOL NAPRAVE ZA OGREVANJE PRILAGODITEV DIMNIKOV V SKLADU Z ZAKONSKIMI PREDPISI IN VARNOSTJO TOPLOTNA IZOLACIJA POSEBNI POPUSTI Od 20% dO60% 9771124666007 2 Četrtek, 4. februarja 2016 AKTUALNO / slovenija - Odziv vlade na poziv koalicije proti džihadistom V koalicijo proti IS v Iraku tudi 15 slovenskih vojakov Sprva šest, kasneje še drugi vojaki. ki bodo skrbeli za urjenje kurdskih pešmerg Ministra Andreja Katič in Karl Erjavec vlada.si LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj sprejela odločitev o okrepljenem sodelovanju Slovenije v globalni koaliciji proti teroristični skupini Islamska država (IS) - med drugim z donacijo vojaške opreme in oborožitve ter s sodelovanjem do 15 pripadnikov Slovenske vojske pri usposabljanju sil iraškega Kurdistana. V prvi fazi naj bi tja odšlo šest vojakov. To je na novinarski konferenci po seji vlade povedala obrambna ministrica Andreja Katič. Kot je pojasnila, slovenski vojaki odhajajo v center za usklajevanje usposabljanja v prestolnici iraškega Kurdistana Erbil, kjer bodo sodelovali pri urjenju kurdskih oboroženih sil, t. i. pešmerg. V prvi fazi bo napotenih šest pripadnikov SV. Če bo vse potekalo po načrtih, bi lahko po ocenah ministrice prvi vojaki v Irak odšli v drugi polovici letošnjega leta. Omenjeni center so skupaj z iraškimi oblastmi ustanovile Nizozemska, Velika Britanija, Italija in Nemčija, kasneje pa so se jim pridružile še Norveška, Madžarska in Finska. Vodilni v njem sta Nemčija in Italija. Slovenski vojaki bodo predvidoma delovali v bazi ter na vadiščih, ki spadajo k bazi, in sicer na področju pehotne taktike, vojaške policije, medicinske pomoči, dela z eksplozivnimi sredstvi itd. Poleg tega bo Slovenija v protiteroristični operaciji po novem sodelovala še s prevzemom častniške dolžnosti v poveljstvu globalne koalicije pri osrednjem vojaškem poveljstvu ZDA v Tampi, ter z donacijo oborožitve in opreme. Zunanji minister Karl Erjavec je pojasnil, da gre za sodelovanje Slovenije v operaciji globalne koalicije proti IS. Slovenija kot že doslej ne bo sodelovala pri vojaških operacijah koalicije, ampak le pri usposabljanju pešmerg. Na vprašanje, kakšna je ocena varnostnih služb, ali se bo s krepitvijo sodelovanja v koaliciji varnostno tveganje v sami Sloveniji povečalo, je Erjavec odgovoril, da se to bistveno ne spreminja - je pa spomnil, da IS predstavlja stalno grožnjo za celotno EU. Sodelovanje v globalni koaliciji proti IS je, kot je pojasnil, pokrito s petimi resolucijami Varnostnega sveta ZN, poleg tega pa so - in to je razlika od Sirije - za pomoč tujine zaprosile in jo odobrile tudi iraške oblasti same. (sta) evropska unija - Dogovor med članicami Denar za Turčijo Eno milijardo bo dala EU, dve pa države članice - Delež Italije je 224,9 milijona BRUSELJ - Države članice EU so se včeraj vendarle dogovorile o tem, kako bodo financirale tri milijarde evrov vreden paket pomoči Turčiji, v zameno za katerega naj bi ta pomagala zmanjšati migrantski in begunski val v Evropo. Milijarda evrov bo prišla iz proračuna EU, preostali dve milijardi pa od držav članic. V skladu s konec novembra doseženim dogovorom med EU in Turčijo naj bi bile dodatne tri milijarde evrov namenjene oskrbi beguncev v Turčiji, v prvi vrsti hrani, zdravstveni oskrbi in šolanju. Unija računa, da bo Turčija v zameno za ta denar občutno zmanjšala prihajanje beguncev in migrantov v Evropo -med drugim z ukrepanjem proti tihotapcem ljudi in s projekti, ki bi beguncem ponudili boljšo prihodnost v sami Turčiji in jih tako odvrnili od poti naprej na zahod oz. sever. Države članice bodo prispevale glede na svoje deleže v bruto nacionalnem dohodku (BND) celotne povezave. Največ, 427,5 milijona evrov, bo plačala Nemčija, sledita ji Velika Britanija s 327,6 milijona evrov in Francija 309 milijoni. Italija bo prispevala 224,9 milijona, Slovenija pa 5,2 milijona evrov. Pri dogovarjanju glede finančnega svežnja za Turčijo se je v prejšnjih dneh zapletlo zaradi nasprotovanja italijanskega premierja Mat-tea Renzija, ki je sprva vztrajal, da mora unija vse tri milijarde črpati iz evropskega proračuna, kasneje pa je v zameno za italijanski prispevek za Turčijo zahteval prožnosti pri ocenjevanju italijanskih javnih financ. Nazadnje je popustil, predsednik evropske komisije JeanClaude Junkcer pa je zaradi tega včeraj dal priznanje Italiji za njen doprinos. Prekinili mirovna pogajanja o Siriji ŽENEVA - Posebni odposlanec ZN za Sirijo Staffan de Mistura je včeraj sporočil, da so do 25. februarja prekinili mirovna pogajanja o Siriji v Ženevi. »Več je treba še narediti,« je sporočil po večdnevnih neuspešnih prizadevanjih, da bi za isto mizo dobil predstavnike sirske vlade in opozicije. Dejal je, da gre za »začasen premor«, saj ni bilo doseženega napredka. To je sporočil po tem, ko so iz Sirije danes prišle vesti, da so sirske vladne sile zadale hud udarec upornikom v Alepu na severu Sirije, ki so jim prekinile zadnjo dobavno pot do njihove zaveznice Turčije. Pogajanja v Ženevi so se začela minuli petek s prihodom delegacije sirske vlade. V soboto je v Ženevo prišla še delegacija opozicijskega zavezništva. Konec schengna bi stal 110 milijard PARIZ - Vnovična vzpostavitev nadzora na notranjih mejah v schengnu bi v prihodnjem desetletju to območje stala 110 milijard evrov, v včeraj objavljeni študiji ocenjuje s francosko vlado povezani think tank France Strategie. Kot izhaja iz študije, bi schengensko območje z vnovično uvedbo nadzora na mejah v desetletju izgubilo 0,79 odstotka BDP, kar znaša 110 milijard evrov. In to ni celoten znesek, saj bi poleg tega lahko mejni nadzor odvrnil tuje investitorje, s čimer bi se prekinili finančni tokovi, še navaja študija. Samo Francijo bi vnovična uvedba nadzora na mejah dolgoročno letno lahko stala več kot 10 milijard evrov. Trajen nadzor meja bi zmanjšal trgovino med schengenskimi državami za 10 do 20 odstotkov. Če bi nadzor vztrajal celotno desetletje, pa bi občutno narasli tudi letni stroški. To pomeni, da bi Francija v letu 2025 izgubila 0,5 odstotka BDP - več kot 10 milijard evrov. Kratkoročno bi vpliv uvedbe nadzora na mejah zgolj na trgovino, turizem in transport Franciji povzročil izgube v višini dveh milijard evrov letno. To ne vključuje stroškov za uvajanje vnovičnega nadzora. Polovico izgub bi Franciji prinesel izpad dohodkov od turizma, kakih 10.000 ljudi, ki prek meje hodijo v službo, pa bi ostalo brez dela. slovenija - Vlada Z deregulacijo cen bi se bencin preveč podražil LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj še za dva meseca podaljšala veljavni način oblikovanja cen naftnih derivatov. Analize kažejo, da bi deregulacija cen znižala javnofinančne prihodke, zato vlada ocenjuje, da predlog popolne deregulacije ni sprejemljiv in bi bilo treba najti druge rešitve deregulacije cen. Ob deregulaciji bi namreč distributerji naftnih derivatov zvišali svoje marže, kar bi zvišalo cene in znižalo količine prodanih naftnih derivatov in posledično davčne prihodke. Vlada ocenjuje, da se bi povprečne marže za bencin dvignile za 15 do 50 odstotkov, povprečne marže za dizelsko gorivo pa za 45 do 80 odstotkov. Drobnoprodaj-ne cene bi se ob tem dvigu marže pri bencinu zvišale za od 1,3 do 4,3 odstotka, pri dizelskem gorivu pa za od 4,1 do 7,2 odstotka, kar bi vplivalo na znižanje prodanih količin bencina za od 0,4 do 1,3 odstotka ter dizelskega goriva za od 6,1 odstotka do 9,4 odstotka. Posledično bi se javnofinančni prihodki znižali za od 39,5 milijona do 59 milijonov evrov letno. Ocenjena sprememba marže bi distributerjem povišala prihodke iz naslova marž za od 41 do 83 milijonov evrov. »Potrebno bi bilo oblikovati in preučiti druge rešitve deregulacije cen, ki ne bi vplivale na stabilnost javnofinan-čnih prihodkov,« je sklenila vlada. V deželne svete vsaj 40 odstotkov žensk RIM - Poslanska zbornica je včeraj odobrila zakon, po katerem bodo dežele z navadnim statutom morale tako prirediti svoje volilne zakone, da bo v deželne svete izvoljenih vsaj 40 odstotkov žensk. Danes je v vseh deželah odstotek nižji. Največ deželnih svetnic je v Emiliji-Romagni (34,7%), Toska-ni (27,5%) in Piemontu (26%), najmanj v Bazilikati (nobene ženske!), Kalabriji (3,3%) in Abrucih (3,4%). Nov zakon ne obvezuje dežel s posebnim statutom, kakršna je FJK, ki imajo glede volilne zakonodaje popolno avtonomijo. italija - Arhiv Digitalna objava dokumentov o pokolih RIM - Državni arhiv je od včeraj bogatejši za nekdaj tajne dokumente v digitalni obliki pokolov na Trgu Fontana v Milanu (1969), v Gioia Tauro (1970), v Petovljah (1972), pred milansko kvestu-ro(1973), Trgom della Loggia v Bre-scii(1974), na vlaku Italicus (1974), nad Ustico (1980), na železniški postaji v Bologna (1980) in na vlaku Rapido 904 (1984). Gre za 4406 fasciklov in skupno 92.518 dokumentov, ki so že dostopni javnosti. Prenos arhiva iz uradov tajnih služb je posledica vladne odločitve, da odstrani klasifikacijo zaupno, zelo zaupno, tajno, zelo tajno od omenjenih dokumentov. Ob objavi so tudi poudarili, da noben od teh dokumentov ni imel pečata državne tajnosti. Naslednja koraka bosta dva: postopno bodo objavili tudi izvirne dokumente v papirnati obliki, v sodelovanju z univerzo v Pavii pa bodo spodbudili univerzitetne študente k nadaljnjemu raziskovanju o teh temah. ljubljana - Zlikovca med begom ustrelila uslužbenca Oborožen rop v zlatarni Malalan Ranjenec, ki je zasledoval roparja, ni v smrtni nevarnosti - Zlatarna je bila že nekajkrat tarča kriminalcev LJUBLJANA - V središču slovenske prestolnice so včeraj okoli pol dvanajstih odjeknili streli. Roparja sta iz draguljarne Malalan (lastnik je po rodu z Opčin), ki je bila že večkrat tarča zlikovcev, odnesla nakit in peš zbežala proti Ljubljanici. Zaposlenega, ki je stekel za njima, sta na Cankarjevem nabrežju kriminalca ustrelila. Rop draguljarne na Mestnem trgu se je odvil zelo hitro. Vsaj dva roparja sta vstopila v prodajalno, začela razbijati vitrine in iz njih jemati nakit, poroča spletno Delo. V času ropa sta bila v prodajalni dva zaposlena. Potem ko sta roparja peš pobegnila po Ključavničarski ulici do nabrežja Ljubljanice, se je eden od zaposlenih pognal za njima. Na Cankarjevem nabrežju ju je 42-letni uslužbenec dohitel, eden od roparjev je večkrat ustrelil proti njemu - priče so govorile o dveh oziroma štirih strelih - in ga zadel v nogo. Roparja sta nato zbežala proti Prulam. Reševalci nujne medicinske pomoči so poškodovanega odpeljali v klinični center. Policija je pojasnila, da ni v smrtni nevarnosti. Policijo je o ropu obvestil drugi zaposleni, ki je ostal v draguljarni. Policisti so po prihodu sicer nemudoma zaprli in zavarovali okolico prodajalne, Ključavničarsko ulico in del nabrežja. Na mestu, kjer je bil zaposleni ustreljen, je bil viden krvav madež, tam so ležali okrvavljena krpa, čevelj in nekateri drugi predmeti. Manj kot uro po dogodku je policija ugotovila, da sta roparja beg najverjetneje nadaljevala z avtomobilom toyota rav4, bele barve, ki je bil v noči na sredo ukraden na območju Kopra. Lastnica vozila je policiji povedala, da je minuli teden izgubila ključe. Višina škode, ki je nastala z ropom, do sinoči še ni bila znana. Policija je zavarovala draguljarno, kjer je prišlo do oboroženega ropa 24 ur com. / AKTUALNO Četrtek, 4. februarja 2016 3 PROMETNICE - Nov dogovor med Deželo in italijanskimi železnicami Po novem v približno eni uri z vlakom iz Trsta v Benetke Kmalu izvršilni načrt za železniško povezavo z letališčem v Ronkah RIM - Italijanske železnice bodo kmalu začele korenito obnovo železniške proge med Trstom in Benetkami. To je včeraj predsednici Dežele De-bori Serracchiani zagotovil pooblaščeni upravitelj družbe RFI (Rete ferroviaria italiana) Maurizio Gentile. Posodobitev proge bo stala približno 1,8 milijarde evrov, potniški vlaki naj bi vozili tudi do 200 kilometrov na uro, kar pomeni, da bi lahko vožnja z vlakom od Trsta do Benetk trajala približno eno uro (danes traja skoraj dve uri). Kmalu bo pripravljen tudi izvršilni načrt za železniško povezavo z letališčem v Ronkah, RFI pa načrtuje tudi okrepitev čezmejnih povezav z Avstrijo in Slovenijo, ki jih je danes zelo malo ali praktično jih ni. Pobudo za povezavo med Sežano in Opčinami so dale Slovenske železnice, ki so dolgo prepričevale italijanske železnice, da so pristale na čezmejni vlak. Serracchianijeva in Gentile sta podpisala okvirni dogovor, ki omenja progo Trst-Benetke, povezave s Slovenijo in Avstrijo ter železniško postajo na letališču v Ronkah. RFI in Dežela sta pred štirimi leti že sklenili pogodbo o Ronkah, ki so jo sedaj dopolnili z obvezo za izdelavo izvršilnega načrta. Podpisa se je udeležila tudi deželna odbornica za prevoze Maria-grazia Santoro. Zbogom načrtovana hitra železnica? Včerajšnji dogovor ne omenja nove hitre železnice med Trstom in Benetkami, za katero sicer itak ni denarja. Pač pa pogodba, kot rečeno, izpostavlja potrebo po posodobitvi obstoječe proge. Deželna uprava je od italijanskih železnic zahtevala in dosegla sinergije med t.i. hitrimi in medkrajevnimi vlaki z regionalnimi vlaki, ki jih iz svoje blagajne financira Dežela. S tem v zvezi bodo tudi posodobili nekatere postaje med Benetkami in Trstom. Projekt hitre železnice ni zastal samo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ampak tudi zaradi drugih težav. Deželi FJK in Veneto se nista mogli zediniti o trasi nove železnice, do razhajanj pa je prišlo tudi v Furlaniji. Glavnina občin, na ozemlju katerih bi morali speljati novo progo, se je namreč zavzemala za posodobitev obstoječe trase. To stališče so zagovarjale zlasti občine južne Furlanije, posodobitev sedanje proge pa so podprli tudi na Tržaškem in na Goriškem. Eden novejših vlakov »minuetto«, ki jih je Dežela nabavila za prevoz potnikov na lokalnem železniškem omrežju FJK in vzhodnega Veneta arhiv LUKA KOPER - Narašča nezadovoljstvo do usmeritve slovenske vlade »Dovolj je o drugem KOPER - Svet delavcev in ostali predstavniki zaposlenih v Luki Koper so včeraj na predsednika vlade Mira Cerarja ter predsednika SD in DeSUS, Dejana Židana in Karla Erjavca, naslovili poziv, naj omogočijo razvoj Luke, povežejo Primorsko s preostalo Slovenijo in zgradijo dodaten železniški tir. V pozivu avtorji izražajo svoje razočaranje nad nadaljevanjem »sage in zavajanja glede izgradnje drugega tira.« Prav tako opozarjajo na ranljivost sedanje enotirne proge, pri kateri vsak nepredviden dogodek povzroči kaos. »Lansko leto smo po tej progi, ki naj bi imela uradno kapaciteto 14,3 milijona ton, pripeljali 12 milijonov ton in danes se soočamo s stanjem, ki je nekatere stranke Luke Koper prepričalo, da svoj tovor že preusmerijo na druga pristanišča,« so zapisali v pozivu. Pisci poziva se tako sprašujejo, ali je tir Koper-Divača že zasičen in ali bo vlada prevzela odgovornost, če bodo ogroženi strateški načrti Luke.Prav v torek je Radio Slovenija namreč poročal, da je nemški Daimler zaradi zastojev na slovenskih železnicah in iz bojazni, da avtomobili iz madžarske tovarne ne bodo pravočasno prišli v Koper, od tam pa na Daljni vzhod, 738 avtomobilov znamke Mer- s sago in zavajanjem tiru Divača-Koper« ■—r *' « ■ M" Bar i Z MAGRSK Luka Koper zaradi težav z železnico izgublja poslovne stranke « * +E il-ai arhiv cedes namesto v Koper poslali v Bremen. Oglasil se je tudi sindikat žerjavistov Luke Koper, ki ocenjuje, da država namensko uničuje poslovanje pristanišča. »Potem, ko je preteklo leto bilo rekordno, a so tiri prenesli ves promet, se je sedaj kar naenkrat kapaciteta drastično zmanjšala. Na SŽ trdijo, da niso krivi in, da je uzrok problema dotrajalost proge. Izpad od 100 - 300 vagonov dnevno, pomeni, da bo Luka v kratkem izgubila 15 ali 25 odst. prometa,« menijo žerjavisti. MESTNA OBČINA sandor.tence@primorski.eu Furlani in ^p v v • Trzacani V Furlaniji-Julijski krajini bo torej z novim deželnim statutom možno ustanoviti tržaško mestno občino. Statut, ki ga morajo še enkrat potrditi senatorji in poslanci, velja za sedaj le za Trst, ki ima po državnih merilih edini pogoje za mestno upravo. Ker je FJK avtonomna dežela, bo zadnja beseda o tem pripadala Deželi, potem ko se je deželni svet v zadnjih dveh letih kar dvakrat nedvoumno opredelil proti tej možnosti. Rim je torej za mestno občino, deželni svet pa proti, kar je seveda pravi paradoks. Poleg nezanemarljivih pravnih in ustavnih vidikov, ima vprašanje tržaške mestne občine izrazito politične razsežnosti. Srž problema je Demokratska stranka. Dokler ne bo največja levosredinska politična sila v svoji notranjosti enkrat za vselej razčistila to zadevo, bo mestna občina visela v zraku ter bo predmet političnih in volilnih špekulacij. Največji nasprotniki tržaške mestne občine so furlanski predstavniki DS. Bojijo se, da bi nova upravno-politična enota pretirano okrepila vlogo Trsta v deželi, ki sloni na krhkem ravnovesju med Furlani-jo, Goriško in Tržaško. Podobno, če že ne enako, kot furlanski demokrati razmišljajo Severna liga, furlanski avtonomisti, vi-demska Pokrajina in tamkajšnja Cerkev. Skratka pisana, a zelo vplivna druščina. Njihov strah je v marsičem odveč, v nekaterih osnovah pa utemeljen. Če je res, da bi mestna občina Trst, kot trdijo senator Francesco Russo in vodilni v tržaški DS, pomenila razvojno priložnost za mesto in okolico, je tudi res, da bi takšna rešitev morda pretresla ravnovesja med Trstom in Furlanijo. Deželni svet bi se lahko opredelil tudi za videmsko mestno občino. In kakšna usoda bi v tem primeru doletela avtonomno Deželo FJKzdvema mestnima občinama in z »lebdečim« ozemljem Por-denona, Gorice in vse vplivnejšega Tržiča? To so pomembna vprašanja. Zato gre razumeti veliko zagato predsednice Dežele Debore Serracchiani, ki po eni strani pozdravlja spremembo deželnega statuta, po drugi pa izraža velike pom isleke nad tržaško mestno občino. Za predsednico bodo na deželnih volitvah 2018 odločilni glasovi Fur-lanov, morala pa bo tudi upoštevati glasove Tržačanov, Goričanov in Pordenončanov. Da ne govorimo o bližnjih tržaških občinskih volitvah. TRST - V Železniškem muzeju srečanje o Bohinjski progi Obhajanje 110-letnice proge priložnost za ovrednotenje TRST - Letošnje obhajanje 110-letnice Bohinjske proge je lahko tudi dobra priložnost za njeno oživitev in ovrednotenje. V ta namen je v Železniškem muzeju pri Sv. Andreju v soboto potekalo srečanje, posvečeno pripravam na proslavitev obletnice, ki so se ga udeležili člani evropskega odbora za oživitev Bohinjske proge. Prihodnjega 19. julija bo namreč poteklo 110 let od odprtja Bohinjske proge, ki Trst povezuje z Jesenicami, v načrtu takratnih avstrijskih oblasti pa je moralo naše mesto povezovati s Če-skimi Bud\\u011Bjovicami na Češkem (in ne z Dunajem, kot smo napačno za- pisali v sobotni napovedni vesti). Na tržaškem srečanju so bili prisotni predstavniki številnih združenj, šol, uprav, ustanov in organizacij, ki si prizadevajo za oživitev proge tudi v luči čezmejnega turizma. Ob potrebi po koordiniranju številnih združenj, ki bi priredila več posameznih pobud ob tem jubileju, se je govorilo tudi o pripravi posebne skupne spletne strani, ki bi skrbela za promocijo posameznih pobud, medtem ko bi sodelujoče organizacije lahko ob dnevu obletnice lahko priredile skupno proslavo. A še bolj kot to je bilo v ospredju vprašanje oživitve proge, pri čemer bi lahko eden od načinov bil ta, da se ob sobotah in nedeljah poveča število vlakov med Sežano in Novo Gorico ter dodajo novi postanki, kar bi potem pozitivno vplivalo tudi na odločitve italijanskih železnic. Pomembno bi bilo tudi, če bi progo Ljubljana-Opči-ne podaljšali do Trsta, progo Jesenice-Nova Gorica pa do goriške glavne postaje, za razvoj kolesarskega turizma pa bi lahko ob bližnjem nakupu novih vlakovnih kompozicij lahko pritisnili na vodstvo Slovenskih železnic, da se odloči za take kompozicije, ki bodo prijazne invalidom na vozičkih, otrokom v vozičkih in kolesarjem. ISK IhJ-.TITLHT T A ni.DVTM^Kn K4JLTUIED vljudno vabijo na DAN SLOVENSKE KULTURE "... pustita nam rože po našim sadit..." Aldo Klodič: pesmi, poezije in delo sobota, 6. februarja 2016, ob 20. uri Kulturni dom Gorica nastopajo: Mojca Milic, sopran Goran Ruzzier, bas Otroški zbor »Mali lujerji«, pevski zbor Fajnabanda, Beneško gledališče Mali orkester in solopevci GM, Gledališka skupina dvojezične šole scenografija: Luisa Tomasetig režija: Elisabetta Gustini VSTOP Z VABILI - vabila lahko dvignete pri: KD Ivan Trinko Čedad, Kulturni dom Gorica, Tržaško knjižno središče 4 Četrtek, 4. februarja 2016 AKTUALNO / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu trst - Predstavitev pobud ob skorajšnjem kitajskem novem letu 2016 pogovor - 24-letni Qian Zhang Praznik ob vstopu v novo leto opice Mladi Kitajci danes raje odprejo bar kot trgovino Leto 2016 se bo za Kitajce začelo v ponedeljek, 8. februarja, v znamenju opice. »Kdor je rojen v letu opice, je zelo inteligenten, kakor je pač značilno za opico. V živalskem svetu je namreč ravno slednja najbolj podobna človeku,« nam je ob robu včerajšnjega srečanja z novinarji v Muzeju vzhodne umetnosti povedal kitajski mladenič. Z nasmeškom nam je zaupal, da bodo ljudje rojeni v tej živalski skupini letos izredno srečni, morda bodo celo obogateli. No, kakorkoli že, novo leto se za Kitajce šele začenja, na praznovanja pa se že dalj časa pripravljajo tudi številni člani kitajske skupnosti, ki živijo v Trstu in se prepoznavajo v kulturnem združenju Porta d'Oriente. Združenje je že tretje leto zapored poskrbelo za praznik, ki bo svoj višek doživel v nedeljo, 7. februarja, ob 21. uri v gledališču Bobbio. Kakor je pojasnil njegov predsednik Qian Zhang, bodo praznični program oblikovali samo kitajski priznani umetniki. Na odru bo zaživela prava folklorna performansa s čajem (kung fu tea), pravzaprav s čajnikom z dolgim dulcem (rilčkom), tako da se bo nalivanje čaja spremenilo v harmonični ples. Kdor še ne pozna inštrumenta »guzhenga«, bo imel tudi priložnost, da bo lahko prisluhnil sugestivnemu koncertu te tradicionalne kitajske harfe z 21 strunami, za nameček pa bo prisostvoval še kitajski komediji zamenjave mask, ki kažejo na duševno stanje nastopajočega, in glasbenemu nastopu s tradicionalnimi kitajskimi godali. To pa še ni vse. V trgovskem centru Montedoro pri Miljah bodo poskrbeli za tridnevni skok v vzhodno kulturo, tradicije, okuse in barve. Jutri, v soboto in v nedeljo bodo obiskovalci lahko vstopili v berberski šotor, kjer si bodo lahko privoščili skodelico metinega čaja, henna tetovažo ali masažo; lahko si bodo ogledali nastop borilnih veščin, performanse s tibetanskimi zvonovi, folklorne plese ali vadbo joge. Seveda ne bodo manjkale stojnice z indijskimi oz. orientalskimi oblačili in obutvijo ter nakitom ter z okusnimi specialitetami. Da ne gre prezreti tovrstnih spoznavnih priložnosti, je včeraj poudarila tudi tržaška podžupanja Fabiana Martini, ki meni, da lahko samo taka srečanja presežejo predsodke in strah. Predsednik konzulte za priseljence Héctor Sommerkamp pa je dodal, da je treba priseljence pričakati z odprtimi vrati. (sas) »Število Kitajcev v Trstu niha, saj smo priča rednemu toku prihodov in odhodov. Lahko bi si upal trditi, da nas je danes v mestu okrog dva tisoč.« 24-le-tni Qian Zhang, predsednik kulturnega združenja Porta d'Oriente pravi, da jih velika večina prihaja iz kitajske pokrajine Sichuan, kjer se je že pred več deset leti uveljavil trend selitve v tujino, zlasti iz trgovskih razlogov. Več kot 90 odstotkov tržaških Kitajcev, pravi, prihaja od tod. V naše mesto so prišli, tako kot sicer tudi nasploh v Italijo, že pred dvajset in več leti. Kaj pa jim ponuja Trst? Qian pravi, da so nekoč v našem mestu videli zlasti priložnost za dobre trgovske posle, tako da so se masovno odločali za odpiranje trgovin z oblačili in pozneje še restavracij, danes pa so se ob teh razvile še druge dejavnosti, zlasti frizerski saloni in bari. Naš sogovorec ocenjuje, da gre za trende: »Danes se mladi Kitajci v Trstu prej odločijo za odprtje bara, tako da je med njimi interes za vodenje trgovin z oblačili in raznoraznimipredmeti nekoliko upadel.« Za selitev v Trst se odločajo tako mladi kot nekoliko manj mladi Kitajci; zlasti mladi si družino ustvarijo tukaj, nam pojasni Qian. Glede integracije ugotavlja, da je druga generacija Kitajcev danes povsem vključena v italijansko družbo: otroci oziroma mladi obiskujejo krajevne šole, popoldne pa se, tako kot ita- Qian Zhang fotodamj@n lijanski vrstniki, posvečajo športnim aktivnostim z ostalimi someščani. »Za generacijo mojih staršev pa je integracija veliko težja, zlasti zaradi pomanjkljive, včasih nične komunikacije - saj se jezika niso in žal ne bodo tako zlahka naučili,« nam zaupa. Sam se je rodil na Kitajskem, v Trstu pa je obiskoval italijanske šole. Zanimalo nas je tudi delovanje združenja, ki mu Qian predseduje od same ustanovitve, se pravi 4 leta nazaj. Danes šteje društvo, ki ima svoj sedež v Ul.Galatti, 100 članov, povečini mladih; veliko pa je tudi kitajskih »ne-članov«, ki se udeležuje dogodkov, ki jih združenje prireja. »V glavnem gre za srečanja, s katerimi skušamo promovirati kitajsko kulturo med Tržačani. Poskrbeli smo tudi za tečaj kitajščine.« In kakšen je bil odziv Tržačanov? Qian pravi, da je bil zelo dober: jezik se jim zdi zanimiv, a je hkrati zelo težek, zato je treba samo vztrajati! Sara Sternad Utrinek z včerajšnje predstavitve pobud v Muzeju vzhodne umetnosti fotodamj@n trst - Ukrepi za omejitev razmnoževanja škodljivih divjih prašičev Kdor krmi divje prašiče, bo kaznovan V torek stopil v veljavo državni zakon, ki določa kazni za tiste, ki krmijo divje prašiče - Od 516 do 2065 evrov denarne kazni ali tudi zapor Fotografija od Ferlugov iz leta 2014 fotodamj@n borzni trg - Jutri med 9. in 11. uro Stavka turističnih in gostinskih delavcev Sindikat turističnih in gostinskih delavcev (Filcams Cgil, Fisascat Cisl in Uiltucs Uil) bo jutri organiziral državno stavko, na kateri bodo zahtevali prenovitev kolektivne pogodbe za vse turistično-gostinske delavce, ki je sicer po neuspešnih pogajanjih zapadla pred poldrugim letom. V Trstu bo stavka potekala na Borznem trgu, in sicer med 9. in 11. uro, ko bodo s skupnimi močmi izrazili nestrinjanje z novimi predlogi Združenj delodajalcev. Za sindikaliste je nesprejemljivih kar nekaj predlogov. Sporen se jim zdi predlog, ki pravi, da bi turistični in gostinski delavci ure za izredne izhode (104 ur na leto) morali uporabiti do 31. decembra v tekočem letu. Za te ure je doslej veljalo, da jih je delavec prenesel v naslednje leto ali pa za njih dobil denarno nadomestilo. Po novem bi delavci te ure morali porabiti v določenem terminu ali bi jih izgubili. Srž spora je tudi normativ, ki zadeva bolniški stalež. Delavci v dotičnem sektorju imajo plačano bolniško po petih dneh, prve tri dni običajno krijejo podjetja. Delodajalci grozijo, da bodo delavcem poslej plačali do največ tri tridnevne bolniške dopuste na leto. trst - Posvet v hotelu Savoia Excelsior Turizem - obetavna prihodnost mesta Turizem v Trstu se z vztrajno in dosledno rastjo vzpenja na sam vrh uspešnih gospodarskih panog. O novih izzivih, ki jih je treba prepoznati, se bo govorilo jutri popoldne (ob 17.30) v hotelu Savoia Excelsior Palace, kjer bodo svoje podjetniške izkušnje predstavili ljudje, ki so zaslužni za večjo prepoznavnost Trsta doma in v tujini. Posvet bosta uvedla Mitja Gia-luz, predsednik jadralnega društva Barcola Grignano, in Barbara Franc- hin, idejna snovateljica in vodja mednarodnega modnega natečja ITS. S svojima prireditvama sta oba ime Trsta ponesla v deveto vas. Med predavatelji bodo še nekateri drugi poznavalci spletnega trženja turističnih dejavnosti, srečanje pa bodo sklenili lokalni politiki. Govorili bodo župan Roberto Cosolini, predsednica Pokrajine Trst Maria Theresa Bassa Poropat in nekdanji občinski odbornik za gospodarski razvoj Paolo Rovis. Kdor bo krmil divje prašiče, bo kaznovan: če ga bodo sile javnega reda namreč zalotile med tem početjem, bo moral odšteti od 516 do 2065 evrov denarne kazni oziroma bo v najhujšem primeru moral celo presedeti v zaporu dva do šest mesecev. Resnici na ljubo je podobno odredbo decembra 2008 izdala tudi tržaška občina, da bi le odvrnila žal vse številnejše osebke, ki s hrano privabljajo divje prašiče v urbano okolje, sedaj pa je podoben ukrep postal državni zakon. S Pokrajine Trst so namreč sporočili, da je v torek, 2. februarja, stopil v veljavo zakon, ki določa kazni za vse, ki ponujajo hrano tem gozdnim mrcinam. Gre za zakon, ki se vključuje v okoljska vprašanja zakona o stabilnosti financ, ki ga je parlament odobril decembra lani. Vsi vemo, koliko škode povzročajo divji prašiči našim kmetovalcem in vinogradnikom, saj jim redno uničujejo pridelek na njivi oz. v vinogradu, ker jim v gozdovih primanjkuje hrane. Divje prašiče pa privablja v urbane predele tudi človek, ki se mu žival smili in ji kar nepremišljeno ponudi hrano. Žival se na tako početje privadi in se nato še sama loteva iskanja krme kar med zabojniki za odpadke ali v neposredni bližini domov. Dejstvo je tudi, da vpliva tovrstno krmljenje tudi na razmnoževanje divjih prašičev, kar pa nekateri ljudje žal še niso razumeli. Podpredsednik tržaške pokrajinske uprave Igor Dolenc je o nespametnem krmljenju divjih prašičev že večkrat opozoril javnost, vsakič pa je, vsaj kot kaže, naletel na gluha ušesa, saj se tovrstno početje redno nadaljuje. Te živali, katerim odstrel še zdaleč ne sledi, so obenem vse pogosteje tudi vzrok prometnih nesreč. Dolenc opozarja tudi tiste, ki hranijo mačke, naj ne puščajo hrane na ulici, saj divji prašiči zavohajo tudi slednjo. / AKTUALNO Četrtek, 4. februarja 2016 5 TRST - Nenavadno odkritje finančne straže pri pregledu tujega tovornjaka Stražniki so odkrili zlato, pes pa je »izvohal« denar Skupna vrednost znaša 400.000 evrov - Voznika sumijo pranja denarja, tovor pa so zasegli Ne zgodi se prav pogosto, da sile javnega reda naletijo na večji tovor zlata in tuje valute sumljivega izvora. Na tak tovor so naleteli pripadniki proseške postaje tržaške finančne straže, ki so v prejšnjih dneh ustavili tovornjak s prikolico s tujo registracijo, ki je bil na tem, da se vkrca na ladjo, namenjeno v Turčijo. Pri rednem pregledu so finančni stražniki opazili pri vozniku tovornjaka živčnost, ki se jim je zazdela sumljiva, zato so se odločili opraviti bolj podroben pregled na sedežu oddelka. Pri tem so se poslužili tudi posebej izurjenih psov za ugotavljanje prisotnosti denarja, ki jih je dalo na voljo goriško poveljstvo. Pregled je privedel do nenavadnega odkritja. V kabini so med šoferjevo osebno prtljago našli za 6,2 kilograma zlata v obliki tankih in podolgovatih palic ter zlato spominsko kolajno z upodobljeno ladjo. Domnevajo, da gre za zlato, ki je bilo preto-pljeno, da bi s tem zakrili njegov izvor. A to še ni bilo vse. Izurjeni štiri-nožec goriškega poveljstva je namreč s svojim nepogrešljivim vohom »izvohal« tudi enajst plastičnih vrečk z angleško valuto v vrednosti 150 tisoč funtov. Skupna vrednost zaseženih dragocenosti znaša 400 tisoč evrov, pri čemer bo morala preiskava ugotoviti, čemu je bil namenjen tovor zlata in tuje valute, ki se ga je želelo spraviti iz države. Ne glede na to, kako se bo zadeva na koncu razpletla, so voznika prijavili sodstvu zaradi suma pranja denarja, tovor pa zasegli. Dobrih šest kilogramov zlata je bilo v obliki palic in spominske kolajne, denar v vrednosti 150 tisoč funtov pa je bil v plastičnih vrečkah TREBČE - Prometna policija zasačila voznika tovornjaka Ponarejal podatke o vožnji Z daljincem je poljubno aktiviral in ugašal merilnik prevožene poti - Gre za zelo nevarno početje Pripadniki prometne policije so v soboto dopoldne na avtocesti v bližini Trebč zasačili voznika, ki je s pomočjo posebne naprave ponarejal podatke o prevoženi poti. Moški je vozil tovornjak s tujo registracijo proti meji, ko ga je policijska izvidnica hotela ustaviti, da bi opravila pregled, sam pa ni pokazal pripravljenosti, da privoli vabilu policistov. Slednjim se je tako obnašanje zdelo sumljivo, zato so tovornjak pospremili do najbližjega postajališča, da bi vozilo bolje pregledali. Sum se je izkazal za utemeljenega: kronotahograf (merilnik, ki zapisuje hitrost, prevoženo pot in druge podatke o vožnji) je namreč kazal, da je tovornjak ustavljen že več kot eno uro, medtem ko je do pred kratkim vozil. Policisti so tudi ugotovili vzrok tega: v kabini so namreč našli dalji-nec, s pomočjo katerega je voznik poljubno aktiviral in ugašal kronotahograf in s tem ponarejal podatke o vožnji, kar je naposled tudi priznal. Zaradi tega bo moral plačati 1696 evrov kazni, poleg tega je predvideno tudi odbitje desetih točk na vozniškem dovoljenju, katerega lahko vozniku zasežejo za obdobje od 15 dni do treh mesecev. Policija bo postopala tudi proti podjetju, ki je lastnik dovoljenja za prevoz in bi bilo moralo svoja vozila strogo pregledati. Strogost je upravičena, saj sistem, ki ga je policija odkrila v tem primeru, služi za izkrivljanje podatkov o spoštovanju veljavnih predpisov glede trajanja vožnje in počitka voznikov tovornjakov, kar je nevarno za cestni promet. Ravno pred petimi leti je na isti avtocesti tovornjak čelno trčil v avto, v katerem se je peljala družina, pri čemer sta umrla oče in hčerka, opozarja policija. Zaradi ponarejanja podatkov čaka voznika težka kazen TRST - Hvalevredna pobuda lokalne policije Zaseženi artikli bodo šli v zavetišče za mlade matere Dežniki, torbice, rokavice, pajaci za novorojenčke: gre za nove, še nerabljene artikle, ki pa so bili »pod ključem«. Tržaška lokalna policija jih je bila namreč pred par leti zasegla, ker so bili delno sad tatvine, delno pa sad prodajne dejavnosti brez dovoljenja, na koncu pa bodo razveselili mamice in njihove malčke, ki so gostje zavetišča tržaške Karitas »La Madre«. Artikle, ki so bili sad tatvine, je namreč v teh dneh tožilstvo sprostilo, ker ni bilo mogoče najti lastnika, za ostale, ki so bili predmet nezakonite prodaje, pa je Občina Trst odredila zaseg z namenom, da se jih uniči ali daruje. Lokalna policija se je, kot je sicer to storila že v preteklosti, odločila, da vse blago daruje zavetišču »La Madre«. Slednje nudi zatočišče mladim materam z majhnimi otroki, ki so se tja zatekle večinoma zaradi nasilja v družini, ki jih je prisililo, da so od doma zbežale samo z oblekami, ki so jih v tistem trenutku imele na sebi. DEVIN - Nesreča Na avtocesti prevrnjen audi, voznik v bolnico Sprva je kazalo, da je precej hudo, k sreči pa pozneje ni bilo tako. Gre za posledice nesreče, ki se je bila pripetila včeraj dopoldne okoli 9.40 na avtocestnem odseku med cestninsko postajo pri Moš-čenicah in počivališčem pri Devi-nu. Takrat je proti Trstu vozil avtomobil znamke Audi Q5, katerega voznik je iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzor nad vozilom in se prevrnil na streho. Na prizorišče so prihiteli pripadniki prometne policije, gasilci ter reševalci službe 118 iz Tržiča in Trsta, ki so voznika takoj prepeljali v kati-narsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je utrpel zlom komolca in več udarcev, vse kaže pa, da ni v življenjski nevarnosti, vseskozi pa je bil tudi pri zavesti. Oljni madež v Ul. Botro Ul. Botro, ki povezuje Judo-vec (Alturo) s Katinaro, je bila včeraj dalj časa zaprta zaradi nujnega čiščenja cestišča. Na slednjem se je namreč pojavil oljni madež, ki je predstavljal nevarnost za voznike. Pri tržaški lokalni policiji, ki je poskrbela za čiščenje, nam niso vedeli povedati, kaj je povzročilo prisotnost olja na cestišču, najbrž se je izlilo iz neznanega vozila. Ulico so končali čistiti v popoldanskih urah. Posvet o občanu, zdravstvu in bolničarju Občan, zdravstvo in bolničar: kako se spreminja komunikacija, kako se razvijajo norme. To je naslov današnjega posveta, ki ga v gledališču S. Maria Maggiore v Ul. Colleggio 6 prirejajo Zveza bolničarjev, Novinarska zbornica, Odvetniška zbornica in Združenje sodnikov. Govor bo o spremembi vloge nekaterih poklicnih figur, kot so na primer bolničarji in o učinkovitem informiranju o teh spremembah. Med drugimi bosta sodelovala deželna odbor-nica za zdravstvo Maria Sandra Telesca in izredni komisar tržaškega zdravstvenega podjetja Nicola Deli Quadri. Začetek ob 9.30. Roberti (Severna liga) kritično o zdravstvu Tržaški pokrajinski tajnik in županski kandidat Severne lige na občinskih volitvah Pierpaolo Roberti je zelo kritično ocenil krčenje 6 milijonov evrov tržaškemu zdravstvu. Na ta način bodo že spet prizadeti najbolj šibki, to je bolniki in delavci, je opozoril in ob tem omenil tudi vprašanje šolskih menz s krčenjem delovnega časa in posledično plač kuharicam in kuharjem, ki so že itak zelo slabo plačani. Na pošti niso sprejeli plačila v kovancih Senator skupine Za avtonomije Lorenzo Battista je vložil v parlamentu vprašanje ministrici Federici Gui-di, v katerem želi izvedeti, zakaj je poštni urad št. 6 v Trstu zavrnil trgovcu plačilo s kovanci. Ta je hotel plačati dobavo tobačnih izdelkov s kovanci, ki so bili sad njegovega običajnega poslovanja, a v uradu niso sprejeli tovrstnega plačila. Lista Vito Potenza proti Marchesichu Občanska lista Vito Potenza per il TLT-STO je izdala tiskovno sporočilo v katerem se ograjuje od izjav, ki jih je bil v nedeljo, med shodom za zaprtje škedenjske železarne dal »g. Giorgio Marchesich, predsednik Fronte za neodvisnost,«, ki »se je izrazil na propagandni način v korist samemu sebi in lastni volilni kampanji.« Ob tem je še zapisala, da »g. Marchesich ne zastopa občanske liste Vito Potenza per il TLT-STO, ki nima nobenega opravka s skupino, ki jo vodi g. Marchesich.« Obvestilo SDGZ o pristojbini SIAE Pristojbina SIAE za predvajanje glasbe v letu 2016: zapadlost plačila 29. februar 2016, popust za člane SDGZ Slovensko deželno gospodarsko združenje spominja cenjene člane, da 29. februarja zapade rok za vplačilo letne pristojbine SIAE za predvajanje glasbe v obratih odprtih javnosti (bari, gostilne, trgovine, idr.). Zneski za letošnje leto ostajajo nespremenjeni glede na leto 2015. Člani imajo pravico do 25% popusta pri plačilu, potrebno pa je pristojnemu uradu priložiti potrdilo o članstvu, ki ga izdaja SDGZ in se ga lahko dvigne v tajništvu v Trstu ali na podružnicah. Genocid nad Armenci V knjigarni Lovat na Drevoredu 20. septembra bo jutri ob 18. uri Marcello Flores predstavil svojo knjigo Il genocidio degli Armeni (Genocid nad Armenci), ki je izšla lani pri založbi Il Mulino. Predstavitev prireja Združenje Tina Modotti. 6 Četrtek, 4. februarja 2016 AKTUALNO / KRIŽ - Pred pokopališčem Končno obnova stare vaške »štjerne« V Križu se bliža koncu obnova starega vodnjaka pred pokopališčem, ki je bil na tem, da se zruši oziroma da težka kamnita obloga zdrkne v vodo. Obnovitev je po nalogu Občine Trst izvedlo gradbeno podjetje Benussi-To-masetti. Staro »štierno« so v zadnjih letih nekajkrat poškodovala vozila, enkrat so jo že obnovili, na kar je spet prišlo do silovitega trka in do posledične poškodbe. Za obnovitev te kriške znamenitosti, na katero so domačini zelo navezani, se je osebno zavzel župan Roberto Cosolini na opozorilo zahodnokraškega rajonskega sve- TRST - V galeriji Studio Tommaseo danes odprtje razstave Nevidni most umetnosti Razstavljali bodo štirje poljski umetniki - Projekt v okviru Trieste Contemporanea Wieslaw Szuyminski: Invisible Bridge, Krasnogruda, 20l5 V galeriji Studio Tommaseo v Ul. del Monte 2/1 bodo danes ob 18.30 odprli razstavo z naslovom Invisible Bridge, izrecno pripravljeno za niz Trieste Contemporanea v okviru projekta Borderland of Arts, Cultures and Nations. Razstavo sestavljajo različni med seboj povezani elementi, ki so jih izdelali sodelujoči pri projektu, in sicer Krzysztof Czyžewski (koncept in poezija), Božena Szroeder in Wieslaw Szuminski (kiparstvo), Wieslaw Szuminski (fotografija) in Kuba Kossak (film). Med drugim bo na svitek iz lana natiskan v poljskem in italijanskem jeziku tekst-manifest Krzysz-tofa Czyžewskega v posebni poetični obliki, predvajali bodo film Invisible Bridge umetnika in režiserja Kube Kos-saka, enega od udeležencev pa bodo povabili, naj se sprehodi okrog makete iz ilovice, lesa in kamna, delo Božene Szroeder in Wieslawa Szuminskega. Pol ure pred odprtjem razstave bo potekal pogovor s Krzysztofom Czyžewskim. POKRAJINA - Ob dnevu slovenske kulture Priznanje za GM Glasbeni šoli ga bodo podelili v ponedeljek, 8. februarja Pokrajinska uprava Marie Terese Bassa Poropat je pred nekaj leti uvedla praznovanje dneva slovenske kulture. Tako bo v ponedeljek, 8. februarja, v dvorani Bogdana Groma na sedežu v Palači Galatti na Trgu Vittorio Veneto letos proslavila Prešernov dan s podelitvijo priznanja Glasbeni matici. Ob predsednici Pokrajine Marii Teresi Bassa Poropat bosta ob tej priložnosti posegla predsednica Glasbene matice Milena Padovan in ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj, glasbenik in profesor Aleksander Rojc pa bo iznesel nekaj misli ob podelitvi priznanja. Začetek ob 16. uri. Venezuelski film v Podlonjerju V Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) bodo daned v okviru filmske revije Cose (quasi) mai viste a Trieste predvajali film Pelo Malo venezuelske režiserke Mariane Rondon. Začetek ob 20.30. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 4. februarja 2016 ANDREJ Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 17.14 - Dolžina dneva 9.51 - Luna vzide ob 3.37 in zatone ob 13.22. Jutri, PETEK, 5. februarja 2016 AGATA VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,6 stopinje C, zračni tlak 1016,9 mb ustaljen, vlaga 100-odstotna, brezvetrje, nebo oblačno s padavinami, morje mirno, temperatura morja 10,1 stopinje C. [I] Lekarne Stari kriški vodnjak obnavlja tržaško gradbeno podjetje Benussi-Tomasetti foto damj@n ta in kriške vaške skupnosti. Župan je na nedavnem sestanku v Ljudskem domu z nekaterimi vaškimi organizacijami napovedal tri nujne posege za Križ: obnova starega vodnjaka pred pokopališčem, ureditev avtobusnega postajališča na pokrajinski cesti Prosek-Sesljan ter obnovitvena dela cerkvice Sv. Roka. Denar za cerkvico bo na osnovi sklepa občinskega odbora neposredno prišel iz občinskih blagajn, za avtobusno postajo pa bo najbrž nujno potreben dogovor med občinskima upravama Trsta in Devina-Nabrežine. Od ponedeljka, 1., do nedelje, 7. februarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Drevored XX. Septembra 6 - 040 371377, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 -040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Pro-sek - 040 225154 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Drevored XX. Septembra 6 - 040 371377, Ul. Dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Ul. dell'Orologio - 040 300605. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. M Izleti ¡1 Prireditve SKD VALENTIN VODNIK in Mladinski krožek Dolina vabita na Prešernovo proslavo »Dan slovenske kulture z domačimi kulturniki« v četrtek, 11. februarja, ob 20.30 v prostorih društva Valentin Vodnik v Dolini. Večer oblikujejo: MoPZ Valentin Vodnik in pianistka Tatjana Jercog. Potekala bo predstavitev nove pesniške zbirke Borisa Pangerca. SKD PRIMOREC vabi ob slovenskem kulturnem prazniku na ogled veseloigre Svakinja da te kap (režija Anja Skabar) v izvedbi dramske skupine KD Kraški Dom in Razvojnega združenja Repentabor v soboto, 13. februarja, ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Od 16. do 17. ure pa bo včlanjevanje z aperitivom. OBČINA ZGONIK vabi do ponedeljka, 29. februarja, na županstvo na ogled razstave Nivee Mislei »Bakrene slike Krasa«. Razstava bo odprta med uradnimi urami. S Poslovni oglasi RESTAVRACIJA KARIŠ NA PESKU prireja plese z glasbo v živo. Pustna sobota: GIULIAPELLIZZARIBALLABEN(d) 13. februarja: STEFANO HERING BAND Info: 040-226294 UČNE ALI VZGOJNE TEŽAVE, INŠTRUKCIJE-STROKOVNA POMOČ 00386 41 695 325 0 Mali oglasi NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE 4.000 kv.m., med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 14.500,00 evrov. Tel. 380-3017723. ODDAM novo (neodprto) pustno obleko »Gasilec« za 5-6 letnega otroka. Tel.: 347-9534644. PRODAM dve ženski narodni noši, ročno vezene rute in tudi bluze. Tel. 040-299820 ali 340-8868570. PRODAM stanovanje, 80 kv.m., v centru Trsta. Tel. št.: 040-213570. SOCIALNA DELAVKA z večletno izkušnjo kot vzgojiteljica pomaga pri pisanju nalog učencem osnovne in srednje šole. Tel. št.: 348-2591457. V CENTRU OPČIN dajem v najem stanovanje v 2. nadstropju: dve sobi, kuhinja, dnevna soba z balkonom, kopalnica, samostojno ogrevanje, klet in vrt. Tel.: 040-214309 ali 333-2130947. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. Bi Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 14.02. Zaprto ob sredah. Tel. 040-391790 Id Osmice ŽUPNIJA REPENTABOR prireja od 31. maja do 8. junija 9-dnevno popotovanje z avtobusom po Poljski preko Češke. Prijave (do 15. februarja) in vse info na tel. 335-8186940. prej do novice www.primorski.eu FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel.: 040-327135. PRI DAVIDU, Samatorca 5, je odprta osmica. Vabljeni. Tel.: 040-229270. ZORKO z družino ima odprto osmico v Dolini. / AKTUALNO Četrtek, 4. februarja 2016 55 U Kino AMBASCIATORI - 17.00, 20.00 »The hateful eight«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Seconda primavera«; 18.00, 21.45 »Condotta«. FELLINI - 16.20, 18.20, 20.30, 22.00 »Quo vado?«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.00 »La corrispondenza«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.50, 21.15 »Joy«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.15, 21.15 »The hateful eight«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.00, 17.00 »Alvin in veverički«; 16.15, 18.20, 20.30 »Dedek uide z vajeti«; 18.25 »Joy«; 15.30 »Medo s severa«; 19.00, 20.50 »Očka proti fotru«; 16.25, 18.00, 20.00, 21.00 »Petdeset odtenkov črne«; 17.20, 20.20 »Povratnik«; 15.50 »Soba«; 20.40 »Svaka pod krinko«; 18.10 »Velika poteza«. NAZIONALE - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L'abbiamo fatta grossa«; 16.40 »Piccoli brividi«; 18.30, 20.20, 22.10 »Point break«; 16.00, 18.40, 21.30 »Re-venant - Redivivo«; 16.40, 18.15, 20.15, 22.15 »La quinta onda«; 18.20, 20.15, 22.10 »Ppz - Pride + Pregiudice + Zombies«; 16.40 »Il viaggio di Norm«; 21.20 »La grande scommessa«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 19.45 »La Tra-viata - ROH Live;« 16.40 »Il viaggio di Norm«; 16.20 »Joy«; 16.30, 19.00, 21.30 »La quinta onda«; 16.40, 19.10, TRST - Ul. Montecchi 6 II. nadstropje OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 14.00 URE OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SLUŽBA NE DELUJE C brezplačna številka- 800 912 775 oglasits@primorski.eu Naročila poslana po e-mailu morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun 21.40 »L'abbiamo fatta grossa«; 16.20 »Point break«; 19.30, 21.50 »Ppz - Pride + Prejudice + Zombie«; 19.35, 22.05 »Quo vado?«; 16.30, 21.30 »Re-venant - Redivivo«; 16.40, 18.50, 21.00 »The hateful eight«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 19.45 »La Traviata - ROH Live«; Dvorana 2: 17.45, 21.00 »The hateful eight«; Dvorana 3: 17.50, 20.00 »La quinta onda«; 22.10 »Joy«; Dvorana 4: 17.15, 20.00, 22.10 »L'abbiamo fatta grossa«; Dvorana 5: 17.30, 19.50 »Remember«; 21.40 »Revenant - Redivivo«. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA Opčine vabi starše, ki bodo vpisali otroke v 1. razred nižje srednje šole na informativna srečanja, ki bodo danes, 4. februarja: NSŠ Kosovel - Opčine ob 16.30; NSŠ Levstik - Prosek ob 17.30. INFORMATIVNO SREČANJE v vrtcu Just Košuta v Križu, ki je bilo napovedano v petek, 5. februarja, odpade zaradi organizacijskih težav. AD FORMANDUM vabi na Dan odprtih vrat Gostinske šole v soboto, 13. februarja, od 9. do 13. ure v Ul. Gin-nastica 72. Obiskovalci bodo spoznali didaktične in izobraževalne aktivnosti ter triletni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja Gostinski delavec. Ogledali si bodo lahko učilnice in laboratorije, spoznali učno osebje in pridobili dodatne informacije za š.l. 2016/17. HUMANISTIČNI IN DRUŽBENO-EKO-NOMSKI LICEJ Antona Martina Slomška v Trstu vabi dijake 3. razredov nižjih srednjih šol na dan odprtih razredov, ki bo v torek, 16. februarja, od 8.00 do 13.30. Zainteresirani dijaki naj svojo prisotnost javijo tajništvu najkasneje do sobote, 13. februarja. DIZ J. STEFANA sporoča mehanograf-ski kodi za vpis v prve razrede: TSTF003016 za smeri: Elektronika in elektrotehnika, Kemija, materiali in biotehnologija in Mehanika, meha-tronika in energija ter TSRI003019 za poklicni tečaj grafike - GriD. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo potekalo vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in državno srednjo šolo I. Grudna do vključno 22. februarja. Vpisovanje v otroške vrtce se bo odvijalo na ravnateljstvu od ponedeljka do petka, od 8. do 10. ure in od 12. do 14. ure. Vpisi za osnovne šole in za srednjo šolo I. Grudna bodo letos prvič on-line. Dodatna navodila na www.vesnabrezina.it. OBČINA DOLINA sporoča, da potekajo za š.l. 2016/17 vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) in v otroške jasli Colibrí (Trst, Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v Občini Dolina), do ponedeljka, 29. februarja. Info in vpisni obrazci na www.sandor-ligo-dolina.it. □ Obvestila SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6: danes, 4. februarja, ob 19.30 bo ljubitelj vrtnic Ivo Sosič prikazal obrezovanje raznih vrst vrtnic. Vabljeni! Info na tel. št. 040-415797 (ob uri obedov). ZDRUŽENJE TERRA SOPHIA vabi otroke v ludoteko v Boljunec danes, 4. februarja, od 16.30 do 18.30 na zabavo in izdelovanje pustnih mask. DRAGI BAZOVCI! V petek, 5. februarja, odprite vrata na stežaj, ker Vas bodo obiskale maškare iz OŠ Trubarja-Kajuha. KMEČKA ZVEZA - TRST vabi odbornike na sejo glavnega sveta zveze, ki bo v petek, 5. februarja, ob 19.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ V. ŠČEK vabi vse otroke na otroško pustno rajanje v petek, 5. februarja, od 15.30 dalje v župnijski dvorani v Nabreži-ni. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opčine: sobota, 6. februarja, od 20. ure dalje pustna zabava BPP - DJ Ivo B. in glasba 80. let; torek, 9. februarja, od 16. do 19. ure otroško pustno rajanje s Stenom Vilarjem. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo po ustaljeni tradiciji ob pustnem času obiskalo domače vasi. V nedeljo, 7. februarja: Slivno, Mavhinje, Cero-vlje, Prečnik in Praprot; v ponedeljek, 8. februarja: Vižovlje, Štivan, Medja vas, Sesljan, Trnovca in Šempolaj; v torek, 9. februarja: Nabrežino. Vabimo k sodelovanju vse prijatelje in ljubitelje vesele glasbe! SKD FRAN VENTURINI prireja v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju otroško pustno rajanje z ansamblom Remix v nedeljo, 7. februarja in v torek, 9. februarja, od 16. ure dalje. SKD PRIMORSKO iz Mačkolj vabi prijatelje pusta, da se udeležijo pustnega sprevoda po vasi v nedeljo, 7. februarja, ob 8.30 izpred bivše gostilne Tul. V torek, 9. februarja, v prostorih Srenjske hiše tradicionalno otroško pustno rajanje, s pričetkom ob 16.30. Za glasbo in prigrizek poskrbljeno. ŠZ BOR, Športna šola Trst in SKD Škamperle vabijo na otroško pustno rajanje z loterijo, animacijo in plesom z ansamblom Popusti v nedeljo, 7. februarja, in v torek, 9. februarja, od 15.30 do 19.00 na Stadionu 1. maj. DRUŠTVO ZVEZDA iz Podlonjerja vabi v ponedeljek, 8. februarja, ob 16. uri na otroško pustno rajanje v Ljudski dom v Podlonjerju, Ul. Ma-saccio 24. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 8. februarja, od 16. do 18. ure v Škerkovo hišo v Šempolaju na otroško pustno rajanje. SKD PRIMOREC vabi na otroško pustno rajanje v torek, 9. februarja, od 15. do 18. ure v Ljudskem domu v Trebčah. TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijanišču na Opčinah: srečanja priprave na po- roko (skupno 7) bodo potekala ob sredah, ob 20.30 s pričetkom 10. februarja. Nadaljnji razpored na prvem srečanju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Vabljeni. SDGZ prireja v ponedeljek, 15. februarja, tečaj HACCP za higieno živil. Prijavnice na www.sdgz.it. Prijave zbiramo do 12. februarja po mai-lu ali faksu. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira predavanje za starše s psihologinjo in psihotera-pevtko Ingrid Bersenda v ponedeljek, 15. februarja, ob 17. uri. Info in (obvezna) prijava na center.harmoni-ja@gmail.com ali 320-7431637. SLOVENSKA PROSVETA razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika za slovenske univerzitetne študente in študentke inženir-stva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v študijskem letu 2015/16 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst do 15. februarja. Razpis je objavljen tudi na www.slovenskaprosveta.org. BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj, namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta in staršem. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 3457733569. MD BOLJUNEC organizira telovadbo v bazenu s segreto morsko vodo vsako sredo ali petek zjutraj v termalnem bazenu v Ankaranu. Odhodi iz Brega in iz mesta. Info na tel. št. 3358045700. PLAY&LEARN: Želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3 do 6 let ob sredah, 17.30-18.15. Začetek: 17. februarja. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@me-lanieklein.org, tel. 345-7733569. SLOVENSKI ABC - ŠC Melanie Klein prireja zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3 do 6 let ob sredah (16.3017.15) v Ul. Cicerone 8, od 17. februarja. Info in prijave na www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: sporočamo, da smo pričeli z vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2016/17. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnasti-ca 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. št. 040-573141 ali urad@di-jaski.it. ZSKD prireja tečaj za mentorje mladinskih gledaliških skupin in učitelje z dramatičarko Kim Komljanec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.00-17.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040635626. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se vsako prvo nedeljo v mesecu do nedelje, 24. aprila, udeležijo čiščenja na poljski poti od Zavado do Župance. V slučaju grdega vremena se rabuta premakne na drugo nedeljo v mesecu. Zbirališče pri Zavadih ob 8.30. Prispevki V spomin na drago Ljubo Tence - Ger-bec darujeta Mila in Ivo Sedmak 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na moža Jeana daruje Jadranka 25,00 evrov za MoPZ Tabor z Opčin. V spomin na Vero Košuta vd. Sedmak darujeta Dušan in Dorica 50,00 evrov za Sklad Matej Lachi Lah -Onlus. Namesto cvetja na grob Bogomila Grudna daruje Ilde Košuta 30,00 evrov za SKD Vesna. V spomin na Živo Sedmak daruje Anica Štefančič z družino 30,00 evrov za slovensko kulturno društvo Vesna. V spomin na sestrično Vero Košuta daruje Frančko z družino 50,00 evrov za slovensko kulturno društvo Vesna. t Mirno se je poslovil Prof. Silvan Zaghi Žalostno vest sporočajo žena, hči, zet in ljubljena vnukinja Pokojnik bo ležal v ul. Costalunga v soboto, 6. februarja, od 9.30 do 11.40. Pokop žare bo v sredo, 24. februarja, ob 15. uri v Bazovici. Bazovica, 4. februar 2016 Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa Ob izgubi drage mame Marije Pirc vd. Milic izrekamo Igorju, Zvonku in vsem svojcem občuteno sožalje vsi pri SKD Rdeča Zvezda Ob boleči izgubi drage mame Marije Pirc vd. Milic izreka iskreno sožalje Igorju in vsem domačim Slovenski lovski pevski zbor Doberdob Draga Dalka, nikoli ne bomo več peli, kakor smo peli skupaj. Nikoli več tako skupaj veselili. Hvaležni smo ti, draga Dalka, za vse trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Naj ti bo Bog bogat plačnik za vse dobro. Škedenjsko kulturno društvo OGLAŠEVANJE V PRIMORSKEM DNEVNIKU TRŽNO OGLAŠEVANJE SPREJEMA AGENCIJA ™cmedia OKVIRJENI OGLASI ZA DRUŠTVA IN NE-PROFITNE USTANOVE po telefonu: +39 0481 32879 po faksu: +39 0481 32844 po e-pošti: primorski@tmedia.it v Gorici - Ulica Malta, 6 OD PONEDELJKA DO PETKA URNIK: 9.00 - 13.00 / 14.00 - 15.00 OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH: ZAPRTO 8 Četrtek, 4. februarja 2016 AKTUALNO / trst - Gostja srečanja Na kavi s knjigo slaščičarka Tanja Tuta Sladka tradicija v inovativni preobleki Včerajšnja matineja v Tržaškem knjižnem središču je minila v sladkem vzdušju. Gostja sredine Kave s knjigo je bila Tanja Tuta, po izobrazbi sicer prevajalka, ki svojo umetniško žilico in morje idej uresničuje v pripravljanju slaščic. Pa ne običajnih slaščic. Za svoj slaščičarski projekt Il Dolce Carso išče navdih v kraških znamenitostih, ki jih v sladki »greh« spremeni z domačimi kraškimi sestavinami. Klepet s tokratno gostjo sredine matineje je vodila urednica založbe Mladika Nadia Roncelli, ki je uvodoma pohvalila Tanjine izdelke, ki so, kot jih je ob zaključku srečanja poimenovala generalna konzulka RS Ingrid Sergaš, odraz velike ljubezni do kraškega prostora. Izhodišče za Tanjin projekt Il Dolce Carso je bilo iskanje zadovoljstva in radovednosti. Slaščičarka, ki svoje slaščičarsko znanje še naprej izpopolnjuje na strokovnih tečajih, je razložila, da je projekt nastal pred enim letom, ko je želela kraške pridelke uporabiti na nekoliko drugačen način. Lotila se je priprave sladkih dobrot, ki se v naših krajih prenašajo iz roda v rod in že stoletja v enaki preobleki. Tanja je v tradicionalne recepte vnesla visoko kuli-nariko in tako so nastali češpljevi cmoki v lončku, štrudljevi piškoti, sladoled s kozjim mlekom in žafranom in tera-nova tortica. Za vse to je Tanja potrebovala sestavine, kot so maslo, olje, jajca, vino in druge sestavine, ki jih je dobila pri kraških pridelovalcih. Vzpostavila je tudi stike z Martino Malalan, ki nabira kraška zelišča in jih trži v ličnih embalažah pod znamko Pu-ress.Oil. Sad njunega sodelovanja so sladko-slani cekini s koromačevim cvetjem in še nekatere bolj sofisticira-ne slaščice. »Bistvo projekta Il Dolce Carso je vzajemno sodelovanje in vrednotenje bogastva teh krajev,« je pojasnila Tanja Tuta, ki svoje inovativne slaščice na povabilo gostincev pripravlja Tanja Tuta slaščice pripravi s kraškimi sestavinami in jih predstavi v ličnih embalažah fotodamj@n in dekorira v različnih kraških restavracijah, suhe izdelke, kot so piškoti, pa bodo v kratkem prodajali na različnih koncih Krasa. Trženje projekta Il Dolce Carso poteka tudi na družbenih omrežjih. Tanja Tuta, ki meni, da v času buma družbenih omrežij, tradicionalni reklamni panoji niso potrebni, je odgovorna za celoten proces dela; od nakupa sestavin, priprave slaščic, oblikovanja embalaže do fotografiranja in objave končnega produkta na spletni strani in družbenih omrežjih. Svoje recepte nesebično deli z drugimi; ob nekaterih fotografijah na spletni strani so navedeni recepti, ki pa niso primerni za slaščičarje s povprečnim slaščičarskim znanjem. Z odzivom strank je podjetnica izredno zadovoljna, zato ima visoke cilje tudi v prihodnosti. Konec tega meseca se bo povezala s pekarno, ki bo pekla njene slaščice. V ne tako dalj-nji prihodnosti bi si mlada slaščičarka želela izdati majhno knjižico, v kateri bi zbrala nasvete za različno uporabo kraških sestavin v slaščičarstvu. (sč) TRST - Emergency ob pustu Dobrodelna družabnost Pustni četrtek bo ponekod v znamenju dobrodelnosti. Tržaški odsek organizacije Emergency drevi med 19. in 21. uro vabi podobno misleče, naj se udeležijo dobrodelne družabnosti v indijski restavraciji Masala v Ul. Nordio 20, v kateri bo za sedem evrov možno okušati različne dobrote. Del te vsote bo namenjen financiranju projektov humanitarne organizacije Emergency. Tisti, ki bi radi priskočili na pomoč ljudem v stiski, bodo to lahko naredili tudi z nakupom majic in manjših spominkov ter z včlanitvijo v organizacijo, ki je nastala leta 1994, in sicer z namenom, da bi nudila nujno zdravniško pomoč žrtvam vojn in revščine in da bi promovirala kulturo miru in vzajemnosti. Nocojšnji izkupiček zbranih sredstev bo tržaški Emergency namenil materinskemu centru v kraju Anabah v Afganistanu, kjer nudijo ginekološko in porodničarsko pomoč nosečim ženskam. V tem centru se mesečno rodi 500 otrok, zaradi česar je treba zmogljivosti centra povečati. Nov ginekološki blok bodo poimenovali po Valerii Salesin, italijanski aktivistki, ki je umrla v pariških terorističnih napadih. kraški pust - Iz Merč na Opčine z ekološkim vozilom Vola Pepo in Riko proti traktorjem INTERVJU - Tanja Tuta »Navdih črpam v kraških pojavih« Tanja Tuta s potrpežljivostjo in vztrajnostjo vdahne življenje pisanim, elegantnim in svetlečim se slaščicam. Vse slaščice naredi sama, navdih pa išče v naravnih lepotah Krasa, tradicionalnih receptih in krajevnih sestavinah. Nekatere slaščice so prave skulpture in so primerne le za izkušene slaščičarje. S slaščičarko, ki je v »sladke vode« pred dobrim letom zaplavala čisto po naključju, smo se pogovarjali ob robu predstavitve projekta Il Dolce Carso. Do kam v preteklost sega vaša ljubezen do slaščičarstva? To je precej nova ljubezen. Običajno, ko sem pod stresom, me sprosti mesenje testa. Ko sem se nekega dne sprehajala po Krasu, se mi je utrnila zamisel, da bi kraške pojave poskusila upodobiti s slaščicami. Za ljubezen do ku-harije pa sem hvaležna mami, ki je zaslužna za moj prirojen občutek za dobro hrano in ljubezen do zelišč. V naravnih znamenitostih, kot so De-vinske stene, kraške doline in kraški suhi zid, ste črpali navdih za istoimenske slaščice. Priprava katere vaše slaščice je najbolj zamudna in zapletena? Največ dela zahteva priprava deserta Devinske stene. Čeprav na fotografiji izgleda vse enostavno, je postopek priprave dolg in zahteven. Se opravičujem, ampak pri tej slaščici prav nič ne izgleda enostavno ... No, prav imate. V sladko slanem receptu za Devinske stene je združenih sedem receptov, za izvedbo katerih sta potrebna natančnost in potrpežljivost. To slaščico torej odsvetujete »nedeljskim« slaščičarjem? To pa prav gotovo. Ta desert je primernejši za slaščičarje s slaščičarskim znanjem. Seveda pripravljam tudi recepte, ki so primerni za začetnike. Če bi slaščico naredili sebi, katera slaščica bi bila to? To bi bila prav gotovo čokoladna slaščica s kakim kraškim zeliščem. Moja prva izbira bi bil kraški šetraj, ki poleti z belimi cvetovi na mojem koncu prekrije širna polja. Pust je pred durmi. Lahko v visoko kulinariko spremenimo pustne specialitete? Trenutno še nimam pustnega menija. Kje delajo in prodajajo najboljše pustne miške ali fanclje, vsi vemo. Ta del tradicije prepuščam dobrim poznavalcem šeg in navad, jaz pa se bom še naprej posvečala ovrednotenju kraških pridelkov in sestavin. Soneta Čoralič Tanja Tuta fotodamj@n več fotografij na ¡I www.primorski.eu Na vsakoletni »pustni klic« so se pustarji iz Merč letos odzvali čisto zadnji trenutek, tik preden bi se vpisovanja za udeležbo na Kraškem pustu zaključila. »Lani je namreč zmanjkalo ljudi, ki bi delali, pa tudi primerne delavnice ni bilo in smo naposled klavrno ostali doma. Letos pa smo se le odločili za, zdaj pa se bo treba podvizati ... « nam zaupa Ivan Ziberna iz Merč, ki hkrati ugotavlja, da je udeležba na Kraškem pustu pravzaprav nujna, drugače ti nekaj skozi leto zmanjka, »kakor da bi bil brez glave«. Merčani so se na pustni sprevod prijavili z vozom z naslovom Gozdna policija, saj so prvotno razmišljali, da bi se poglobili v kaj zelo aktualnega: najprej so si zamislili migrante, vendar, ker gre za delikatne stvari, so se raje opredelili za drugo. Tako da bodo morda zadnji trenutek naslov prilagodili novi temi, se pravi ekologiji: Ivan nam je namreč zaupal, da se bodo na Op-čine pripeljali s pristnim, domačim, ekološkim vozilom, ki ga bosta vlekla čistokrvna domačina, vola Pepo in Ri-ko, več kot enotonska kraška sivca. Ekološko vozilo bo dejansko voz, na katerem se bodo ljudje peljali udobno posedeni na preprostih balah sena: z njim želijo prikazati, katera je pot, ki naj jo v prihodnje ubere ekologija. »Navadno smo za izdelavo pustega voza porabili poldrugi mesec ali dva, letos pa bo priprava veliko hitrejša, saj imamo vse "sestavine" že doma, tako da jih je treba samo primer- no sestaviti,« pravi Ivan. Pustarji iz Merč se bodo peljali na vozu oz. stopali ob njem oblečeni čisto preprosto, kmečko, »po domače, tako kot so bili pustarji nekoč,« dodaja, tako da se pristnosti ne bodo izneverili niti v tem. Protagonista pa bosta seveda tudi Pepo in Riko, dejansko »člana« Ivanove S pripravami so Merčani morali pohiteti ... družine, ki sta vsako nedeljo dopoldne deležna kopanja, tako da se številnih letnih prireditev udeležujeta čista in urejena. Vola sta navajena na ljudi, saj se s podporo Občine Sežana redno udeležujeta najrazličnejših prireditev na Primorskem, ki prikazujejo stare kmečke običaje (med drugim tudi Kraške oh-ceti). »Seveda to ni kar tako, saj ti mora žival zaupati -potrebno je od 5 do 8 let dela, improvizacija sploh ne pride v poštev. Zavedati se mmo-ramo, da je žival žival, traktor pa traktor.« Na zmago, ne ciljajo, z nasmeškom pristavi Ivan. »Tako pustnega sprevoda, fotodammin kot katerega- Pust stopa danes v živo Opčine bodo z današnjim dnem končno prestopile pustni prag. Bogat spored 49. Kraškega pusta se dejansko začenja drevi ob 19. uri, ko se bosta na Opčine z zgodovinskima voziloma Trabant ter Yugo koral pripeljala Njegovo Veličanstvo Herman Ri-monika in kraljica Edvina Mandolina. Ustavila se bosta pri pu-bu El covo de Jameson, kjer bodo žrebali štartno listo vozov in skupin mask, ki bodo v soboto nastopile na pustnem sprevodu. Za veselo vzdušje bodo poskrbeli godci iz Medje vasi in Štivana, medtem ko bo program vodil hudomušni Omar Marucelli. Jutri pa bo v openskem Prosvetnem domu ob 19.30 defile pustnih mask na temo rožic in cvetja. Nastopila bo skupina Orange juice, za neverjetne čarovnije pa bo poskrbela čarodej-ka Frančiška. koli dogodka, se udeležujemo samo zato, da sodelujemo. Ker je lepo, ko se srečamo vsako leto z ostalimi pustar-ji, ko se preštejemo in ugotovimo, da smo še tu in se imamo še vedno lepo! To je konec koncev namen takih praznikov.« Sara Sternad / AKTUALNO Četrtek, 4. februarja 2016 9 bazovica - Spodbudna znamenja za OŠ Trubar-Kajuh ob letošnjem vpisovanju Po lanski hladni prhi se zopet obeta prvi razred Veliko zanimanje staršev - Pestra ponudba, vraščenost v vaško stvarnost in domače vzdušje na šoli Vse kaže, da bo Osnovna šola Primoža Trubarja - Karla Destovnika-Kajuha (v nadaljevanju OŠ oz. šola Trubar-Kajuh) v Bazovici v prihodnjem šolskem letu imela prvi razred. To izhaja iz pogovora z učiteljicami, potem ko so na šoli pred kratkim priredili dobro obiskano informativno srečanje, ki je bilo očitno uspešno, saj so po doslej razpoložljivih podatkih našteli že deset vpisov. Če upoštevamo, da bo letos bazovski Otroški vrtec Ubalda Vrabca zapustilo sedem otrok, pomeni, da je bazovska šola privabila učence tudi od drugod. Po končanem lanskem vpisovanju so namreč v bazovski šoli doživeli hladno prho, saj zaradi pomanjkanja vpisov niso mogli oblikovati prvega razreda. Vrtec Vrabec je zapustilo manjše število otrok, katerih družine so izbrale druge šole, tako da je letošnja odsotnost prvega razreda močno odmevala ne samo v vaški, ampak tudi v širši javnosti. Hladna prha pa se očitno ne bo ponovila, kar gre pripisati dobro pripravljenim informativnim srečanjem in bogati ponudbi, ki so jo razkrile učiteljice Bi-serka Cesar, Barbara Campana in Carmen Cosma, ki skupaj s kolegicama Nado Petaros in Viviano Vodopivec (slednja nadomešča Natašo Sedmak) in šolskima sodelavkama Vlasto Racman in Valentino Triolo krojijo bazovski šolski vsakdan, pri čemer jim delo veliko olajša dejstvo, da se, kot pravijo, med seboj zelo dobro razumejo, kar pozitivno vpliva na otroke. Po njihovih besedah je k vpisu precej pripomogel projekt bo-žičnice, ki so ga na šoli izpeljali skupaj s tretjim letnikom vrtca Vrabec, s katerimi so pripravili božično prireditev v dvorani v Gropadi. Tako so otroke približali šoli, poleg tega so zanje priredili tudi učne urice in delavnice, da so se privadili na šolsko okolje. Drugače je življenje na OŠ Tru-bar-Kajuh še kar pestro, saj je dejavnosti cela vrsta: otroke peljejo na zeleni teden in na obisk knjižnega sejma v Ljubljano, prihodnji teden bodo obiskali Prešernovo rojstno vas Vrbo, v letošnjem letu so priredili plavalni tečaj, izvaja se tudi tečaj šaha, ki ga brezplačno vodi Franco Blocar, ravno tako brezplačno pa ŠD Zarja nudi svoj kombi s šoferjem za prevoz otrok do domačega športnega centra za dejavnosti v okviru gibalne vzgoje. Na OŠ Trubar-Kajuh pa se kalijo tudi mali novinarji pod mentorstvom Petra Ferluge, ki jih uvaja v skrivnosti grafičnega oblikovanja in pisanja, rezultat tega pa je lično, profesionalno urejeno in bogato šolsko glasilo Zajček (pred božičem je izšla tudi posebna izdaja oz. »Špečal edi-šon«). Ker smo v pustnem času, je treba povedati, da na šoli obujajo tudi pustne običaje z obhodom vaških ulic, kjer jih vaščani lepo sprejmejo in obdarijo, z zbranim denarjem pa lahko kupijo razne potrebščine, za kar so Bazovcem iskreno hvaležni. Ob vseh teh pobudah pa seveda ne sme izostati reden pouk, pri katerem, pravijo učiteljice, učenci resno delajo, sodelujejo ter so zelo dejavni in motivirani. Obenem šola razpolaga z lepim dvoriščem, ki ga s pridom koristijo ob vsakem vremenu, pravijo učiteljice, ki poudarjajo tudi vraščenost šole v vaško stvarnost, saj lepo sodelujejo z domačimi organizacijami, vsako leto počastijo padle za svobodo, nasploh pa je na šoli čutiti toplo vaško, domače, skoraj »družinsko« vzdušje, poudarja osebje. Glede na napovedi o številu vpisov kaže, da je to vzdušje očitno vabljivo. Ivan Žerjal Na OŠ Trubar-Kajuh učenci dobro sodelujejo in vlada toplo domače vzdušje, pravijo učiteljice fotodamj@n Na bazovski šoli zagonetka s slovensko zastavo Ko je osebje OŠ Trubar-Kajuh včeraj zjutraj prišlo v šolo, je opazilo, da na pročelju šolske stavbe visita dve zastavi -evropska in slovenska. Ker zakon določa, da lahko slovenska zastava visi samo ob sočasni prisotnosti italijanske državne zastave in zastave Evropske unije, je osebje slovensko trobojnico naposled snelo, ker na šoli trenutno ne razpolagajo niti z italijansko zastavo, pa je na koncu ostala le evropska zastava. Kdo je zastavo postavil in kdaj, je skrivnost. Učiteljice vedo povedati, da se je v torek na šoli zglasila oseba (kaže, da je šlo za domačina) in povprašala, zakaj na pročelju ni slovenske zastave. Ko so popoldne odhajale, slovenske zastave še ni bilo, včeraj zjutraj pa jih je čakalo presenečenje. Kdor je postavil zastavo pa očitno ni vedel, da proračun Občine Trst med drugim predvideva tudi postavitev dodatnega droga za slovensko zastavo na pročeljih stavb slovenskih šol. Zadevni popravek slovenskih svetnikov Iztoka Furlaniča in Igorja Švaba je ob sprejemanju proračuna 15. septembra lani osvojil občinski odbornik za javna dela Andrea Dapretto. (iž) Primož Trubar zre v evropsko zastavo fotodamj@n novinarske cvetke Marjan Kemperle marjan.kemperle@primorski.eu »Pokojni« Ravignani Časnikarjem so v starih dobrih novinarskih časih pravili tudi mrhovinarji, ali celo grobarji. Ker so se često - ob črni kroniki in podobnih zadevah - ukvarjali s poslednjimi rečmi, seveda. Kdaj pa kdaj jih je tako zaneslo, da so ... ustrelili mimo. Kot na primer takrat, ko je ugledni New York Times sporočil novico o smrti Marka Twaina, medtem ko je bil slednji še kar pri moči. Veliki ameriški pisatelj je časopisu poslal brzojavko z ugotovitvijo, da je »novica o moji smrti malce pretirana.« Pred kakim desetletjem je prav tako ugledni Le Monde na prvi strani objavil novico o samomoru italijanske filmske igralke Monice Vitti. Naslednjega dne se je Anto-nionijevi muzi opravičil s šopom petdesetih vrtnic, »rdečih od sramu.« V družbo tako uglednih časopisov sodi tudi Primorski dnevnik, in to po »zaslugi« nekdanjega odgovornega urednika Boga Samse, kije ob pomembni dnevnikovi obletnici vključil med tiste, ki so oblikovali časopis in ki »jih ni več med nami« tudi tiskarja Čoka. Pa je dan ali dva pozneje prejel zelo zabavno »pismo iz onostranstva«, podpisano »tiskar Čok«. Radio Trst A - ki sicer zadnje čase zelo vestno in pozorno poroča o vsem, kar se svetega in cerkvenega dogaja širom po zamejstvu, pa tudi v matici in zdomstvu - je v včerajšnjih jutranjih poročilih (ob 8. uri) poročal o pogrebu nekdanjega direktorja tržaškega sedeža Rai Guida Botterija v Nabrežini in med drugim sporočil, da je mašo »...vodil pokojni tržaški škof Ravignani.« Že res, daje Ravignani že nekaj let upokojen, a da bi bil »pokojni« in bi tudi vodil mašo ... Kaj takega bi zmogel le njegov Najvišji. Še na mnoga leta, škof Evgen! prosek - Na dvorišču osnovne šole Avgusta Černigoja Mogočni hrast bodo odžagali Ekspertiza pokazala, da je drevo trhlo in zato nevarno - V ponedeljek so že odžagali lipo in oreh Mogočnemu, več kot 150 let staremu hrastu na dvorišču osnovne šole Avgusta Černigoja na Proseku so dnevi šteti. V ponedeljek so delavci zadruge Quer-ciambiente po nalogu tržaške občine že odžagali veliko, v poletnih mesecih košato lipo ob vhodu na dvorišče in oreh za hra- v/4 ft Hrast s poslovilom bivših učencev stom, v začetku prihodnjega tedna, po vsej verjetnosti v ponedeljek, pa bo enaka usoda dočakala tudi hrast. Odstranitev treh dreves, ki so bila že dolga desetletja prava naravna »institucija« proseške šole, saj so se ob njih in v njihovi senci igrale generacije proseških in kontovelskih osnovnošolcev, je bila nujna, in to zaradi varnosti, je včeraj pojasnil tržaški odbornik za javna dela Andrea Dapretto, ki si je prišel ogledati kraj. Strokovnjaki so že konec lanskega leta opravili pregled vseh treh dreves in ugotovili, da so njihova debla v notranjosti trhla, kar predstavlja nevarnost, tako za otroke, ki obiskujejo slovensko in italijansko šolo, kot tudi za učiteljski kader, za pomožno osebje in starše, ki peljejo otroke v šolo. Da bi preprečili morebitne nesreče, so predlagali odstranitev dreves. Novica je presenetila slovenske šolnike. Zahtevali so novo ekspertizo, ki so jo tehniki opravili januarja: izid je bil enak prejšnji. Kaže, da se tehniki niso ušteli. Lipa je bila v notranjosti debla res trhla, kot je razvidno iz štora, ki je ostal od drevesa na dvorišču. Podobno gnila je bila tudi notranjost oreha. Vodstvo italijanske osnovne šole Giacomo Venezian je naslovilo na župana Roberta Cosolinija pismo, v kate- V ospredju štor odžagane lipe, v ozadju mogočni hrast fotodamj@n rem izraža presenečenje, ker ni bilo obveščeno o žaganju dreves, in je zahtevalo dodatno, proti-ekspertizo, ki pa je očitno ne bo. Med včerajšnjim obiskom odbornika Dapretta na šoli Černigoj so učenci slovenske šole ob kitarski spremljavi učitelja Davida Pupulina in ob prisotnosti ravnateljice Marine Castellani in pred- sednika zahodnokraškega rajonskega sveta Roberta Cattaruzze na dvorišču zapeli staremu hrastu v slovo šolsko himno Naš je Gušto, naš je Jaka. Dapretto jim je pojasnil, zakaj je potrebno odžagati več kot poldrugo stoletje stari hrast, obljubil pa je, da bodo tam posadili tri nova drevesa, da bodo rastla z bodočimi prose-škimi in kontovelskimi učenci. (mk) 1 0 Četrtek, 4. februarja 2016 GORIŠKA / SLOVENŠČINA ZA TUJCE - Rada Lečič poskrbela za nov učbenik Slovenščina od A do Ž fNmi@pnmorski.eu GREMO V KINO Učbenik Slovenščina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž avtorice Rade Lečič je proti koncu leta 2015 dobil svoje nadaljevanje in nadgradnjo - 2. del, ki spodbuja učenje zahtevnejših vsebin slovenskega jezika in pripravlja učence na še uspešnejše in samostojnejše govorno in pisno sporazumevanje v slovenščini. V njem je deset vsebinskih sklopov oziroma lekcij z že znanim in novim, aktualno rabljenim besediščem. Besedila so raznovrstna z različnimi tematikami, kot so npr. slovenski običaji, legende, pravljice, ljudske in umetne pesmi, članki iz časopisov in revij, razne prireditve in dogodki v Sloveniji, slovenska kuhinja, študentsko delo, vremenska napoved in še marsikaj drugega. V besedila so ujete izbrane slovnične in pomenske lastnosti in posebnosti slovenščine, npr. sklanjanje samostalnikov, kot so žival, stvar, hči, gospa; brat, mož, otrok, človek, dan, računo- RUSIJA - Glasba Pussy Riot s pesmijo nad sodstvo MOSKVA - Ruski generalni tožilec Jurij Čajka zadnje čase nima miru - po decembrskem videu, v katerem je kritik Kremlja Aleksej Navalni njegovo družino obtožil vezi z mafijo, se ga je v novi protestni pesmi z naslovom Chai-ka lotila še pank zasedba Pussy Riot.V včeraj izdanem videu se skupina norčuje iz ruskega sodstva, vlogo Čajke je v njem prevzela Nadja Tolokonikova, ki je z nekdanjo sočlanico skupine Mašo Aljo-hino zaradi protesta proti predsedniku Vladimiru Putinu v moskovski katedrali v zaporu preživela 21 mesecev. Iz Čajkovega patriotizma se dekleta norčujejo z vrsticami, kot je ljubim Rusijo, sem patriot, vendar bi lahko živel tudi v Švici. Poleg tega namigujejo, da Kremelj kazenske tožilce uporablja kot orožje za pregon nasprotnikov režima in zavračanje pregona prijateljev. Po besedah Toloko-nikove je video odgovor na način, kako ruska vlada državo razume kot orodje za obogatitev: »Države ne zanima življenjski standard prebivalcev Rusije. Tudi izobraževanje, okolje ali razvoj znanosti in industrije ne.« Po pisanju britanskega Guar-diana so se na podlagi Putinovih besed ponorčevale tudi iz ruskih tožilcev na splošno. Obleke tožilcev je mogoče kupiti na vsakem vogalu, edino težavo jim je predstavljala velikost: »Šest številk so nam bile prevelike. Očitno tožilci radi jedo.« Ob pesmi je skupina zapisala še, da »kakršnakoli podobnost z resničnimi dogodki ali osebami ni naključna, ampak namerna«. (sta) vodja; ime, kolo, dekle, oko, uho, raba in tvorba dovršnih in nedovršnih glagolov (npr. pasti - padati, napisati - pisati), raba modalnih glagolov (želeti, hoteti, smeti, morati, moči), namenilnik (delat), tvorba deležnikov na -n (kuhan) in -t (odprt) ter glagolnikov (npr. kupovanje, pitje), stopnjevanje prislovov (grdo grše najgrše; malo manj najmanj), raba vez-nikov (da, ko, ker, saj, če, zato; medtem ko, takoj ko, šele ko; ampak, temveč; preden, čeprav; vendar, kajti, in sicer), svo-jilni pridevniki (mamin, Petrov), premi in odvisni govor, oziralni zaimki (ki, kateri), pridevniški (nekak, kak, vsakršen, enak, tak) in samostalniški zaimki (kdo, kaj; kdor, kar; nekdo, nekaj), določna oblika pridevnika (mali), skupna imena (cvetje, drevje), vrstni pridevniki (mestni, otroški, mačji, makov, lunin), predlogi (v, na, od, do, k, brez, za ...) idr. Vsa slovenska besedila so prevedena v italijanščino, opremljena z na-glasnimi znamenji in zvočnimi posnet- ki, ki nematernim govorcem slovenščine omogočajo tudi samostojno učenje jezika. Lekcije so strukturirane tako, da obravnavajo slovnični, leksikalni in besedilni vidik, ter podprte z mnogimi vajami, ki utrjujejo vse tri vidike. V učbeniku obravnavana slovnica je pregledno predstavljena, v njem so tako kot v prvem delu tabele, besedje, uporabljeno v besedilih, je zbrano in prikazano v obliki dvojezičnega slovensko-italijanskega slovarja z osnovnimi slovničnimi podatki in več kot 4500 besedami, za pouk slovenščine pa bo koristen tudi abecedno urejen nabor dovrš-nih in nedovršnih slovenskih glagolov. Čisto na koncu so rešitve vaj. Učbenik odlikuje izbor zanimivih in aktualnih slovenskih besedil, ne nazadnje pa tudi estetsko kombiniranje jezikovnega in slikovnega gradiva, ki nevsiljivo razkrivata značaj in kulturo slovenskega naroda. Nataša Jakop Remember Kanada, Nemčija 2015 Režija: Atom Egoyan Igrajo: Christopher Plummer, Martin Landau, Bruno Ganz, Jürgen Prochnow, Heinz Lieven Ocena: ★★★★ »Coup de theatre« celotnega filma se zgodi približno deset minut pred koncem in že to je dober razlog, zaradi katerega si gre ogledati zadnje delo Atoma Egoyana, avtorja, ki je zaslovel z delom Ararat, filmom, ki pripoveduje o genocidu Turkov nad Armenci. Tokrat je kanadski režiser svoje tretje oko posvetil trpljenju Judov in tragediji koncentracijskih taborišč. Junak zgodbe je ostareli Zev, ki ga po ženini smrti preganjajo hudi in mučni spomini na mladost in trpljenje v Auschwitzu. Ko mu Max, stari prijatelj, ki je prav tako kot Zev preživel mladostniška leta v koncentracijskem taborišču, izroči pisemsko ovojnico z denarjem in dolgim spiskom, se Zev odloči, da bo našel Rudyja Kurlanderja - nekdanjega esesovca in vodjo taborišča - in ga pripeljal pred roko pravice. Pobegli zločinec naj bi baje živel nekje med Ameriko in Kanado in to pod novim imenom. Zato se Zev odpravi na obisk k štirim osebam, ki bi lahko ustrezale opisu nekdanjega krvnika. Popotovanje šestinosemdesetletnega angleškega igralca Christopher-ja Plummerja seveda zelo spominja na tisto Seana Penna v filmu This must be the place Paola Sorrentina, pa čeprav gre v tem primeru bolj za eksistencialni road movie, saj sledimo želji po maščevanju starejšega človeka, ki je tisto zlo doživel v prvi osebi. Egoyanov film je tudi srečanje, morda eno zadnjih tovrstnih srečanj, med pričevalci, ki so preživeli koncentracijska taborišča in današnjo mladino, ki o tistem času seveda ve bolj malo. In vrednost zgodbe Remember je tudi v tem, da spet spominja na zgodovinsko poglavje, ki ga ne gre pozabiti. (Iga) NARODNI DOM - Predstavili knjigo Mire Zelinka z ilustracijami Jasne Merku Pravljice iz Kraljestva morja Včerajšnje predstavitve so se udeležili učenci in učenke škedenjske šole Grbec-Stepančič fotodamj@n TRST - Jastogi, raže, morske zvezde in konjički, ugorji, hobotnice, korale, princesa Oseka in še kdo. To so prebivalci Kraljestva morja, zbirke pravljic, ki je ob koncu lanskega leta izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Včeraj je o njej tekla beseda na prav posebni predstavitvi v Narodnem domu, v prostorih, ki jih Narodna in študijska knjižnica namenja mladim bralcem. Učenke in učenci osnovne šole Grbec-Stepančič iz Škednja so redni obiskovalci NŠK, kjer si približno enkrat mesečno izposojajo knjige in prisluhnejo tej ali oni pravljici, ki jim jo prebere knjižničarka Alenka. Vče- rajšnji obisk pa je bil prav poseben, saj so zanje pripravili predstavitev nove knjige in razstavo. Tanja Rebula jim je pojasnila, da je v knjigi Kraljestvo morja zbrala štiri pravljice, ki jih je napisala njena teta Mira Zelinka (19322010), učiteljica in pravljičarka, zelo vedra ženska, ki je imela rada otroke in svet domišljije. O njenem bogatem življenju govori tudi zbornik Življenje je vendar tako lepo, koristen pripomoček za marsikatero učiteljico, ki potrebuje novega zagona in energije. Zelinka je veliko pisala, tudi na primer igre za Radio Trst A, in nam zapustila številne še neobjavljene pravljice. Kljub temu, da ni živela ob morju, je imela zelo rada podvodni svet, tudi po zaslugi moža, ki je bil strasten ribič. Pravljice, zbrane v knjigi Kraljestvo morja, je ilustrirala tržaška slikarka Jasna Merku; njene ilustracije so tačas razstavljene v Narodnem domu. Mladim bralcem je pojasnila, da je pri tem izbrala akvarele, saj je mogoče z njimi najbolj učinkovito upodobiti prozornost vode. Ob čopičih pa je uporabila tudi suhe barvice in druge tehnike. Da bi bile ribe in školjke videti čim bolj resnične, si je pomagala s fotografijami, marsikatero risbo tudi večkrat ponovila. Nikar ne skrbite, če tudi vam risbe ne uspejo tako kot bi želeli, je spodbudila otro- ke, ki so se ob koncu predstavitve tudi sami preizkusili v ilustriranju. Še prej pa prisluhnili knjižničarki Alenki, ki jih je z vabilom »zaprite oči, odprite ušesa« popeljala v morsko kraljestvo, ter tistemu, ki poskrbi, da se ilustracije in zgodbe znajdejo na knjižnih policah. Marko Tavčar jim je predstavil poklic založnika, ki z raznimi sodelavci (oblikovalci, tiskarski mojstri, zaposleni v knjigoveznici, distributerji) poskrbi za prelom, korekture, krtačne odtise ... da skratka knjiga doživi natis. Knjiga Kraljestvo morja je izšla v redni knjižni zbirki Goriške Mohorjeve družbe za leto 2016. (pd) 1 59 Četrtek, 4. februarja 2016 GORIŠKA / O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Po osmih zaporednih dneh se je koncentracija PM10 zmanjšala Omejitve preklicane, pripravljajo nov načrt Po več kot enem tednu je onesnaženost zraka v Gorici končno padla pod najvišjo dovoljeno vrednost. Temu je bistveno bolj kot omejitve, ki jih je občina uvedla v prejšnjih dneh, botrovalo vreme, saj je dež spral tudi za zdravje škodljive prašne delce PM10, ki so prejšnji teden krepko presegle prag 50 mikrogramov na kubični meter zraka. Ostrejših ukrepov, kot so jih uvedli v Trstu, torej v Gorici ne bo. Včeraj zjutraj pa so zaradi ne-spoštovanja enodnevne županove odredbe, ki je prepovedovala uporabo starejših vozil pod standardom Euro 2, redarji oglobili tri voznike. »Poostren nadzor smo izvajali v mestu in predmestju,« je povedal poveljnik Marco Muzzatti in dodal, da znaša denarna kazen za te prekrške 165 evrov. Merilna naprava v Ulici Duca D'Aosta v Gorici je izmerila osem zaporednih dnevnih preseganj količine PM10. V ponedeljek, 25. januarja, je znašala 64 mikrogramov na kubični meter, nato pa se je stopnjevala do sobotnih 144 mikrogramov na kubični me- Včeraj zjutraj so zaradi nespoštovanja enodnevne županove odredbe redarji oglobili tri voznike ter. Do ponedeljka se je spustila na 93 mi-krogramov, v torek pa je znašala 66 mikro-gramov na kubični meter. »Današnjih podatkov še nimam, saj jih dobivamo z enodnevnim zamikom, gotovo pa je, da se je z dežjem koncentracija PM10 krepko znižala,« je včeraj povedal občinski odbornik Francesco Del Sordi. »Izmenične tablice« in popolno zaporo mestnega središča za promet smo v Gorici zadnjič doživeli leta 2008, ko je merilna naprava agencije ARPA v dvanajstih mesecih izmerila 21 prekoračenih dnevnih koncentracij prašnih delcev. Več kot polovico -13 - jih je bilo samo v mesecu februarju, ko Mestni redarji med včerajšnjim poostrenim nadzorom prometa bumbaca je uprava Ettoreja Romolija po šestih zaporednih prekoračitvah (vrhunec je bil 171 mikrogramov PM10 na kubični meter) uvedla najprej sistem lihih in sodih tablic, nato pa še popolno zaporo mestnega središča. Za še bolj ostre oz. dolgotrajne ukrepe za zmanjševanje onesnaženosti se je odločila Bran-catijeva občinska uprava leta 2007, ko je bi- la mejna vrednost prašnih delcev presežena 24-krat, desetkrat samo v januarju. »Tako je takrat predvideval občinski akcijski načrt, danes pa so se pravila spremenila. Nov deželni akcijski načrt je namreč uvedel princip preventivnih ukrepov, ki jih morajo občine uvesti, da preprečijo večdnevno prekoračitev koncentracije prašnih delcev PM10. Z ob- činskimi uradi pravkar pripravljamo sklep, s katerim se bomo prilagodili deželnemu zakonu,« je povedal Del Sordi, ki ni hotel razkriti, katere preventivne ukrepe bo občina uvedla: »Zgledovali se bomo po drugih upravah in preučili njihove izkušnje. Iz teh bomo skušali narediti sintezo.« Aleksija Ambrosi SOVODNJE - Poleti obnovitvena dela v telovadnici Nov parket in razsvetljava Sovodenjsko telovadnico čaka lepotni poseg. Občinska uprava namerava letos obnoviti parket in razsvetljavo, česar se bodo prav gotovo veselile ekipe, ki trenirajo in igrajo tekme v sovodenjski športni dvorani. Denar za izvedbo del je upravi nedavno zagotovila dežela Furlanija - Julijska krajina, obnova bo predvidoma potekala v poletnih mesecih, ko bo športna sezona zaključena. »Lani smo se prijavili na razpis, ki ga je objavila dežela FJK. Pridobili smo okrog 38 tisoč evrov, ki so namenjeni V sovodenjski telovadnici bodo obnovili razsvetljavo in parket bumbaca rednemu vzdrževanju občinskih športnih objektov. Tako bomo lahko obnovili parket telovadnice v Prvomajski ulici in tudi tamkajšnjo razsvetljavo,« je za Primorski dnevnik povedal vodja tehničnega urada sovodenjske občine Paolo Nonino, po katerem bodo za obnovo poda telovadnice porabili 14.500 evrov, ostalo bo šlo za nabavo in namestitev novih svetil. Zadnja korenitejša dela so v so-vodenjski telovadnici opravili pred več kot desetimi leti, parket takrat ni bil predmet obnove. (ale) APrimorski ~ dnevnik TRŽIČ - Projekt Zagotovili bodo pomoč ženskam, ki so žrtev nasilja Nasilje nad ženskami je v zadnjih dneh na državni ravni spet v ospredju pozornosti. Da gre za pojav, ki je razširjen tudi v naših krajih, opozarjajo pri združenju Da donna a donna, ki skupaj s tržiško občino pripravlja projekt za nu-denje pomoči ženskam v stiski. Deželno vlado bodo zaprosili za finančni prispevek 50.000 evrov na podlagi zakona št. 17 iz leta 2000. Združenje in občina si skupaj prizadevata za ustanovitev skupine strokovnjakov, ki bi odkrivali primere nasilja nad ženskami in bi žrtvam nudili pomoč. V okviru projekta bodo vzpostavili sodelovanje s silami javnega reda, z osebjem tržiškega oddelka za nujno pomoč, odvetniško zbornico, goriškim sodiščem, zdravniki, lekarnarji in šolniki, hkrati bodo usposabljali nove operaterje, ki bodo pomagali žrtvam nasilja. K združenjema Da donna a donna iz Ronk ter SOS Rosa iz Gorice in Gradišča se je lani zateklo po pomoč 300 žensk, med njimi jih je bila tretjina z mladoletnimi otroki. Leta 2014 je bilo žrtev 306. Stare so med 30 in 50 let, večinoma imajo višješolsko izobrazbo in so italijanske državljanke. 90 odstotkov obiskovalk združenj Da donna a donna in SOS Rosa je žrtev psihičnega nasilja, 60 odstotkov fizičnega in 36 odstotkov ekonomskega. Na sedežu združenja Da donna a donna na ronškem Trgu Giuseppe Furlan se je lani zglasilo 150 žensk, kar pomeni, da je za njihove težave krivih 150 nasilnih moških. Združenje deluje že 18 let; povprečno so nudili pomoč 160 do 170 ženskam na leto. V treh primerih so morali poseči pripadniki sil javnega reda, ki so iz bolnišnice pospremili ženske v zavarovana stanovanja daleč od njihovih nasilnih partnerjev, saj so bila njihova življenja v nevarnosti. Avtomobil na strehi Včeraj dopoldne se je na avtocesti A4 pri Tržiču zgodila huda prometna nesreča, v kateri je bil ranjen 77-letni moški iz kraja Schio pri Vicenzi. V.B. se je z avtomobilom znamke Audi Q5 okrog 9.45 peljal v smeri proti Trstu, nenadoma pa je izgubil nadzor nad vozilom, trčil v skalnato steno ob cesti in se prevrnil na streho. Na prizorišče nesreče sta prišla rešila služba 118, ki je voznika odpeljala v bolnišnico na Katinari, in prometna policija. V avtomobilu je bil tudi voznikov pes, ki naj ne bi bil poškodovan; žival so odpeljali v pesjak. (ale) Poveljnik obiskal Gorico Gorico je včeraj obiskal brigadni general Vincenzo Procacci, ki je od 18. januarja meddeželni vodja karabi-njerskega poveljstva »Vittorio Vene-to« s sedežem v Padovi. Na poveljstvu na Korzu Verdi v Gorici se je srečal s pokrajinskim karabinjerskim poveljnikom Antoninom Minutolijem, zatem je obiskal prefekturo, kjer ga je pričakala prefektinja Isabella Alberti. Zatem se je srečal še z goriškim županom Ettorejem Romolijem, s predsednikom pokrajine Enricom Gherghetto in kvestorjem Lorenzom Pillininijem. 12 Četrtek, 4. februarja 2016 AKTUALNO / nova gorica - Program za otroke in mladostnike Kadrovska stiska hromi center Žarek V novogoriškem dnevnem centru Žarek se soočajo s finančno, prostorsko in s kadrovsko stisko. Trenutno je med najbolj izraženimi prav slednja, saj program izvajajo samo z eno osebo. Na novogoriškem centru za socialno delo, ki je nosilec programa Žarka se nadejajo, da bo sredstva za dodatno zaposlitev zagotovila novogoriška mestna občina, tam pa odgovarjajo, da občina zakonske podlage za to nima, da pa lahko program podpre v okviru sredstev z javnih razpisov. Novogoriški center za socialno delo je leta 2003 začel izvajati preventivni program za otroke in mladostnike Žarek, ki je leta 2011 prerasel v Dnevni center Žarek. »Od lani se izvaja kat javni verificiran program, saj smo zanj od Socialne zbornice Slovenije pridobili listino o strokovni verifikaciji in si zagotovili petletno sofinanciranje s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,« pojasnjuje Nataša Košiček, direktorica novogoriškega centra za socialno delo (CSD). Sredstva za njegovo delovanje pridobiva CSD tudi z vsakoletnimi prijavami na razpis pri Mestni občini Nova Gorica in s pomočjo donatorjev. Dnevni center Žarek je namenjen otrokom, mladostnikom in mlajšim polnoletnim, ki se šolajo na območju novogoriške upravne enote in se srečujejo s težavami v odraščanju ter mladim, ki želijo aktivno preživljati prosti čas. Pogosto gre za otroke, ki so prikrajšani za normalno družinsko življenje, imajo psihosocialne težave, so materialno ogroženi, so učno manj uspešni in jim zato grozi socialna izključenost. Direktorica Košičkova izpostavlja, da je v letu 2015 v dnevnem centru Žarek pomoč poiskalo 213 otrok in mladostnikov z omenjenega območja. »V program se vključujejo tudi starši otrok in mladostnikov, še posebej tistih, ki so mladoletni. Dnevno program obišče od 25 do 50 otrok. Glede na pretekle izkušnje, ki so pokazale pozitiven vpliv vključitve posameznika v program, se tudi šole obračajo na nas in prosijo za vključevanje novih otrok,« poudarja Košič-kova pomen dnevnega centra Žarek in dodaja, da so mladi program sprejeli za svojega: »Pri njih se kažejo konkretni rezultati na šolskem, osebnostnem in družinskem področju. Pri mnogih otrocih se je izboljšalo tako vedenje kot njihov učni uspeh.« V Dnevnem centru Žarek namreč poleg psihosocialnih in kreativnih delavnic, interakcijskih vaj, asertivnega treninga in športnih aktivnosti nudijo tudi pomoč pri opravljanju šolskih obveznosti. Vse te dejavnosti izvaja vodja dnevnega centra, ki je edina redno zaposlena, in sicer pri Centru za socialno delo Nova Gorica, poleg nje pa še delavci v okviru programa javnih del, študentje na praksi in prostovoljci. Pri izvajanju programa pa se srečujejo predvsem s finančnimi, prostorskimi in kadrovskimi težavami na eni strani, na drugi pa z vedno večjim povpraševanjem po njihovih storitvah. »Veseli nas, da so nam občine tudi v tem letu omogočile zaposlitev skupno devetih oseb v okviru programa javnih del, moram pa poudariti, da se razpisni pogoji za izvajanje javnih del spreminjajo, da se moramo vsako leto znova prijavljati na razpis in da nikjer nimamo zagotovila, da bomo na njem tudi uspeli. Osebe so v program javnih del vključene le eno leto in ko se zares dobro vpeljejo in se otroci nanje navežejo, se jim zaposlitev izteče,« opo- zarja direktorica novogoriškega CSD. Ker je program javnih del vezan na koledarsko leto, prihaja v začetku leta do kadrovskega izpada, kot se je zgodilo tudi letos. »Težko je otrokom in njihovim staršem, ki dnevno prihajajo k nam, razložiti, da se program v tem času z eno samo osebo ne more izvajati v takšnem obsegu, kot so vajeni čez leto,« pravi Nataša Košiček in dodaja, da bi bila za kakovostno in nemoteno izvajanje programa nujno potrebna vsaj še ena dodatna zaposlitev, za katero bi sredstva zagotovila Mestna občina Nova Gorica. »Plač v zavodih, kjer občina ni ustanovitelj, ne moremo financirati, zakonodaja nam tega ne dopušča,« pa pojasnjuje Marinka Saksida, načelnica oddelka za družbene dejavnosti na no-vogoriški mestni občini. CSD, ki je ustanovitelj programa, je državni zavod. Vsi takšni programi se po njenih besedah lahko prijavljajo na občinske razpise, vendar morajo sredstva koristiti za druge zadeve, na primer za materialne stroške ali za izvajanje programa, ne pa za plače. So pa takšna sredstva v preteklih letih prejeli tudi pri Žarku. »Gre pa za dober program, podpiramo ga z raznimi oblikami, precejšen del najemnine za prostor, na primer, krije občina,« še pristavlja Saksidova. (km) Center Žarek foto k.m. Komisija o muzejih Na zasedanju goriške občinske komisije za kulturo, ki bo 12. februarja, se bodo pogovarjali o usodi Pokrajinskih muzejev. Občinski svetnik Fabrizio Oreti napoveduje, da naj bi se zasedanja udeležil tudi deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti. Flamenko v KC Bratuž V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo jutri ob 20.45 v okviru sezone združenja Rodolfo Li-pizer večer flamenka. Nastopila bo italijanska glasbena in plesna skupina FlamenQueVive. ■ I V v» • v v I • Angleščina in pomorščaki V mladinskem središču na Drevoredu San Marco 70 v Tržiču bodo danes ob 17. uri predstavili delovanje združenja Stella Maris. Njegovi člani se srečujejo s pomorščaki, ki na ladjah priplujejo v tržiško pristanišče; srečanja so priložnost za krepitev angleškega jezika in spoznavanje novih kultur. goriška - Konferenca o stresu in preprečevanju nasilja na delovnem mestu »Nekateri se pustijo trpinčiti leta« Skoraj 70% odsotnosti iz dela je rezultat stresnega vpliva v delovnem okolju - Na sodišče pride malo primerov mobinga foto k.m. Konferenca V Posočju brez stresa, ki sta jo včeraj v Novi Gorici organizirala regijska organizacija Sindikata kovinske in elektro industrije (Skei) in območna Gospodarska zbornica za severno Primorsko, je v prvi vrsti obravnavala stres in preprečevanje nasilja na delovnem mestu, ter načine, kako se takšnim situacijam ogniti. Temo so osvetlili strokovnjaki iz zdravstvenega in psihološkega vidika ter sindikalnega in pravnega vidika. »Največji stres v kovinski in elektro industriji je delovni čas - ljudje delajo v več izmenah, nekateri, predvsem vzdrževalci, morajo biti v stalni pripravljenosti, na delo jih kličejo tik pred zdajci ... zato težko usklajujejo družinsko življenje in delo,« opozarja Lidija Jerkič, predsednica Skei Slovenije. Delavci se na sindikaliste pogosto obračajo tudi zaradi mobinga: nekatere pritožbe so upravičene, druge tudi ne. »Nekateri ljudje se na delovnem mestu pustijo trpinčiti tedne in leta. Obstajajo načini, kako se ta situacija premaga: ne tako, da greš k drugemu delodajalcu v službo, temveč tako, da se na primer opozori, da se ga utemelji in da se predlaga, kaj se da storiti. Imeli smo nekaj konkretnih primerov - od tega, da se je delavec sam odločil, na katero delovno me- Nataša Fikfak foto km. sto bi šel in je delodajalec prisluhnil, do tega, da so odpustili tistega, ki je povzročal mobing,« povzema Jerkičeva nekaj primerov. »Veliko pa je tudi napihovanja določenih situacij. Ko se usedemo, ugotovimo tudi, da ne gre za mobing. Resnične žrtve mobinga so navadno tiho. Ženske so večkrat žrtve mobinga in težko spregovorijo, so pa tudi večkrat izvajalke mobinga,« dodaja Mateja Gerečnik, predsednica Komisije za ženska vprašanja pri Skei Slovenije. Kako je z omenjenimi vprašanji na Goriškem? Vojko Fon, sekretar regije Skei Posočje delodajalce branže, ki jo zastopa sin- Vojko Fon jazbine - Predstavili jo bodo jutri, napisal jo je Pierpaolo Cocianni Knjigo je posvetil avstro-ogrskim čeladam iz prve svetovne vojne Član goriškega zgodovinskega združenja Isonzo Pierpaolo Cocianni se že kar nekaj let ukvarja z raziskovanjem prve svetovne vojne, pri čemer svojo pozornost še zlasti namenja avstro-ogrskim vojaškim čeladam. Leta 2012 jim je posvetil publikacijo, vendar je zatem zbral še toliko novih podatkov in fotografij, da se je odločil za izdajo nove knjige. Izšla je konec lanskega leta, predstavili jo bodo jutri, 5. februarja, ob 18. uri na kmetiji Aleša Komjanca na Jazbinah. Knjiga nosi naslov »Storia degli elmi austro-ungarici nella Grande guerra - Dalle prime pro-tezioni agli elmi di acciaio«, v njej Cocianni piše o zgodovini avstro-ogrskih vojaških čelad in o njihovem razvoju. Knjigo, ki ima štiristo strani, bogati 250 fotografij. Čelade so bile med prvo svetovno vojno izredno pomembne Avstroogrska čelada iz prve svetovne vojne za preživetje vojakov. V začetnem obdobju vojne avstro-ogrski vojaki niso imeli primerne zaščite, šele zatem so jih opremili s čeladami, ki so bile zgrajene po zgledu nemških in so jih primerneje zavarovale. V knjigi se je Cocianni razpisal o proizvodnji čelad, o njihovi razširjenosti, o raznih modelih, o zaščiti, ki so jo nudile. Knjiga ni namenjena le izvedencem in navdušencem vojnih starin, temveč vsem, ki bi se radi poglobili v zgodovino prve svetovne vojne. foto km. dikat, pohvali. »Na Goriškem ni veliko nasilja na delovnem mestu. Vseeno v zadnjih letih opažam, da nekatera podjetja še niso dojela, da je mobing škodljiv za podjetje. Smo pa vse primere doslej uspeli rešiti s pogovori in sestanki znotraj podjetij.« S stresom na delovnem mestu, ki lahko vodi tudi v razna obolenja, se čedalje pogosteje ukvarjajo tudi zdravniki. »Stres na delovnem mestu je bil prisoten vedno, a smo ga premalo prepoznavali. Zdravniki smo čisti naravoslovci: videti moramo vzrok in posledice, na primer pik kače povzroči to in to. Prepoznavanje, da je lahko tudi bolna duša vzrok za bolno telo, je za nas težje. Še težje pa je to zabeležiti in iz tega dobiti rezultate,« priznava Nataša Fikfak, direktorica šempetrske bolnišnice. »Skoraj 70% odsotnosti iz dela je rezultat stresnega vpliva v delovnem okolju. Ti vplivi so delovni čas, nesoglasja na delovnem mestu, prevelike zahteve delodajalca . šele proti koncu lestvice so neugodne delovne razmere, ki vplivajo na telesno počutje, na primer prevroče ali premrzlo okolje. Prišli pa smo tudi do podatka, da je 45% zaposlenih pod takim stresom, da iščejo zdravniško pomoč,« dodaja Fikfakova. Sogovorniki ugotavljajo, da večina žrtev mobinga, stresa ali nasilja na delovnem mestu ne prijavi, malo primerov pride tudi na sodišče. »Podatki iz delovnega sodišča v Kopru so sledeči: od leta 2010 so na sodišču v Kopru obravnavali 37 zadev, na goriškem oddelku pa manj kot 10. Se pravi da epiloga na sodišču ne dobi veliko zadev,« pravi odvetnica Maja Krašovec Orel, ki ocenjuje, da je razlog za tako malo primerov v nizkih odškodninah, ki se iztožijo. »Delavci so sprva mislili, da bodo odškodnine zelo velike, v praksi pa se je izkazalo, da niso. Sama sem prišla do podatkov, da so v Sloveniji bile doslej izplačane odškodnine med 1.500 in 8.000 evri,« pravi odvetnica in obenem opozarja, da stroški plačila odvetnika in sodne takse, v primeru, da delavec tožbo izgubi, pa še poravnava stroškov nasprotnega odvetnika, včasih celo »požrejo« vso odškodnino, zato je na pri tovrstnih tožbah previdnost zelo na mestu. (km) / AKTUALNO Četrtek, 4. februarja 2016 13 sovodnje - Odločitev o sprevodu bo padla v nedeljo Pust se začenja s plesom Zaradi neugodnih vremenskih napovedi je nedeljski pustni sprevod društva Karnival pod vprašajem. Prireditelji bodo dokončno odločitev o izvedbi povorke sprejeli v nedeljo dopoldne, mogoče že v soboto, če bo takrat že začelo deževati. Kakorkoli, iz društva Karnival opozarjajo, da ne glede na vreme bodo kot po programu potekali vsi trije pustni plesi pod ogrevanim šotorom, ki so ga postavili že v prejšnjih dneh. Pustno vzdušje bo tako v Sovodnjah zavladalo jutri, ko bo od 21. ure dalje pustni ples s skupino 3 prašički; med večerom bodo zaplesale tudi Karnivaline, ki bodo svoj nastop ponovile tudi v soboto, 6. februarja, ko bo za glasbo poskrbela skupina Nicola Straballo Band. V nedeljo, 7. februarja, bo pustni ples v vsakem primeru. Četudi bodo povorko odpovedali, bo pod ogrevanim šotorom v poznih popoldanskih urah zaigrala glasbena skupina Happy Day, ki je že stalen gost sovodenjskega pusta in vsakič poskrbi za razposajeno vzdušje. Iz društva Karnival tudi opozarjajo, da so naprodaj srečke sovo-denjske pustne loterije; prva nagrada je 1000-evrski bon, ki ga poklanja agencija K'un Lun iz Gorice. Druga nagrada je dvodnevno bivanje v enih izmed evropskih prestolnic v organizaciji agencije Boscolo, tretja nagrada je 250-evrski bon v trgovini K2 Sport. Četrta nagrada je poldnevno križarjenje z jadrnico za štiri osebe po Tržaškem zalivu; zmagovalec pete nagrade se bo odpravil na večerjo za dve osebi v priznano gostilno. Vremenske napovedi z zaskrbljenostjo spremljajo tudi v Tržiču, kjer bo pustni sprevod v torek, 9. februarja; kot znano niso imeli sreče z vremenom niti prireditelji goriškega pusta. Sprevod po goriških ulicah, ki je minulo nedeljo odpadel, so odložili na kasnejši datum; predvidoma se bodo pustarji zbrali v Gorici v nedeljo, 28. februarja. (dr) V Sovodnjah so priprave na pustovanje v polnem teku (levo); lanski sprevod (desno) bumbaca gorica - Danes podpišejo protokol o sodelovanju Krvodajalci z Goriškega in iz Laškega združujejo moči Krvodajalci z Goriškega in iz Laškega bodo združili moči. Protokol o sodelovanju bosta ob prisotnosti pokrajinske od-bornice Ilarie Cecot danes ob 11.30 na obnovljenem sedežu goriške pokrajine podpisala predsednik goriškega združenja krvodajalcev Feliciano Medeot in predsednik tržiškega združenja Franco Devide. »Nesmiselno je, da imamo znotraj goriške pokrajine dve združenji krvodajalcev. Poslužujemo se enega samega centra za transfuzijsko dejavnost, tako da je združevanje povsem logičen in racionalen korak,« pravi predsednik tržiškega združenja krvodajalcev Franco Devide. Krvodajalci z Goriškega in iz Laškega že več časa aktivno sodelujejo, saj se udeležujejo skupnih sestankov, sedaj pa bo na vrsti priprava pravilnika in statuta, ki ju bodo morali na občnem zboru odobriti člani obeh združenj. S Francom Devidejem soglaša predsednik goriškega združenja krvodajalcev Feliciano Medeot. »Naše ozemlje je zelo majhno, tako da sta ustvarjanje sinergij in sodelovanje absolutno potrebna,« pojasnjuje Medeot. Na Tržiškem naštejejo v povprečju 2.400 darovanj krvi na leto, računajo pa na 4.000 članov, od katerih je 3.000 aktivnih, kar pomeni, da vsaj enkrat ali dvakrat letno darujejo kri. Tudi na Goriškem so zadovoljni s številkami, ki jih beleži združenje krvodajalcev, saj rastejo iz leta v leto. Lani so našteli 5.108 darovanj krvi oz. 169 da- rovanj več v primerjavi z letom 2014. Skupno je na Goriškem 8.499 krvodajalcev (5.597 moških in 2.891 žensk), lani pa so našteli 257 novih članov oz. članic (130 moških in 127 žensk). Lanskoletni podatki kažejo tudi na to, da je med krvodajalci vse več predstavnic nežnega spola, predvsem med mladimi, ki so stari manj kot 28 let. Teh je skup- Darovanje krvi v avtodomu goriških krvodajalcev bumbaca no 949, med katerimi je 451 žensk. Tako tržiški kot goriški krvodajalci se med drugim pripravljajo na pomemben dogodek, ki bo potekal med 21. in 24. aprilom letos, ko bodo na sedežih krvodajalcev v Gradežu in v Gorici priredili državni kongres italijanske zveze krvodajalcev Fi-das. (av) števerjan - Sprejem pri Borutu Pahorju Zapeli bodo Zdravljico in Vrabčevo Samo milijon Nastopili bodo otroški in mešani zbor F.B. Sedej ter recitatorji Briškega griča Borut Pahor med lanskim obiskom v Števerjanu Iz Števerjana sporočajo, da so prejeli tudi uradno vabilo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na sprejem, ki bo potekal dne 8. februarja v Predsedniški palači na Erjavčevi cesti v Ljubljani. Za povabilo se je predsednik Borut Pahor odločil ob svojem lanskem obisku gorica - V soboto, 13. februarja, v Kulturnem domu Carmina Balcanica Na odru izvajalci iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Bosne-Hercegovine, Srbije, Črne gore, Makedonije in Albanije Na Goriškem se bo v naslednjih dne zvrstilo več glasbenih dogodkov. V soboto, 7. februarja, ob 20. uri bo v Kulturnem domu v Gorici osrednja Prešernova proslava z »beneško« predstavo Alda Klodiča »...pustite nam rože po našim sadit...«. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma v Gorici. V Novi Gorici bo za valentinovo muzikal »Mamma mia!«, ki bo pritegnil pozornost celotne Primorske. V soboto, 13. februarja, ob 20.30 bo v goriškem Kulturnem domu »Carmina balcanica - Ag- heVodaUje«, enkratni glasbeni spektakel mednarodne razsežnosti po zamisli skladatelja Valterja Sivilottija, ki je zaznamoval lanski čedajski festival Mittefest. Predstava, producenta katere sta Mittlefest in Kulturni dom v Gorici, združuje skladatelje, izvajalce, kantavtorje, pesnike in pisatelje iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Vlado Kreslin Črne gore, Makedonije in Albanije. Slovensko stvarnost bodo predstavljali kantavtor Vlado Kreslin, pesnik Miroslav Košuta iz Trsta in vokalistka Tatjana Mihelj iz Nove Gorice. Poleg njih se bodo na odru Kulturnega doma predstavili še pevke Maya Sar iz Bosne, Do-rina Leka iz Albanije in Elsa Martin iz Furlanije. Nastopajoče bosta spremljala zbor in orkester pod taktirko Cristiana Dell'Oste in Valterja Sivilottija. Pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288) je že v teku predpro-daja vstopnic. v Števerjanu, ko se je udeležil festivala narodno zabavne glasbe. »Med obiskom se je navdušil nad lepim in ubranim petjem domačega mešanega pevskega zbora F.B. Sedej. Prijetno je bil tudi presenečen nad dejstvom, da v njem aktivno nastopajo tudi števerjanska županja Franka Padovan ter drugi občinski odborniki in svetniki. Pred kakšnim tednom je tako prišlo tudi do dokončne potrditve uradnega kulturnega programa,« sporočajo iz Števerjana in pojasnjujejo, da bo med sprejemom v predsedniški palači najprej mešani pevski zbor F.B. Sedej zapel Pre-mrlovo Zdravljico, sledil bo pozdrav šte-verjanske županje Franke Padovan, ki bo izročila košaro z briškimi dobrotami predsedniku Pahorju. Nato bo na vrsti otroški pevski zbor F.B. Sedej, ki bo zapel venček narodnih pesmi iz slovenske zakladnice. Kulturno društvo Briški grič bo poskrbelo za recitacijo dveh poezij Franceta Prešerna. Kulturni program se bo zaključil z nastopom mešanega pevskega zbora F. B. Sedej, ki bo zapel Vrab-čevo »Samo miljon«. Skupno se bo med sprejemom zvrstilo okoli stotrideset nastopajočih. »Ob praznovanju dneva slovenske kulture se števerjanska občinska uprava veseli te pomembne pozornosti, ki jo je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor še enkrat izkazal slovenski narodni skupnosti v zamejstvu,« za zaključek poudarjajo iz Števerjana. 1 4 Četrtek, 4. februarja 2016 GORIŠKA Srečanje o gramoznici H Gledališče / V župnijski dvorani v Medei bo danes ob 20.30 srečanje, na katerem se bodo pogovarjali o ovrednotenju gramoznice v kraju To-padich. Gramoznica je nastala v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je voda poplavila nekdanji glinokop. Gramoznica je danes zatočišče za več vrst vodnih ptic in drugih živali. Observatorij v Fari Kot vsak prvi četrtek v mesecu bo danes od 21. ure dalje odprt astronomski observatorij v Fari. Med drugim bo drevi mogoče opazovati Jupiter. Seminar o disleksiji V deželnem avditoriju v Gorici bo danes med 15. in 17. uro seminar za šolnike, ki ga prireja združenje za disleksijo AID. Spregovoril bo prof. Giacomo Stella. Tek za življenjem Novogoriška knjižnica Franceta Bevka prireja danes ob 18. uri predstavitev knjige Mitje Duha Tek za življenjem. Gre za pretresljivo osebno zgodbo mladega Trboveljčana Mitje Duha, ki se znajde v kletki kriminala in mamil. Nekaj časa obstane v zaporu na Dobu, tik pred smrtjo pa se vrne na stezo življenja in v stilu pravega športnika preteče 100 kilometrov na stadionu Rudar za socialno ogrožene otroke. Mitja se je zato, da bi živel, pognal v tek, v tek za življenjem. Zdaj redno teče ter se udeležuje maratonov. Na podlagi svojih izkušenj poskuša navduševati ljudi za športni način življenja. (km) [1] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: v gledališču San Nicolo, Ul. 1. Maggio 84, v Tržiču 14. februarja »Scondariole«, nastopa gledališka skupina Zercanome. Pred-prodaja vstopnic v krožku ACLI v Ul. 1. Maggio v Tržiču ob petkih in sobotah 16.00-17.00 ali pri Pro Loco v Ul. Dante 10 v Štarancanu ob petkih in sobotah 10.00-12.00 ter eno uro pred predstavami. Več na www.teatroar-monia.it. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo 8. februarja ob 20.45 gledališka predstava »La scuola« v režiji Domenica Star-noneja. Več na www3.comune.gori-zia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU ob 21. uri: 11. februarja »Il pran-zo di Babette«, igra Lella Costa; informacije po tel. 0481-969753 in na www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU ob 21. uri: 5. februarja »Slurp. Lecchi-ni, cortigiani & penne alla bava al ser-vizio dei potenti che ci hanno rovina-ti«, napisal in nastopa Marco Travaglio; informacije po tel. 0481-532317 ali na info@artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: danes, 4. februarja, »Tante facce nella memoria« (Francesca Co-mencini), nastopajo Mia Benedetta, Ta-tiana Lepore, Carlotta Natoli, Lunetta Savino, Simonetta Solder; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664; več na www.teatromon-falcone.it. ui Kino fl Razstave V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini bodo slovenski kulturni praznik obeležili v ponedeljek, 8. februarja, s prostim vstopom v galerijo med 9. in 18. uro; ob 10. uri javno vodstvo po razstavi »Veno Pilon - Ferrania, barvni diapozitivi«, ob 11. in 16. uri otroška delavnica »Kje se skrivajo pustne maske?« (za otroke od 5 let naprej, vabljeni tudi starši), ob 17. uri javno vodstvo po stalni zbirki Vena Pilona, med 9. in 18. uro ustvarjalni kotiček »Pobarvaj, dopolni, sestavi« za družine z otroki za samostojno ustvarjanje. V GORICI: v galeriji Kulturnega doma v Ul. Brass 20 je na ogled razstava slikarke Stanke Golob; do 8. februarja od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.0018.00 ter med prireditvami. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini, Prešernova ul. 3, bo danes, 4. februarja, ob 18. uri ob razstavi Pilonovih barvnih diapozitivov Ferrania, spregovoril Pilonov zdravnik Viljem Ščuka. Urnik: od torka do petka 9.00-18.00, ob sobotah in nedeljah 15.00-18.00 ob ponedeljkih zaprto. Informacije po tel. 00386-53689177. V GORICI v galeriji Art Open Space v Ul. Diaz 6 bo v petek, 5. februarja, ob 18. uri odprtje razstave »Flash Trash« umetnika Colina Deana. Več na www.colindeanart.co.uk. ČLAN FOTOKLUBA SKUPINA75 MARKO VOGRIČ razstavlja ciklus črno-be-lih fotografij »1915-2015« v prostorih Taverne Al Museo v goriškem grajskem naselju, pod palačo Pokrajinskih muzejev; ob urnikih lokala (9.30-21.00, ponedeljek zaprto) do 29. februarja. ~M Koncerti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.10 »The Hateful Eight«. Dvorana 2: 19.45 »La Traviata«. Dvorana 3: 17.30 - 19.45 »Il figlio di Saul«; 21.45 »Joy«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 19.45 »La Travia-ta«. Dvorana 2: 17.45 - 21.00 »The Hateful Eight«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 »La quinta onda«; 22.10 »Joy«. Dvorana 4: 17.15 - 20.00 - 22.10 »L'ab-biamo fatta grossa«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 »Remember«; 21.40 »Revenant - Redivivo«. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v ponedeljek, 8. februarja, ob 20.45 koncert dua Federica Mondelcija (saksofon) in Giannija Ioria (klavir); informacije pri blagajni gledališča (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664; več na www.teatromon-falcone.it. H Šolske vesti TEČAJ ANGLEŠČINE ZA UČENCE 1. IN 2. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE bo potekal ob sredah, od 17. do 18. ure, od 17. februarja do 11. maja v Dijaškem domu v Gorici. Cena za celoten tečaj je 45 evrov. Informacije in vpisovanje do zasedbe mest po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. S Izleti KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ pripravlja, ob svetovnem dnevu žena, skupinsko likovno razstavo ženskih portretov pod naslovom »Ženski obrazi in izrazi«. Za obogatitev razstave organizatorji naprošajo zasebnike, ki imajo v lasti kakšen ženski portret, da posodijo delo za obdobje razstave; informacije po tel. 0481-531445. Likovna dela bodo zbirali do 12. februarja. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena 8. marca tradicionalno srečanje z izletom v Pordenon z ogledom vrtnarskega sejma. Prvi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Gorice (s trga Medaglie d'oro) z Go-riščka, s postanki pri vagi blizu pevm-skega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Piloš-ču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Jamelj, s postanki v Doberdobu, na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.) in 0481-78138 (Sonja Š.). Ü3 Obvestila PASTORALNO PODROČJE SOČA-VIPA- VA prireja tradicionalno procesijo z lučkami ob obletnici prikazovanja Matere Božje v Lurdu. Obred bo v nedeljo, 7. februarja, z začetkom ob 18. uri v župnijski cerkvi v Štandrežu pri Gorici. Iz cerkve bo procesija krenila po vaških ulicah in se zaključila v isti cerkvi. ZDRUŽENJE CUORE AMICO vabi na tradicionalno pustno srečanje v petek, 5. februarja, ob 16. uri v prostorih UGG v Gorici. VZPI-ANPI: danes, 4. februarja, ob 17.30 bo na sedežu na Verdijevem korzu 51 v Gorici občni zbor mestne sekcije. Poročilom bodo sledili pozdravi, razprava ter imenovanje delegatov in volitve članov odbora. V NARAVNEM REZERVATU OTOKA CONA bo v nedeljo, 7. februarja, ob 11. uri predavanje »Diventare rilevatori fau-nistici«, sledila bo ekskurzija po rezervatu; informacije po tel. 333-4056800 (od 9. do 17. ure). PUSTNO RAJANJE v župnijski dvorani v Doberdobu bo v ponedeljek, 8. februarja, od 15. do 18. ure za vrtec in osnovnošolce. Za zabavo bo poskrbel animator Ernesto. Od 18. do 21. ure zabava za srednješolce. Pobuda v organizaciji SKRD Jezero, SKD Hrast, Pihalni orkester Kras in AŠZ Mladost. 0 Prireditve UNITRI Nova Gorica prireja danes, 4. februarja, ob 9.30 v predavalnici VIRS-a, v prvem nadstropju Eda centra v Novi Gorici, predavanje Pavla Meveščka z naslovom »Zbiranje ljudskega blaga na Goriškem«. V NOVI GORICI v Kulturnem domu na Bevkovem trgu 4 bo danes, 4. februarja, ob 20. uri osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku »Dialog ljubezni«. Slavnostni govornik bo župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon. Informacije po tel. 0038653354016. V LOKALU HIC CAFFE' v Ul. don Bosco 165 v Gorici bo v soboto, 6. februarja, ob 18. uri Pustni večer ob glasbi. V NOVI GORICI na gradu Kromberk bo v torek, 9. februarja, ob 20. uri predavanje »Pot Orienta do nas«. Predaval bo Ervin Hladnik Milharčič. Pobuda iz niza muzejskih torkovih večerov. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita na glasbeno »Srečanje pod lipami«. Ob obletnici smrti bo v četrtek, 11. februarja, ob 20. uri »Koncert samospevov Lojzetu Bratužu v spomin«. Sooblikovala ga bosta sopranistka Tamara Stanese in pianist Tomaž Simčič. Na programu bodo skladbe Dvoraka, Daneva, Quaggiata in Merkuja, med katerimi bosta dve prvi izvedbi. V TRŽIČU: v dvorani Kinemaxa bo v četrtek, 11. februarja, ob 20. uri ob slovenskem kulturnem prazniku projekcija filma »Doberdob-Roman upornika« v režiji Martina Turka. SREČANJA Z AVTORJI V SOVODENJSKI KNJIŽNICI: v torek, 16. februarja, bosta avtor Danijel Čotar in ilustrator Matej Susič predstavila knjigo »Ptičje kvatre«, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. ' . Mali oglasi PRODAM kmečko zemljišče v Sovod-njah; tel. 0481-21601. Pogrebi DANES V GORICI: 09.00, Gianfranco Grusovin iz splošne bolnišnice v cerkvi Sv. Ignacija in na glavnem pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.30, Nerina Viola vd. Felice iz kapele pokopališča v stolnici in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 14.00, Aristea Plezzo iz splošne goriške bolnišnice v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 12.30, Gastone Cimitan (iz kapelice tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Petra in Pavla ter na pokopališču v Tržiču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Daniela Bel-loni vd. Cozzi iz kapelice bolnišnice v baziliki Sv. Ambroža, sledila bo upe-pelitev. GORICA - Ul. Garibaldi 9 I. nadstropje OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 14.00 URE OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SLUŽBA NE DELUJE C brezplačna številka- 800 912 775 oglasigo@primorski.eu Naročila poslana po e-mailu morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun PrimorskiD * facefaook B OGLAŠEVANJE V PRIMORSKEM DNEVNIKU TRŽNO OGLAŠEVANJE SPREJEMA AGENCIJA ™cmedia OKVIRJENI OGLASI ZA DRUŠTVA IN NE-PROFITNE USTANOVE po telefonu: +39 0481 32879 po faksu: +39 0481 32844 po e-pošti: primorski@tmedia.it v Gorici - Ulica Malta, 6 OD PONEDELJKA DO PETKA URNIK: 9.00 - 13.00 / 14.00 - 15.00 OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH: ZAPRTO / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 4. februarja 2016 15 GLOSA Prevetrimo vrednote naše civilizacije V Jo2e Pirjevec V četrtek smo predstavili v Kulturnem domu v Gorici knjigo mojega prijatelja in daljnjega sorodnika Mira Simiča »Ko listje odpade, bomo doma ...« Tako so se bodrili vojaki, ki so bili poslani na fronte prve svetovne vojne avgusta 1914, pri čemer pa se je izkazalo, da so se hudo motili. Treba je bilo čakati na jesen 1918, da so se tisti, ki so preživeli, lahko vrnili domov, da ne govorimo o vojnih ujetnikih, ki so se vračali še kasneje. Večer je bil zanimiv tudi zaradi tega, ker je nudil naslov, pod katerim je stekel, namreč, ali je tretja svetovna vojna že tu, priložnost, da razmišljanje o zgodovini povežemo s sodobnim dogajanjem. Miro je najprej orisal v glavnih potezah nekatere značilnosti prve svetovne vojne, ki je vse presenetila, saj so strategi, ki so jo načrtovali, mislili po starem na agresivno taktiko, znašli pa so se, bolje rečeno vojaki so se znašli, vkopani v jarke. Pojavilo se je tudi orožje modernega tipa, katerega smrtonosnih učinkov nihče ni znal pravilno predvidevati. Rezultat je bil masaker ne-slutenih razsežnosti, razdejanje Evrope in vzpon totalitarizmov levega in desnega tipa. Iz Mirovega pripovedovanja mi je ostala najbolj v spominu omemba brošure o fašizmu, ki jo je napisal Ignazio Silone. Pisatelj jo je izdal v nemščini v Sviči leta 1931, na kar je bilo treba čakati kar šestdeset let, da so jo prevedli in objavili tudiv Italiji. Očitno je bila njena vsebina preveč moteča, saj je razbijala mit »Velike vojne», prinašala strašljive številke glede mrtvih, pohabljenih, pogrešanih in dezerterjih, ki so močno prekašale uradne ocene, in opozarjala na dejstvo, da so prvi fašisti prihajali iz vrst "arditov', torej specialnih enot, psihološko treniranih za skrajno nasilje. Od tu se je pogovor prevesil v sodobnost, pri čemer je Miro opozoril na sorodnosti našega časa s tistim pred sto leti: kakor se je takrat Velika Britanija čutila ogrožena od Nemčije, ki se je v režiji Kaiserja Wilhelma III. pospešeno oborože-vala, tako se danes čuti v nevarnosti Rusija, ki jo vedno bolj oblega NATO. Na to ugotovitev sem rea- giral tudi sam in navedel epizodo iz leta 1978, ko je Tito zadnjič obiskal Washington. Takrat je med njim in predsednikom Billyjem Carterjem prišlo do odkritega pogovora, med katerim je slednji vprašal maršala: »Povejte mi, zakaj nas Rusi tako sovražijo?» Tito je brez olepšavanja odgovoril.»Zato, ker ste jih obkrožili z vojaškimi bazami in ker jih silite v oboroževalno tekmo ,ki izčrpava njihovo ekonomijo in s tem tudi ruski režim.« Ni mogoče reči, da bi se v zadnjih tridesetih letih razmere bistveno spremenile, saj NATO tudi po padcu komunizma in izginotju Sovjetske zveze nadaljuje s svojo agresivno politiko do Rusije in s tem ustvarja napetosti, ki se lahko izrodijo v vojno. Lani poleti se mi je zdelo, da smo zaradi ukrajinske krize tik pred zdajci. Rešila nas je verjetno zaostritev razmer na Srednjem vzhodu, ki je preusmerila težišče napetosti v tisti prostor. V diskusiji, ki je sledila, je padlo tudi vprašanje, ali ima papež Frančišek prav, ko trdi, da se je tretja svetovna vojna že začela. Odgovoril sem, da bi bolj kot o vojni govoril o revoluciji, ki jo je napovedoval Karl Marx. Predvideval je, da se bo kapital koncentriral v rokah vedno manjšega števila ljudi, medtem ko bodo množice živele v večji in večji bedi. Neizbežno se bodo uprle, je prerokoval. Danes njegove besede postajajo stvarnost, kot dokazuje dejstvo, da ima 65 posameznikov več bogastva kot tri milijarde in pol ljudi. Revolucija je že tu, na žalost pa nima socialne vsebine, kakor je mislil Marx, temveč religiozno. Široke množice islamskega sveta, ki bežijo pred revščino, v katero so vpete, niso dovolj ozaveščene, da bi svojemu protestu dale racionalno vsebino, temveč se zatekajo v verski fanatizem, ki je naši viziji sveta smrtno nevaren. Gre za reto-gradno revolucijo, kateri se lahko upremo samo tako, da globoko razmislimo o civilizaciji, kakršno smo ustvarili na Zahodu in prevretrimo njene vrednote. Svoboda ni vse, če ni tudi svoboda od bede, če ne sloni vsaj približno na enakosti in ekonomski pravičnosti. VREME OB KONCU TEDNA Tridnevno izboljšanje pred nedeljsko vremensko fronto Darko Bradassi_ Toccata e fuga. Četudi mestoma kar izrazit, je bil si-nočnji prehod hladne vremenske fronte razmeroma hiter in kratkotrajen, zaenkrat le prehoden, kajti do vključno sobote bo spet na vrsti solidni anticiklon, toda povečini ob sončnem vremenu in ne več kot v preteklih dneh ob stagnaciji zelo vlažnega zraka. Vremenska fronta je vendarle nekoliko prečistila ozračje, zlasti pa so se ohladili višinski sloji, zato se je izredna stanovitnost preteklih dni zmanjšala. Navpična izmenjava ozračja se je torej povečala, posledično bo, končno, manj stagnacije in več jasnine. Zakaj je v minulih dneh nastala tako gosta megla in je vztrajalo nenavadno vlažno vreme, se bo morda kdo vprašal. Odgovor je podoben kot pred tednom dni, toda tokrat še zgovornejši. V višjih slojih ozračja se je v tem tednu s solidnim anticiklonom še naprej zadrževal za ta čas izredno topel zrak, pravzaprav še toplejši od donedavnega že itak izrednega dogajanja, o katerem smo pisali pretekli četrtek. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je v ponedeljek opoldne na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila +12,2 stopinje Celzija, ničta izoterma pa se je tedaj povzpela do nadmorske višine 3771 metrov. Ozračje je bilo v višjih slojih za okrog 13 stopinj Celzija toplejše od normalnosti, ničta izoterma pa je bila za več kot 2000 metrov višja. V višjih slojih je šlo za popolno poletno dogajanje. Pot tako toplim višinskim pokrovom je v prizemlju stagniral vlažen in hladnejši zrak. Ozračje je popolnoma mirovalo, kopičila se je nesnaga. Če poenostavimo, je marsikje zrak zamenjala vodna para. V prihodnjih urah pričakujemo, da bo radiosonda iz Campoformida na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila temperaturo okrog -3 ali -4 stopinj Celzija. V slabih 72 urah, od ponedeljka, se bo torej ozračje zlasti v višjih slojih v povprečju ohladilo za okrog 15 stopinj Celzija. Nižje temperature bomo namerili tudi v nižinah, kjer pa bodo razlike zaradi predhodnega temperaturnega obrata precej manjše. Kratkotrajno pa bo pihala šibka do zmerna burja, ki bo občutek mraza nekoliko povečevala. Danes, jutri in v soboto bo prevladovalo sončno vreme z občasno zmerno oblačnostjo, iz dneva v dan bo nekoliko topleje, toda postopno, zlasti v soboto lahko že nekoliko bolj vlažno. V sobotnih popoldanskih urah kaže na nekaj več oblakov. V nedeljo bo od zahoda dosegla naše kraje atlantska vremenska fronta s precejšnjim zalogajem padavin. Oblačno bo in deževno. Meja sneženja bo na nadmorski višini 1000 do 1250 metrov, ponekod lahko tudi nekoliko višje. Pihali bodo okrepljeni južni vetrovi. V ponedeljek in torek bodo naši kraji pod vplivom vlažnih zahodnih vetrov. Glavnina dogajanja bo nad osrednjo in severno Evropo, kjer bo obsežno in globoko ci-klonsko območje, pri nas bo prevladovalo vlažno in povečini oblačno vreme z občasnimi rahlimi do zmernimi padavinami in morebitno vmesno spremenljivostjo. Podobno vreme s prevladujočim dotokom vlažnega zahodnega ali jugozahodnega zraka se bo, kot kaže, nadaljevalo večji del tedna. Omembe vrednih ohladitev po današnjem kratkotrajnem padcu temperature v bližnji prihodnosti ne pričakujemo, toda ozračje ne bo več tako toplo kot v minuli preteklosti. Od ponedeljka, 8.februarja bo sveža vremenska napoved Darka Bradassija vsak ponedeljek dopoldan objavljena samo na naši spletni strani www.primorski.eu slovenija - Poseg varuha človekovih pravic Sporna pooblastila vojski Ustavno sodišče naj razveljavi policijska pooblastila vojakom - Pripombe tudi glede pregrad na meji LJUBLJANA - Varuh človekovih pravic je včeraj na ustavno sodišče vložil zahtevo za presojo ustavnosti novele zakona o obrambi, ki vojski daje možnost podelitve nekaterih policijskih pooblastil. Pri varuhu pa se niso odločili za izpodbijanje zakona o nadzoru državne meje, čeprav je izvedba postavitve ograje na meji po njihovem mnenju vprašljiva. Pobuda, da varuh na ustavnem sodišču izpodbija novelo zakona o obrambi, je prišla z Radia Študent, ki je bil sicer tudi pobudnik referenduma o tem zakonu. Pri varuhu so se odločili, da bodo na ustavnem sodišču izpodbijali možnost, da se vojski podeli nekatera policijska pooblastila. Ta pooblastila so v noveli zakona prema- slovenska manjšina - Sporočilo SSO V Kanalski dolini si zelo • I • « • • • V V I prizadevajo za trijezično solo TRBIŽ - Da bi v Kanalski dolini ustanovili trijezično šolo, bo najbrž potreben amandma k državnemu zaščitnemu zakonu za slovensko manjšino, saj le ta zdaj predvideva šole s slovenskim učim jezikom oziroma dvojezične slovensko-italijanske šole, menijo v Svetu slovenskih organizacij. Zaščitni zakon namreč ščiti tudi nemško govoreče prebivalstvo v Kanalski dolini. Z vidika ekonomskega bremena bi zadeva bila relativna, saj bi se verjetno spremenilo že obstoječo šolsko ustanovo. Do te ugotovitve so prišli pri SSO, kjer vseskozi pozorno sledijo vprašanju trijezičnega šolanja, ki sta ga uradno pred leti predlagali občini Naborjet-Ovčja vas in Trbiž. Takrat je župan deželnega predsednika Walterja Bandlja, ki so ga spremljali pokrajinski predsednik za videmsko Riccar-do Ruttar in člana izvršnega odbora, sicer domačina iz Kanalske doline Anna Wedam in Luciano Lister, zaprosil za pomoč pri ustanavljanju večjezične šole v Ukvah. Po srečanju so pri SSO vzeli v pretres celotno zadevo in se odločili za nadaljne korake. Predsednik Bandelj je stopil v stik s senatorko Lauro Fasiolo (DS), ki mu je izrazila pripravljenost za sestanek z županom Borisom Preschernom, da bi uskladili nadaljne korake. V kratkem bo tudi skupen obisk SSO in SKGZ pri Ladincih v avtonomni pokrajini Bo- cen, kjer že obstaja trijezičnen pouk, sicer v ladinščini, nemščini in italijanščini. Uvedba pouka v treh jezikih - italijanščine, nemščine in slovenščine - je življenjskega pomena za zaščito narodnega in jezikovnega bogastva v Kanalski dolini. Obenem bi se mladim omogočilo tudi širša kulturna obzorja za strokovne in delovne možnosti. »Naša mladina v tej dolini danes nima pogojev, da bi se naučila ne slovenščine in ne nemščine, zaradi tega sem svojega sina vpisal v nemško-slovensko dvojezično šolo na avstrijskem Koroškem«, je povedal Preschern na srečanju z delegacijo SSO. Dodal je še, da je za oba jezika dodeljenih premalo učnih ur in še manj finančnih sredstev. To pa je nedopustno, je še ugotovil župan, ker se po drugi strani javna sredstva za slovensko narodno skupnost v Kanalski dolini uporabljajo za druge stvari, celo za pleskanje pročelja stavb. Wedamova in Lister sta podčrtala, da si prebivalci zelo želijo trijezične šole. Občinska sveta v Naborjetu-Ovčji vasi in na Trbižu sta pred leti odobrila sklep, po katerem je bila na šolske in krajevne oblasti naslovljena prošnja za trijezičen pouk. Pristojni organi pa se na ta sklep niso nikoli odzvali, piše v sporočilu SSO. lo jasno in določno zapisana. Po besedah varuhinje Vlaste Nussdorfer pa je jasnost in določnost predpisov eno temeljnih načel pravne države. Predvsem gre za pooblastili napotitve ter obvladovanja skupin in množic, ki tudi v predpisih o policiji nista nikjer izrecno opredeljeni. Težavo pri varuhu vidijo tudi pri vprašanju nadzora in odgovornosti, poleg tega pa v zakonu niso opredeljeni pritožbeni mehanizmi. Zato bi lahko za posameznika nastale težko popravljive posledice zaradi teže posegov v človekove pravice. Varuh torej ustavnemu sodišču predlaga, naj sporno določbo zakona razveljavi, do odločitev pa zadrži njeno izvajanje. Po besedah varuhinje pa bi bila še najhitrejša rešitev, če bi vlada predlagala spremembe zakona. Ministrica za obrambo Andreja Ka-tič pa je v odzivu zagotovila, da so v dopolnitve zakona vgradili veliko varovalk. Tako bi moral o podelitvi policijskih pooblastil vojski z dvotretjinsko večino odločiti DZ, ob tem pa bi bile podrobneje opredeljene naloge in pooblastila na podlagi načrta sodelovanja s policijo. Ob tem je ministrica dopustila možnost, da se pri pripravi novega zakona o obrambi odpre razprava tudi o tem vprašanju in morebiti dopolni še omenjeni člen. Pri varuhu pa se niso odločili za izpodbijanje zakona o nadzoru državne meje, ki je podlaga za postavitev ograje na meji. Omejevanje lastninske pravice, dostopa do vodnega javnega dobra in omejevanje svobode gibanja, kar so zakonu očitali pobudniki, so namreč ukrepi, ki jih ustava dopušča. Je pa vprašljiva izvedba posameznih ukrepov. Zato so predlagali, naj vlada vsem oškodovanim zagotovi možnost poplačila škode ter ponovno pretehta upravičenost omejitve dostopa do javnega dobra tam, kjer je ukrep postavitve ograje prekomeren. Vlada naj tudi preuči, ali izvedba postavitve ograje pomeni prekomerno omejitev svobode gibanja. Pri varuhu pričakujejo, da bo vlada sprejela ustrezne ukrepe, morda celo odstranitev ograje in nadomestitev z milejšimi sredstvi. (sta) Varuhinja Vlasta Nussdorfer ljubljana Petnajst let v v - zaščitnega zakona LJUBLJANA - Slovensko društvo za mednarodne odnose prireja danes ob 17. uri javno razpravo na temo Petnajst let zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. O tej obletnici in o izvajanju zaščitnega zakona bosta razpravljala novinar Bojan Brezigar, ki je bil svoj čas predsednik paritetnega odbora za slovensko manjšino, ter nekdanji slovenski veleposlanik v Italiji in zelo dober poznavalec razmer v slovenski manjšini Iztok Mirošič. Srečanje bo v konferenčni dvorani v pritličju stolpnice TR3 na Trgu republike 3 v Ljubljani. Razpravo bo uvedel magister Bojan Grobovšek, predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose. 1 6 Četrtek, 4. februarja 2016 GORIŠKA / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Federer bo miroval ZÜRICH - Rogerja Federerja čaka prisiljen mesečni počitek. Tretji teniški igralec sveta je doma v Švici uspešno prestal artroskopsko operacijo kolena, po poškodbi meniskusa, zaradi katere bo izpustil februarska turnirja v Rotterdamu in Dubaju. Sedemnajstkratni zmagovalec turnirjev za grand slam se je poškodoval v Melbournu, dan po polfinalnem porazu proti kasnejšemu zmagovalcu odprtega teniškega prvenstva Avstralije Srbu Novaku Dokoviču. Vinjeni Vidal MÜNCHEN - Nemški tednik Bild je objavil vest, da je čilski nogometaš Bayerna iz Münchna med pripravami v Katarju večkrat pretiraval s pitjem, trener Pep Guardiola pa naj ga ne bi ustrezno kaznoval. Vidal je novico označil za lažnivo in že tožil dnevnik. Po pisanju Bilda je drugi nemški dnevnik Kicker prejšnje dni obelodanil številna nelagodja znotraj slačilnice Bayerna. Očitno se med Guardiolovimi varovanci skriva »globoko grlo«. nogomet - V 23. krogu A-lige zmagale vse ekipe pri vrhu lestvice Brez presenečenj A-liga Napoli 23 16 5 2 52:19 53 Juventus 23 16 3 4 43:15 51 Fiorentina 23 14 3 4 41:22 45 Inter 23 13 5 5 27:17 44 Roma 23 11 8 4 42:25 41 Milan 23 11 6 6 34:25 39 Sassuolo 23 11 8 4 42:25 33 Empoli 23 9 6 8 29:32 32 Lazio 23 9 5 9 29:32 32 Bologna 23 9 2 12 27:30 29 Torino 23 7 7 9 29:30 28 Chievo 23 7 6 10 27:31 27 Atalanta 23 7 6 10 23:27 27 Udinese 23 7 5 11 20:36 26 Palermo 23 7 4 12 24:37 25 Genoa 23 6 5 12 24:28 24 Sampdoria 23 6 6 11 35:41 24 Carpi 23 4 7 12 22:39 19 Frosinone 23 5 4 14 24:48 19 Verona 23 1 11 11 16:34 14 PRIHODNJI KROG sobota (6.2.): 18.00 Bologna - Fiorentina, 20.45 Genoa - Lazio; nedelja (7.2.): 12.30 Verona - Inter, 15.00 Frosinone -Juventus, Milan - Udinese, Napoli - Carpi, Sassuolo - Palermo, Torino - Chievo, 18.00 Atalanta - Empoli, Roma - Sampdoria 7 zaporedna zmaga Na-polija, ki je izenačil rekordno pozitivno serijo iz sezone 1987/88. Hi-guian je potrdil izjemno strelsko formo in je zadel še 23. letošnji zadetek. Juventus pa je sinoči podaljšal serijo zaporednih zmag: »stara dama« jih je zbrala že 13. M Gonzalo Higuain (Napoli) ansa 23.krog Empoli - Udinese 1:1 (0:1) Strelca: Zapata (U) 23.; 91. Pucciarelli (E) Fiorentina - Carpi 2:1 (1:0) Strelci: 2. Borja (F); 73. Lasagna (C), 93. Zarate (F) Inter - Chievo 1:0 (0:0) Strelec: 48. Icardi Juventus - Genoa 1:0 (1:0) Strelec: 30. De Maio (avt) Lazio - Napoli 0:2 (0:2) Strelca: 24. Higuain, 27. Callejon Palermo - Milan 0:2 (0:2) Strelca: 18. Bacca, 33. Niang 11 -m Sampdoria - Torino 2:2 (0:0) Strelci: 66. Muriel (S), 71. Belotti, 83. Soriano (S), 94. Belotti Verona - Atalanta 1:1 (1:1) Strelci: 30. Conti (A), 42. Siligardi (V); 84. Pazzini (V) Frosinone - Bologna 1:0 (0:0) Strelec: 77. Dionisi 11-m. Sassuolo - Roma 0:2 (0:1) Strelca: 11. Salah, 94. El Shaarawy. Interjev branilec Eder in slovenski nogometaš Chieva Valter Birsa ansa RIM/TURIN - Brez sprememb na vrhu lestvice. Včerajšnji 23. krog nogometne A-lige je minil brez presenečenj. Na vrhu lestvice so zmagali prav vsi: Napoli, Juventus, Fiorentina (šele z golom v sodnikovem dodatku), Inter, Roma (že v torek) in Milan. Napoli je potrdil prvo mesto na lestvici, čeprav ni imel lahkega gostovanja: Sarrijevi varovanci so igrali na rimskem Olimpicu proti Laziu. Gostje so povedli s prvim strelcem lige Higuainom (23. gol) in dosegli drugi zadetek s Callejonom. Tekmo v Rimu je moral sodnik prekiniti za nekaj minut, saj so domači navijači zmerjali Neapeljčane in temnopoltega Koulibalyja. Juventus je trdoživo Genoo premagal le z 1:0. Za ligurijsko moštvo je bil usoden av-togol. V dresu gostov je na turinskem Juventus Stadiumu v 80. minuti vstopil na igrišče šempetrski napadalec Tim Matavž, ki so ga v Genovi najeli šele v ponedeljek. Fiorentina je Carpi premagala šele z golom Zarateja v 93. minuti. Pred tem je Carpiju uspelo izenačiti z Lasagno (drugi gol v A-ligi, pred nekaj sezonami je s Cereo zadel tudi v prvenstvu D-lige v Repnu proti Krasu). Od prve minute sta na igrišče stopila Slovenca Josip Iličic (Fiorentina) in Vidi Belec (vratar Carpija). Kar nekaj Slovencev (Handanovič, Bir-sa in Cesar) je igralo tudi na milanskem San Siru, kjer je Inter z 1:0 premagal Chievo. V Palermu je Milan slavil zmago z 2:0. Proti sicilski ekipi, pri kateri je Pirančan Aljaž Struna igral od začetka (Andelkovič je sedel na klopi), sta v polno zadela Bacca in Niang. Pri dnu lestvice je prvo zmago v letošnji sezoni dosegla Delneri-jeva Verona. Odločilni zadetek proti Rejevi Atalanti je v končnici tekme zadel Pazzini. Razburljivo je bilo tudi v Genovi, kjer sta si stala nasproti Sampdoria in Torino. Vse je kazalo, da bo moštvo predsednika Massima Ferrera osvojilo vse tri točke. Turinski »biki« so zadeli v sodnikovem dodatku. Oba gola je za goste dosegel Belotti. Nazadnje pa še Udinese: Videmčani so vodili vse do zadnjega dela tekme. Vratar Karnezis je tudi ubranil najstrožjo kazen. Nato pa je sledila hladna prha in delitev točk. Konec tedna bo na sporedu 24. krog. Vse oči pa so že uperjene v 25. krog, ko se bosta v soboto (13. februarja) pomerila Juventus in Napoli. (jng) t tr Renault se vrača v F1 PARIZ - Renault se po petih letih odmora vrača v formulo 1 kot samostojna ekipa. Po predstavitvi dirkalnika je francosko moštvo predstavilo še voznika. To sta 23-letni Danec Kevin Magnussen in dve leti starejši novinec Britanec Jolyon Palmer. Testni voznik bo mladi Francoz Esteban Ocon. Naslednica Petre Majdič? DRAMMEN - Slovenska smučarska tekačica Anamarija Lampič je na tekmi svetovnega pokala v Drammnu dokazala svoj talent. Mlada, 20-letna Medvod-čanka je v sprintu v klasični tehniki zasedla 7. mesto, kar je njena najboljša uvrstitev v svetovnem pokalu. Najboljše so bile zopet Norvežanke, ki so zabeležile dvojno zmago. Zmagala je Falla pred Flugstad-Oestbergovo, tretje mesto je zasedla Rusinja Matvejeva. Poraženi Slovenci v NBA HOUSTON - V košarkarski ligi NBA so zaigrali vsi trije Slovenci, vendar so parket zapustili sklonjenih glav. Miami Heat je v gosteh pri Houston Rockets doživel poraz s 115:102. Goran Dragic je v 33 minutah vpisal štiri skoke, šest podaj in 14 točk, Beno Udrih pa je v 25 minutah prispeval štiri skoke, pet podaj in štiri točke. Košarkarji New York Knicks so izgubili doma z Boston Celtics z 89:102. Saša Vujačic je v 18 minutah pod obročema v statistiko tekme vpisal 13 točk, tri skoke, podajo in ukradeno žogo. Evropska pokal FIBA: Krka - Asvel 51:67, Gussing - Varese 71:77, Le Havre - Cibona 92:93, Cantu - Chalon 103:90. EuroCup: EA7 Milano - Alba 91:78, Reggio Emilia - Trento 72:84, Olimpija - Maccabi 73:66. ACH Volley gladko LJUBLJANA - Odbojkarji ACH Volley-ja so v tekmi 1. kroga modre skupine 1. DOL za moške v Ljubljani premagali Triglav Kranj s 3:0 (25:18, 25:19, 25:22). Jernej Terpin je tokrat dosegel 3 točke. Tudi Mlakar (Fiorentina) LJUBLJANA - Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let bo konec marca v Kopru igrala kvalifikacijsko tekmo za evropsko prvenstvo 2017 proti Irski. Selektor Primož Gliha bo zaradi tega med 15. in 17. februarjem v Ajdovščini opravil krajše priprave za omenjeni obračun. Povabil je kar nekaj novincev, saj je deset nogometašev udeležbo odpovedalo. Letnik 1998 bo tako zastopal Jan Mlakar, napadalec Fiorentine, ki se je v preteklosti izkazal v selekcijah U17 in U19. kolesarstvo Nemec Kittel, Cavendish in Italijani DUBAJ - Nemec Marcel Kittel je zmagovalec prve etape kolesarske dirke po Dubaju. Nemški sprinter je tako zabeležil prvo zmago v dresu svoje nove ekipe Etixx Quick Step, kjer je nasledil Britanca Marka Cavendisha, ki se je preselil k južnoafriški Qhubeki. Zmaga Kittla, lani moštvenega kolega Luke Mezgeca pri ekipi Giant-Al-pecin, pomeni, da je Etixx Quick Step opravil dober posel, saj je Nemec v Dubaju Cavendisha premagal v medsebojnem dvoboju. Britanec je bil namreč drugi, za njim pa so se uvrstili štirje Italijani, in sicer Giacomo Nizzolo, Sacha Modolo, Andrea Palini in Andrea Guardini. gimnastika Artistica 81 in Ugrinova v A1 -ligi Telovadke tržaškega društva Artistica '81 se pripravljajo na bližajoči začetek prvenstva A1-lige, ki se bo začelo 12. in 13. februarja v Riminiju. V ekipi poleg veteranke Federice Macri nastopa tudi tržaška Slovenka Tea Ugrin. Poleg dve nosilnih članic bosta ekipo tvorili še talentirani Elisabetta Bobul in Jodie Padovan, ekipo bo še dopolnila Giorgia Campana. Lani so Trža-čanke osvojile drugo mesto. Državna A1-liga se bo po prvem krogu v Riminiju selila še v Ancono (4. in 5. marca), Rim (1. in 2. aprila) in Turin (6. in 7. maja). / ŠPORT Četrtek, 4. februarja 2016 17 alpinizem - Viki Grošelj gost Kulturnega doma Nova Gorica »Nismo samomorilci« V Himalaji je človek tako majhen, da ga lahko primerjamo s pokojnino. Slovenski alpinist Viki Grošelj si je sposodil besede legendarnega plezalca Staneta Belaka - Šraufa, da bi z njimi opisal strast, ki ga veže do edinega gorstva na svetu, ki razpolaga z več kot 8.000 metrov visokimi vrhovi. Teh je kar štirinajst, noben Slovenec pa ni stal na tolikih osemtisočakih kot Viki Grošelj, ki je bil prejšnji teden gost Kulturnega doma Nova Gorica, v katerem je potekal četrti dogodek v okviru niza Srečanje potohodcev. Številni so rekordi, s katerimi se lahko ponaša alpinist, gorski reševalec in vodnik ter športni pedagog, saj je Grošelj v Himalaji opravil enajst vzponov na vrhove desetih od štirinajstih osemtisočakov, na vse - razen na Makalu, Everest in Kangčendzengo - pa je splezal brez uporabe dodatnega kisika. Viki Grošelj je tudi prvi Slovenec, ki se je povzpel na najvišje vrhove vseh celin, svoje izkušnje pa je v sredo delil s številno novogoriško publiko. Kdor je srečanje zamudil, lahko izgubljeno nadoknadi z nakupom Gro-šljeve knjige 40 let mojih soočanj s Himalajo, ki je izšla pri založbi Delo. »Z založnikom sva si porazdelila izvode. 1.000 knjig smo namenili komercialni prodaji, ostalih 1.000 izvodov pa prodajam sam, saj bom zbrane denarne prispevke namenil žrtvam strahovitega potresa v Nepalu, ki sem ga sam doživel, ko sem se tam nahajal aprila lani. Ljudje v Nepalu so res nekaj posebnega, saj so apriorno odprti, prijazni in sočutni, tako da čutim pravo dolžnost, da jim pomagam,« pravi humanitarno angažiran alpinist. Sicer se je med večerom Viki Grošelj dotaknil številnih tem, ki niso bile vezane zgolj na alpinizem, s slikovnim gradivom pa je oplemenitil predavanje o slovenskih podvigih v Himalaji in na severnem ter južnem zemeljskem tečaju. »Gorstvo v Himalaji je najtežji izziv, ki ga lahko najdeš v alpinizmu, saj se poleg nizkih temperatur občuti tudi hudo pomanjkanje kisika. Gre pa za zelo romantično ozemlje, kjer je narava lepa in ljudje so taki, da jih moraš imeti rad. Hvaležen sem, da sem v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja okusil tisto pristno kulturo Nepala in Tibeta, ki se je v letih spremenila. Če je takrat bilo le nekaj odprav in kakih 50 plezalcev, imamo sedaj po 50 odprav in 800plezalcev hkrati, saj je celotno območje žal postalo preveč komercialno. Takrat smo se na vrhove odpravljali z neke vrste socialnim čutom. Vedno smo imeli s seboj po dve torbi zdravil, ko smo splezali na vrh Eve-resta pa smo lahko računali na dva zdravnika, ki sta v vsaki vasi, v kateri smo prespali, odprla brezplačno začasno ambulanto za tamkajšnje ljudi. Morda nas je do tega privedel tudi socializem,« razlaga Viki Grošelj. Ob uspehih in dosežkih pa v alpinizmu večkrat naletimo tudi na poraze in tragedije. 21 slovenskih alpinistov je v Himalaji umrlo, sam Grošelj se je kar sedemkrat vrnil brez soplezalca. »Veliko je bilo žalostnih dogodkov, sami alpinisti pa večkrat uporabljamo nekakšen robati humor, ki je večkrat odličen blažilec za zelo resne situacije, v katerih se nahajamo, saj nekako omili zahtevne in žalostne trenutke. Meni je sicer tako življenje smiselno, saj potrebujem fizični izziv. Himalaja je nedvomno simbol za preobrazbo in minevanje, poudaril pa bi tudi, da ko pride do tragedije, osvojitev vrha sploh nima nobene cene,« razmišlja alpinist, ki je med svojimi vzponi spoznal številne osebnosti. »Prvega prestopnika na Everest Ed-munda Hillaryja sem večkrat srečal, veliko pa sodelujem z Reinholdom Mess-nerjem. Gre za pravo karizmatično osebo, ki je alpinizem predstavila kot del splošne kulture, na kar alpinisti včasih VIKJ (3ROS5LJ Naslovnica Grošljeve knjige »40 let mojih soočanj s Himalajo« in avtor na predavanju v novogoriškem Kulturnem domu 40 LET MOJIH SOOČANJ S HIMALAJO mi.o pozabimo. Večkrat plezamo le za lastno dušo, pozabimo pa na glavne vrednote, ki so ljubezen, sočutje in brezpogojna pomoč. Messner je tudi prekoračil več li-mitov; imel je namreč ideje, ki so presegale fantazijo ostalih alpinistov, te zamisli pa je nato tudi uresničil. Dospel je do vrha Everesta brez kisika, ko so vsi mislili, da to sploh ni mogoče. Predstavil je svet alpinizma širši ljudski množici, ki je drugače mislila, da je šport zanesenjakov, znancev, norcev, včasih celo samomorilcev,« se spominja slovenski alpinist. Slovenija je majhna država, veliko slovenskih alpinistov pa je svoj pečat pustilo v Himalaji. »V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so se vsi čudili fana-tičnosti Slovencev in Poljakov. Mislili so, da smo se v visokogorje odpravljali za- PLANINSKI SVET radi neke narodne pripadnosti oz. mo-štvenega duha. V resnici pa smo se v Himalaji večkrat izkazali, ker smo se maksimalno potrudili, saj nismo vedeli, ali bomo sploh še kdaj imeli dovolj denarja, da se bomo tja ponovno odpravili,« hudomušno pojasnjuje Grošelj. »Vsekakor je bila za Slovence Himalaja vedno največji možni izziv na področju alpinizma. Skušali smo doseči določen nivo, ki v svetovnem merilu nekaj pomeni. To je bilo zagotovo odličen izziv. Le v neokrnjeni naravi si lahko postavimo najbolj pristne cilje. Če pa bomo še naprej ustvarjali umetne adrenalinske parke, kot smo to naredili na Triglavu, ali kot se sedaj dogaja na Eve-restu, bo naših izzivov zagotovo konec,« zaključuje Viki Grošelj. Albert Voncina ALPSKO SMUČANJE - FIS Race Katrin Don odstopila Smučarka openske Brdine Katrin Don, ki nastopa z deželno ekipo FJK, ni zaključila včerajšnjega slaloma za točke FIS v Sestrieru. Odstopila je že v prvi vožnji, ki je bila »usodna« skoraj za polovico smučark. Zmagala je Giulia Lorini (letnik 1995). Katrin Don bo znova tekmovala v nedeljo in ponedeljek na Trbižu, kjer bosta za točke FIS (National Junior Race) na sporedu dva slaloma. □ Obvestila ■ ■ Poleti z nami! ZSŠDI, PRIMORSKI DNEVNIK in ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK organizirajo v sodelovanju s potovalno agencijo Aurora viaggi izlet v Planico na ogled finala svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki bo 20. marca. Prijave na www.zssdi.it SK DEVIN in ZSŠDI organizirata 5. izvedbo pobude »Kekec na smučeh«, mednarodne tekme za tečajnike smučanja in za vse otroke, v nedeljo, 14. februarja 2016, v kraju Forni di Sopra. Vabljeni tečajniki zamejskih klubov in klubov iz Slovenije. Informacije na info@skdevin.it. www.primorski.eu1 Planinska skupina »drugače mladi« Planinska skupina, ki od lani deluje pri SPD Trst ne miruje. Na prvi pohod v letu 2016 so se podali prejšnji teden. Na dogovorjenem mestu v Devinu se je zbralo kar 23 »drugače mladih« ali »over 70«. Odpeljali so se do vhoda v rezervat, se v muzeju spoznali z značilnostmi območja rezervata, ki ima bogato in dolgo zgodovino. Človek je tu že v 19. stoletju, ko je prevladovalo močvirje s trstičjem in gozdovi, s svojo dejavnostjo posegel v neokrnjeno naravo. Konec 20. in v začetku 21. stoletja pa je del območja doživelo rena-turacijo, s čemer je bil zagotovljen raj za ptice (za gnezdenje, prezimovanje ali zgolj za počitek v preletu) in za ornitologe, ki jih tu proučujejo. Delček tega raja so si ogledali tudi pohodniki, ki so številne ptice lahko občudovali že iz centra. Nato so odšli do izliva Soče v morje in navkljub neprijaznemu blatu in meglenemu vremenu uživali ob pogledu na ptice v zraku, lagunah, morju. Udeležence ni zamorila ne megla, ne blato in neurejene poti, veselo so se spoznavali z novim svetom in klepetali o vsem mogočem. Za družbo so jim bili poleg ptičev in njihovih oglašanj tudi kamarški konji, najbolj pa so bili veseli mnogih labodov, ki so se jim, v izlivu Soče v morje, razkazovali v vsej svoji lepoti. Žal niso videli velikega škurha - simbola rezervata, zato pa ni umanjkalo mnogih lisk, kormoranov, sivih rac, velike in male bele čaplje. V tem razpoloženju so preživeli več ur in zaključili v informacijskem centru, nato pa se okrepčali v restavraciji, kjer so se dogovorili za naslednji izlet, ki bo v februarju. Zahvala za lep dan gre Paolu Raseniju, ki je poskrbel za organizacijo in vodenje izleta. Maruška Lenarčič Izlet po Primorsko-Notranjski poti Leta 2009je Meddruštveni odbor, takrat še, Primorsko-Notranjskih planinskih društev začrtal in uredil svojo pešpot. Dolga je 330 km in je speljana preko območja desetih planinskih društev, ki sestavljajo MDO Primorskih PD. Pot je nastala z namenom, da bi povezovala društva, ki delujejo na istem območju. Pobudnike je vodila tudi želja, da bi spodbudili spoznavanje širšega teritorija in s tem ovrednotili tudi tiste kraje, ki jih planinci, ki ciljajo predvsem na vrhove, običajno zanemarjajo. Od odprtja poti organizira Slovensko planinsko društvo Trst vsako leto v februarju krajši pohod po odseku omenjene poti. Letos se bomo na pohod podali v nedeljo, 14. februarja. Ker je izredno slabo vreme lansko leto preprečilo izvedbo načrtovanega pohoda po odseku Padna - Nova vas nad Dragonjo - Krkavče, se je odbor odločil, da turo spelje v letošnji sezoni. Področje je namreč izredno zanimivo in ni veliko obiskano. Izlet, na katerega se bomo podali z osebnimi avtomobili, je primeren za vse. Nujna je pohodniška oprema. Iz organizacij -skih razlogov prosimo člane, da se predhodno prijavijo, na razpolago je tel. št. 040413025. Poklon Juliusu Kugyju 5. februarja 1944 je preminul veliki gornik, glasbenik, raziskovalec skrivnosti trentarskih gora, veliki ljubitelj in opisovalec lepote Julijskih Alp dr. Julius Kugy. Gore so ga privlačile že, ko jih je kot mladfant občudoval s kraške planote, pozneje se je ta ljubezen razvnela in ga popolnoma prevzela. Tržaški planinci in člani drugih društev, v katerih je Kugy deloval, se bodo tudi letos poklonili njegovemu spominu in sicer jutri, v petek, 5. februarja, ob 11.00 uri ob njegovem grobu napo-kopališču pri Sv. Ani (v bližini stare cerkvice). »Drugače mladi« SPDT-ejevci ob izlivu Soče 18 6 Četrtek, 4. februarja 2016 GORIŠKA / jadranje - Pred odločilnima regatama v olimpijskem razredu 470 v Španiji Jadralca Čupe bosta odpotovala v Rio ... ampak (za zdaj) samo na treninge - V Palmi ju ne bo spremljal Matjaž Antonaz • •• Jadralca sesljanske Čupe in državna reprezentanta Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta sta se pravkar vrnila z dvotedenskih intenzivnih priprav pri Rimu. »Pravzaprav niso bile najbolj in-tezivne, čeprav smo si to želeli. Vremenske razmere niso bile najboljše. Na morju pred obalo Ostie smo v glavnem trenirali le zjutraj, ko je pihalo,« je povedal še ne 25-letni Farneti (četrt stoletja bo dopolnil 18. februarja), doma iz Samatorce. »Za treninge v Ostio smo se odločili, da bi trenirali z bolj kakovostnimi partnerji. Z nami so še vadili nemška mladinska reprezentanta, naša konkurenta Giacomo Ferrari in Giu-lio Calabro ter še dve posadki razreda 470. Treningi so bili kakovostni,« je še dodal Farneti. Fanta, ki ju od 25. marca do 2. aprila čaka pomembna regata na španski Palmi de Malorci (Trofeja SAR Pin-cess Sofia bo obenem kvalifikacijska regata za zadnjo evropsko kvoto za nastop na olimpijskih igrah v Riu de Ja-nieru avgusta letos) in nato, prav tako na Balearskem otoku, še odprto evropsko prvenstvo, bosta že v ponedeljek odpotovala na dvajsetdnevne priprave v brazilski Rio (iz Benetk, preko Madrida). »Nehote bova preizkusila olimpijsko regatno polje. V Brazilijo sta naju povabila prijatelja Bruno Bethlem in Henrique Hadded, brazilska jadralca, ki sta si že zagotovila nastop na domačih olimpijskih igrah v razredu 470. Prepričan sem, da bosta odlična 'sparring partnerja'. Povrh tega nam bosta posodila jadrnico. V nasprotnem primeru bi bili stroški za odhod na južno poloblo previsoki. Domov se bova vrnila 27. februarja.« Večina najboljših jadralcev bo Jadralca Čupe Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta (fotografija s facebook strani Simon & Jas Sailing team) medtem nastopilo na svetovnem prvenstvu v razredu 470, ki bo od 20. do 27. februarja v Argentini. »Midva sva se mu odpovedala, zaradi previsokih stroškov,« pravi Farneti. Po prihodu domov bosta Čupina jadralca odpotovala na Palmo de Mallorco. »Morda bova medtem še eno regato imela v Sanremu.« Jaša Farnetija in Simona Sivitza Košuto čaka v Španiji težka naloga: »Morava si izboriti olimpijsko kvoto za Italijo in hkrati na evropskem prvenstvu premagati vse druge italijanske posadke. Poleg Ferrarija in Calabroja bosta tekmovala stara mačka Gabrio namizni tenis - Državni turnir v Turinu Bronaste Katja Milič, Eva Carli in Ana Bržan Drugi državni turnir, na katerem lahko nastopajo igralke, ki so med 9. in 50. mestom na državni lestvici, se je prejšnji konec tedna odvijal v Turinu. Barve namiznoteniškega odseka Krasa sta branili namiznoteniški igralki v A2-ligi Katja Milič in Eva Carli, ki nista razočarali trenerja Dušana Mic-halke. Dve osvojeni bronasti kolajni predstavljata zelo dober izkupiček. S prvo sta se kar istočasno okitili obe krasovki, saj sta se v igri ženskih dvojic prebili vse do polfinala, ko sta z 0:3 klonili proti močnejšima Denisi Zan-caner in Le Thi Hong Loan. Nakar se je s kvalifikacijskimi skupinami začel turnir za posameznice. Carlijeva se je v težki enakovredni skupini prebila kot drugouvrščena. Med najboljšo osme-rico jo je zaustavila Giulia Cavalli z 1:3. Podobno pot je prehodila Miličeva, ki pa se je v skupini uvrstila na prvo mesto. Zlahka je odpravila zelo solidno Le Thi Hong (št.10) s 3:0. Tako kot Eva je občasno pokazala nihajočo igro, a v glavnih trenutkih pravilno reakcijo. Ravno tako se je ustavila v četrtini finala, ko jo je igralka ruskega rodu Tatjana Stechenko premagala z 1:3. Obe krasovki sta tako imeli pravico nastopati v nedeljo na Top 12. Zaradi razlike v zmaganih nizih Katji za las ni uspel preboj v glavni del turnirja. Drugače je šlo Evi, ki se je v skupini znašla tudi z Ano Bržan (in jo premagala) ter z državno reprezentantko in št. 2 v Italiji Giorgio Piccolin, ki jo je presenetljivo odpravila s 3:2. Kot prvouvršče-na je v prvem krogu počivala, nakar pa se spet srečala s Piccolinijevo, ki ji tokrat ni prizanesla. Bron na Top 12 pa predstavlja za Carlijevo prav gotovo lep dosežek. Naj omenimo, da se je z Evo na tretjo stopničko povzpela tudi Bržanova, ki je klonila pred kasnejšo zmagovalko turnirja Top 12 De-niso Zancaner. (R) Jakhlov memorial v LJ Minuli konec tedna so se nekateri najmlajši namiznoteniški igralci Krasa podali na mednarodni turnir v Ljubljano, točneje na Jakhlov memorial. Vsi krasovci so tekmovali v kategoriji mlajših kadetov. Mat-teo Parenzan, ki je trenutno celo v ožjem krogu mladinske paraolimpijske reprezentance, se je prebil do četrt-finala, kar je za njega izjemen rezultat. Luca Ceppa je obstal v skupini, a pokazal zelo dobro igro, saj je za las klonil pred poznejšim finalistom. Romeo Nava in edina ženska predstavnica zgoniškega društva Nikita Koren pa sta bila uspešna le enkrat, čeprav sta pokazala velik napredek. Nabiranje izkušenj na mednarodni ravni pa pomeni za mlade krasovce pomembno obogatitev. (R) Zandona in Andrea Trani, ki bosta skupaj s Ferrarijem in Calabrojem nastopila tudi na SP v Argentini. Vsve-tovnem pokalu v ameriškem Miamiju sta se uvrstila na 6. mesto. Tam pa je bila konkurenca slabša kot ponavadi. Onadva sta zelo izkušena. V zadnjih treh letih pa nista veliko tekmovala. Četrta italijanska posadka je Matteo Capurro in Matteo Puppo. Vse pa bo odvisno od naju. Dokazati morava, da sva v Italiji najboljša. Samo tako bova pridobila zaupanje državne jadralne zveze. V Rimu bodo imeli zadnjo besedo pri izbiri posadke, ki bo odpotovala v Rio.« košarka - Under 18 Derbi pri Briščikih Bregu Jadranu Decembra sta Čupina jadralca izrazila željo, da bi njun nekdanji trener Koprčan Matjaž Antonaz odpotoval z njima na Palmo de Mallorco. »To žal ne bo možno, ker ima druge obveznosti. Matjaž namreč trenira posadke v razredu 420 pri tržaškem klubu SVBG in Sirene. Iste dneve bodo regatirali v Ca-gliariju,« je dejal Simon Sivitz Košuta, ki je po prihodu iz Rima zbolel za gripo. Simon je še dodal: »Čaka nas izjemno težka naloga. Z Jašem pa sva motivirana. Dala bova vse od sebe«. Srečno in »dober veter«, kot radi slišijo jadralci. Jan Grgič DZP doo-PRAE srl 2015 ©Vse pravice pridržane nogomet - 2. AL Močno deževje zagodlo gajevcem Vse kaže, da je srečanje 2. amaterske lige med goriškim Audaxom in gropajsko-padriško Gajo uročeno. Srečanje 18. kroga skupine D je bilo pred kratkim prekinjeno po dveh minutah igre zaradi poškodbe sodnika. Sinočio je nogometašem obeh moštev pošteno zagodlo vreme. Če je koga prej skrbela megla, je tokrat o usodi srečanja odločalo obilno deževje na Goriškem. Že slabo uro pred predvidenim nastopom je bilo vsem jasno, da bo srečanje ponovno prestavljeno. Po vsej verjetnosti bosta Audax in Gaja v tretje poskusila na pepelnično sredo, 10. februarja. ZAMENJALI TRENERJA -Vodstvo Lumignacca, vodilnega moštva elitne lige, je bo slabši seriji nastopov zamenjalo trenerja. Na mesto Pina Cortiuole je furlanski klub imenoval Gianluco BirtigA, nekdanjega igralca Triestine. Za zamenjavo se je društvo odločilo po vse bolj občutenih razhajanjih med samim vodstvom kluba in Cortiuolo. Lu-mignacco je ob koncu prvega dela in začetkom povratnega kroga elitne lige zapravil prednost osmih točk pred najbližjim zasledovalcem Cor-denonsom. REPREZENTANCA UNDER 17 - Italijanska nogometna reprezentanca do 17. leta starosti bo v torek, 16. februarja (15.00), in v četrtek, 18. februarja (11.00) igrala prijateljsko srečanje proti srbskim vrstnikom v Manzanu. ODBOJKA - Ženska D-liga Zalet Kontovel danes Odbojkarice Zaleta Kontove-la bodo srečanje 14. kroga prve faze prvenstva deželne D-lige proti ekipi Ronchi odigrale že danes ob 20.30 v telovadnici pri Briščikih. Under 20 elite Azzurra - Jadran 43:57 (16:12, 6:12, 12:16, 9:17) Jadran: Kojanec 7, Peric, Kocijančič 12, T. Daneu 11, Skoko 2, A. Daneu 13, Cettolo 12, trener Mura, pomočnik Švab. Jadran je tudi tokrat nastopil z okrnjeno postavo. Kljub temu so v gosteh premagali Azzurro in jo hkrati dohiteli na prvem mestu. Zmago so si košarkarji Jadrana prislužili predvsem z odlično obrambo v drugi in zadnji četrtini, ko so gostitelji dosegli le 6 oziroma 9 točk. Fagagna - Breg 69:92 (20:25, 16:28, 21:22, 12:17) Breg: I. Gregori 9 (3 trojke), Gelleni 26 (1), Schiano 8, Tul 2, Lorenzo Gregori, Cri-smani 7, Bandi, Zobec 25 (1), Giuliani, Co-retti, Bazzarini 10. Trener: Kladnik. Breg je slavil zmago tudi v gosteh. Srečanja proti Fagagni niso začeli na najboljši način. Nato pa so stopnjevali ritem in na koncu so brez večjih težav uspeli odnesti domov novi točki. Under 20 deželni Basiliano - Dom 55:44 (25:11, 35:21, 45:28) Dom: Cianetti 2, Franzoni 5, Coz 2, Ci-bin 3, Furlan 7, L. Antonello 16, M. Antonello, Costi 5, Visintin 4. Trener: Dellisanti. V Basilianu so igralci Doma naleteli na črn večer, saj jih je domača ekipa brez težav premagala. Za goste je bila usodna prva četrtina, ko so povsem popustili v obram- Derbi pri Briščikih med Bregom Jadranom in Sokolom je bil dobro obiskan bi, saj so nasprotnikom dovolili 25 točk, medtem ko je nato Basiliano v nadaljnjih 30 minutah dosegel vsega 30 točk. Srečanje je bilo nato izenačeno, kar priča o tem, da je bil nasprotnik v dometu Furlana in soigralcev. Kljub medli predstavi celotne Domove ekipe, je tokrat izstopal Visintin, ki se je boril od prve do zadnje minute in je zagotovo bil med najboljšimi na igrišču. (av) Under18 Breg Jadran - Sokol 54:48 ( 16:13; 23:23; 46:50) Breg Jadran: Kalc nv, Rovis 2 (-; 1:2), Zgur 18 (9:17; 3:10; 1:4), Cappellini 0 ( -; 0:3), Emili 6 (-; 3:4), P. Zettin 3 (-; 0:4; 1:1), D. Zettin 9 (-; 3:6; 1:4), Cavarra 0 ( -; 0:3), Perčič 9 (2:2; 2:7; 1:1), Pugliese 7 ( 1:3; 3:6; 0:1), Bandi 0 (-; 0:1; 0:2). Trener: Krečič. Sokol: Grgič, I. Terčon nv, Škerk 3, Furlan 4, Ferfoglia 18, Martelossi nv, Del Gabbro, G. Terčon 8, Rudes 9, Laurenčič 6. Trener: Va-tovec. Združena ekipa Brega Jadrana je pred številnim občinstvom po izenačeni igri premagala Sokol. Breg Jadran ostaja še nepremagan na vrhu lestvice. V tretji četrtini so gostje tudi vodili za 12 točk, gostitelji pa niso popustili in so s požrtvovalno igro nadoknadili zaostanek. V zadnji četrtini so domačini upravljali izid do končnega zvoka sirene. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 4. februarja 2O16 19 RAI3bis RAI1 RAI2 RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.10 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Storie maledette 23.15 Gazebo RAI4 RAI5 RAI MOVIE 14.20 Film: Wild Bill (vestern, '95) 16.00 Film: Lettere d'amore (kom., '90, i. J. Fonda, R. De Niro) 17.4S Novice 17.S0 Film: Ritorno a Tamakwa (kom., '93, i. D. Lane) 19.3S Film: È già ieri (kom., It., '04, i. F. De Luigi, A. Albanese) CANALES SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dok.: Black&Blue Jeans, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto a ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Don Matteo 23.40 Porta a porta 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 21.10 Nad.: Il segreto 17.10 Po-meriggio cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza ITALIA1 6.0014.00 Detto fatto 7.15 Nad.: Il tocco di un angelo 8.00 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.00 Zio Gianni 21.10 LOL 21.15 Virus - Il contagio delle idee 6.45 Risanke 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Everwood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: 2 Broke Girls 16.00 Serija: E alla fine arriva mamma! 16.55 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Nan.: Mike & Molly 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: L'incredibile Hulk (fant., '08, i. E. Norton) 23.30 Film: The Wolfman (ho-ror, '10, i. B. Del Toro, A. Hopkins) IRIS 12.45 Film: Indagine su un cittadino al di sopra di ogni sospetto (triler, It., '70) 15.10 Film: L'arcidiavolo (kom., It., '66) 17.10 Film: L'ospite d'inverno (dram., '97) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Montecristo 23.40 Adesso cinema! 12.55 Heroes 14.25 Fairy Tail 15.25 Streg-he 17.40 Novice 17.45 Rookie Blue 19.10 Web Series Collection 19.20 Supernatural 20.10 Ghost Whisperer 21.10 Fargo 23.00 Orange is the New Black 14.45 Wild Italy 15.40 Oceani 16.351 grandi della letteratura italiana 17.30 Memo -L'agenda culturale 18.25 Novice 18.30 20.45 Passepartout 19.05 I tesori dell'arc-hitettura 20.00 Divini devoti 21.20 Born in the USA 23.25 Petruska incontri 23.55 Lo stato dell'arte 21.10 Film: Ex (kom., It., '09, i. C. Bisio) 23.15 Film: Cena tra amici (kom., Fr., '12) RAI PREMIUM 11.35 Nad.: Un posto al sole 12.30 Nad.: Il maresciallo Rocca 13.25 Nad.: Le ragazze di piazza di Spagna 14.00 23.00 Serija: Squadra Speciale Vienna 14.45 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.50 Nad.: Cuori rubati 15.50 Serija: Un medico in famiglia 17.45 Novice 17.50 Nad.: Il paradiso delle signore 18.45 Nad.: Pasión Prohibida 19.35 Nad.: Terra Nostra 20.20 Nad.: Una grande famiglia 21.20 Boss in incognito _RETE4_ 6.50 Nad.: Quincy 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Ieri e oggi in TV 16.50 Film: Scosse mortali (dram., '00) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: Ferite mortali (akc., '01, i. S. Seagal) 23.45 Film: Il nemico e alle porte (voj., '01, i. J. Law) 0.05 Film: L'intrigo della collana (dram., '01, i. H. Swank) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffe Break 11.00 L'arai che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: Il commissario Cordier 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita _lazd_ 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.00 11.50, 19.00 Cuochi e fiamme 9.00 15.20 I menu di Benedetta 12.55 0.50 Serija: In Treatment 13.30 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Didici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.35 The International Propeller Club 18.00 23.30 Trieste in diretta 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 21.00 Ring _LAEFFE_ 11.00 14.00, 20.00 Il cuoco vagabondo 13.05 Bourdain: Cucine segrete 15.00 Chef Sara in Italia 15.55 David Rocco: Dolce vita 17.00 Jamie: Ricette a 5 euro 17.55 Il cer-catore dei venti 18.55 Il re dello street food 21.05 Film: Donnie Brasco (krim., '97, 1. A. Pacino, J. Depp) 23.35 Serija: Annika - Crime Reporter CIELO 12.1S 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.1S MasterChef Australia 16.1S 18.15 Fratelli in affari 17.1S Tiny House - Picco-le case per vivere in grande 19.1S Affari al buio 20.1S Affari di famiglia 21.10 Film: Cat Run (akc.) DMAX l'avevo detto 15.55 Chi ti ha dato la patente? 16.50 Come e fatto il cibo USA 18.10 Affari a quattro ruote 19.00 Come andra a finire? 21.10 Due macchine da soldi 22.00 Auto da rockstar 22.55 Salt Lake Garage SLOVENIJA1 6.55 Dobro jutro 11.15 18.20 Kviz: Vem! 11.40 Turbulenca 12.25 Nan.: Vrtičkarji 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Dok.: Ne grem na koleno 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Moj gost/Moja gostja 15.40 18.05 Risanke in otroške serije 16.25 Profil 17.30 Ugriz-nimo znanost 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.00 Zgodbe iz školjke 8.45 Točka 9.40 Med valovi 10.25 Kino fokus 10.55 Slovenski magazin 11.35 Halo TV 12.35 Dobro jutro 15.50 Čas za Manco Košir 16.55 Nordijsko smučanje: SP (ž), smučarski skoki 19.10 Biatlon: SP (m), sprint 20.20 Avto-mobilnost 20.50 Dok.: Aleš Debeljak, tihotapec besed 21.20 Film: Gibraltar (druž., Fr., '13) 23.10 Dok.: Afrika - Ranljiva celina _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 15.00 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.40 19.45 Avtomobilizem 15.30 Najlepše besede 16.00 Ciak Junior 16.25 Dok.: K2 16.50 Slovenski magazin 17.20 Webo-lution 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 TG dogodki 20.00 City Folk 20.30 Film: Na-jokrutnejše srce (pust.) 22.15 Glasba zdaj 23.20 Med valovi 23.45 Sledi _POP TV_ 7.00 Risane in otroške serije 8.50 10.00, 11.20, 12.30 Tv prodaja 9.0515.45 Nad.: Italijanska nevesta 10.30 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 11.35 Kuharski dvoboj tor-tic 12.45 Dr. Oz 13.45 Nan.: Zdravnica malega mesta 14.45 Nad.: Plamen v očeh 16.45 18.55, 21.40 Novice in vreme 17.55 Nad.: Usodno vino 20.00 Film: Nevesta v akciji (rom.) 22.15 Serija: Na kraju zločina - New York 23.10 Serija: Kosti _KANAL A_ 7.0018.00, 19.50 Svet 7.5512.40 Nan.: Blažen med ženami 8.20 13.35 Nan.: Vice v predmestju 8.45 Risanke 9.20 Top Gear ZDA 10.15 11.30, 13.05 Tv prodaja 10.30 18.55 Serija: Komisar Rex 11.45 17.05 Serija: Nikita 14.05 Film: Henryjev zločin (kom., '10, i. K. Reeves) 16.10 20.00 Nan.: Kar bo, pa bo 21.00 Film: Časovna past (dram., '03, i. P. Walker) 23.05 Film: Shaft (akc.) PLANETTV 12.00 Tv prodaja 12.30 23.35 Nan.: Prijatelji 13.05 Nad.: Talenti v belem 14.05 Ellen 15.00 22.40 Serija: Preiskovalci na delu - N.C.I.S. 15.55 Nad.: Esperanza 17.00 VREDNO OGLEDA Četrtek, 4. februarja Laeffe, ob 21.05 Donnie Brasco ZDA 1997 Režija: Mike Newell Igrajo: Al Pacino, Johnny Depp, Michael Madsen, Bruno Kirby, Anne Heche, Robert Miano in Brian Ta-rantina Po resnični zgodbi Joeja Pi-stoneja, je Mike Newell posnel film, ki pripoveduje o Donnieju Brascu, agentu ameriškega FBI-ja, ki se je skrivno vtihotapil v mafijsko družino. Mladega nadebud-neža ima posebej v čislih starejši mafijec, Lefty, ki se je nanj zelo navezal in ga nekako proglasil za svojega absolutnega naslednika. Ameriški agent, ki je v sklopu svoje profesionalne odločitve prisilno zapustil ženo in tri hčerke, pa se na lepem znajde v neljubi situaciji, saj ne ve, če bi si še želel, prejšnjega zakonitega življenja, ali bi se raje spremenil v pravega mafijca. Film: Eddie (kom.) 19.00 22.20 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Jake, Brian in Anna (kom., '00, i. B. Stiller) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Deve-takom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Mednarodni utrinki (Bruno Križman); 12.15 Tiste mrzle januarske noči; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Bruno Volpi Lisjak: Vojn po morju - 19. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba;19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije Primorske; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00 Punto e a capo/Cultura e societa; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.35, 18.00, 18.35, 21.00, 22.00 Glasba; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 20.00 Cultura e societa; 20.30 Punto e a capo; 0.00 Nottetempo. 12.30 Property Wars 13.20 20.20 Banco dei pugni 14.10 Affare fatto! 1S.0S 19.30 Te DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V Radioaktivnem valu od 8.10 dalje med drugim nov niz satiričnih skečev in svojevrstno poročanje kraškega dopisnika iz Ljubljane: na telefonu bo Samo Kra-ševec, oziroma mladi stand up komedijant Žan Papič. V oddaji Studio D po 11.00 se bomo v družbi Bruna Križmana zaustavili ob Mednarodnih utrinkih, nato pa vprašali etnologa dr. Janeza Bogataja, koliko je današnji pust za etnologe zanimiv in vznemirljiv... Pisani svet podobe ob 18.00 se bo pričel z razveseljivo novico o dodelitvi zlate medalje slovenski slikarki Alenki Sottler s strani Society of Ilustrators v ZDA. V rubriki Podoba v besedi bomo prelistali skupaj knjigo Gillo Dorfles, 99+1 risposte, v kateri ugledni italijanski esejist, filozof in umetnik v pogovoru z Lorenzom Michellijem razkriva svoje poglede v navezi s tržaškim kulturnim kontekstom. Gost osrednje rubrike Sveže na paleti bo kustos Denis Volk, govor bo o razstavnem projektu Fotomorgana in razstavi fotografov mlajše generacije v galeriji Meduza v Kopru. Ob koncu še utrinek o simpoziju o Mieli Rei-ni, ki se je januarja vršil v tržaškem muzeju Revoltella. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f | Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 4. februarja 2016 vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 990 ~ /a.. 1010 ■ — ^ft hmo 1000 ^ ^ 1010 VREME, ZANIMIVOSTI Nad severnim Sredozemljem je plitev ciklon. Hladna fronta je dosegla Alpe in bo zvečer prešla naše kraje. Za njo bo začel od severovzhoda dotekati nad naše kraje občutno hladnejši zrak, od zahoda se bo k nam razširilo območje visokega zračnega tlaka. V_/\ Za odnose s prostitutkami obvezen kondom BERLIN - V Nemčiji bo za spolne odnose s prostitutkami obvezen kondom, predvideva predlog zakona, ki ga je v torek potrdila nemška vlada. Če bo dobil zeleno luč v parlamentu, bo nova zakonodaja za večjo zaščito spolnih delavcev stopila v veljavo leta 2017. Strožja bodo tudi pravila za lastnike javnih hiš. Spolni delavci v prihodnje ne bodo več smeli bivati v prostorih, kjer opravljajo dejavnost, poleg tega pa se bodo morali tudi redno posvetovati z zdravstvenim osebjem. Prostitucija je v Nemčiji zakonsko dovoljena od leta 2002, s čimer so spolni delavci dobili pravico do zdravstvenega zavarovanja in nadomestila za brezposelnost. A nedavno objavljeno poročilo kaže, da ni opaziti resničnega izboljšanja socialne zaščite spolnih delavcev in da jih ima le odstotek pogodbo o zaposlitvi. Eksplozija na letalu naredila luknjo, skoznjo padel moški m MOGADIS - Na somalijskem potniškem letalu, kije letelo iz Mo-gadiša proti Džibutiju, je v torek odjeknila eksplozija, kije naredila luknjo na strani letala. Skoznjo je padel moški, ranjeni sta bili še dve osebi. Letalo je zagorelo, a je vseeno varno pristalo v Moga-dišu. Eksplozija je odjeknila na letalu družbe Daalo Airlines s 70 potniki 20 minut po vzletu. Letalo seje nato obrnilo in pristalo na letališču. Blizu kraja Bal'ad, 30 kilometrov od Mogadiša, naj bi že našli truplo moškega, kije skozi okoli meter široko luknjo padel iz letala. Srbski pilot letala Vladi mi rVodopivec, ki mu je uspelo varno pristati je izrazil sum, daje eksplozijo povzročila bomba. živalski svet - Nenavadno prijateljstvo Kozliček in tiger bosta ostala blizu VLADIVOSTOK - V safari parku na daljnem vzhodu Rusije, kjer se je pred dvema mesecema stkalo nenavadno prijateljstvo med ruskim tigrom Amurjem in neustrašnim kozličkom Timurjem, so sprejeli odločitev, da bo par po nedavnem sporu in razdružitvi še vedno živel v sosedstvu, le da bosta ločena z ograjo. A ne bosta samevala, saj jima že izbirajo družice. Tiger je minuli teden prijateljstvu navkljub kozlička napadel, ker je ta ves čas drezal vanj. Kozliček je bil po napadu v šoku, zato so ju raz-družili, so sporočili iz safari parka, 70 kilometrov oddaljenega od ruskega pristaniškega mesta Vladivostok. Direktor parka Dmitrij Mezencev je dejal, da bodo kozlička, ko bo prišel iz bolnišnice, kjer okreva, nastanili zraven Amurja, tako da se bosta s tigrom lahko videla skozi ograjo. Pojasnil je, da »trenutno poteka natečaj za izbor najboljše koze za Timurja«. Mezencev je še dodal, da tudi Amur menda ne bo dolgo sameval; v sosednji kletki namreč živi tigrica Usuri, ki pa je za zdaj še premlada za ustvarjanje družine. Tiger Amur in kozliček Timur sta se spoprijateljila pred dvema mesecema, ko so kozlička Amurju dali kot hrano, a se ga ta ni niti dotaknil. Razlog naj bi bil pomanjkanje kozličkovega strahu pred tigrom, saj ga ni nihče naučil, da bi se ga moral bati. mednarodni natečaj - Med 17.500 posnetki zasedel 2. mesto 9-letni Julij Kopilovic med najboljšimi fotografi National Géographie Kids WASHINGTON - Na sedežu društva National Géographie Society v Washingtonu so razglasili zmagovalce mednarodnega fotografskega natečaja, na katerem sodelujejo mladi bralci revije National Géographie Kids ter njenih 11 mednarodnih licenčnih izdaj po vsem svetu. Med več kot 17.500 sodelujočimi fotografijami je drugo mesto v kategoriji Neverjetne živali osvojil devetletni Julij Kopilovic iz Ljubljane. Nagrajena fotografija Velikan je nastala na Baliju, kjer je bila Julijeva družina na počitnicah. Med ogledom otoških živali se jim je približal tudi leg-van in mirno požiral mlademu fotografu, ki je brez strahu posnel nagrajeni posnetek. Zvedavi devetletnik, ki obožuje naravo, raziskovanja in potovanja, se bo spomladi za nagrado udeležil fotografske delavnice s fotografom Arne-jem Hodaličem na Ljubljanskem barju. Zmagala je 13-letna Senne Mensink iz Nizozemske, kije prejela veliko nagrado natečaja za bližnji portret kobilice, ki kuka skozi list. Za nagrado bo obiskala Washington in sedež National Geographica. Slovenci cenijo Samsung LJUBLJANA - Če bi imel državljan Slovenije na voljo neomejeno količino denarja in bi se odločal izključno na podlagi kakovosti, bi kupil mobilni telefon Samsung, poslušal U2 ali Adele in si v živo ogledal tekme NK Maribor, ugotavlja najnovejša raziskava Qudal, ki jo je januarja v Sloveniji izvedla mednarodna organizacija Icertias s sedežem v Zurichu. Na vprašanje, kateri proizvajalec mobilnih telefonov glede na izkušnje ponuja absolutno najvišjo kakovost na slovenskem trgu, je tokrat največ vprašanih na prvo mesto postavilo Samsung. V prejšnji raziskavi je bil najpogostejši odgovor na to vprašanje Apple. Smučarka Tina Maze, ki ji je leta 2014 pripadel naziv najkakovostnejše športnice, si letos prvo mesto v tej kategoriji deli s smučarskim skakalcem Petrom Prevcem - oba sta dobila enako število glasov anketiranih. Razlike v kulturoloških preferencah so vidne v rezultatih iz kategorij glasbe. Pri tujih glasbenih skupinah je tokrat prvo me- sto po kakovosti zasedla irska skupina U2, pri domačih pa je slavila Siddharta, potem ko je leta 2014 je v tej kategoriji zmagovalno mesto pripadlo Modrijanom. Med posameznimi glasbenimi izvajalci pa so prebivalci Slovenije na prvo mesto po kakovosti tokrat uvrstili Adele, medtem ko je v tej kategoriji pred dvema letoma prvo mesto zasedla Tina Turner. Eno od vprašanj je bilo, kateri proizvajalec bele tehnike in gospodinjskih aparatov zagotavlja absolutno najvišjo raven kakovosti. V tej kategoriji so slovenski državljani na prvo mesto postavili Gorenje. Kakovost domačih blagovnih znamk pa prepoznavajo tudi v drugih podskupinah. Prva mesta v svojih kategorijah so tako med drugim zasedli Barcaffe (instant kava), Gorenjka (čokolada), Argeta (pašteta), Union (pivo s sadnim okusom), Dana (sadni sirup), NLB (banka), Mercator (maloprodajna trgovska veriga), Eta (konzervirano sadje), Ljubljanske mlekarne (mlečni namaz), Radenska (gazirana mineralna voda), Fruc-tal (sadni sok), Afrodita (šampon za lase), Žito (prepečenec), Mo-bitel (mobilni operater), Telemach (ponudnik interneta).