Komunisii med seboj Dogodek, ki ni vzbudil samo časnikarske pozornosti, temveč je globoko odjeknil po vsem svetu, je nedavna obsodba Kominfor* ma, ki jo je ta izrekel na dvodstvom Komu« nistične partije Jugoslavije (KPJ) in nje« govo politiko. Vlade posameznih držav k tem dogodkom v glavnem še niso zavzele jasnega stališča, ker se jim verjetno zdi pa« metneje, da komunisti sami uravnajo svoje spore, zato so pa z izjavami tembolj pohi« tele razne KP evropskih držav. Stališča vseh KP so si v obsodbi jugoslovanske KP enaka, izjemo tvori le KP Švice, ki se je postavila'na stran jugoslovanskih komuni« stov in zavrgla obtožbe Kominforma. Spor, za katerega je svet pred nedavnim izvedel in ki dovoljuje bežen pogled v sta« nje najnovejših totalitarnih režimov, ni od včeraj, kot morda nekateri mislijo. Iz ne« katerih dejstev se da sklepati, da izhaja že iz leta 1937 ali pa še od prej, ko je bil raz« puščen takratni Centralni komite (CK) KPJ pod vodstvom »frakcionarja« Gorkiča in nato sestavljen nov pod vodstvom sedanje« ga predsednika jugoslovanske vlade marša« la Tita. To se da sklepati iz najnovejše ob« jave CK KPJ vsem članom KPJ, ko jih ob« vešča o rezultatih preiskave proti nedavno odstavljenima ministroma Sretenu Žujevi« ču in A. Hebrangu, katero je izvedla tri« članska komisija na podlagi sklepa plenu« ma CK KPJ z dne 13. aprila 1948. Obvesti« lo pravi namreč med drugim, da je bil leta 1937 Žujevič od novosestavljenega CK KPJ pod vodstvom Tita kaznovan z ukorom par« tije. Kot je možno iz poročila nadalje razbrati, se je vsporedno z Žujevičevim delom razvi« jalo tudi Hebrangovo s to razliko, da je imel Hebrang neposredne stike z Moskvo in je vsled tega, tako trdi on sam, prišlo med njim in Titom do osebnega spora. Da He« brangovi stiki z inozemstvom niso bili samo zasebnega značaja, je razvidno iz tega, da navaja obtožba Kominforme precej istih obtožb, ki jih je na seji CK KPJ 14. aprila 1948. iznesel Hebrang (v CK PKJ ni svo« bode izražanja misli, kritike itd.). Izjava CK KPJ trdi tudi doslovno, da je »Hebrang zlagano prikazoval stanje v naši državi '(Jugoslaviji — op. p.) in blatil CK KPJ in njene posamezne člane nasproti našim (t.j. jugoslov. — op. p.) prijateljem iz Sovjetske zveze in proti drugim, ki je z njimi prišel v stik« ... itd. Sicer pa naj bo ozadje spora tako ali tako, že dejstvo samo, da je postala razpo« ka v komunističnih vrstah tako velika, da je ni bilo več mogoče prikriti pred svetom, je dokaz, da je možno izvajati diktaturo le do neke mere in da še tako ostre sankcije ne morejo zatreti v človeku hrepenenja po vsaj delni svobodi. Danes je še težko reči, kako se bodo v bodočnosti razvili dogodki. Na eni strani stoji Kominform in za njim sila vseh KP, ki predstavljajo v gotovih primerih tudi drža« vne tvorbe, na drugi strani pa legendarni junak Osvobodilne fronte — maršal Tito, kateremu zatemnjujejo zadnje obtožbe Ko« minforma precej med osvobodilno borbo pridobljenega bleska. Kljub temu pa da po najnovejših Poročilih iz Beograda stoje za Titom in KPJ vse delovne množice Jugoslavije, se je vendar CK KPJ zdelo potrebno, da se obrne Neposredno na Stalina in ga prosi za posre« kovanje v sporu s Kominformom. CK KPJ, tot tudi Tito sam poudarja, da bo ostal še Naprej zvest ciljem komunizma, vendar istočasno odklanja obtožbe Kominforma in se sklicuje na načelo prostovoljnosti, s či= »ver nehote obnavlja sumnjo Kominforma, da vodi KPJ izolacijsko politiko napram ostalim komunističnim partijam. CK KPJ zelo ostro zavrača trditve Ko« fctinforma, češ da je bila njegova gospodar« Ska politika slaba in zgrešena, priznava pa (Nadaljevanje na 2. strani) leteče trdnjave nad Berlinom a ne z bombami, temveč z živežem Položaj v Berlinu je postal še bolj kriti« čen, ko so Rusi zapustili Mestno zavezniško poveljstvo — edino korporacijo štirih ve« lesil, ki je še delovala v Nemčiji— ter iz« javili, da »več ne obstaja«. Britanci in Amerikanci so izjavili, da ne priznajo razpustitve tega poveljstva. Med« tem se je razvila zračna plovba za uvoz ži= vil v zapadni del Berlina preko letališča Gatow. Ta je uradno označena kot največja transportna operacija, ki je bila kdajkoli podvzeta med vojno ali v mirnem času. Dejstvo, da so Rusi zapustili poveljstvo, je formalno dopolnilo razkol med njimi in zapadnimi velesilami v Berlinu ter povečalo probleme glede praktične uprave mesta. Prva britanska »Leteča trdnjava« z živili za blokirani Berlin, je pristala ob jezeru v mestu dne 5. julija. Letalo tipa »Sunderland«, ki je zmožno naložiti težo desetih ton, je pristalo ob Ha« vebjezeru, v britanskem predelu Berlina. To je prvo od sedmih letal istega tipa, ki bodo vršila vsak dan po dve vožnji iz Ham« burga v Berlin. Zračna plovba je dosegla rekord. Letala pristajajo neprenehoma na letališču Tem« pelhof v ameriškem predelu in na letališču Gatow V/ britanskem predelu mesta. Ta povečana zračna armada je odgovor maršalu Vasiliju Sokolovskem, ki je odklo« nil, da bi vzpostavil normalne prometne zveze med Berlinom in Zapadno Nemčijo. V nedeljo je prispelo 315, a v ponedeljek 350 letal. Čeprav je v nedeljo Amerika praznovala »Dan neodvisnost^ so ameriški piloti od polnoči do četrte ure zjutraj napravili 163 poletov. To je bil najbolj naporen dan. Leta« la so se dvigala vsake tri minute ter prista« jala na letališču Tempelhof. Angleško kra« Ijevsko letalstvo, ki vrši službo od opoldne do opoldne, je napravilo ta dan 161 poletov. V ponedeljek so britanska tovorna letala prvikrat nadkrilila ameriška. V Berlin je prispelo 190 letal. Istega dne je 106 ameriških transportnih letal napravilo polet. Kakor je bilo uradno objavljeno, so letala do 4. ure po polnoči istega dne uvozila 976 ton živil. Čim se je zračna plovba povečala, so ber« linski časopisi, ki so pod sovjetsko oblastjo, postali bolj strupeni v svojem napadanju. Vlade Velike Britanije, Združenih držav in Francije so poslale vladi Sovjetske zve« ze protestne note zaradi blokade Berlina. Te tri države zahtevajo v noti takojšnjo ukinitev blokade Berlina in izjavljajo, da so sovjetske oblasti krive, da sta dva mili« jona Nemcev v zapadnih predelih Berlina izpostavljena lakoti. Nadalje ugotavljajo v tej noti, da so bili vzroki tej blokadi Ber« lina politične narave in ne tehnične hi pou« darjajo, da ne bo prišlo do skupnih poga« janj med zapadnimi velesilami in Sovjetsko zvezo, dokler Sovjeti ne bodo opustili prisil« n ih ukrepov. Vlade Velike Britanije, Združenih držav in Francije so do konca preteklega tedna upale, da bodo rešili berlinsko krizo voja« ški guvernerji v Berlinu. Toda zadnja seja vojaških guvernerjev v soboto, ki je bila brez uspeha, je pokazala, da je upanje za« stonj. Zato so vlade treh zapadnih velesil odobrile noto, ki so jo izdelali v britanskem zunanjem ministrstvu vodja nemškega od« delka William Strang, ameriški in francoski veleposlanik. Iz berlinskih političnih krogov, ki so v tesni zvezi s sovjetskimi oblastmi, se je iz« vedelo, da je prispel v Berlin sovjetski voj« ni minister in namestnik predsednika so« vjetskega ministrskega sveta, maršal Niko« laj Bulganin, ki je tudi član sovjetskega politbiroja. ü * Oči vsega sveta se strahom ozirajo na se» ver, kjer se neko mesto, oziroma še bolje rečeno, ostanki nekega mesta, borijo za svoj obstoj. Nad Berlinom zopet brnijo mo« torji nepregledne vrste letal, toda tokrat jih gledajo Berlinčani kot svoje rešitelje. Še enkrat je odvisno življenje ali smrt Ber» linčanov od teh letal, vendar pa nosijo se» daj ta letala s seboj življenje in up, kajti Berlin je po treh letih zopet odrezan od sveta. Z one strani demokracije poslušamo vsak dan govore o ljubezni napram človeštvu, o spoštovanju človečanskih pravic, o skrbeh oblasti za čim boljše življenje ljudi. Spadajta v ta visoki načrt tudi ona dva in pol mi» lijona Nemcev v Berlinu, ki morajo stra« dati, da bi se dal načrt ljubezni do člove« štva čim bolj izvesti? Na svetu ni takega načrta, zaradi katerega bi morali umirati stari in mladi, žene in otroci od gl?du! Ni take diplomatske igre, ki bi mogla opravi« čevati stradanje dveh in pol milijonov ljudi. Lahko je govoriti po časopisih o ljubezni, svobodi in obziru napram slabotnim. Toda, kadar se obsodi dva in pol milijona ljudi na smrt zaradi gladu — to gotovo ni v skladu s pravo demokracijo!... Evropski narodi si sami lahko izberejo način ameriške pomoči Poraz komuflitiov na Finskem Na Finskem so se vršile 1. in 2. julija vo= litve za parlament. Končni izidi teh voli» tev so pokazali, da je Demokratična zveza, ki je pod komunističnim vodstvom, doživela odločilen poraz. Izgubila je od svojih do« sedanjih 49 sedežev 11 sedežev. Ostale stranke so dobile: poljedelska stranka 56, socijalni demokrati 55, konzer« vativci 31, švedska ljudska stranka 15, li= beralna napredna stranka 5 sedežev. Izgle« da, da bo zavzel mesto zunanjega ministra bivši pravosodni minister Kekkonen (polje« delska stranka),.ki velja za radikalca in mu zaupajo tudi levičarji. »Nobena država ne bo prisiljena, da sprejme ameriško pomoč v blagu, ki bi ji ne odgovarjalo,« je izjavil g. Harriman, pose» bni poslanik za Evropsko pomoč, pri tisko» vni konferenci na Dunaju. Gospod Harriman je s tem odgovoril na komunistična podtikanja, ki trde, da bodo Združene države napravile iz Avstrije skla« dišče blaga brez vsake vrednosti. Harriman je prispel na Dunaj iz Pariza, ter je izjavil, da namerava odpreti na Du« naju svojo posebno pisarno. Podrobni na« črt je v Washingtonu predložen v odobritev. Komisija, ki bo za stalno ostala na Duna» ju, bo delovala skupno z ameriškimi oblast» mi in državno upravo. Gospod Harriman se nadeja, da delo ne bo preveč otežkočeno v predelih, ki jih je zasedla sovjetska armada. Meiems o Donavi v Ssovtadu Velika Britanija, Francija, Sovjetska zyeza in Združene države so poslale vladi Jugoslavije note z enako vsebino, v katerih zahtevajo uradno sklicanje konference o Donavi 30. julija v Beogradu. V noti pravijo, naj Jugoslavija v svojem in v imenu navedenih štirih držav povabi vlade Bolgarije, Madžarske, Češkoslovaške, Romunije in Ukrajine, naj pošljejo svoje zastopnike v Beograd. Avstrijski vladi pa naj pošljejo povabilo, naj se udeleži njen zastopnik te konference kot svetovalec. ' Pa'eitm Grof Bernardotte je poslal Združenim na« rodom svoje predloge za rešitev palestin« skega vprašanja. Iz Kaira poroča london« ski dopisnik, da so Arabci odklonili njegove predloge, vendar pa so predložili svoje, ki predvidevajo za Palestino začasno vlado, v kateri bi bili zastopani Arabci in Židi. Po mnenju tega dopisnika Arabci še vedno upajo na mirno rešitev palestinskega vpra« šanja. Židovskega odgovora še niso objavili. Menijo pa, da bo tudi odklonilen. Najhitrejše letalo na svetu je britansko letalo „Meteor Mark IV". Slika predstavlja letalo v zraku. ČEŠKOSLOVAŠKA Češkoslovaški ministrski predsednik, Za« potocky, je izjavil v svojem govoru, ki ga je imel v nekem kraju v bližini Prage, da češkoslovaške oblasti ne bodo ovirale niko« gar, ki bi hotel potovati v inozemstvo. V pripravi je po njegovi izjavi zakon, ki bo zopet dovolil izdajanje vizumov češkoslova« škim državljanom. Za »izdajalce« bo meja ostala zaprta. ZORfŽENE DRŽAVE Združene države bodo praznovale 24. ok« tober, to je obletnico, ko je stopila v ve« Ijavo Listina Združenih narodov, kot dan Združenih narodov. Namen tega praznova« nJa je predočiti širšim slojem pomen in smotre Združenih narodov ter jih pridobiti za vsestransko, podpiranje te svetovne ustanove. Praznovanja se bo udeležil tisk, radio, šole, cerkvene občine in rasne organizacije s posebnimi programi. Predsednik USA, guvernerji posameznih držav ter župani bo« do izdali posebne proglase. KITAJSKA V južnem delu province Hanan je zbra« nih ob železniški progi Peiping—Harrov okrog 300.000 Kitajcev, tako poročajo vladi sovražne poročevalne agencije. Komunisti« čne čete že več dni napadajo vladne čete. Pravijo, da je to največji boj v šestnajstih letih državljanske vojne. Čete nankinške vlade so napredovale v severni smeri in za« vzele pri tem mesto Suiping. JUGOSLAVIJA Glasilo jugoslovanske komunistične par« tije, »Borba«, prinaša v nekem članku, za katerega mislijo, da ga je napisal sam Tito, in se precej razlikuje v tonu od prejšnjih člankov glede spora s kominformo, še en« krat zanikanje vseh obtožb napram jugosio« vanski komunistični partiji in navaja vzro« ke, zakaj se jugoslovanska partija ni udele« žila seje kominforme. V tem članku piše pi= sec, da se jugoslovanski komunisti ne srna« trajo za izključene, ker vedo, da Rusija Ju« goslavije ne more pustiti na cedilu. »Jugo« slavija je del demokratičnega bloka«, pa naj reče kominforma kar hoče. V članku pravi nadalje, da je brez sodelovanja s Sp„= vjetsko zvezo in ostalimi vzhodnoevropski«, mi državami nemogoče izgraditi socijalizem. članek nadalje priznava, da so voditelji ju« goslovanske partije mogoče res napravili napake, ki pa niso take, kot jih slika komin« forma. V nekem drugem članku hvali »Borba« sovjetsko politiko glede Nemčije in pripo« roča vsem prijateljem Sovjetske zveze, naj jo podpirajo. Osrednji odbor jugoslovanske komunisti« čne partije je povabil vse komunistične partije vzhodnega bloka k beograjski seji stranke 21. julija. Beograjska vlada je demantirala vsa po« ročila, ki so jih prinesli komunistični listi o Jugoslaviji. Jugoslovanska vlada je vložila pri alban« ski vladi protest zaradi njenih ukrepov proti na daljnemu preskrbovanju jugosio« vanskih otrok v Draču in Skadru. Komunisti med seboj (Nadaljevanje s 1. strani.) na. drugi strani, da bo za zgraditev sociali« zma v Jugoslaviji potrebna pomoč ljudskih demokracij in Sovjetske zveze. Takih na« sprotij je v jugoslovanskem odgovoru najti še več. Da je spor med KPJ in Kominformom najmočneje odjeknil v vzhodnoevropskih državah, je razumljivo. Tako slavljeno brst« stvo jugoslovanskih narodov in bolgarskih delovnih množic je čez noč izginilo. Albani« ja je takoj izrabila ugodno priliko in se ta« ko otresla . vsiljenega jugoslovanskega va= ruštva. Spor je šel celo tako daleč, da so iz knjig iztrgali celo sestavke o Titu in Jugo« slaviji in da je morala jugoslovanska vlada z ladjami odpeljati iz Albanije svoje držav« Ijane. Tudi v Romuniji so izginile Titove slike in nekateri komunisti se morajo v za« porih pokoriti za svoje preveliko navduše« nje za Jugoslavijo. Na Madžarskem ni duha ne sluha o jugoslovanskem bratstvu in celo češka in Poljska sth se v navdušenju za Tita in njegovo politiko ohladili. In itali« janski komunisti? Baje bo KPI posredovala v Moskvi, da bo Sovjetska zveza pristala na vrnitev Trsta Italiji. Tak je danes položaj. Težko pa je v sedanjih okolnostih reči, če stojimo pred veliko tragedijo bodočnosti, ali pa pred spretno komedijo v režiji Kominforma. Gorazd NEMČIJA Bavarski ministrski predsednik, Ehard, je sporočil ameriškemu vojaškemu guver« nerju na Bavarskem, da pride preko češko» sovaške meje dhevno preko 600 beguncev. Ker so begunska taborišča že prenapolnje« na, je Ehard zaprosil ameriške oblasti, naj zgradijo nova taborišča v ostalih conah. Voditelji nemške evangeljske cerkve so poslali sovjetskemu poveljniku v Nemčiji, maršalu Sokolovskemu, protest, v katerem zahtevajo, naj poslej sovjetske oblasti ne zahtevajo duhovnikov, da hi komentirali politične zadeve. Protest so podpisali vsi protestantski škofje in drugi cerkveni pred« stavniki na sovjetskem področju v Nemčiji. Protest so verjetno pospešile vedno češčej« še zahteve sovjetskih oblasti, naj duhovniki komentirajo takozvano »ljudsko glasova« nje«. Omenjeni protest vsebuje tri načela, in sicer: 1. Kristjani in Cerkev se podreja« jo državnim ukazom, če niso proti Bogu, toda Cerkev ne more dovoliti, da bi postala služabnica državne politike. 2. Cerkev bo komentirala politične zadeve le, če je kä* kšno delo v skladu s sv. pismom. 3. Cerkev si lasti svobodo pozitivnega ali negativnega stališča do politike. V tem smislu zahteva svobodo, katero ji je obljubila sovjetska uprava. Protest ima na koncu izjavo, da je protestantska cerkev pripravljena zavzeti enotno politično stališče na vseh zasedbe« nih področjih do vseh zasedbenih sil in vseh političnih strank. . , V berlinskem mestnem svetu so sporočili, da so našli prostovoljnega posredovalca, ki bo predložil Združenim narodom poziv Ber« linčanov glede zadnjih dogodkov v Berlinu. Tega posredovalca pa še niso imenovali. GRČIJA Grške vladne čete so prodrle partizanske postojanke v širini 20 km in stojijo 11 km pred glavnim stanom generala Markosa v gorovju Vaios. Po cenitvah grškega glavne» ga štaba So izgubili partizani 60 odstotkov svdjih moči v gorovju Gramos. ITALIJA Italijanski senat je izrekel sedanji itali* janski vladi svoje zaupanje. Pri glasovanju je izreklo zaupnico 184 poslancev, proti jih je bilo 67, glasovanja pa so se vzdržali 4. ALBANIJA Jugoslovanska poročevalna agencija Tan« jug je sporočila, da je Albanija s 1. julijem prekinila na podlagi note, ki jo je poslala Jugoslaviji, gospodarske odnošaje in odpo« vedala vse pogodbe, ki jih je sklenila svoje* časno z Jugoslavijo. Albanska vlada je po* zvala jugoslovanske izvedence, naj zapu» stijo albansko ozemlje. Jugoslovanska vlada je proti temu vlo* žila protest. TRST V jugoslovanski coni svobodnega tržaške« ga ozemlja je prišlo v nedeljo do spopada med pristaši Tita in Stalina. Spopad je za* vzel tako obliko, da je morala nastopiti po* licija. Pristaši Tita so namreč napadli ne« kega italijanskega komunista, ki je hotel slaviti Stalina na javnem zborovanju. Do nekega drugega, resnega spopada je prišlo v nekem jugoslovanskem kraju v bli« žini demarkacijske črte. g VICA Švicarski radio je v ponedeljek sporočil, da je osrednji odbor švicarske komunisti» čne partije poslal maršalu Titu in osrednje» mu odboru jugoslovanske komunistične partije pismo, v katerem obsoja sklep ko« minforme. Švicarska komunistična partija je padla leta 1845 pri Sovjetih v nemilost, ker je »Pravda« pisala, da pripadajo švicarski ko» munistični partiji tudi industrijalci. Švicarska komunistična partija je s tem svojim korakom pokazala, da je prva, ki podpira Tita. V preteklem tednu je obiskal Švico av* strijski zvezni kancler ing. dr. Figi s svojim spremstvom. Zahvalil se je Švicarjem za njihövo pomoč Avstriji. AVSTRIJA Državni podtajnik ameriškega vojnega ministrstva, William Drapper, ki se mudi trenutno na Dunaju, je izjavil na tiskovni konferenci, da more po dveletni odsotnosti ugotoviti v Avstriji bistven napredek na gospodarskem področju, in poudaril, da Av« strija lahko z upanjem gleda na bodočnost na podlagi Marshallovega načrta. Avstrijska vlada je pretekli teden pod* pisala pogodbo z Združenimi državami gle« de Marshallovega načrta. Komentarji „News Chronicle“ Berlin »Debata o dogodkih v Nemčiji, ki se je vršila v Spodnji zbornici, je bila morda na* slovi jena na Mr. Speaker ja, toda mišljena je bila predvsem za ruska ušesa. Upamo, da so jo Rusi slišali in razumeli, kajti potem bodo tudi spoznali, da zapadni zavezniki ni* kakor ne nameravajo stradati v Berlinu, niti jih ne bo nihče izrinil iz Berlina. Rusi naj vprašajo sami sebe, kakšen cilj more biti dosežen, če bodo še v naprej na* daljevali s svojo politiko zaviranja. Nadzor* stva nad Berlinom ne bodo zadobili. Tudi ne bodo spremenili naše politike v Zapadni Nemčiji. Nakopičili si pa bodo samo sovra* štvo na glavo ter naravnost ogrožali sve« tovni mir. Če besede, ki so padle v Spodnji zbornici, ne pričajo dovolj resno o trdnosti zavezni« ških namenov, bo morda bolj vplivala mo* bilizacija zračne plovbe Združenega britan» skega kraljestva in Amerike za prehranje* vanje Berlina. Nismo in ne bomo nikdar iskali kakšnega spora z Rusijo. Od konca vojne in še prej smo vedno kazali veliko potrpežljivost ter napravili mnogo za ohranitev dobrih odno* šajev. Toda v Berlinu smo prispeli do točke, preko katere ne smemo biti porinjeni. To mora postati Rusiji sedaj jasno. Tito Mnogo prerano je še, podati kakršnokoli končno sodbo o presenetljivih vesteh, ki krožijo okrog maršala Tita. Dogodek je še vedno v razvoju in nihče danes še ne more prerokovati, kakšen bo konec. Morda bo maršal Tito ponovno sprejet v naročje komunizma. Lahko pa tudi, da mu ne bo odpuščeno ter bo propadel prej nego moskovski aparat, ki se bo morda pokazal dovolj močnega, da privede Jugoslavijo na» zaj v vrste partije. Možno je tudi, da bo Tito uspešno nadaljeval s svojim kljubova* njem ter šel svojo lastno pot v novem in bolj neodvisnem prijateljstvu z Rusijo. Vendar pa za enkrat še vedno gre njegova pot, ki je danes ni mogoče točno označiti, vzporedno s potjo Sovjetov. Rusija je navdahnila polovico sveta z ve* ro, da je komuijizem, čim zadobi trdna tla, neomajen in nepremagljiv. Sedaj pa se raz* vidi iz položaja na Balkanu, da to, kar je v Rusiji nekakšna religija, ni drugje nič dru* gega, kakor orodje v rokah ljudi, ki so še pred nedavnim dihali svoboden zrak. Kjer komunizem lahko služi nacionalnim ciljem, tam je nujno potreben. Kjer pa iz* gleda, da mora podrediti nacionalna strem* Ijenja ruski doktrini, tam pa je več naza« dovanja in izbegavanja, kakor pa je Kre» melj voljan dopustiti. H@soglas|a Stoletni sen o balkanski federaciji (zvezi)' še vedno ogreva Jugoslovijo in Bolgarijo. Ta je povzročil štiri gromske strele iz Mo* skve, ko je Dimitrov pred petimi meseci proklamiral to idejo. Ta sen pa se je zopet pojavil v Titovem odgovoru na obtožbe Ko* minforme. Sodelovanje med Rusijo in katerokoli balkansko deželo ne bo kar tako opuščeno z nobene strani. V Titovem odgovoru na napadanja Kominforme se zrcali oboje: presenečenje in pogum, če bodo Rusi šli predaleč in pretrdo pritiskali na izid doga* janj, lahko pride do spora, ki bo imel daljnosežne posledice. Četudi to ne bo sledilo, kaže dogodek dvoje dejstev. Bolj živo kakor kdajkoli kaj drugega je pokazal, kako ozek je okvir svo* bode, ki jo Rusija dovoljuje svojim prija* teljem in kako napete so vajeti, s katerimi bi jih hotela voditi. Obenem pa je še enkrat podčrtal to, kar je že Hitler odkril, namreč, da ljudje nočejo vedno posplošeno živeti pod knuto. „Washington Post9* Izobčenje, ki ga je izrekla kominforma nad Titom in njegovimi namestniki, ima lahko zelo globoke posledice V Vzhodni Evropi. Tito, še pred kratkim tak ljublje* nec politbiroja, je postal zdaj odpadnik, megaloman. Dejansko je Tito ambiciozen kot Goering (ima tudi enako strast za uni* forme kot on) in iz tega izvirajo osebne obtožbe. Druge obtožbe pa je pripisati eno* stavno njegovi nacionalni gorečnosti. Ne* sreča zanj je, da mu ni uspef noben njego* vih napadalnih načrtov. Ni mu uspelo zavo* jevati Grčije in verjetno je to težka krivda v očeh politbiroja, kajti za Moskvo je ne» uspeh težje hudodelstvo kot zločin. Sicer pa je Titove neuspehe pripisati tudi po* manjkljivenu sovjetskemu sodelovanju. Dejstvo, da mu ni uspelo dobiti Trsta, je stvar, ki je gotovo globoko zadela Tita v njegovem ponosu in ga zelo ponižala pred jugoslovanskim narodom. Slovenci hrepeni* jo po Trstu in Tito je pred leti že kar vklju* čil Trst kot sedmo republiko v svojo jugo* slovansko federacijo. In vendar je Trst še danes svobodno ozemlje, čeprav komunisti še nadalje ogrožajo življenje in imovino v coni B. Enako stališče je Tito zavzel s svojimi zahtevami po priključitvi Koroške, pa tudi v tem primeru se ne more reči, da bi So» vjetska zveza izredno podpirala njegove že» Ije. Dejansko je bila zelo težka vloga Tita, ki je moral skušati obdržati svojo diktatu* ro in istočasno poslušati glas svojega go« spodarja iz Moskve. Zaradi sovjetskega oportunizma in jugoslovanskih potreb je bil v stalnem nasprotju. Najhujši udarec za Titovo ambicijo pa je bila mogoče izključitev Jugoslavije od udeležbe pri Marshallovem načrtu. Ta iz» WlWStev, skupno z navidezno filonemško težnjo sovjetske politike na sestankih evropske komisije Združenih narodov v 2e= nevi, je morala težko raniti Tita. Zmanjša» nje reparacijskih zahtev Moskve, ki je bilo sklenjeno po proglasitvi Marshallovega na* črta, naj bi pomirilo razočaranja. Jugosla« vija potrebuje enako kot vsaka druga drža* va vzhodne Evrope podpore po Marshalle* vem načrtu, kot ima tudi potrebe po udele* žbi na prometu, ki bo nastal zaradi izvaja» nja fega načrta. Izgleda, da so vse te okolnosti napotile Tita k radikalnim reformam poljedelskega gospodarstva Jugoslavije. Zoper njegovo dejavnost na tem področju, zlasti zoper da« janje prednosti zadružnemu sistemu pred kolektivističnim — se dvigajo v velikem de» lu obtožbe kominforme. Tito in njegovi namestniki so iztirali iz pota marksizma in leninizma zaradi svoje neopravičene skrbi za kmečki razred. »Lenin uči, da mora biti voditelj proletariat, ki je edini dosledni re* volucionarni razred v današnji družbi.« Ti* ta pa obtožujejo, da je deloval iz nasprotne« ga prepričanja, da so namreč »kmetje naj» trdnejša podlaga jugoslovanske države«. Z drugimi besedami: Počasnost Tita pri ko* lektiviziranju poljedelstva imajo za smrtni greh. Po zadušitvi jugoslovanskega ireo= segla sta mnogo uspehov, ker sta znala go» voriti živo in ljudstvu razumljivo ter sta tudi zgledno živela. Poleg tega sta preve» dla na slovanski jezik tudi sveto mašo. Ci= ril je začel v »lovanskem jeziku tudi ma» sevati. S tem se je pričelo slovansko bogo» služje. Nemci so proti temu dvignili silen hrup, a svetih bratov to ni premotilo. Vztrajala sta pri započetem delu. Na Moravskem sta sveta brata delovala 40 mesecev, kot pravi legenda. Nato sta se odpravila v Pum k papežu, da bi uredila moravske cerkvene razmere. Odpotovala sta najbrž leta 867. Med potjo sta se usta» vila v Panoniji, kjer je vladal slovenski knez Kocelj. Pri njem sta se ustavila sko» raj pol leta ter pripravila nad 50 mlsdeni» čev za duhovni stan. Poleti leta 867 sta na» daljevala svoj pot proti Rimu. Potovala sta skozi naše kraje. Papež je spoznal, da sta Ciril in Metod velika, pravoverna in sveta apostola. Potr» 'dil je uvedbo slovanskega bogoslužja (sa= mo berilo in evangelij naj se najprej bere po latinsko, nato pa po slovensko), potem slovanski prevod bogoslužnih knjig in knji» ge blagoslovil. Obenem je Metoda posvetil v duhovnika. Metod do takrat namreč se ni bil duhovnik. V duhovnike so bili posve» ceni tudi vsi učenci svetih bratov. Potovanje’ bi se bilo torej zaključilo zelo. lepo, ako bi Metoda ne bila doletela huda nesreča. V Rimu je namreč umrl Ciril. Utrudljivo delo in dolgo potovanje ga je čisto uničilo. Vstopil je v samostan in čez dva meseca umrl. To se je zgodilo 14. fe» bruarja 869, ko mu je bilo 42 let. Mrtvo truplo je Metod hotel odnesti s seboj, a rimska duhovščina in ljudstvo tega ni do» volila. Pokopali so ga torej v cerkvi sv. Kle» menta. Pri pogrebu je bilo navzoče vse rim» sko prebivalstvo. * Po Cirilovi smrti je vse velikansko delo širjenja Kristusovega nauka slonelo na Me» todovih ramah. Prej je vse> vodil Ciril. Me» tod mu je samo pomagal. Zdaj pa je moral prevzeti vodstvo Metod. Papež ga je poslal kot apostolskega poslanca h Kocelju, naj se z njim domeni glede ustanovitve nove panonske škofije. Metod je leta 869. odšel in se še istega leta vrnil v Rim, kjer so ga posvetili v škofa. Potem se je Metod vrnil na Moravsko, kjer ga že nad tri leta ni bilo. Medtem so Nemci napadli moravskega kneza Rastislava. Rastislav se je hrabro branil. Naposled ga je pa njegov nečak Svetopolk, ki bi rad zavladal na Morav» skem, izdal Nemcem: Ti so ga sredi leta 870 oslepili in obsodili na dosmrtno ječo. Istočasno so Nemci zasedli Moravsko, zajeli Metoda in ga izročili sodbi bavarskih ško» fov. Svetopolk je pa postal moravski knez. Umrl je leta 894. Po njegovi smrti pa je moravska država razpadla radi nesložnosti njegovih sinov. Nemški škofje so sodili Metoda. Očitali so mu, da uči v njihovi pokrajini, ter zalite» vali od njega, naj se odpove nadškofiji in naj se umakne. Ker tega ni hotel storiti, so ga poslali na Bavarsko in ga držali v ječi dve leti in pol. Ko je papež — tedaj je vladal Janez VIII. (872.—882.) — zvedel, kako delajo z Me» todom, je poslal na Nemško posebnega po» slanca, da naj Metoda reši in nemške škofe kaznuje. Škofje so Metoda takoj izpustili. Vrnil se je na Moravsko. Svetopolk ga ni preganjal, kajti ljudstvo ga je preveč Iju* bilo. Z Metodovim prihodom je božji nauk začel močno rasti in število duhovnikov se je pomnožilo v vseh mestih. Pogani so za» pustili svoje zmote in začeli verovati v pra» vega Boga. Nemški škofje pa še niso mirovali. Zato» žili so Metoda pri papežu, češ, da širi kri» vo vero. Papež Janez VIII. ga je torej po» klical v Rim na odgovor. Metod se je v za» četku leta 880. odpravil tretjič v Rim. Opravičil se je pred papežem in ta je slo» vansko bogoslužje potrdil, kajti Boga da je treba hvaliti v vseh jezikih. Obenem pa je papež posvetil nemškega duhovnika Vihin» ga v škofa in ga podredil Metodu, ki se je opravičen in potolažen vrnil na Moravsko, Ko je čutil da mu pešajo moči in da se bliža smrt, je hotel še končno urediti pre» vod svetih knjig. Evangelije in druge knji» ge novega zakona je z Metodovim sodelova» njem prevedel že Ciril. Isto velja za psalme in izbrane bogoslužne knjige. Druge sveto» pisemske knjige sta imela brata tudi že . prevedene, saj sta jih vedno rabila pri ver» skem pouku med ljudstvom in pri bogoslov» nem pouku učencev, A vse to je bilo treba še urediti, dopolniti in po vrsti nanovo spi» sati. V ta namen je Metod izbral med učen» ci dva duhovnika, ki sta znala lepo in hitro pisati. V osmih mesecih, od marca do kon* ca oktobra leta 884. je Metod izvršil truda» polno delo in uredil .prevod vseh svetopi» semskih knjig razen knjige Makabejcev. Ko je končal prevod svetega pisma, sp je s slovesno mašo zahvalil Bogu za toliko mi» lost in tolik uspeh. Bilo je 26. oktobra, na praznik sv. Demetrija, solunskega patrona. Nazadnje je uredil še zbornik cerkvenih pravnih predpisov in zbornik izbranih spi» sov cerkvenih očetov. Težko in bridkosti polno življenje ga je končno utrudilo. Umrl je leta 885, star nad 70 let. Po Metodovi smrti so njegovi učenci mo» rali zapustiti Moravsko. Izgnali so jih Nem» ci in Svetopolk jih ni branil, šli so v Bolga» rijo in na Češko ter slovansko bogoslužje zanesli tudi tja. Na Češkem se ni obdržalo, pač pa se je ohranilo do današnjih dni pri južnih Slovanih. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiinnniiiiiiMsiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiinniiiininiiiiiniiiiiHiiiiiiiiniiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiitmHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimmiiminiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiimiHiiiiiiminii GRE ril tekmovalca na pravila in ga bodril. Pri komur so opazili, da hoče podkupiti svoje» ga nasprotnika, ta je bil strogo kaznovan. Edino plačilo za zmagovalca je bil venec iz listov divjega oljčnega drevesa s svete olj» ke, ki je rasla v svetem parku na Altisu. Zmagovalcu so dali v roke palmove veje, klicar pa je zbrani množici naznanil ime zmagovalca, njegovega očeta in odkod je doma. Olimpijska zmaga je pomenila za zmagovalčevo državo največjo čast. Zmago» valeč je dobil mnogo predpravic. Tudi Rimljani so praznovali olimpijske igre z veliko slovestnostjo. Olimpijske igre je ukinil leta 394 po Kr. vzhodnorimski ee» šar Teodozij po šestnajstih letih svoje vlade. Pričetek modernih olimpijad Olimpijske igre so ponovno uvedli leta 1896 z olimpijado v Atenah, za katero je dal pobudo veliki francoski rodoljub in športnik baron Pierre de Coubertin. Uvi» del je namreč, da ima v Ameriki in Angliji šport velik pomen za življenje naroda. Zato je žrtvoval tudi vse svoje premoženje, da je uvedel šport med francoskim narodom. Baron Coubertin je leta 1892 prvič sprožil misel za mednarodni šport. Dve leti pozneje je poslal vsem športnim zvezam okrožnico in jim predlagal, naj se vršijo olimpijske igre vsako četrto leto med za» stopniki svetovnih športnih društev, s či= mer bi pospeševali duha mednarodne vza» jemnosti v viteškem in miroljubnem tekmo» vanju. Kot mesto, kjer naj bi se vršile prve olimpijske igre v novem veku, je predlagal JJ -re. Tako je prišlo do prvih modernih olimpijskih iger leta 1896. Prvotno so mi» slili, da bodo vse bodoče olimpijske igre v Atenah. Ker pa to ni bilo praktično izved» Ijivo, so se vršile naslednje olimpijske igre V drugih mestih. Tako so bile leta 1900 v Parizu, 1904 v St. Louisu v Združenih drža» vah, 1908 v Londonu, 1912 v Stockholmu. Leta 1916 bi morala »biti olimpijada v Ber» linu, pa je odpadla. Leta 1920 je bila olim» pijada v Antwerpnu v Holandiji, leta 1924 v Parizu, 1928 v Amsterdamu, leta 1932 v Los Angelesu v Ameriki in leta 1936 v Berlinu. Pričetek modernih olimpijad pomeni olimpijada leta 1908, ki je bila v popolnem obsegu. Zastopanih je bilo 21 športnih pa» nog, podelili pa so okrog 100 olimpijskih odlikovanj. Pri letošnji 14. olimpijadi, ki bo v Lon» đonu, bo nastopilo čez 5000 športnikov in tekmovalo za 136 olimpijskih odlikovanj. To je do sedaj največje število sodelujočih. 29. julija se bodo pričele v Londonu na Wembleyskem stadionu štirinajste olimpfj» ske igre novega veka.' 5Ö00 športnikov iz 53 držav se bo borilo za najvišjo čast v šport» nem svetu — za nasloV olimpijskega zrna» govslca. Kdaj so se olimpijske igre pričele, ni po» vsem jasno. Zgodovina pravi, da jih je uve» del Herakles. Prvi zgodovinski vir priča, da je Iphytos, kralj Elide zopet uvedel igre, najbrž potem, ko je dorski napad te igre prekinil. Nekateri antični pisatelji postavljajo po» noven pričetek olimpijskih iger v leto 884 pr. Kr., drugi v leto 828. Kot merilo za olimpijade stavljajo leto 776 pr. Kr. Bistvo olimpijskih iger, ki jih je uvedel Iphytos, je uvedba božjega miru, katerega so naj» prej oklicali v Elidi, potem pa tudi v dni» gih delih Grčije. Ta mir je izključeval v onem mesecu, ko so se vršile igre, vsako bo» jevanje. Udeleženci samo Grki Sodelovanje pri olimpijskih igrah je bilo prvotno najbrž dovoljeno samo prebivalcem Peleponeza (jnžna Grčija). Ko pa so posta» jale olimpijske igre vedno bolj slavne,-so se jih začeli udeleževati tudi drugi Grki, do» kler niso končno imeli pravice sodelovati pri teh igrah vsi možje grške narodnosti. Pogoji za pripustitev k igram so bili izre» dno strogi. Nihče, ki ni bil čisto helenskega pokolenja,jse iger ni smel udeležiti. Tujci so smeli igre samo gledati, sužnjem pa ni bilo dovoljeno niti to. Nihče od onih, ki so pre» kršili katerikoli božji zakon, se iger ni smel udeležiti. Potem, ko so Rimljani zavzeli Grčijo, so se smeli olimpijskih iger udeleževati tudi Rimljani. Rimska cesarja Nero in Tiberij sta bila celo zmagovalca. V splošnem so pa bili pogoji tako strogi, da se na primer neki gotovi Hijeron iz Sirakuze ni smel udeležiti konjskih dirk, ker se ni boril z Grki proti Perzijcem. Leta 420 pr. Kr. so Sparto pri 90. olimpijskih igrah izključili, ker so med olimpijskim božjim mirom napadli trdnjavi Phyeus in Lepreion in se niso pokorili na» loženi kazni. Ženske pri igrah izključene Ženske pri igrah sploh niso smele biti na» vzoče. Med igrami niso smele prekoračiti niti reke Alpheios. Ženske, ki so prekršile ta zakon, so pahnili raz tarpejske skale v prepad. Izvzeta je bila samo svečenica De» metra, ki je sedela na belem marmorna» tem oltarju nasproti sodnikom, ki so sodili tekme. Vendar pa so se tekem udeleževali konji in vozovi žensk, ki so bile njihove lastnice. Olimpijske igre so bile pod neposrednim pokroviteljstvom olimpijskega boga Zevsa, v čigar svetišču na Olimpiji je stal slavni kip boga Fidije. Tudi večina ostalih bogov je imela v svetem okraju svoja svetišča in oltarje. Tekme Praznik je obstajal iz dveh delov: tekem samih in slavnostih pojezdov, žrtvovanj, procesij in javnih gostij na čast zmagoval» cem. Žrtve so polagali olimpijski zmago» valci, poverjeniki raznih držav pa tudi po» sarnezniki. Največje žrtve pa so doprinesli Elejci v imenu svoje države. Tekme so tvorile različne preizkušnje moči in spretnosti, katerih število je nara» ščalo. V začetku so bile na sporedu olimpij» skih iger tekme iz sledečih športnih panog: Navaden tek 190 m, dvojni tek 380 m, ki so ga vpeljali pri 14. olimpijadi 724 leta pr. Kr., rokoborda, peteroboj, sestoječ iz skoka, teka, metanja diska, metanja kopja in rokoborbe. Pri skoku v daljavo so upd» rahljali posebne uteži, s katerimi so dosegli močnejši zalet. Najdaljši skok je bil 16 m. Rokoborbo in peteroboj so uvedli pri 18. olimpijadi leta 708 pr. Kr. Dalje so imeli boj s pestmi, neke vrste sedanjega boksa in tekme z vpregami. Vprega je sestajala iz dveh in štirih konj. Dalje so imeli tekme dečkov v istih panogah kot moški, tek težko oboroženih vojakov (hoplitov) na 190 m, dirke z mulami, tekme klicarjev in troben» tačev, ter »pankration«, boj s pestmi, ki ni bil.prej odločen, dokler ni eden nasprotni» kov obležal. Do'77. olimpijade so se vršile olimpijske tekme vsako četrto leto m isti dan. Sodniki Poklic olimpijskega sodnika je veljal za najčastnejšo službo. Sodnisi so nosili po» sebno dolgo purputno rdeče oblačilo. Vsi udeleženci iger so se mprali pred sodniki izkazati, da so svobodni možje, helenskega porekla in niso omadeževani z atimo (brez» častnostjo) in da se niso pregrešili proti bogovom. Razen tega so morali pred kipom Zevsa priseči, da so se vadili deset mesecev. Tudi sodnike so poučevali deset mesecev v njihovih dolžnostih, katerih bistvo je bilo, da so pazili, da so se tekme v redu vršile in pravično ter nepristransko določali zmago» valce. Olimpijska prisega Tekmovalci, njihovi očetje, bratje in telo» vadni učitelji so morali priseči, da se ne bodo pregrešili proti pravilom tekem. Pred vsako tekmo je naznanil klicar ime tekmo» valca in njegovo rojstno državo, ter opozo» LOČE Kakor drugod, tudi naši gorski kraji od=> dajajo mesto mleka surovo maslo. Dolgo že traja prisilna oddaja in vsi smo se teh po* * tov, skrbi in »klamanja« naveličali, toda kljub temu uvidevamo, da ni druge možno» sti. Moramo pa priznati, da je dosti boljše. Kmet dobi za oddano mleko in surovo ma* slo premije. Včasih je veljalo načelo: za boljše plačilo boljše blago. In tega si tudi naši potrošniki želijo, da bi bilo surovo ma* slo od gotovih producentov malo boljše. Če lahko eni kmetje lahko naredijo dobro ma» slo, zakaj bi ga tudi drugi ne. Saj je delo isto in enako, pa naj bo to pri tem ali onem kmetu. Saj razlika med krmo ni tako velika, kakor je razlika med pridelanim ma* slom. To najbrže pride od tega, ker roma navadno »žlahtni puter« drugo pot, kakor pa mu je uradno določena. Do sedaj še ni bilo glasnejše pritožbe, da bi oblast stopila takim na prste in bi jim malo izprašala ko» smato vest. Nam ni vse eno, kakšno suro* vo maslo dobivamo in nimamo prav nobe* nega poželenja, da bi jedli namesto surove» ga masla v »putrovo« preobleko zavito skuto, še manj pa seveda tako surovo ma* slo, ki izgleda, kakor bi bilo iz bivolovega mleka. Ker gremo normalnim časom na* sproti, bi morali producenti že malo razmi» sijati, kam bodo oddajali svoj »črni puter«. Končno pa gre tudi za čast in ugled pošte» nih kmetov. Star pregovor pravi, da ima vesele ljudi še Bog rad, Tudi mi se upravičeno prišteva» mo med te ljudi, dasi včasih malb pretira* varno, kakor se nam je to »posrečilo« na binkoštno nedeljo. Vse želje, prošnje in gro* žnje staršev niso zalegle in naša vedno rada se vrteča, udarniško razpoložena generaci» ja je to nedeljo rajala tja do mlade lune. Naša fara je v znamenju razgibanosti. Zadnjo nedeljo junija so imeli naši otroci prvo sv. obhajilo. Okoli 20 otrok se je vese* lilo tega zanje največjega življenskega pra* znika, ko so prejeli drugi zakrament v svo* jem življenju. Naša velika farna cerkev je sprejela pod svojo streho lepo število ver» nikov, ki so z zanimanjem sledili obredu in prosili Boga, da bi to nedolžno mladino ob* varoval vsega hudega na duši in telesu. Po obnovitvi krstne obljube je sledila sv. ma* ša, potem župnikov nagovor, poduk, nato pa obhajanje. Obhajanje samo je naredilo na ljudi najgloblji vtis in gospod župnik je za vse tako lepo poskrbel, da bo ostal spo* min na ta dan živo v mladih nedolžnih srcih. Slavnost je še posebej povzdignilo skupno petje, ki ga v naši fari pogrešamo, želeli bi, da bi bilo bolj pogosto skupno petje. Na dan sv. Petra in Pavla smo se podali v Rute »prangat«. Na ta dan je v Rutah vse praznično razpoloženo. Kuha se daleč okrog znana »kisla« juha, ki jo zelo čislajo po vsej deželi. Včasih so imeli fantje tudi »konto«, združeno s »hocami«. Letos je ra* zen »kisle« juhe vse odpadlo. Vreme je bilo vsaj dopoldne prizanesljivo tako, da se je obhod v redu izvršil. Pozornost so vzbudile mlade matere, ki so se udeležile »pranga* nja« s svojimi nebogljenčki v naročju. To» krat pa ni bilo tistih dozorevajočih deklet s tradicionalnim »kranclčkom«. Popoldne smo jo mahnili v Ledenice, kjer so učenci ondotne mešč. šole priredili pe» stro popoldne. Predvajali so razne glasbe* ne točke, pesmi in nekaj kratkih iger. Lju» dje so bili s prireditvijo zadovoljni. Še bolj zadovoljni pa bi bili, če bi bila vsaj ena slo* venska igrica. Tega smo v resnici pogre* šali. To bi prireditev gotovo naredilo pe* strejšo. Preteklo nedeljo smo imeli v naši fari dvojni praznik: žegnanje in birmo. Že v so* boto smo se zbrali številni farani od blizu in daleč k sprejemu gospoda knezoškofa. Spraševanju je sledila obnovitev krstne ob* ljube in blagoslov pokopališča. V nedeljo pa smo že pred napovedano uro napolnili far* no cerkev, ki je bila vsa odeta v zelenje in slavnostno okrašena. Po sv. maši in vzpod* budni pridigi pa je sledila podelitev zakra» menta sv. birme. Tudi ta dan je bil za nas vse velik praznik, ki bo zlasti birmancem ostal v najlepšem spominu. GRABALJAVAS Grabaljčani se zopet oglašamo v »Koro* ški kroniki« in Vam sporočamo, da smo pred kratkim romali z duhovniki in otroki iz Škocijana in iz Št. Vida na hrib sv. Dani» jela ter skupno z našimi otročički prosili za ljubi mir in razumevanje med narodi. Zbra» lo se je toliko otrok, da tega ne pomnijo niti najstarejši ljudje na vasi. Cerkev je bila nabito polna in mladina je lepo molila in prepevala cerkvene pesmi. Imeli smo pete litanije Presv. Srca Jezusovega in na koncu je vsa cerkev zapela prekrasno Marijino pesem: Pojte hribi in doline. Cerkev je bila vsa bogato okrašena in grabaljske žene in dekleta so pokazale, da imajo cvetje ne samo zase, ampak tudi za hišo in čast božjo. Po končani cerkveni slovesnosti so nam škocijanski otroci prepevali prekrasne na* rodne pesmi. Vsi smo se čudili, kako je sploh mogoče tako majhne otroke tako lepo naučiti peti Pa tudi otroci iz Št. Vida niso hoteli zaostati in so nam tudi zapeli lepe narodne pesmi. Lepo ubrano petje se je razlegalo daleč doli po dolini in napoinje» valo naša srca s svojo lepoto. Vsa čast otrokom in njihovem vodite* Ijem za njih trud in požrtvovalnost. Dokler bodo naši otroci v tako skrbnih rokah vzgo» jiteljev, se nam ni bati, da bi zašli na stran* ska pota in ni se nam tudi treba bati, da bi pozabili svojo materino besedo. Takih nedeljskih popoldnevov si želimo še. Pa ne samo mi, ampak vsa okolica. Na prošnjo objavljamo: Sporočilo Mohorjeve družbe v Celovcu svojim članom Dragi rojaki — Mohorjani! Še nekaj mesecev bo minilo in v Vaše domove bodo kot lani, tudi letos prišle sta* re znanke — Mohorjeve knjige. Ker se še vedno poznajo povojne težave in ker Mo* horjeva družba še ni dosegla vseh potreb» nih predpogojev za uspešno delo, bo tudi knjižni dar Mohorjeve družbe za leto 1949 nekoliko skromnejši, kot bi ga bilo želeti. V načrtu knjižnih izdaj Mohorjeve družbe za leto 1949 so sledeče knjige: običajni »Mohorjev koledar« in »Družinske večerni* ce« ter priročni Molitvenik za vsakdanjo uporabo. Seveda se bo izdaja knjig pomno* žila, če bodo na razpolago potrebna sred» stva. Ker so priprave za izdajo Mohorjevih knjig za leto 1949 že v polnem teku in ker bi želeli, da bi bil predvsem »Koledar« čim* bolj pester in zanimiv, se tem potem obra* čarno na vse naše rojake, duhovnike in uči* telje, prosvetne in kulturne delavce ter na vse, ki jim je na tem, da Mohorjeva družba čim popolneje izvršuje svoje versko=kultur* no poslanstvo, s prošnjo, da nam pošljejo čim več slik iz svojega družinskega in va* škega življenja terma kratko opišejo naj* zanimivejše dogodke iz svoje okolice. Opi* šite razne družinske slovesnosti kot: poroke in krste, prva sveta obhajila svojih otrok, kulturne prireditve in zborovanja; prezreti ne smete zaslužnih rodoljubov, posojilnic in drugih gospodarskih ustanov ter zavodov; pošljite poročila in slike o vzornih kmetijah in pospeševanju gospodarstva pri nas; opi* šite svoja farna romanja in žegnanja; ne pozabite zaslužnih mater in duhovnikov ter učiteljev. Skratka: v Mohorjevem ko» ledarju za leto 1949 naj bo za» stopana vsaka fara vsaj z enim poročilom. Mohorjev koledar bo tako lepa in zanimiva slika našega domačega ži* vljenja, ki bo ohranjena tudi našim potom* cem. Da pa bo stik med Mohorjevo družbo in njenimi udi tudi med letom boljši in živa* hnejši, bo izšla v kratkem priročna knjižica z življenjepisom koroške svetnice sv. Heme. Knjižico boste dobili pri svojih župnih ura* dih, lahko pa jo boste naročili tudi nepo* sredno pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Cena knjižici bo s poštnino vred največ en šiling, vendar bomo natančno ceno objavili šele ob izidu knjige. Še enkrat prosimo vse rojake, da koraj» žno poprimejo za pero in nam č i m p r e j sporoče svoje novice. Dopise za koledar po» šljite na naslov: Mohorjeva družba v Ce» lovcu=Klagenfurt, Pemhartgasse 6/II in si* cer vsaj do 1. septembra tega leta. UPRAVA MOHORJEVE DRUŽBE (ßeiov&ßa OD PETKA DO PETKA Začnimo kar z vremenom. O tem se ve* dno lahko piše. To večno deževje nam gre sedaj že na živce, nič manj kakor živčna, ali kakor pravijo sedaj »mrzla« vojna. Nebo tako skopari s soncem, da se zdi, da so tam gori uvedli tudi racioniranje, in nam poši» Ijajo luč ter toploto v obrokih. V zvezi s kislim vremenom so tudi gostin* ski uradi, ki čakajo izdatnejših toplotnih kalorij bolj hrepeneče, kakor duše v vicah odrešenja. Vrtovi po Celovcu čakajo gostov, lastniki pa izmišljajo vse mogoče, da bi pri* vabili ljudi, toda vse nič ne pomaga. Osta* ja samo še upanje. V soboto so napovedani na Vrbskem je» zeru športni dnevi, znani daleč po svetu. Toda zopet vse misli na vreme. Po doseda» njih skušnjah lahko že kar naprej rečemo, da bo dež, ne da bi delali propagando. Kakor smo že omenili, se je živilski trg preselil na Benediktinski trg. Prvi dan se je marsikatera gospodinja zmotila in je šla po stari navadi na stari trg. Šele ko je vi* dela, da je vse prazno, se je spomnila, da se je trg preselil. Novi trg je bolj moderno urejeni ima stojnice, kakor vidimo po drugih velikih mestih. Vendar pa ima člo» vek občutek, da je bilo na stsrem bolj do» mače. Kakšnih posebnih novosti ni na trgu. Nove gobe so po 8 šilingov za kilogram, češnje se držijo še kar naprej po 7 šilingov za kilogram, ribizelj po 3.50 za kg, borov* niče po 3 šil. za kg. V celovški farni cerkvi se nam je pokva* rila ura. Težko pogrešamo to našo staro znanko, ki nam je naznanjala in merila čas. Komaj čakamo, da bo nam zopet udar* jala ure in napovedovala čas. V Celovcu imamo posebnost, ki je ni menda nikjer na svetu. Ceste namreč po* metamo kar čez dan. K sreči je letos mokro vreme, sicer bi dobivali v obliki prahu in raznih bacilov dvojne kalorije. Take stvari delajo po drugih mestih zgodaj zjutraj. Celovški župan je pozval vse, kar leze in gre na boj proti škodljivim vrabcem, ki de* lajo škodo po polju. škoda, ki so jo do sedaj naredili ti ne* pridipravi, je že tako velika, da ni drugega izhoda, ker ta mali sovražnik resno grozi našim kalorijam. Zadnji teden je umrlo v Celovcu 52 ljudi, rodilo se jih pa 48. Med njimi je umrl eden starih slovenskih Celovčanov, čevljarski mojster Janez Zorko. MAUSFR KARElt ROMAN (Nadaljevanje) 17. Povirk je osramočen še čivknil Amen m poklapano odšel k mizi. Ekonom je stisnil glavo med ramena in se nasmejal s svojim značilnim smehom, po katerem je dobil pridevek Kiki. »Ki—ki—ki—ki!« Ravnatelj ga je ošinil z očmi, še gospod spiritual se je kislo nasmehnil. Povirk je rdeč zajemal juho in se branil tovarišev, ki so mu bili najbližji. »Pačnik je kriv, ker mi je žugal s palico.« .»Pridigar, ki je prepričan o svojem po* slanstvu, se ne boji nobene grožnje, celo smrti ne,« je strahovito resen Pečnik. Celo omizje je v smehu. Tudi Klemen se smeje na vsa usta. Tako od srca se že dolgo ni smejal. Povirk cel dan ni imel miru. Ponoči še spati ni mogel, tako ga je žgala sramota. Nič čudnega, da je bil drugi dan zaspan in zbit in da je med dogmatiko na univerzi smrčal, kar je vzbudilo ogorčenost pri profesorju. Po kosilu ni šel na vrt, čeprav je bilo ukazano. Odšel je v sobo in legel na posteljo, kar je bilo strogo prepovedano. Imel Pa je Povirk močno spanje. Kadar je za* spal, ga ni vzbudilo nobeno razgrajanje. Ko so se ob pol dveh prvi semeniščniki Vrnili z vrta, je Povirk spal kakor dvoletno dete, z rokami na prsih, podoben preganja* ni nedolžnosti. Pečnik je mignil Končanu. Narahlo sta prijela posteljo, jo previdno odmaknila od zidu in jo zanesla na hodnik. Povirk se ni premaknil. Nato je Pečnik prinesel k zglavju dvoje stojal z rožami in dva para polomljenih, za. vrženih svečnikov. Povirk je ležal na parah, negiben s slad* ko zmučenim obrazom. Vse je davil smeh. , Tedaj so zaškripali čevlji na hodniku. Ravnatelj. Semeniščniki so utonili v kapelo. Škripanje se je bližalo, potlej pa nenado* ma utihnilo. Semeniščniki v kapeli so pritegnili sapo. Na hodniku dolga tišina, nato pa ravnateljev poznani: no, no, no. Nič. Spet škripajoč korak. Koj nato dolgo zehanje in obupen vzklik. »Oh no, oprostite... sicer pa... kje sem, za božjo voljo?« Pečnika, ki je stal v kapeli koj za vrati, je vil smeh. Potlej je bilo slišati ropotanje in prestavljanje, škripanje se je spet odda* Ijevalo. Semeniščniki v kapeli so počakali, da je Povirk potegnil posteljo v sobo. Nato so se zmuzali na hodnik. Povirk v sobi je bentil in zdihoval. Pečnik je počasi odprl vrata in pogledal v sobo. Toda koj jih je priprl. Povirkova copata je z vso močjo priletela v podboje. Pri večerji je bil Povirk nedosegljiv. Nikamor ni pogledal, čeprav so šale deževale od vseh strani, šele prav ob koncu, ko je Peinik oponašal Povirkovo zdihovanje, se je kislo nasmehnil. Klemen se je tolkel ob kolena.! »To je contra caritatem,«* je dogmatično resno bleknil Moškaj. Klemen ga je ostro pogledal. »Contra caritatem je to, da ti ješ kekse, ko nekateri nimajo črnega kruha, s Povir* kom pa je bila samo šala.« Moškaj je samo zapihal. Klemen je bil vendar vesel. Kapitelj po večerji bi se skoraj zlomil od smeha. V ozračju je bila pač pomlad, ki je burila duhove. Pomladni vetrovi so prinesli pomlad tudi v semenišče, na puste ozke hodnike in v mra* čne, visoke sobice. Povirk s svojo pridigo jo je vzbudil. Kaj bi pač brez pomladi v semenišču? Pozno ponoči se Klemen včasih zbudi in se spomni na velikonočnice, ki rastd na pa* robku Tolin. Velikonočnice, ki imajo mo» dre in vijoličaste cvetove in srhko listje, ki skoraj bode. PRVA POLENA Domine, ne statuas illis hoc peccatum! (Act. 7)* V Klemenu se je do kraja prebudila kme* čka narava, trdna volja, da zmaga v borbi z ljudmi, ki so mu nasprotni. Tiho življenje v semenišču mu še ni umi* rilo fantovske bojevitosti. Misel, da se bo prej ali slej moral pomeriti v odkriti borbi z Resnikom, Križnarjem in Koritnikom, ga .je neprenehoma zaposlovala. Najbolj se je bal Križnarja. Zdel se mu je hinavski in za* hrbten. Resnik je surov in preveč odkrit, da bi mogel pri ljudeh kaj prida doseči. Bolj jih bo odbijal kakor privlačil. Tudi Ko» ritnik jih ne bo pridobival. Pijanec je. Klemen je prišel na misel, da bi pridobil nekaj ljudi, ki bi bili pripravljeni' pri dolo» lenem peku plačati pol kilograma ali cel * Proti ljubezni. * Gospod, ne prištevaj jim tega v zlo! kilogram kruha za barakarske družine, ki imajo veliko otrok. Na ta način bi bilo vsaj nekaterimi veliko pomagano. Otrok, da ima vsaj kruh, koj je boljše volje. Najtežje za Klemena je bilo beračenje. Pritiskati kljuke po mestu in prositi, to se mu je upiralo. Ni bil tega navajen. Boleli so ga izgovori nekaterih, za katere je dobro vedel, da bi lahko dali. Stal je po predso* bah, poslušal dolga govoričenja gospa in gospodov, opravičevanja in jadikovanja. »Toliko potreb, gospod, saj sami veste. Gluhonemnica, ubožnica, Elizabetine kon» ference, različne dobrodelne akcije, saj ve» ste, gospod, dobrega človeka vsak najde.« Kar kapljale so maziljene besede. Klemen ni vedel kaj reči. »Razumem, razumem.« Rad bi zrasel, pa se muje upiralo. Na* zadnje se je domislil Megliča. On bi ne od* rekel, že zavoljo Jelke ne. Domala četrt Ljubljane je obredel, pa je komaj petim družinam preskrbel za vsak dan kilogram kruha. Kremenčevi ga imajo en kilogram premalo. Sernjavskijevi tudi. Saj je otrok kot toče. Klemen je omahoval. Za Megliča se ni mogel odločiti. Morda bi naletel na Jelko. Toda misel da zavoljo tega morda ne bo mogel preskrbeti vsem vpaj. košček kruha, ga je grizla. Meglič bi nemara od vseh naj* več dal. Vernik ga'je razočaral. Zdihoval je v predsobi, da je Klemenu presedalo. »Velikodušna tale vaša akcija, res da. Prav rad bi pomagal, pa sem pred konkur* zom. Povsod deficit, gospod. Saj boste ra* zumeli.« Raziunel je Klemen gospoda Vernika. Le tega ni razumel, da je Vernikov kodrasti pinc iz lepe skodele jedel ostanke opoldan» skih zrezkov. Cefauu SOBOTA, 10. julija: 7.15 Iz svetovnega tiska. 17.10 Pregled sporeda za prihodnji teden. NEDELJA, 11. julija: 7.30 Jutranja glasba. 17.10 Poročila. 19.30 Polurna oddaja. PONEDELJEK, 12. julija: 7.15 Zgodovinsko predavanje. 16.00 Potovanje po svetu. 17.10 Poročila. TOREK, 13. julija: 7.15 Poročila in jutranja glasba. 17.10 Poročila. 1 * * * S * * * * lo SREDA, 14. julija: 7.15 Poročila- in jutranja glasba, 17.10 Poročila. ČETRTEK, 15. julija: 7.15 Zvočni tednik. 17.10 Poročila. 19.30 Polurna oddaja. PETEK, 16. julija: 7.15 Jutranja glasba in poročila. 17.10 Poročila. Uadia Hatsdob - BBC (Poročila v slovenščini in srbohrvaščini) (Oddaja vsak dan na srednjih valovih 267 m in-na kratkih valovih: 30,96 m, 25 m in 19,61 m). 7,45—8,00 poročila in koment. v srbohrv. 15.45— 16,00 por. in komentar, v srbohrv. 21.45— 22,15 por. in komentar, v srbohrv. 22,15—22,30 poročila in komentarji v slov. MAV O OGLASI imiiiiimimiiimiiiiiiiiiuimmiiiiiiiiiiiinmiiiiiimimiHiiniiiiiiimiii BARAKO dobro ohranjeno, prodam 8X6 metrov. Vprašati pri: Živinozdravnik Marolt, VölkermarkLVelikovec, Gelov» ška cesta 17 (Klagenfurterstrasse 17). Popravek »Tiskarski škrat« nam je v zadnji števil» ki napravil v članku »Važnejši zgodovinski dnevi v juliju« dve napaki: rojstno leto književnika Ljudevita Gaja je 1809 (ne: 1908); Avstro»Ogrska je napovedala Srbiji vojno 28. julija 1914 (ne: 1948). Na cesti stoje je Klemen razmišljal, kako bi. Misel na barakarske otroke ga je vlekla k Megliču, strah, da bi srečal morda Jelko, ga je odvračal od poti. Toda kar same so zavile noge v stisnjeno ulico. »Morda Jelke ni v trgovini,« je vstala mi» sel v Klemenu. Megličeva vila je vendar iz« ven mesta. Jelko bi mogel srečati-v trgo» vini samo po naključju. Gotovo se ne ukvar« ja s prodajo. Vendar je bil še upor v srcu. Počasi je stopal Klemen mimo polnih izložb in na» zadnje obstal pred razkošno trgovino. še je omahoval in skušal z očmi pregle» dati ljudi v trgovini. Jelke ni opazil. Vstopil je. Prodajalec na desni se je glo» boko priklonil in zapel s priučenim glasom: »Klanjam se, prečastiti. Želite, prosim?« »Z gospodom šefom bi rad govoril.« »Izvolite v pisarno, prosim.« Peljal ga je prav do vrat. V Klemenu se je spet nekaj uprlo. Toda že so pritavale od nekod roke Jakopinovih otrok in se vzpele v prošnjo. Potrkal je in vstopil. Gospod Meglič je sedel za pisalno mizo in ravno nekaj prijazno dokazoval svoji ženi. Klemenu je bilo v trenutku žal, da je pri« šel. Toda obrniti se ni mogel več. ,»0, o, gospod Gornik. Me veseli.« Meglič je takoj vstal in mu ponudil roko. Jelka ga je čudeč pogledala, nato mu je pri» srčno stisnila desnico. »Nocoj ostaneš pri nas na večerji, Kle» men.« Klemen se je nasmehnil. »Prav rad, toda ne smem. Nisem gospo» dar svojih ur.« Letos je preteklo 355 let, odkar je zado= bila osmanska vojska enega odločilnih udarcev pri svojih pohodih v zapadno Ev» ropo, kateri je grozila nevarnost, da ji bo» do uničili vso kulturo in zatrli krščansko vero. Ves zapadni krščanski svet je s strahom pričakoval izida večletnih bojev, ki so se vršili na Hrvaškem in v katerem so se bo» rili njegovi najpogumnejši sinovi. Ob tej priliki poglejmo nekoliko nazaj v našo domačo zgodovino. Ko so pričeli leta 1326 Turki vpadati v Evropo, so najprej prišli v stik za njimi prebivalci Balkanske» ga polotoka: Grki, Bolgari, Srbi, Hrvati in Slovenci. Prvi so turški premoči podlegli v kratkem času. Najdelj časa se jim je upi« rala Srbija, kateri je vladal v onih časih car Dušan Silni. Ko so doživeli pri Odrinu septembra meseca leta 1371. poraz, je bila usoda Balkanskega polotoka prvič odločena. Druga usodna odločitev je padla leta 1389. na. Kosovem polju, kjer je Srbija izgubila svojo neodvisnost. Ko je Srbija podlegla, je morala, Ogrska braniti krščansko Evropo pred turškim nasilstvom. Vzajemno s Slo» venci in Hrvati je skozi tristo let zvesto iz« vrševala to nalogo. Šele ob tem braniku se je razbila moč polmeseca. Ko je papež Bonifacij pričel v avstrijskih deželah zbirati križarsko vojsko, so se te udeležili celo Angleži s tisoč možmi. Pri Ni» kopolju je bila križarska vojska pod vod« stvom cesarja Sigismunda poražena leta 1396. Zmagoviti, sultan Bajazit pa se je na bojišču zaklel, da si bo osvojil Budimpešto, uklonil Nemčijo in Italijo in prišel v Rim, kjer bo njegov konj zobal oves z oltarja Sv. Petra v Rimu. Po tej zmagi so Turki prvič pridrli v slovenske dežele. Hrvaške in slovenske dežele so bile ves čas turških vpadov branik krščanske Evro» Finančna zbornica krške škofije Cerkveni prispevki Vse katoličane, ki so dolžni plače« vati cerkveni davek, pa za drugo četrtletje 1948 (zaključeno 30. junija 1948) še niso plačali, pozivamo, da v opominjevalnem roku treh tednov, ki se začne 1. julija, plačajo svoj prispe» vek pri pristojnem župnem cerkvenem syetu. Prispevke, ki do 21. julija t. 1. ne bodo vplačani, bodo pobirali župni cerkveni sveti in obenem zaračunali pobiralno pristojbino 30 grošev. . pe. Dočim so na severu in zapadu narodi neovirano napredovali v omiki in blagosta» nju, se je na slovenskih in hrvaških tleh bil boj za obstanek krščanske kulture zapa» dne Evrope. Ako so vsled tega naše dežele zaostale v napredku, izobrazbi in splošni kulturi za drugimi srečnejšimi deželami, ni temu vzrok njihova nezmožnost, pač pa raz« mere. Zato tudi očitki, češ, da so jugo« vzhodnoevropski narodi kulturno in gospo» darsko zaostali, delajo krivico potomcem teh junaških braniteljev zapadnoevropske kulture in krščanske vere. Vrnimo se v usodepolno leto 1593, tretje leto borbe za Sisek, ki je bil poleg Karlov« ca še edini branik hrvaških, in slovenskih dežel, vse drugo je bilo v razvalinah ali pa v turških rokah. Vse se je balo, da pride huda nesreča nad hrvaško in slovensko deželo takoj,, ko sko» pni sneg. Ljubljančani so večidel že skle» nili bežati, drugim pa, zlasti ženskam in otrokom, so nasvetovali, naj raje poskačejo v Ljubljanico, kakor da bi jih Turek oskru» nil, če bi prišel v mesto. Na dan sv. Vida, 15. junija, se je prikazal Hasan paša pred Siskom. Utaboril se je na desnem bregu Kolpe, neposredno pred izli» vom v Savo. Iz tabora je vodil most preko Kolpe na njen levi breg, na takozvani otok ali bolje polotok, ki ga tamkaj napravljajo Sava, Kolpa in Odra. Na tem levem bregu je stalo turško topništvo, ki je streljalo na trdnjavo Sisek. Trdnjavi Sisek sta povelje» vala zagrebška kanonika Blaž Gurjak in Matija Fintič. Posadka je štela le kakih 300 mož. Matija Fintič je bil ubit že pri prvih turških naskokih. Zato je Gurjak vodil ob» rambo do 22. junija, (god sv. Ahacija), ko so mu prišle na pomoč zbrane krščanske čete: hrvaški konjeniki in pešci pod banom Erdedijem, karlovški oklopniki pod vod« stvom grofa Andreja Turjaškega, Rederno» vi strelci, Reitenauov polk in Montekukuli» je ve čete. Ko so hrvaški konjeniki zagledali Turke, so brez povelja navalili nanje. Med strašnim vikom in krikom se je pričel boj, toda tur« ška moč je bila velika in skoro bi konjeniki kmalu podlegli, da niso posegli vmes kranj« ski strelci, ki so na mah postrelili mnogo sovražnikov. V boj posežejo tudi Redernovi strelci, ki potisnejo Turke proti mostu. Ko so kristjani opazili, da se hočejo Turki umakniti na desni breg, so jim ostale čete, katerim so se pridružili še branilci Siska, odrezali pot za umik. Turkom ni preostalo drugega,' kakor da se vržejo v reko ali pa da popsdajo pod meči krščanskih vojakov. Nastala je taka zmeda, da jih je večina po» tonila v reki, med njimi tudi Hasan paša in devet begov. Zmagoslavni krščanski vojski je ostal velik plen. Vest o zmagi pri Sisku je silno vzradostila ves krščanski svet, a najbolj naroda, ki sta od turške sile največ trpela in jo z vzajemno močjo tudi strla — Slo« vence in Hrvate. Zagrebški kapitelj je dal na bojnem polju sezidati kapelico v čast sv. Ahaciju, čigar god je Cerkev tisti dan pra» znovala. Odredil je, da se vsako leto 22. ju» ni ja bere v zagrebški stolnici zahvalna slu» žba božja. Tudi grofi Turjaški so sezidali poleg svojega slavnega gradu na Turjaku pri Ljubljani lepo kapelico. V ljubljanski stolnici pa čita na ta dan duhovnik mašo v plašču, ki je narejen iz Hasanove obleke. Blago je svilnato in temno rdeče, vezenina zlata in srebrna z rdečimi in modrimi cve« tlicami. Ta slavni dan naše zgodovine pa so pro» slavijali tudi v slikah in pesmih (: ena taka slika je ohranjena še dandanes v ljubljan» skem muzeju). Zahvala Globoko potrti nad težko izgubo našega dragega brata in strica, pre« častitega gospoda Janeza Krušiča ŽUPNIKA, se prav prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so rajnemu bili v pomoč v času njegove težke bolezni in ga tolažili ob njegovi zadnji uri. Predvsem se zahvaljujemo preč. g. dekanu iz Žihpolja in ostalim nje« govim sobratom, ki so pokojniku stali ob strani v njegovi zadnji uri in mu oskrbeli lep pogreb. Prav prisrčno se zahvaljujemo tudi preč. g. apost. delegatu dr. Jago» 'dicu, čč. duhovščini iz taborišča Spital ob Dravi, pevcem za prelepe na« grobne žalostinke in vsem, ki so rajnega spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče v Edlingu. Zahvaljujemo se tudi vsem prijateljem in znan« cem za prisrčne izraze sožalja. Spittal, Mengeš, 23. junija 1948. BRATA IN NEČAKINJE V IMENU VSEGA SORODSTVA. Namrdnila.se je. »Revež.« Klemen je iskal besede, da bi mogel priti na dan s svojo prošnjo. »Danes sera v svojstvu bei-ača,' gospod Meglič.« Meglič se je nasmehnil. Razložil mu je svojo akcijo. Z zanima« njem ga je poslušal. »Pametna stvar, gospod Gornik. Za kilo« gram se obvežem. In ti?« se je obrnil k ženi. »Tudi za enega, če Klemen ostane pri na« ma na večerji.« »Ženske vedno stavijo pogoje,« se priza» nesljivo smehlja Meglič. »Ustrezite ji-« »Verjemite, da bi rad, ko bi smel. Čez hi« šni red ne smem. Imeti bi moral posebno dovoljenje.« »Razumem, brez discipline nik jer ne gre. Pa drugič, kadar boste mogli.« Meglič ni več silil. Jelka se je še kar naprej šobila. »Potlej vas imajo prav na vrvici. Še ga» niti se ne moreš, kakor bi se rad.« »Smo pač ljudje, ki se učimo potrplje« nja.« Klemen se je čutil rahlo užaljenega. Prav vesel je bil, da je bil Meglič nujno zaposlen in da se je mogel posloviti. Tudi Jelka je vstala. »Torej naročim karte za kino, Adolf.« »Seveda, ob sedmih bom doma.« Prodajalci v trgovini so se priklanjali. Prvi pri izhodu je skočil in odprl vrata. > »Klanjam se, milostljiva.« Jelka ga je komaj pogledala. Stopila sta na cesto. Klemen je moral bu» siti iz sebe, kar ga je tiščalo. »Daleč si prišla. Toda za milostljivo te ne morem klicati. Gabi se mi to ime.« »Meni tudi,« je siknila Jelka. Sovražim te polizane škrice. Toda zakaj nisi hotel ostati na večerji pri nama?« »Ne smem. Povedal sem že.« »Zavoljo mene?« Pogledala ga je z otožnimi očmi. »Ne dopuščajo mi pravila brez posebnega ravnateljeveva dovoljenja. Mislim, da me razumeš.« Ni mu odgovorila. šele, ko sta se ločila, je rekla tiho: »Pridi, ko boš smel. Boš?« Samo pokimal je. Še iz tramvaja mu je zamahnila z roko. Nezavedno je odmahnil. * V »Sibiriji« je zavrelo. Sedem družin dobi vsak dan brezplačno kilogram kruha. Resnik in Križnar sta pričela z delom. Piskarja sta koj pridobila. »Tudi ti imaš otroka, ki bi rad jedel. Se« veda, ne hodiš v cerkev kakor Kremen« cevi.« Vedel pa Resnik ni, da tudi njegovi otro« ci dobivajo kruh iz Klemenove, akcije. , Resnikovca jč splašena prišla v seme« nišče. »Gospod Klemen, naš šunta proti vam. Piskar je užaljen, ker ni dobil nakaznice. Jezes, ko bi vedel, da tudi mi dobivamo kruh!« .»Zvedeti ne sme. šuntanja si pa ne ženite k srcu. Minilo bo.« »Pa mi je težko, ker tudi za nas skrbite. Naš je pa tak.« Resnikovca je zbegana odšla. »Če bo zvedel, da dobivate kruh in vam bo prepovedal hoditi ga iskat, naj ga otroci jemljo, ko gredo v šolo. Otroci morajo jesti.« Resnikovca je zbegana odšla. Klemen je pričakoval hudo uro. Rad bi vsem ustregel, vsem bi rad preskrbel belega kruha. Resnik bo ribaril v kalnem. Piskar je vse» lej kanil na tisto stran, kjer se je zabavlja* lo. Klemen v mislih obiskuje vse barakar« ske družine. Kruh dobivajo Semjavskijevi, Kremenčevi, Resnikovi, Jakopinovi, Mohor* jevi, Ogrizovi in Polajnarjevi. Za več dru« žin ni mogel najti dobrotnikov. S strahom tiplje Klemen v mislih po ba» rakah. Orehovi imajo tri otroke. Zanemar» jenost je večja kot revščina. Zajčevi imajo dva otroka, toda mož nekaj zasluži. Lovši» novi so hinavski. Ližejo se Klemenu in Re= sniku. Kakšno mu je zadnjič zabrusil Lov» sinov Poldek, ko ga je srečal pred Ogrizo» vo barako. »Hvaljen Jezus! Veste, ata je rekel, ka» dar ne boste več prinesli kruha, vas bo zagnal na cesto. Ali imate kaj kruha?« Pa ima fant komaj šest let. Klemena obiski v mislih bolijo. Na nobe» nega se ne more prav zanesti. Najbolj trdni se mu zde še Kremenčevi in Modriševa dva. Mohor je vase zrušen, Jakopina davi ženi» na bolezen. Stisnilo jo bo, revo ječno. Kakor Klemen premišlja, nikamor ne pri» de. čudne, pošastne sence prihajajo od strani. Boji se jih. Kremenčev Jshez bi šel rad študirat. Kremene vselej tiplje okrog kraja, če bi se morda dobila kakšna podpora. Klemen ne more nič reči, dokler ne dobi denarja. Janez je potrt. »No, tako sem mislil,« je Kremencu ne» rodno. »Fant je talentiran, škoda, da bi ce* lo življenje samo kramp gonil. Šole pa po* žro veliko denarja.« (Dalje prihodnjič.) .Koroška kronika" izhaja vsak petek — List izdaja Britanska obveščevalna služba. — Uredništvo lista je v Celovcu, Völker msrkter Ring 25/1, Telefon 365!/02. — Uprava in oglasni oddelek v Celovcu, Völkermarktei Ring 25/1. Teleioiv.3651. — Mesečno naročnino je treba plačati v naprej. Rokopisi se ne vračajo. — Tisk: Tiskarna „Carinthia*.