Pot oživljanja Trdoživa ni bila kratka. Ideja o skupnem biltenu bi- oloških terenskih društev je pri posameznikih treh društev zorela več kot 3 leta. Slednjič je napočil čas njene predstavitve drugim in pričelo se je pridobovanje zadostne podpore za ustanovitev skupne- ga biltena. Predlog je hitro zaokrožil med osem društev, kasnejših ustanoviteljev in izdajateljev Trdoživa. Iskanje biltenovega imena pa vendarle ni bilo tako enostavno in kratko. Prvotna zoreča ideja je sicer predvidevala, da bi se novorojeni bilten prelevil iz obstoječega odonatološkega biltena Erjavecia, ki bi zaradi imenskega botra — Frana Erjavca — lahko povezoval vsa biološka terenska društva med seboj. Ker je ta predlog pri članih več društev padel na neplodna tla, smo takrat še v nastajajočem uredniškem od- boru pričeli z iskanjem novih predlogov za biltenovo ime. Pri tem smo na pomoč pozvali tudi vas, člane društev, ki ste nam poslali več predlogov. Sam izbor je potekal v več krogih, vseskozi pa so priha- jali tudi še novi predlogi. Sprva je izbor predlogov opravil uredniški odbor in te predloge podal v glasovanje članom društev. Končna po- trditev imena je nato znova doletela uredniški odbor, vendar zaradi rezultata ankete ta odločitev ni bila težka. Preko pridobivanja idej pa smo si sami postavljali tudi pravila, kakšnih imen ne bi želeli imeti – ker smo želeli ustvariti poljudno revijo, ki bo tudi že v svojem imenu jasno ločena od strokovnih publikacij različnih društev, smo se na primer želeli izogniti latinskemu imenu revije. Sam izbor podnaslo- va biltena ni bil težak, saj smo se hitro zedinili, kaj želimo z njim sporočati. In kakšni so bili predlogi? Bilo jih je mnogo. Poleg v zadnji anketi vključenih so nam bili na pladnju postreženi še Do DNA, Vse živo, Pisan svet, Brst, Buba, Priroda, Biodiverziteta, Petka, Narava, Vivia- na, Omne Vivo, Terenec, Vita in terra, Bilka ... Kar nekaj je bilo tudi živalskih in rastlinskih imen, na primer Rega, Plavček in tudi Svizec, ki krasi tokratno naslovnico. Nekaj predlogov je bilo tudi ljudskih, Uvodnik UTEMELJITVE V ANKETI PREDLAGANIH IMEN: TRDOŽIV: Ime za živalski rod (ima biološki pomen), s katerim se (zaenkrat) ne ukvarja nobeno od društev. Ime za revijo pri- merno v metaforičnem smislu (biti trdoživ), ravno prav dolga beseda v slovenskem jeziku, primerna za naslov revije (da se jo sklanjati). Rod ima tudi slovenskega endemita. Očitek na ime še ni bil podan. BIO MREŽA: Vsa vključujoča društva imamo z mrežo nekaj za opraviti, kot metuljnice, vodna mreža, UTM, mreženje za ne- topirje, ribiška mreža itd. To besedno zvezo lahko pojmujemo tudi v smislu povezovanja društev preko biltena v »mrežo« organizacij oz. za t. i. mreženje, ki je v zadnjem času precej popularen izraz. Ime pa lahko razumemo tudi v kontekstu lovljenja informacij in zgodb, ki bi se sicer izgubile ... To je tudi namen biltena. Očitek je, da mreža nekoliko preveč asociira na spletno mrežo, tehniko ipd. SPECIES: Vsa društva se ukvarjamo z vrstami, zato bi pomensko bilo to ime zelo primerno, čeprav ni najbolj všečno za skla- njanje. Očitek je bil, da gre vseeno za latinsko besedo in da si želimo imeti slovensko ime biltena. VIRIDIS: Ko smo iskali besedo, ki je skupna večjemu številu živalskih/rastlinskih skupin, smo našli to vrstno ime, ki je upo- rabljeno pri več organizmih. Hkrati ta latinska beseda (ni pri- merna za sklanjanje) pomeni zeleno, ki je tudi neka osnovna barva biologije in narave. Očitek je bil poleg latinskega imena tudi ta, da splošna javnost ne prepozna pomena te besede in da je vseeno kar nekaj društev, ki v svojih vodah nimajo tega vrstnega imena. TERENSKA BELEŽNICA: Ker smo vsi v terenskih društvih, je terenska beležnica nekaj, kar naj bi nas vse spremljalo. Očitek je bil predvsem na dolžino imena. kot na primer Zeleni Jurij, ali pa zgodovinskih, kot npr. Freyeria po Henriku Freyerju, ki je v 19. stoletju deloval na področju botanike, zoologije, geologije, paleontologije in kartografije, ali Spomenica po prvem slovenskem naravovarstvenem programu iz leta 1920. Dokončno glasovanje je pričakalo pet predlogov: Trdoživ, Viridis, Terenska beležnica, Bio mreža in Species. Glasovanja se je udeležilo točno 100 članov društev. Za zmagovalca je glasovalo 34 članov. Ime Trdoživ je do uredništva priromalo 20. februarja, in sicer iz- pod rok Alenke Pirman, sourednice Razvezanega jezika, spletnega prostega slovarja žive slovenščine. Ko smo jo vprašali, »kako naj se imenuje revija, ki bo pokrivala terensko biologijo«, je enostavno od- govorila — TRDOŽIV. Predstavitvi živega trdoživa iz živalskega kraljestva je posvečena tokratna osrednja tema, kjer se lahko bralci bolje seznanite s tem bitjem, po katerem nosi naš bilten ime. Tako, ime je bilo izbrano. Temu je sledilo še oblikovanje logotipa, ki ga je ob Damjanovem modrovanju dobro zasnoval naš oblikovalec Vito Babuder. Slednjemu se lahko zahvalimo tudi za lično podobo našega biltena. Po imenu in znaku je seveda sledila vsebina. Prva številka je za nami in v uredniškem odboru upamo, da smo vam tudi v tokratni števil- ki postregli z zanimivimi temami. Če nam je z avtorji prispevkov in fotografij to uspelo, bomo skupaj z vami če toliko bolj neučakano pričakovali naslednjo številko Trdoživa, ki bo izšla konec prihodnje pomladi. Želimo vam prijetno branje, v prihajajočem letu 2013 pa mnogo sre- če in lepih trenutkov v naravi. Uredniški odbor biltena TRDOŽIV 3 n=100 Zadnje glasovanje o imenu biltena N=100